12 Didakta junij-julij 2016 RAČUNALNIŠKA PISMENOST UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI / Valentina Gartner, profesorica defektologije, učiteljica / OŠ Primoža Trubarja Laško UVOD Raziskave so pokazale, da na računalni- ško in informacijsko pismenost učencev vplivajo različni dejavniki, kot so social- no-ekonomski status, spol, predhodna izkušnja učencev z uporabo računal- nikov, pogostost uporabe računalnika, število doma dostopnih knjig in izo- brazba staršev. Ugotoviti smo želeli, kakšna je računalniška pismenost učen- cev, ki obiskujejo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, in kakšna je njihova samoocena tega znanja, saj v Sloveniji še ni bilo izvedene raziskave s tega področja. Želimo si, da bi raziskava spodbudila razmislek o načinu računalniškega opismenjeva- nja v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ter iskanju možnosti za bolj sistematično in načr- tno vključevanje v program. TEORETIČNA IZHODIŠČA Računalniška in informacijska pisme- nost predstavlja širok nabor znanj, spretnosti in razumevanja, ki se upora- bljajo za upravljanje in prenašanje in- formacij med različnimi disciplinami. Nanaša se na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskova- nje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in skupnosti (Vir 1). Evropska komisija opisuje ra- čunalniško in informacijsko pismenost kot digitalno kompetenco, ki je ena od osmih bistvenih kompetenc vseži- vljenjskega učenja za večjo vključenost v našo vse bolj digitalizirano skupnost. Računalnik in informacijsko-komuni- kacijska tehnologija nudita osebam s posebnimi potrebami možnost komu- nikacije, aktivno udeležbo in zmanj- šujeta socialno izključenost, ker jim omogoča kakovostnejše življenje, pred- stavljata prilagoditev za uresničevanje posebnih potreb posameznika (Končar in drugi 2007). Prilagojen program z nižjim izobraz- benim standardom ponuja poleg obveznega in razširjenega programa tudi specialno pedagoški dejavnosti: socialno učenje in računalniško opi- smenjevanje. Slednje se izvaja v 4., 5. in 6. razredu, po eno uro tedensko ter se ne ocenjuje. Učenci pridobivajo temelj- ne spretnosti uporabe računalnika kot učnega in rehabilitacijskega pripomoč- ka, ki so potrebne pri izobraževanju in v nadaljnjem življenju. Računalnik in z njim povezana informacijska teh- nologija sta za učence osnovnih šol s prilagojenim programom pomemben pripomoček v procesu urjenja osnov- nih spretnosti, potrebnih za uspešno ustno in pisno prejemanje ter posre- dovanje informacij. Poleg pridobivanja spretnosti računalniškega opismenje- vanja omogoča izpeljava predmeta učencem tudi razločne zapise snovi in izdelavo estetskih izdelkov ter s tem kakovostnejše uresničevanje ciljev izo- braževanja (Vir 2). V okviru obveznega programa izbere učenec v 7., 8. in 9. razredu en predmet. Med izbirnimi predmeti, ki jih šola lahko ponudi, so tudi računalništvo, multimedija ter računalniška omrežja. Predmet vse- buje tri sklope: delo z urejevalnikom besedil, internet ter program za ureje- vanje tabel in program za predstavitve. Učenci pri izbirnem predmetu prido- bijo osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, v naslednjih letih pa se ta znanja spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo. Ves čas izobraževanja sta v ospredju aktivna vloga učencev in njihov osebni, strokovni ter jezikovni razvoj (Vir 3). Razlike med spoloma pri uporabi raču- nalnikov so bile v preteklih raziskavah že večkrat raziskane. Na razlike vpliva- jo tudi spolni stereotipi, ki so napačna prepričanja, prisotna tudi na področju računalniškega izobraževanja. Eden od stereotipov je, da je računalniška tehnologija