OSREDNJA Muzejski MJIŽNICA tr9 1 a SH0QQ32 GRAFIČNE STORITVE 4unjgraf Ženske hlače na žepe v Otroške majice Moška ' srajca, 100% bombaž Moške tanke, poletne hlače Na trgu 51, Mozirje iei.: Ö33-DU-ÖU NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Otroško jeans m krilo M ŠTEVILKA 19 LETO XXXIX 11. MAJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) Prodajalne UNISEX tvqcoina za oso ivuiinc Trgovina UNISEX Mozirje ,,. • vwSj| Iprr-J-, 'A T—’ Trgovina UNISEX Ljubno Cesta v Rastke 26, Ljubno ob Savinji Tel : 03 838 10 21 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. sob.: od 8.00 do 12.00 Železnina ; Železninax& imetrske’cevi. ek za pipo .jfci razcep 4 odprtine 15.06 EUR ((3.608,97 SIT) Škropilna in pršilna sistola 10-litrska 4.30 EUR (1.030,45 SIT) Zalivalke PVC Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje 399,00 EUR §11 (95.616,36 SIT) Kosilnic imamo več vrst po ugodnih cenah! PC Ljubija: sadike paradižnika in paprike Delovni cas: Od poru do pet. od 7. d(Tl9. ure sobota od 7. do 14. ure V POSLOVNEM OBJEKTU p Ol NAZARJE -» /T O /'1 ^ Jm V mesecu maju vam Öb friziranju PODARIMO PARAFINSKO NEGO ROK! litem mesecu še posebno vabimo birmance m prvoobhajance! Naročila na tel 03/839-52-71 ali 031/740-100 (Jožica) Trgovina z obutvijo , % Jurček® rrj\r-1 • KOPIT/iRNA Odprto: pon.-pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ iEf Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za poletje 2007! Največja izbira izdelkov kopirna v dolini - ugodne cene! VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Odkupujemo mlado pitano govedo in krave za zakol v tujini in Sloveniji preko lastnega zbirnega centra. Zagotavljamo vam dnevno najvišje odkupne cene! Vse informacije dobite na številki: 041 592 197 ali 041 218 543 Možnost plačila takoj!!! _ IJgjgl Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami m za vas Tretja stran Veliki in majhni denarji Kot berem v časniku Finance, bo Igor Bavčar, prvi mož Istrabenza (le kakšen smisel ima še to ime, odkar so prodali celotno mrežo bencinskih servisov?), za lanskoletno vodenje holdinga s sedežem v Kopru in nadzor hčerinske družbe Droga Kolinska s sedežem v Ljubljani prejel 233 tisoč evrov bruto nagrade. Za tiste, ki se na evre še privajate, naj dodam, da gre za približno 56 milijonov tolarjev. Novinarka Financ je na hitro izračunala, da mora za takšen denar povprečen Slovenec hoditi v službo kar 16 let, saj predvidena Bavčarjeva nagrada predstavlja 192 povprečnih slovenskih februarskih bruto plač. Novinarka se, na žalost ah pa na srečo, kakor vam je ljubše, ni pozabavala z izračunom, koliko let bi moral za takšen znesek hoditi v službo povprečen Zgornjesavinjčan, je pa dodala, da mora za takšen denar Janez Janša voditi slovensko vlado skoraj polna tri leta. Za razliko od tistih, ki preklinjajo (za naše razmere) vrtoglavo visoke nagrade menedžerjev, sem osebno mnenja, da niso previsoke, res pa je, da so po drugi strani plače velike večine ostalih zaposlenih prenizke. Ko se je v Sloveniji začelo govoriti o ekonomskih reformah, sem bil velik optimist, da bo delo pri nas končno razbremenjeno in da bodo lahko neto plače višje, toda vlada se zaradi ohranitve socialnega miru ni odločila za spremembe. Tuji ekonomisti nas opozarjajo, da se nam zna takšna neodločnost v prihodnosti še maščevati. Da vlada zares ne posluša prav veliko mnenja gospodarstvenikov, dokazuje nedavni izstop prvega moža Skupine KD Matjaža Gantarja iz vladnega strateškega sveta. Omenjena poteza je še toliko bolj pomenljiva, ker gre za preverjeno uspešnega menedžerja, ki je ves čas veljal za pretežno »desno usmerjenega«, torej naj bi bil sedanji vladi precej naklonjen. »Janševa vlada je pokazala največ pripravljenosti za komuniciranje z gospodarstveniki, vendar pa se je izkazalo, da so to le besede. Že prejšnje vlade niso nič komunicirale z menedžerji, ta pa je enaka,« je za Finance povedal Gantar. Tisti, ki enemu najbogatejših Slovencev zavidajo njegovo premoženje, se ob tem verjetno privoščljivo muzajo, a resnica je po mojem drugačna: vlada, ki ima pod seboj celotno državno upravo, se še vedno ne zaveda (dovolj), da eksistenco in perspektivo Slovencem zagotavlja gospodarstvo in ne uradniki, pa čeprav slednji po novem včasih delajo tudi ob sobotah dopoldne. IZ VSEBINE: Aktualno: Slovenija vedno bližja evro sosedom..4 Upravna enota Mozirje: Sobotno delo težko opravičljivo....5 Občina Mozirje: "O jastrebih ni bilo sledu"........6 Gornji Grad: V gozdu našli mrtvega moškega......7 Intervju: Vida Ogoreiec Wagner...............8 Mozirje: Lokomotiva pred gajem tudi uradno mozirska.......12 19 v___ Ljubija: Nov mejnik v zgornjesavinjskem vinogradništvu RD Ljubno ob Savinji: ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 19,11. maj 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. GOSPODARSKA RAST V SLOVENIJI Slovenija vedno bližja evro sosedam Po prvih treh letih članstva v Evropski uniji se lahko Slovenija glasno pohvali, da je na dobri poti k vedno večji državni blaginji. Vsaj tako kažejo podatki o dobri gospodarski rasti, ki jo zaznavajo makrokazalniki. Rast slovenskega gospodarstva je vedno višja, vztrajno upadajo inflacija, brezposelnost in obrestne mere, turistična klima je vedno bolj vzpodbudna, ugodnejše razmere so tudi v gostinstvu. A vsaka zgodba ima dve plati, svetlo in temno. In nekaj sence na slovensko zgodbo o uspehu mečejo zadnje ugotovitve Statističnega urada Republike Slovenije. SLOVENIJA KMALU ENAKOVREDNA OSTALIM EVRSKIM DRŽAVAM K dobri gospodarski rasti v Sloveniji v zadnjih treh letih so pripomogle predvsem zelo ugodne gospodarske razmere v mednarodnem okolju in tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. Tako ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Rast izvoza je vedno višja, delež izvoza v odstotku od bruto domačega proizvoda (BDP) je vsa tri leta od vstopa v EU rasel. Slovenski izvoz v EU seje z 68,2 odstotka v letu 2003 v treh letih povečal za dobra dva odstotka. K pozitivnim gospodarskim razmeram so v precejšnji meri pripomogli tudi ukrepi ekonomskih politik, ki so bili usmerjeni zlasti v izpolnitev pogojev za prevzem