povezana s fanti, kar naj bi povzročilo pri dekletih manjše zanima- nje zanjo (Vir 4). Na podlagi raziskav, ki prikazujejo razlike med deklicami in dečki oziroma med spoloma pri upo- rabi, samooceni znanja in dejanskim računalniškim znanjem, smo tudi mi v raziskavi o računalniški pismenosti otrok, ki so vključeni v prilagojen pro- gram z nižjim izobrazbenim standar- dom, ugotavljali razlike med spoloma. Usmerili smo se zgolj na razlike med samooceno znanja in dejanskim zna- njem, nismo pa raziskovali razlogov za morebitne ugotovljene razlike. EMPIRIČNI DEL Cilj raziskave je bil ugotoviti, kolikšna je računalniška pismenost učencev, ki obiskujejo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, in kakšno je njihovo mnenje glede znanja o upo- rabi računalnika. Želeli smo ugotoviti odstopanja med dejanskim znanjem in samooceno znanja učencev. Za učence je pomembno, da pridobijo povratno informacijo o znanju, saj so njihove ocene pogosto nerealne. Glede na raziskovalno vprašanje smo oblikovali hipoteze: H1: Več kot 50 % učencev dosega osnovno raven računalniške pisme- nosti na področju urejanja besedil in spletnega komuniciranja. H2: Manj kot 50 % učencev dosega osnovno raven računalniške pisme- nosti na področju urejanja besedil in spletnega komuniciranja. H3: Obstajajo statistično pomembne razlike med samooceno znanja učen- cev in ocenjenim znanjem ter med znanjem učenk in znanjem učencev glede računalniške pismenosti. H4: Ni statistično pomembnih razlik med samooceno znanja učenk in sa- mooceno znanja učencev na področju računalniške pismenosti. Vprašalnik za preverjanje in samooce- no znanja smo oblikovali na podlagi vsebin specialno pedagoškega pred- meta računalniško opismenjevanje, izbirnega predmeta računalništvo, ameriškega testa Tasks SAM 2003 As- sessment in mednarodne raziskave Didakta junij-julij 2016 13 ICILS 2013. Vprašalnik ugotavlja sa- mooceno učenke oziroma učenca, test pa znanje, ki ga izkaže. Vprašalnik in test vsebujeta vsak po 38 trditev. Vprašalnik je razdeljen na sklopa Urejanje besedil ter Spletno komuniciranje, ki sta razdeljena na osnovno in višjo raven znanja. Vre- dnoti se vsaka trditev posebej, pri če- mer se odgovori točkujejo: ne znam oziroma ne zna – 1 točka; znam ob pomoči oziroma zna ob pomoči – 2 točki; znam brez težav oziroma zna brez težav – 3 točke. Posamezni sklopi so predstavljeni kot povprečje vseh ocen posameznih trditev. Sklop »Urejanje besedil – osnovna ra- ven« vsebuje naloge: Odpre program – urejevalnik besedil (Word); Poišče dokument v mapi; Označi besedilo kot krepko v urejevalniku besedila; Označi besedilo kot poševno v ureje- valniku besedila; Podčrta besedilo v urejevalniku besedila; Spremeni barvo pisave v urejevalniku besedila; Upora- bi gumb »razveljavi« v urejevalniku besedila; Uporabi gumb »uveljavi« v urejevalniku besedila; Pravilno upora- bi preslednico v urejevalniku besedila; Na tipkovnici poišče smerne tipke v urejevalniku besedila; Uporabi tipko za veliko začetnico (ključek ali dvigal- ko) v urejevalniku besedila; Uporabi tipko za nov odstavek (vnašalko) v ure- jevalniku besedila; Ustvari novo stran v dokumentu v urejevalniku besedila; Shrani dokument v urejevalniku bese- dila; Ustvari novo mapo v raziskovalcu; Preimenuje datoteko v raziskovalcu; Prenese ali kopira dokument iz ene mape v drugo; Zbriše mapo v razi- skovalcu; Zna dodati novo prosojnico v PowerPoint predstavitvi; Zna napi- sati besedilo v izbrano prosojnico v PowerPointu. Sklop »Urejanje besedil – višja raven« vsebuje naloge: Prilagodi razmik med vrsticami v urejevalniku besedila; Spre- meni usmerjenost lista v urejevalniku besedila; Uporabi črkovalnik v ure- jevalniku besedila; Uporabi tipko za uporabo zgornjih znakov na tipkovnici (zapiše vprašaj, klicaj, oklepaj) v ureje- valniku besedila; Prenese sliko s spleta v dokument v urejevalniku besedila; Vrne dokument iz koša v mapo; Izbriše prosojnico v PowerPointu; V predsta- vitev v PowerPointu vstavi fotografijo. Sklop »Spletno komuniciranje – osnov- na raven« vsebuje naloge: Prijavi se v Facebook; Poišče prijatelja na Facebo- oku; Prijatelju napiše sporočilo na zid v Facebooku; Zna odpreti elektronsko pošto (gmail, hotmail); Prebere ele- ktronsko sporočilo (gmail, hotmail); Pošlje elektronsko sporočilo (hmail, hotmail). Sklop »Spletno komuniciranje – višja raven« vsebuje naloge: Elektronskemu sporočilu pripne besedilo (gmail, hot- mail); Odpre datoteko, ki je pripeta elektronskemu sporočilu (gmail, hot- mail); Pravilno se odjavi iz elektronske pošte (gmail, hotmail); Ustvari prazno html stran (Wordpress, Joomla). Priložnostni vzorec je zajemal 88 učenk in učencev od 7. do 9. razreda, ki obiskujejo prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izo- brazbenim standardom. V raziskavi je sodelovalo 57 % učencev moškega spola (50 učencev) in 43 % ženskega spola (38 učenk). Največ je bilo učen- cev 7. razreda (45 %), sledijo učenci 8. razreda (31 %), medtem ko je sodelova- lo najmanj učencev 9. razreda (24 %). REZULTATI RAZISKAVE Podatki, prikazani na Grafu 1 kažejo, da dosegajo učenci pri vseh sklopih višjo samooceno znanja kot učenke. Učenci imajo torej boljše mnenje o svojem znanju glede uporabe računal- nika in programov kot učenke. To naj bi bila posledica pogostejše uporabe računalnika in drugih tehnoloških naprav ter zanimanja za tehniko pri učencih. Učenke sicer glede samoo- cene ne odstopajo v tako veliki meri, saj meja med zanimanjem deklic in dečkov ni več tako izrazita, kot je bila včasih, predvsem na področju komu- nikacijsko-informacijske tehnologije (Vir 5, Vir 6). V nadaljevanju smo raziskovali, ali obstajajo razlike v znanju med učen- kami in učenci in ali so statistično pomembne, kar bi pomenilo, da ima spol pomemben vpliv na znanje otrok s posebnimi potrebami. Iz Grafa 2 ugo- tovimo, da učenci pri vseh sklopih do- segajo višjo oceno znanja kot učenke, predvsem pri spletnem komuniciranju na obeh ravneh, medtem ko je razlika pri urejanju besedil na obeh ravneh zelo majhna. Ugotovili smo, da imajo učenci prila- gojenega programa z nižjim izobraz- benim standardom določena računal- niška znanja. Zelo uspešno so reševali naloge: odpiranje programa – ureje- valnika besedila, iskanje dokumenta v mapi, sprememba barve pisave v ure- jevalniku besedila, iskanje in uporaba smernih tipk v urejevalniku besedila, uporaba tipke za veliko začetnico (klju- ček ali dvigalko) v urejevalniku besedila in uporaba tipke za nov odstavek (vna- šalko) v urejevalniku besedila. Kljub temu, da je bil test znanja zasno- van tako, da naj bi vsi učenci pravilno rešili večino nalog, saj to nenazadnje predvideva tudi učni načrt, ki je bil podlaga za oblikovanje testa, se je iz- kazalo, da ni tako. Pri težjih nalogah in vsebinah, ki jih ne uporabljajo vsak dan ali jim niso toliko zanimive, potre- bujejo pomoč, da jih uspešno rešijo. Takšne naloge so bile: uporabi gumb »razveljavi« v urejevalniku besedila, uporabi gumb »uveljavi« v urejeval- niku besedila, preimenuj mapo v raziskovalcu, dodaj novo prosojnico v PowerPoint predstavitvi, prilagodi razmik med vrsticami v urejevalniku besedila, spremeni usmerjenost lista v urejevalniku besedila, uporabi čr- kovalnik v urejevalniku besedil, vrni dokument iz koša v mapo, izbriši pro- sojnico v PowerPointu, prijavi se v Fa- cebook, poišči prijatelja na Facebooku, prijatelju napiši