evra. Uspešno je bilo ohranjanje stabilnega tečaja tolarja na ravni, ki ni povzročila poslabšanja cenovne konkurenčnosti ali večjega gospodarskega neravnotežja, to pa je dodatno omogočalo znižanje inflacije in izboljšanje javnih financ. Slovenija je lani dosegla 5,2-odstotno gospodarsko rast in s tem prehitela Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo, torej države, s katerimi se najraje primerjamo. So pa nas po gospodarski rasti precej prehiteli Estonci, ki so lani zabeležili kar 11,4-odstot- no rast, še večjo, kar 11,9-odstotno rast pa je imela Latvija. Seveda je pri tem potrebno upoštevati podatke o poprejšnji nižji razvitosti teh držav, ki na gospodarsko rast teh držav pozitivno vpliva. Tudi Evropska centralna banka (ECB) v novo objavljenem letnem SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da je 0,5-odstotna donacija v novem dohodninskem zakonu dobrodošla sprememba? Večini, ki so sodelovali v tokratni anketi, se zdi novost v dohodninskem sistemu dobrodošla sprememba. Da 72% V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali ste že dobili regres? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 15. maja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Naša anketa Si lahko privoščimo počitnice? Nedavne raziskave so pokazale, da si med najrevnejšimi gospodinjstvi, to je med tistimi iz prvega dohodkovnega razreda, enotedenske letne počitnice lahko privošči 39 odstotkov gospodinjstev; med gospodinjstvi iz petega dohodkovnega razreda pa ta delež znaša 91 odstotkov. Za počitnice so prikrajšani tudi najemniki stanovanj, saj si lahko enotedenske počitnice privošči le 40 odstotkov vseh najemnikov. Marsikomu je regres za letni dopust dobrodošlo sredstvo za »flikanje« družinskega proračuna. Čas dopusta pa namesto za oddih mnogim pomeni priložnost za dodatni zaslužek, ki jim bo omogočil malo bolj dostojno preživetje. Ali si počitnice lahko privoščijo Zgomjesavinjčani? Martina Trogar, Brezje Že vrsto let si s svojo plačo nisem mogla privoščiti počitnic. Regres za dopust dobimo na obroke, pa še to v vrednostnih bonih. Tako te porabimo sproti za različne potrebe. Karol Kopušar, Mozirje Sedaj sem že v pokoju, vendar sem si vedno lahko privoščil počitnice. Sedaj tudi večkratna leto. Letos sem bil malo na morju in malo v zdravilišču, vendar mi dodatek za rekreacijo nikakor ni dovolj za počitnice. V času, ko sem bil še sam v službi, sije vsakdo lahko privoščil dolge počitnice. Sam pa sem imel srečo, da sem opravljal tako delo, ki mi je omogočalo sredstva za dostojno preživetje in uživanje dopusta na različne načine od potovanj do jadranja. Barbara Črnodovski, Gornji Grad Z možem imava srečo, da sva oba zaposlena in se nekako vedno spelje. Občina Gornji Grad nam, ker smo njihovi občani, daje boljše plačilne pogoje oziroma popust za najem hiške v Čatežu, katere je lastnik. Zato si z regresom za dopust lahko privoščiva počitnice za vso družino Zdenka Presečnik Firšt, Varpolje S svojo plačo si lahko privoščim počitnice za vso družino. Tako tudi regres za dopust gre za ta namen. Z njim mi ni treba »flikati« družinskega proračuna, tako kot to morajo narediti mnogi delavci. Andrej Dolšak, Mozirje Trenutno nimam družine in si s svojo plačo lahko privoščim počitnice. Vendar pa je od »destinacije« in kvalitete storitev odvisno, koliko denarja za to potrebuješ. Za sosednjo Hrvaško regres še nekako zadostuje, če pa se želim odpraviti kam z letalom, pa je bistveno prenizek. Viktor Gostečnik, Rečica ob Savinji Sedaj sem na zavodu za zaposlovanje in o dopustu ne morem niti sanjati. Tudi ko sem bil zaposlen, sva z ženo imela tako nizke dohodke, da si počitnic nisva mogla privoščiti. Regres sva pogosto porabila za različne izdatke tako za življenje kot za tiste, ki so nastajali pri gradnji hiše. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem poročilu Slovenijo zelo pohvali. V poročilo pravijo, da smo Slovenci že zelo blizu povprečju ostalih evrskih držav, saj je leta 2006 slovenski BDP na prebivalca dosegel 78 odstotkov povprečja evrskega območja. NAJCENEJŠE CIGARETE IN ALKOHOL Slovenci torej postajamo pravi Evropejci, vsaj po zgornjih podatkih sodeč. Žal pa je še vedno precej stvari, ki nas po zadnjih ugotovitvah slovenskega statističnega urada ne uvrščajo v evropsko povprečje. Slovenija ima v primerjavi z EU sicer nižjo splošno raven cen, a zaradi nižjih dohodkov tudi precej nižjo kupno moč. V primerjavi s 25 članicami EU smo tako v letu 2005 lahko realno kupili za četrtino manj, v primerjavi z Avstrijci pa celo za 40 odstotkov manj. V Sloveniji so alkoholne pijače in tobak za 35 odstotkov cenejši od povprečja EU, so pa toliko dražja oblačila in obutev, kjer cene od evropskega povprečja odstopajo le za tri odstotke navzdol. Otroška oblačila so v Sloveniji povprečno celo 15 odstotkov dražja kot v ostalih deželah EU. Drugo najdražjo skupino proizvodov vSIoveniji predstavljata hrana in brezalkoholne pijače. Znotraj te skupine so najdražji kruh in izdelki iz žit, ki so bili le za pet odstotkov cenejši kot v EU, najcenejši pa so mleko, mlečni izdelki in jajca. Kaj torej lahko sklepamo iz teh podatkov? Da naša vlada, ki sicer pravi, da pospešeno deluje v smeri izboljšanja splošnega zdravja svojih državljanov in spodbujanja rodnosti, vendarle bolj skrbi za blagor kadilcev in ljubiteljev alkohola? In kako naj nadpovprečno draga otroška oblačila spodbujajo večjo rodnost? Na spletnih straneh republiškega statističnega urada je objavljen še en zanimiv podatek. Kar 32 odstotkov slovenskih gospodinjstev si ne more privoščiti niti enotedenskih letnih počitnic. Za počitnice so predvsem prikrajšana gospodinjstva v prvem, najnižjem dohodkovnem razredu in najemniki stanovanj, kjer si počitnice privošči le slabih 40 odstotkov anketiranih. Zagotovo si tudi velika večina drugih Slovencev, ki živijo od povprečne plače, počitnic ne bi privoščila, če ne bi v ta namen porabila letnega regresa, o katerega (nepotrebnosti se zadnje čase precej bodejo delodajalci in sindikati. Da pa ne bomo le stokali, saj bi konec koncev lahko bilo še veliko slabše, pa še naslednji podatek. Rezultati ankete kažejo, da so gos- podinjstva zelo dobro opremljena s trajnimi dobrinami, kot so barvna televizija, osebni računalnik, pralni stroj, avtomobil in telefon. Izkazalo seje namreč, da ima več kot 98 odstotkov gospodinjstev telefon, pralni stroj in barvno televizijo. Avtomobila pa si ne more privoščiti le dva odstotka gospodinjstev. Tatiana Golob Regres: koliko in kdaj? V 12. členu Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust je opredeljena višina regresa za letni dopust za leto 2007, ki znaša najmanj 617,59 evra oziroma v podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu najmanj 542,48 evra. Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se pod pogojem, da so tekoči poslovni rezultati ugodni, lahko dogovorijo za višji znesek regresa za letni dopust, kot je določen s Pogodbo. Regres za letni dopust za leto 2007 za javne uslužbence, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, znaša 646 evrov. Izplača se pri plači za mesec april 2007. Zneski letnega dodatka za upokojence se letos ne bodo spremenili, torej bodo upokojenci, ki prejemajo več kot 369,49 evra pokojnine, maja prejeli nižji rekreacijski dodatek v višini 207,29 evra, prejemniki z nižjimi pokojninami pa višjega, ki bo znašal 341,18 evra. Od letos se dodatek usklajuje le enkrat, in to januarja, glede na rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Sobotno delo na podeželju težko opravičljivo Čas bo pokazal, ali bodo stranke pokazale dovolj interesa, da bo delo mozirskih upravnih delavcev tudi ekonomsko upravičeno (foto: EMS) Upravne enote so od prvega maja odprte tudi vsako prvo oziroma drugo soboto v mesecu in sicer z namenom, »da se upravne storitve približajo tudi tistim, ki zaradi delovnih in drugih obveznosti upravnih storitev ne morejo opraviti med tednom,« so v soboto sporočili z ministrstva za javno upravo. V mozirskem upravnem centru so uslužbenci upravne enote in območnih enot organov od 8. do 12. ure pričakali 33 strank in odgovorili na 12 telefonskih klicev, kar je daleč pod dnevnim povprečjem. Načelnik upravne enote Vinko Poličnikje poskrbel, da so bili kompetentni ljudje na vseh področjih dela, poskrbljeno je bilo za red in zagotovljena možnost komuniciranja med različnimi službami. Sodeč po odzivu strank, bo država sobotno delo upravnih organov težko upravičila. V primeru podeželskih, kamor sodi tudi mozirski upravni center z vsemi službami vred, trditev drži. Za boljšo predstavo povejmo, da se je na davčni upravi, kjer so bili prisotni vsi zaposleni, oglasila ena sama stranka. Na geodetski upravi, kjer so prav tako prišli v službo polnoštevilno, je upravne usluge iskalo osem državljanov, na centru za socialno delo sta dve uslužbenki imele opraviti z dvema strankama. Dva občana sta se zglasila tudi na Občini Mozirje, sedem prisotnih na upravni enoti, vključno z načelnikom Poličnikom, je v štirih urah opravilo dvajset upravnih storitev, medtem ko je uslužbenka zavoda za zaposlovanje ostala brez dela. Kot rečeno, so od prvega maja uradne ure v upravnih enotah tudi ob torkih, ob sredah pa se podaljšujejo do 18. ure. Uradniška okenca so tako po novem odprta v ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 18. ure, v petek od 8. do 13. ure, vsako prvo oziroma drugo soboto v mesecu pa od 8. do 12. ure. V skladu s spremembami prvo oziroma drugo soboto delajo tudi notarji. Uradne ure notarke v Mozirju so od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, v petkih pa med 9. in 12. uro in od 13. do 14. ure. Po besedah ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta bodo v začetku prihodnjega leta preučili, kako so se novosti, zlasti glede uradnih ur ob sobotah, prijele. Na tej podlagi se bodo na ministrstvu odločili, kako naprej. Vsi organi bodo število strank ob sobotah tudi evidentirali in na podlagi podatkov se bo ministrstvo za javno upravo odločilo med ukinitvijo sobotnega dela oziroma ga bodo obdržali tam, kjer bodo stranke za to pokazale dovolj interesa. DELITVENA BILANCA MED MOZIRJEM IN RECICO OB SAVINJI » O jastrebih ni bilo sledu « Mozirski občinski svetniki so na ponedeljkovi seji sprejeli dokument, s katerim se ureja delitvena bilanca z novo nastalo občino Rečica ob Savinji. Zaradi mnogih pogovorov, na katerih sta se obe strani usklajevali, razprave domala ni bilo. Vprašanje delitve je bilo ves čas v ospredju že v času osamosvajanja Rečice. Mnogi so trdili, da se bodo po nastanku nove občine zbrali »jastrebi«, zaradi katerih bo prišlo na plan marsikaj neprijetnega. Obe strani sta bolj ali manj stem priokusom vstopili v pogovore, ki pa so se izkazali za bistveno drugačne. Od začetnih bolj ostrih besed ni ostalo domala nič, saj je vsak sestanek prinesel del novih usklajenih zadev, ki so privedle do končnega delitvenega dokumenta. Kot je na seji dejal župan Ivan Suhoveršnik, je bilo v ospredju ves čas načelo, da se v dobro obeh občin stvari čim prej uredijo. Zaradi tega seje postavil mejnik na datum 31. december 2006. Torej se je delilo stanje, kakršno je bilo na ta dan. Predlogi, da naj bi se pregledale različne zadeve, investicije in podobno vse od uvedbe lokalne samouprave, bi na svetlo prinesli več možnosti za slabo voljo. Delitvena bilanca bi se močno zavlekla, s tem pa bi občini še dlje ostali brez proračuna, kije podlaga za normalno delovanje. Krajša razprava, v kateri so svet- (foto: Benjamin Kanjir) niki ugotavljali, da delitvena bilanca za mozirsko občino ni optimalna, je kljub temu privedla do soglasne potrditve dokumenta. Konec koncev bodo gotovo tudi na rečiški stra- Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Na podlagi modrosti, razumnosti in skupnega končnega cilja, da se dobro razidemo, smo prišli do uskladitvenega dokumenta, ki odgovarja dejanskemu stanju. Hkrati zadovolji člane obeh občinskih svetov. Imeli smo kar precej sestankov z rečiškim županom, večkrat pa sta se sestala tudi odbora obeh občin. Temeljito smo pregledali vso dokumentacijo in bilance. Ob koncu smo že kar prijateljsko potrdili dogovorjeno.