sporočilo na zid na Facebooku, odpri elektronsko pošto, preberi in pošlji elektronsko sporo- čilo, elektronskemu sporočilu pripni besedilo, odpri datoteko, ki je pripeta elektronskemu sporočilu, pravilno se odjavi iz elektronske pošte, ustvari pra- zno html stran (Wordpress, Joomla). Ne glede na to, da smo pri osnov - ni analizi rezultatov z deskriptivno 14 Didakta junij-julij 2016 Graf 1: Ocene raziskovanih sklopov samoocene znanja Graf 2: Ocene raziskovanih sklopov ocene znanja Didakta junij-julij 2016 15 statistiko ugotovili določene razlike v oceni znanja in doseženem znanju učencev s posebnimi potrebami, smo hipoteze preverili z uporabo binom- skega testa deležev, Wilcoxon testom in Mann-Whitney U-testom. Sprejeli smo hipoteze, da več kot 50 % dosega osnovno raven računalni- ške pismenosti na področju urejanja besedil, manj kot 50 % dosega višjo raven računalniške pismenosti na po- dročju spletnega komuniciranja, da obstajajo statistično pomembne razlike med samooceno znanja učencev in ocenjenim znanjem ter da ni statistič- no pomembnih razlik med samooceno znanja učencev in samoooceno zna- nja učenk na področju računalniške pismenosti. Zavrnili smo hipotezi, da več kot 50 % dosega osnovno raven računalniške pismenosti na področju spletnega ko- municiranja ter da obstajajo statistič- n o p o m e m b n e r a z l i k e m e d z n a n j e m učencev in znanjem učenk glede ra- čunalniške pismenosti. Hipoteze, ki pravi, da manj kot 50 % učencev dosega višji nivo računalni- ške pismenosti na področju urejanja besedil, nismo mogli potrditi. Uporabnost testa in vprašalnika se kaže v tem, da učenci pridobijo po- vratno informacijo o znanju, saj so njihove ocene pogosto nerealne. Po- vratna informacija učencu in njego- vo realno samoocenjeno znanje na področju računalniške pismenosti sta primerni osnovi za širitev e-kompe- tenc. Menimo, da imata test znanja in vprašalnik potencial za oblikova- nje individualiziranega programa na področju računalniške pismenosti. Z informacijo o dejanskem znanju, pred- stavah učencev o lastnem znanju in razliko med njima učitelj lahko oceni šibka in močna področja, dobi vpo- gled, koliko učenec že zna in kaj je treba še utrditi ali nadgraditi, seznani učenca, ga motivira in pripravi pri- merne naloge za nadgradnjo. ZAKLJUČEK Ugotovili smo, da večina sodelujočih učencev dosega osnovno raven ra- čunalniške pismenosti na področju urejanja besedil in da samo manjšina dosega višjo raven na področju spletne komunikacije. Ne moremo trditi, da manj kot polovica testiranih učencev dosega višjo raven računalniške pi- smenosti na področju urejanja besedil. Zavrnili smo hipotezo, da večina testi- ranih učencev dosega osnovno raven računalniške pismenosti na področju spletne komunikacije. Obstajajo stati- stično pomembne razlike med samo- oceno znanja učencev in ocenjenim znanjem. Ni pa statistično pomembnih razlik med samooceno znanja učenk in samooceno znanja učencev ter med znanjem učenk in znanjem učencev glede računalniške pismenosti. Me- nimo, da rezultati raziskave terjajo analizo vpliva drugih spremenljivk, ki vplivajo na računalniško pismenost učencev prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Dodaten razlog za večjo usmerjenost, raziskovanje in spodbujanje razvoja računalniške pismenosti je hiter razvoj na tem področju, ki nenazadnje terja preoblikovanje in posodobitev učnih načrtov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom, ki so povezani z računalništvom, in vklju- čiti aktualne vsebine ter načine dela v učno snov, posodabljanje opreme in stalno analizo stanja pismenosti. Zato bi bilo treba pregledati, kako so šole, ki izvajajo omenjeni program, opremljene z računalniško opremo, in zagotoviti, da imajo otroci s poseb- nimi potrebami zagotovljene materi- alne pogoje za kakovostno izvajanje predmetov, povezanih z usvajanjem računalniške pismenosti. Ugotoviti je 16 Didakta junij-julij 2016 treba, v kolikšni meri so za poučevanje otrok s posebnimi potrebami na po- dročju računalništva učitelji primerno usposobljeni, saj lahko z znanjem, ki vključuje tako aplikativna, teoretična, informacijska kot tudi pedagoška zna- nja za poučevanje otrok s posebnimi potrebami, uspešno izvajajo progra- me računalniškega opismenjevanja. Veliko pozornost bi v prihodnosti morali posvetiti analizi dostopnosti in razvoju programske opreme, ki bi bila usmerjena v pripravo programov za krepitev računalniške pismenosti pri otrocih s posebnimi potrebami in v pripravo orodij, ki bi izkoristila poten- cial digitalnih tehnologij za krepitev tudi drugih kompetenc. Tudi Evropska komisija, ki obravnava koristi infor- macijsko-komunikacijske tehnologije za družbo v Evropski uniji, namera- va okrepiti AAL-programe (Ambient Assisted Living Joint Programme), ki bodo ljudem s posebnimi potrebami omogočili bolj samostojno in bolj ak- tivno vlogo v družbi (Vir 7). Didakta junij-julij 2016 17 Literatura Istenič Starič Andreja in Turk Žiga (2010) Slovenski študenti geodezije in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ljubljana: Geodetski vestnik 54/1. Končar Majda, Gorše Andreja in Rupar Tadeja (2007) Računalniško infor- macijsko komunikacijska tehnologija na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Teore- tična izhodišča. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Viri Vir 1: Pedagoški inštitut (2015) Med- narodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2013. Ljubljana: Pedagoški inšti- tut. Dostopno na http://www.pei. si/Sifranti/ InternationalProject. aspx?id=19, 1. 8. 2016. Vir 2: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2006) Učni na- črt za prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim iz- obrazbenim standardom: Računal- niško opismenjevanje za 4., 5., in 6. razred - specialno pedagoška de- javnost. Dostopno na http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/posebne_ potrebe/programi/ucni_nacrti/ pp_nis_racunalnisko_opismenje- vanje.pdf, 23. 7. 2016. Vir 3: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2006) Učni na- črt za prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom: Raču- nalništvo za tretjo triado – izbirni predmet. Dostopno na http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/ pageuploads/podrocje/poseb- ne_potrebe/programi/ucni_nacrti/ pp_nis_izb_rac.pdf, 23. 7. 2016. Vir 4: American Association of Univer- sity Woman (AAUW) (2000) Tech- -Savvy: Educating Girls in the New Computer Age. Dostopno na http:// www.aauw.org/ 2000/techsavvy. html, 4. 5. 2016. Vir 5: Killpack (2003) The Gender Gap in the New Millennium: Girls and Technology. V: Jeraj Bojan Spol in uporaba računalnikov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Dostopno na http://hrast.pef.uni-lj.si/~joze/ seminarji/seminrs/0506/SPOL%20 IN%20UPORABA%20 RACUNALNI- KOV.pdf, 23. 7. 2016. Vir 6: Eurydice (2005) How Boys and Girls in Europe are finding their way with Information and Com- munication Technology? PISA 2003. Dostopno na pjp-eu.coe.int/ documents/10179 93/1380104/ euridyce-study-on-IT.pdf/1e863aab- afdb-462a-85af-df1a2f46bb63, 23. 7. 2016. Vir 7: Kralj Zatler Simona, Brodnik Andrej in Čampelj Borut (2014) Preseganje vrzeli za nove digitalne zaposlitve. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. Dostopno na http://vivid.fov.uni-mb.si/wp-con- tent/uploads/2016/07/Zbornik2014. pdf, 23. 7. 2016.