« ni razpravljali podobno. Zavoljo tega je bila na mestu tudi odločitev, da se dokument sprejema enofazno in s tem zaključi to poglavje. Benjamin Kanjir OBČINA MOZIRJE Naložbena priložnost v Podrožniku Članom mozirskega občinskega sveta je bil 7. maja predstavljen projekt termalno-rekreacijskega centra, ki naj bi bil zgrajen na območju Podrožnika. Ker županu in njegovim sodelavcem ni uspelo poiskati investitorja projekta, so se zadeve lotili na drugačen način. Izvedba naj bi potekala na način projektnega financiranja, vse skupaj pa se kaže kot odlična naložbena priložnost. Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je ob otvoritvi upravnega centra v Podrožniku dejal, da se bo na tem mestu v parih letih zopet zgodila velika otvoritev. V mislih je imel turistični kompleks, ki naj bi vseboval hotelski in termalni del. Odtlej je iskal potencialne Investitorje, ki bi bili pripravljeni v Mozirje oziroma ta projekt vložiti več deset milijonov evrov. Zainteresirani so se pojavljali, z nobenim izmed njih pa ni bilo sklenjenega kaj konkretnejšega. Projekt je dobil podlago za uresničitev s prihodom podjetja Beta Global d.o.o., ki ga vodi Bojan Šuš-terič. Podjetje je v Sloveniji eno izmed najbolj uspešnih na področju prodaje nepremičnin. Šušterič si je zamislil drugačen pristop do financiranja projekta. K sodelovanju je povabil družbo Groleger arhitekti d.o.o. Direktor Samo Groleger je izdelal idejno zasnovo celotnega kompleksa. Slednji bo razdeljen na 250 enot, torej ima možnost financiranja projekta kar 250 potencialnih vlagateljev. Skupna vrednost projekta naj bi znašala okoli 25 mil- Stane Podsedenšek: »Verjamem, da se župan zaveda, v kaj se podaja. Če bomo svetniki še dolgo čakali, se odločali in cincali, bomo za vedno ostali Mozirjančki.« (foto: Benjamin Kanjir) ijonov evrov, kar je za enega vlagatelja precej velik zalogaj, za mnogo manjših pa bistveno manjši. Kompleks bo sestavljen iz hotelskega dela, termalnega dela visoke kvalitete in apartmajskih vil. Na razpis projektnega financiranja sta se javili dve banki, ki bi odprli projektni račun, na katerega se Kompleks bo sestavljen iz hotelskega dela, termalnega dela visoke kvalitete in apartmajskih vil bodo stekala sredstva vlagateljev in hotelsko sobo ali apartma, ki ga bo s katerega bi se projekt po fazah plačeval. Naslednji korakje ustanovitev projektne družbe, v katero bodo vstopili lastniki zemljišč, Občina Mozirje, Mins no 1, Cigrad in Con-structa inženiring ter Beta Global. Sedež družbe bo v Mozirju. Po ustanovitvi družbe sledi izdelava nove študije o kvaliteti vode iz vrtine v Podrožniku. Rezultati vrtanja prve vrtine so pokazali zadostno kvaliteto oziroma temperaturo termalne vode. Če se v novi študiji pokaže, da voda nima zadostnih kvalitet, bodo projekt vseeno izvedli, vendar s to razliko, da bo voda v bazenskem delu ogrevana. V tem času se bodo na trgu iskali potencialni vlagatelji. Poenostavljeno rečeno, vsakdo bo lahko kupil nato predal v upravljanje upravitelju kompleksa in od tega pričakoval določen dobiček. Ve se, da je naložba v nepremičnino dobra naložba, zato se Bojan Šušterič ne boji, da vlagateljev ne bi bilo dovolj. Banka, ki bo vstopila v posel, bo vlagateljem nudila ugoden kredit, obresti pa bodo nižje kakor pričakovani dobiček. Na ta način bodo zadovoljni vsi. Najemnik recepcijskega dela z restavracijo in kuhinjo bo eden. Tudi ti pogovori so že v zaključni fazi. Po najugodnejših napovedih naj bi bila prva lopata zasajena že letos. In to takoj, ko bo na projektnem računu presežena kritična masa kapitala, s katerim se bo začel projekt realizirati. Benjamin Kanjir PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKI GORI V znamenju nostalgije za starimi časi Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na Graški Gori organizirala vsakoletni prvomajski shod delavcev in občanov ter članovZSSS iz Šaleške, Mislinjske inZgomjeSavinjske doline. Prvomajskega srečanja se je udeležilo okoli 3.000 ljudi, med njimi tudi številni iz Savinjske doline. Slovesnost, na kateri so kulturni del programa izvedli Rudarska godba, MPZ Kajuh, otroci OŠ Ple-šivec ter kasneje zabavni del ansambel Sre-denšek, je izzvenela v znamenju izgubljanja delavčevih pravic in pridobitev ter ogroženega standarda najnižjega in srednjega sloja ljudi. Predsednik sindikata delavcev energetike Slovenije Franc Dolarje kot slavnostni govornik poudaril, daje poleg bogatenja lastnikov kapitala vse več delavcev na robu revščine ter da se nekoč dosežene pravice o osemurnem delavniku skoraj ne spoštujejo več. Za ohranjanje človeka vrednega dostojanstva in temeljnih pravic, ki izhajajo iz dela in delavske zakonodaje, se bo potrebno boriti tudi na ulici, pred tovarnami in s podporo skupinam delavcev, ki ne vidijo več izhoda iz vse slabšega položaja. Med njimi so se znašli tudi delavci v policiji, katerih protest bo podpirala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je še dejal Dolar. Ob tej priložnosti je Območna organizacija ZSSS Velenje, ki je samostojno zbirala denarna sredstva za nakup CT aparata za Bolnišnico Topolšica v akciji Za moje zdravje gre, direktorju bolniš- Sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Kranjc je direktorju Bolnišnice Topolšica Janezu Polesu izročil ček za 5.300 evrov (foto: Jože Miklavc) nice dr. Janezu Polesu izročila ček v vrednosti 5.300 evrov. Skupina udeležencev je položila venec k spomeniku Nošenje ranjencev na Graški Gori. Večina udeležencev je po osrednjem programu obiskala še Jesenekov vrh in se nato poveselila na družabnem srečanju. Jože Miklavc KOLEGIJ ŽUPANOV Ministri v službi politike Župani, poslanci in načelnica ter načelnik upravnih enot Savinjsko-šaleške regije so na skupnem sestanku na Ljubnem ob Savinji za zaprtimi vrati za koordinatorko skorajšnjega obiska Vlade RS imenovali tamkajšnjo županjo Anko Rakun namesto predsednika občinskega odbora SDS Gornji Grad Tonija Riflja. Prisotni so bili mnenja, da gre za izrazito strankarsko obarvan obisk, kljub temuje nujno, da bi pri pripravi programa obiska sodelovali vsaj župani. Očitnoje, da sta program obiska pripravljala Toni Rifelj in direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec v sodelovanju z glavnim tajništvom SDS. Premier Janez Janša naj bi si ogledal enega ali več perspektivnih srednjih in malih podjetij (predlagani: Kovinoplastika Benda, Rihter d.o.o., Podkrižnik, Selišnik - Melu, Fori d.o.o., Bisol in Trendnet), od večjih podjetij pa sta na seznamu Gorenje in BSH Hišni aparati. Glavnina ministrov naj bi se mudila v Šaleški dolini in v mozirski ter nazorski občini. Od ostalih zgornje-savinjskih občinje na seznamu gostiteljev samo občina Solčava, kjer naj bi se mudil minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Savinjčan V______________________________________/ GORNJI GRAD V gozdu našli mrtvega moškega Drugega maja popoldne so v gozdu, dober streljal od gornjegrajske bencinske črpalke, našli truplo 40-letnega moškega iz Kamnika. Omenjeni je bil pogrešan že nekaj dni, domačinom pa je postal sumljiv avto v bližini bencinskega servisa, zato so obvestili celjski operativno komunikacijski center. Policisti so v postopku preverjanja lastništva ugotovili, da je lastnik avta Kamničan, katerega so že iskali na območju Velike planine, kjer naj bi se po zadnjih podatkih pogrešani zadrževal. Minulo sredo je bila organizirana tudi iskalna akcija v okolici avtomobila, v kateri so sodelovali pripadniki policije, člani lovske družine iz Gornjega Grada ter prostovoljni gasilci iz Gornjega Grada in Bočne. »Policija nas je pozvala na pomoč ob 15.21 uri in v dvajsetih minutah smo bili že na terenu, kjer smo razporejeni v strelce iskali pogrešanega,« dogodek opisuje podpoveljnik gornjegrajskih gasilcev Rado Filač. Sodelujoči v iskanju so pričakovali, da bodo V iskalno akcijo pogrešanega je bila vključena tudi operativna desetina gornjegrajskega gasilskega društva (foto: EMS) našli obešenega človeka, saj je od alpinistične opreme, kije bila v avtu, manjkala vrv. Vendar je pogrešanega doletela drugačna usoda, saj so po dobrih petnajstih metrih temeljitega iskanja našli truplo moškega, kije ležal na igličastih gozdnih tleh. »Prvi ga je zagledal član našega društva Mirko Brezovnik in takoj obvestil vodjo intervencije, kije razglasil konec akcije. Gasilci se zavedamo, kaj je naša dolžnost in poslanstvo, vendar želim, da je javnost seznanjena o izredno korektnem in profesionalnem policijskem vodenju iskalne akcije. Na žalost, seje pot pogrešanega končala tragično,« končuje pripoved Rado Filač, ki o možnih vzrokih smrti ni želel govoriti. Truplo je takoj pregledal tudi zdravnik, ki ni našel sledov nasilja, vendar je kljub temu odredil sanitarno obdukcijo. Neuradno smo izvedli, da je imel pokojnik prevezano roko in ob sebi injekcijske igle, kar daje slutiti, da je smrt nastopila zaradi prevelikega odmerka mamil. VIDA OGORELEC WAGNER, USTANOVITELJICA IN DIREKTORICA UMANOTERE, SLOVENSKE FUNDACIJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ »Zanamcem zapustimo svet tak, kot ga uživamo mi« Vida Ogorelec Wagner (foto: Marija Sukalo) Podnebne spremembe, ki smo jim priča zaradi globalnega segrevanja zemeljskega ozračja, s pretečimi nevarnostmi v prihodnosti vedno bolj postajajo družbena problematika v svetu in tudi pri nas. Da je prihodnost lahko negotova, je s svojim predavanjem Podnebno sporočilo pokazal nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. To je bilo tako prepričljivo, da sta po njem nastali tudi z Oskarjema nagrajena filmska uspešnica Neprijetna resnica in knjiga z istim naslovom. Filmska uspešnica je navdušila tudi mag. Vido Ogorelec Wagner do te mere, da se je lani podala v Nashville in pridobila licenco za izvajanje multimedijskega predavanja o podnebnih spremembah, na katerih temelji omenjeni film. To predavanje je predstavila tudi v Nazarjah ob dnevu Zemlje. - Zakaj ste si želeli licenco? Ala Gorovo delo poznam še iz časa, predenje postal podpredsednik ZDA. Takrat je bil politično sicer že aktiven, varstvo okolja in podnebne spremembe pa so ga še posebej zanimali že od študentskih let, kot tudi pove v filmu. Bila sem tudi urednica prevoda njegove prve knjige v slovenščino, z naslovom Zemlja v ravnovesju. Po letu 2000 njegove dejavnosti nisem spremljala, šele lani spomladi sem izvedela, da prihaja film in da Al Gore izvaja predavanja Podnebno sporočilo. Koje bilo lani poleti omogočeno usposabljanje v Nashvillu, se mije to zdelo zelo zanimivo. - Kakšna je vaša osebna izkušnja z Alom Gorom? Presenetil meje kot zelo srčna oseba. Mislila sem namreč, da je kot človek malo ostrejši, a je res zelo topla in mehka oseba. Z nami je zelo intenzivno delil tudi svoje osebne in čustvene izkušnje ter zatrdil, da nikakor ni svetnik. Sam nam je namreč povedal, daje mesojedec, da ne hodi v sandalih... Vtem smislu nekateri pričakujejo od njega, da bo deloval bolj kot zgled, da bo bolj asketske drže, kot je recimo pri nas predsednik Janez Drnovšek. Ampak on to ni in to tudi javno pove. Morda je tudi zaradi tega ljudem bolj dostopen, v tem smislu je bliže ameriškemu povprečju. - To ni bilo vaše prvo srečanje z Ameriko. Vas ta privlači? Že kot gimnazijka četrtega letnika Gimnazije Bežigrad sem v izmenjavi dijakov odšla v Ameriko. Tam sem spoznala drugačen način študija, kije temeljil na individualnem delu in številnih raziskavah. Nato sem se vrnila domov in diplomirala iz arhitekture. A nemirni duh mi ni dal miru, zato sem se ponovno podala nazaj čez lužo, kjer sem v San Franciscu opravila magistrsko diplomo na temo Vpliv oblikovanja na okolje. Tudi pozneje sem se večkrat vračala. Življenje tam je drugačno, bolj odprto, kar me zelo privlači. Je vsekakor bolj tekmovalno in bolj primerno za samsko osebo. Za socialno varnost družineje pri nas občutno bolj poskrbljeno. - Pred dvanajstimi leti ste ustanovili Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotera, katere ste tudi direktorica. Kaj je naloga fundacije? Ključno področje delovanja Umanotere je trajnostni razvoj, ki ga gre razumeti kot neke vrste medgeneracijsko solidarnost, da torej zanamcem zapustimo svet, ki ne bo nič slabši in revnejši kotta, ki ga zdaj uživamo mi. Naš premier Janša govori o tem, da ta generacija živi tako dobro, kot doslej še ni nobena. Toda pomislimo na generacije, ki prihajajo za nami, in poskrbimo, da bodo tudi one lahko živele kakovostno. Ta definicija trajnostnega razvoja se mi zdi ključna. - Umanotera se ukvarja tudi z razvojem pravične trgovine. Kaj je njen namen? To je poskus razširjanja obzorij trajnostnega razvoja. Gre za projekt, ki ga izvajamo z društvom Humanitas in ki naj bi dal ljudem možnost za spreminjanje sveta na bolje. Omogoča jim, da čim več potreb zadovoljijo z nakupom blaga, kije bilo pridelano, izdelano oziroma posredovano na načine, ki pozitivno vplivajo na človeka ter njegovo družbeno in naravno okolje. Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki si prizadeva za večjo enakost v mednarodni trgovini. Z vsakim nakupom znotraj sistema kupec podpira organizacije, ki sodelujejo z deprivilegiranimi proizvajalci, ozaveščajo javnost ter vodijo kampanje za spremembe v pravilih in praksi pravične trgovine. V dveh letih delovanja vSIoveniji je odziv ljudi izjemno pozitiven. - Pa se vrniva k podnebnim razmeram. Kako razsežne so dejansko posledice globalnega segrevanja ozračja oziroma kakšen bi utegnil biti svet čez pol stoletja, če bomo stvari prepustili njihovemu toku? Ti scenariji so zelo različni. Ocenjuje se, da bi temperatura zemeljskega površja lahko narasla od dveh do celo 6,5 stopinje, to pa na primer pomeni prerazporeditev padavinskih vzorcev. Padavine bodo zelo intenzivne in povezane z viharji in tropskimi nevihtami. Ena od posledic je tudi vpliv na pojavljanje bolezni. Z višjimi temperaturami se namreč spreminjajo tudi vzorci poselitve prenašalcev bolezni. V bolj katastrofičnih scenarijih pa se pojavlja tudi dvig morske gladine za pet do šest metrov zaradi taljenja ledu na Grenlandiji ali pa v zahodnem delu Antarktike. Kako daleč v prihod- »Ni nam še prišlo v zavest, da bi za svoje otroke naredili največ, če bi pristopili k odločni akciji, ki bi bila za nas kratkoročno za malenkost boleča, predvsem v smislu spreminjanja navad. Zares boleče stvari pa prihajajo, če tega ne bomo naredili.« — -v Intervju, Oglasi nosti je to, kako hitri bodo ti procesi, ta hip še ne ve nihče. - Je zavedanje nevarnosti globalnega segrevanja politično, znanstveno ali moralno vprašanje? Mislim, da je poudarjanje tega vprašanja kot etičnega mišljeno predvsem v smislu skrbi za naše zanamce. Mi pravzaprav za svoje otroke na različne načine veliko žrtvujemo. Nekako pa nam še ni prišlo v zavest, da bi zanje naredili največ, če bi pristopili k odločni akciji, ki bi bila za nas kratkoročno za malenkost boleča, predvsem v smislu spreminjanja navad. Zares boleče stvari pa prihajajo, če tega ne bomo naredili. - Kdo je pomembnejši za uveljavitev pozitivnih premikov, politiki ali posamezniki? Čeprav posameznike pozivamo, naj nekaj naredijo tudi sami, naj spremenijo svoje vzorce, naj zamenjajo žarnico, naj se manj vozijo z avtomobilom ..., bi glavnina pobud za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za druge ukrepe morala priti z vrha. Tega preskoka posamezniki ne moremo narediti. Zaradi tega se mi zdi tako pomembno, da se politiki pridružijo temu giban- ju. Torej, ne smemo si delati uh/ar, da posamezniki res lahko dosežemo to, kar je treba. - Zakaj potem politiki pri tem ne odigrajo svoje vloge? To se vedno sprašujem tudi sama. Tako pri politikih kot pri podjetnikih je problem v tem, da gre za kratkoročno razmišljanje. Zavezani so namreč svojim štiriletnim ali petletnim mandatom in v »Čeprav posameznike pozivamo, naj nekaj naredijo tudi sami, naj spremenijo svoje vzorce, naj zamenjajo žarnico, naj se manj vozijo z avtomobilom ..., bi glavnina pobud za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za druge ukrepe morala priti z vrha.« tem času večinoma nihče ne želi narediti kaj nepriljubljenega. Njihov odziv namreč zahteva spremembe, te vplivajo na gospodarski sektor, kjer gre za dobičke in proračunske prihodke. Tudi naš, slovenski proračun se precej polni s prihodki od fosilnih goriv. Vtem smislu so kakršnekoli spremembe za vlade nezaželene, pa tudi za nas kot posameznike. - Ob zaključku pogovora se dotakniva podnebnih sprememb v Sloveniji. Kakšni so učinki? V zadnjih 15 letih je Slovenijo suša poleti prizadela kar 4-krat, poleg 2003 tudi v letih 2000, 1993 in 1992 in ponekod ogrozila vire pitne vode ter poljedelcem povzročila veliko škode. Pozimi so zelene zime vse pogostejše v dolinah. Slovenija spada v Evropi med območja z največjim številom neviht, vsako leto je med njimi tudi nekaj hudih neurij. Zelo izrazita so bila neurja ob koncu pomladi in v začetku poletja 2001, takrat so točna zrna dosegla 6 cm v premeru tudi v Ljubljani. Sunki vetra, ki se pojavljajo ob močnih nevihtah kjerkoli po Sloveniji, lahko povzročajo škodo in odkrivajo strehe, izjemoma tudi lomijo drevesa. V prihodnosti pa lahko z zelo veliko verjetnostjo pričakujemo še nadaljnje segrevanje, manj padavin predvsem v poletnem času in nadaljevanje pogostih ekstremnih vremenskih pojavov, na kar bi se morali vsekakor dobro pripraviti. Marija Sukalo Na podlagi 1. točke 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih Občin št. 04/03) objavlja Občina Gornji Grad JAVNI RAZPIS za zbiranje programov za sofinanciranje izvajalcev na področju kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad za leto 2007 1. Predmet razpisa Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov ali projektov: a. ) društva, b. ) samostojni ustvarjalci na področju kulture, c. ) zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi programi v interesu občine Gornji Grad. 2. Pogoji za prijavo na razpis Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a. ) da imajo sedež v občini Gornji Grad, b. ) da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, c. ) da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, d. ) imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva), e. ) vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, f. ) aktivno delujejo najmanj eno leto. 3. Pogoji sofinanciranja: Nameni, ki so predmet sofinanciranja: a. ) programi redne dejavnosti društva, b. ) udeležba na tekmovanjih in prireditvah, ki so promocijskega značaja za občino, c. ) strokovno izpopolnjevanje, d. ) nakup in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (kostumi,...). 4. Rok in način prijave: Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad najkasneje do 11.06.2007. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali v poslovnem času oddana v prostorih Občine. 5. Vsebina vloge Vloga mora vsebovati: a. ) izpolnjene razpisne obrazce, kijih po objavi razpisa interesenti pridobijo na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad b. ) vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji c. ) zasebniki in druge ustanove morajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje kulturne dejavnosti. 6. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad (pripis "JAVNI RAZPIS - KULTURA 2007" in navedbo imena in naslova predlagatelja). 7. Odpiranje prijav ne bo javno. 8. Izbor in vrednotenje prejetih programov bo ocenila komisija za kulturo, predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za kulturne dejavnosti pa bo potrdil župan. 9. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi meril za sofinanciranje ljubiteljske kulture, kijih določa Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad. 10. Naročnik bo z izbranimi izvajalci sklenil pogodbo v desetih dneh po zaključenih aktivnostih navedenih v 8. točki tega javnega razpisa, s tem, da bo višina sredstev za posamezne namene leta 2007 natančneje opredeljena po sprejetju proračuna Občine Gornji Grad. 11. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, ali po telefonu št.: 03/839 1 856. 12. Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo obravnavali. Župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi, l.r. NLB PODRUŽNICA SAVINJSKO-ŠALEŠKA Banka kot partner pri pridobivanju nepovratnih sredstev Udeleženci predavanja v Celju so izvedeli, da NLB pri pridobivanju nepovratnih sredstev nudi svetovalne storitve in zapiranje finančnih konstrukcij (foto: Tone Lovrec) NLB Podružnica Savinjsko-Šaleš-ka je konec aprila v prostorih območne gospodarske zbornice v Celju organizirala predavanje o financiranju izvoza in instrumentih zavarovanja v mednarodnem poslovanju, banka pa seje predstavila tudi kot možen finančni partner pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Udeležence sta uvodoma pozdravila direktor območne zbornice Jože Pušnik in direktorica podružnice NLB mag. Lidija Dovšak. Skupina NLBje vzadnjih dveh letih beležila zelo dinamično rast. V začetku letošnjega leta je odprla svoje predstavništvo v Ukrajini, pred dnevi pa je kupila banko na Kosovu. Na številnih tujih trgih je NLB prisotna tudi preko lizinga in faktoringa, zato razpolaga s kakovostnimi in- formacijami o dogajanjih na mednarodnih trgih. Poslovna praksa potrjuje, da so plačilni pogoji postali izjemno pomemben element konkuren- čnosti in da je vprašanje plačila za dobavljeno blago oziroma opravljeno storitev danes pomemben del vsake poslovne transakcije. Iz tega razloga nudi NLB podjetjem široko paleto možnosti zavarovanj pred plačilnimi tveganji, izmed katerih sta bila tokrat predstavljena nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso. Pri koriščenju nepovratnih sredstev, ki jih v obdobju od leta 2007 do leta 2013 nudi Evropska unija, NLB nudi svetovalne storitve in zapiranje finančnih konstrukcij. Na področju svetovanja izvajajo predvsem informiranje, vsebinsko umeščanje projektov, pripravo razpisne dokumentacije in finančno svetovanje, pri zapiranju finančnih konstrukcij posameznih projektov pa nudijo različne vire financiranja, od dolžniškega financiranja do lizinga in kapitalskih vložkov. Franci Kotnik MASAŽNI SALON MANUTERAPIJA V MOZIRJU Kruh si bo služila dobesedno s svojimi rokami Diplomirana fizioterapevtka Bojana Šumečnikje v petek, 4. maja, na Hrib-ernikovi cesti v Mozirju odprla nov masažni salon. Pri odprtjujesodelovai in trak prerezal mozirski podžupan Roman Čretnik, obseg delovanja pa je predstavila lastnica sama. Številnim gostom je Bojana Šumečnik, sicer doma iz Lepe Njive, predstavila tako klasične kot tudi ostale masaže, kot je cyriax. Med drugim bo izvajala protibolečinske in masaže s kamni, shiatsu ter masaže stopal in limfno drenažo. Nudi izvajanje terapij na domu za tiste, ki zaradi bolezni ali poškodb ne morejo vsalon. Pri njej seje možno dogovoriti za skupinsko vadbo, or- ganizirana predavanja in učenje nordijske hoje. Svoj program je predstavila na zgibanki, kjerje opis- ala tudi delovne izkušnje in kar 14 različnih dodatnih izobraževanj, ki sejihje udeležila. Mozirski podžupan Roman Čretnik, ki je slovesno prerezal trak novega salona, je v krajšem nagovoru med drugim dejal: »Čas, v katerem živimo, zahteva od nas, da smo nenehno zbrani in delovni, to pa terja svoj davek. Prav je, da si včasih privoščimo odmor in nared- imo kaj koristnega zase in se prepustimo veščim rokam zanesljivega terapevta. Zato lahko rečemo, da si bo Bojana »služila kruh« dobesedno s svojimi rokami. Po odprtju so si gostje lahko ogledali salon in se seznanili s ponudbo. Da je bil dogodek še prijetnejši, pa so z glasbo poskrbeli člani Savinjskega trobilnega kvarteta in ansambla Potepuhi, v katerih sodelujeta Miran in Jože Šumečnik, Bojanina brata. Marija Lebar VURS ZAČENJA BOJ PROTI STEKLINI Lastniki psov naj bodo pazlj • • • IVI Veterinarska uprava RS (Vurs) je začela s spomladansko akcijo oralne imunizacije lisic proti steklini. Akcija je namenjena varovanju ljudi pred steklino, Vurs pa jo pri divjih živalih izvaja z vabami, napolnjenimi s cepivom. Cepljenje je namreč edina oblika boja proti tej bolezni. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev z za to prirejenimi letali. Ker so vabe namenjene divjim živalim, Vurs prosi lastnike psov, da vodijo svoje ljubljence na sprehode privezane. Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) zahteva, da je treba vsak stik z vabo obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina cepiva v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto območnega zdravstvenega zavoda. Lani so za steklino pregledali 1.896 živali, med katerimi sta bili pozitivni dve lisici. Steklina, kije prisotna pri lisicah, predstavlja nenehno grožnjo za prenos bolezni prek domačih živali na ljudi. Lojze Gluk Pri odprtju Manuterapije Bojane Šumečnikje sodeloval mozirski podžupan Roman Čretnik (foto: Marija Lebar) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Slovesnosti ob 120-letni«i delovanja društva V času minulega vikenda so mozirski prostovoljni gasilci praznovali dvanajst desetletij delovanja društva. V ta namen se je zvrstilo več prireditev, na osrednji so razvili tudi nov društveni prapor. OSREDNJA SLOVESNOST, kije bila v domu kulture 4. maja, je potekala v znamenju obujanja spominov in podeljevanja zahval posameznikom, društvom in organizacijam. Prostovoljcev, ki so bili voljni ob vsakem trenutku priskočiti na pomoč vsem, ki so jih potrebovali, skozi dolga desetletja nikoli ni zmanjkalo. Ravno nasprotno, v gasilske vrste stopajo vedno novi in novi člani, zato jih društvo danes šteje že preko 260. Med častne sta bila sprejeta Franc Černivšek in kanonik Alojz Žagar. Slavnostni govornik, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj, seje dotaknil dolgega delovanja društva. Ob spremembah držav, oblasti, družbenih sistemov in pogojev delovanja društva je članstvo ves ta čas raslo in se krepilo. Danes predstavlja najmočnejšo organizirano silo, ki je vedno pripravljena nuditi pomoč sočloveku. Njegove besede sta povzela tudi podpredsednik slovenskih gasilcev Tone Koren in mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki z velikim čutom skrbi za dobro opremljenost društva. Župan je razvil nov društveni prapor, na katerem je podoba mozirskega trga, ognja in sv. Florjana, ki ga gasi. Pod tem simbolom se bodo odslej mozirski gasilci združevali, obhajali slovesnosti in z njim na zadnji poti spremljali umrle člane. Blagoslov je opravil župnik Sandi Koren. Kulturni program na slovesnosti so prepletali vrtčevski otroci, mozirski osnovnošolci, zgornjesavinjski godbeniki in Koledniki KD Jurij, vodila pa ga je Janja Irman Kolar. kazali veterani PGD Paška vas. Za pionirji in mladinci mozirskega gasilskega društva, ki so izvedli vsak svojo vajo, so trg zasedli operativni člani domačega drušlva. Prikazali so del tehnike in postopke, kijih izvajajo v primerih požarov ali drugih nesreč. Marsikateri obiskovalec se je začudil ob množici pripomočkov, kijih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Ženska desetina pri delu ne Predsednik društva Jože Zlatinšek (drugi z leve) je prapor poveril praporščaku Klemnu Brezniku (foto: Benjamin Kanjir) tovoljci so se lahko z njo povzpeli v višino preko 30 metrov. Prikaz različnih načinov gašenja in razvoja tehnike sije ogledal tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. DAN GASILCA Mozirski gasilci so na florjanovo nedeljo, 6. maja, praznovali dan gasilca. Ob tej priliki so se udeležili slovesne maše v čast svojemu zavetniku sv. Florjanu. Daroval jo je domači župnik Sandi Koren. V njej je izpostavil srčnost, ki vodi gasilce, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pred gasilskim domom je sledila podelitev društvenih priznanj, župan Ivan Suhoveršnikje gasilcem razdelil več kosov različne zaščitne opreme; od čelad do zaščitnih pasov, oblek in ostalega, kar je za lastno varnost ob različnih intervencijah nujno potrebno. Poslanec Jakob Presečnikje poiskal sponzorje, ki so mozirskim gasilcem darovali poseben sesalec za sesanje nevarnih snovi. Skulpturo gasilca operativca je izdelal domači umetnik in tudi sam gasilec Marko Goličnik (foto: Benjamin Kanjir) DELOVANJE IN RAZVOJ POŽARNE BRAMBE Drugi dan slovesnega praznovanja jubileja mozirskih gasilcev je potekal v znamenju prikaza gašenja od leta 1700 dalje. Najprej so gasilski veterani ob ognju v priložnostni hiški urno posegli za vedri, se postavili v vrsto in kar se da hitro pregnali rdečega petelina. Za njimi so se na trg pripeljali člani PGD Gornji Grad, ki so prikazali vajo z uporabo opreme iz konca 19. stoletja. Dvajseto je prineslo hiter razvoj tehnike in prve motorne brizgalne. Njihovo uporabo so pri- Mozirski gasilci so dobro opremljeni tudi z opremo za tehnično reševanje (foto: Benjamin Kanjir) zaostaja za svojimi kolegi. Prav tako ne člani gasilskih trojk iz Lepe Njive in Šmihela. Slednji so prikazali različne vrste gašenja z uporabo creino cistern. Predstavila se je tudi enota za tehnično reševanje, ki je prikazala več različnih postopkov pri reševanju ljudi. Ob koncu so velenjski gasilci pripeljali lestev, s katero si pomagajo pri reševanju in ob intervencijah na velikih stavbah. Pros- Ob tej priliki so otvorili skulpturo gasilca operativca, ki jo je izdelal domači umetnik in tudi sam gasilec Marko Goličnik. Postavljena je v spomin na vse operativne člane društva, hkrati pa bo vabila v gasilske vrste vedno nove prostovoljce. Da jih bo ob njihovi dejavnosti spremljala še božja pomoč je z blagoslovom poskrbel Sandi Koren. Benjamin Kanjir MOZIRJE Lokomotiva pred gajem tudi uradno mozirska Direktor družbe Vipap Videm Krško Oldrich Kettner (levo) in mozirski župan Ivan Suhoveršnik sta odkrila spominsko ploščo na lokomotivi (foto: Ciril M. Sem) Od sobote dolje ima 52 let stara lokomotiva, ki zadnjih pet let krasi vhod v Mozirski gaj, tudi uradno »domovinsko pravico« v Mozirju. Tega dne je namreč na priložnostni slovesnosti direktor družbe Vipap Videm Krško Oldrich Kettner upravljavcem cvetličnega parka predal občudovanja vreden tehnični objekt muzejske vrednosti, z najboljšim češkim pivom paga je krstila njegova soproga Bemadeta. Udeležence slovesnosti je pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik in izrazil zadovoljstvo, da se lahko Mozirje ponaša z omenjeno tehnično zanimivostjo. Kljub začetnim pomislekom so Mozirjani lokomotivo sprejeli za svojo in so ponosni nanjo. »Obljubljam, da jo bomo dobro čuvali, odnesli nam je zagotovo ne bodo,« je svoj nagovor malce hudomušno zaključil Suhoveršnik. Direktor družbe Vipap Videm Krško Oldrich Kettner je povedal, da je leta 2001, ko so lokomotivo dokončno upokojevali, zanjo vladalo precejšnje zanimanje tako vSIov-eniji kotvtujini. Na priporočilo Zdravka Mastnaka sta zakonca Kettner obiskala Mozirski gaj in bila navdušena nad njegovo lepoto, v razgovoru z vrtnarjem Jožetom Skornškom in predsednikom Ekološkega hortikulturnega društva Mozirski gaj Darkom Beletom pa se je izoblikovala ideja, da bi odsluženo lokomotivo pripeljali pred park. Da se je to kasneje v resnici zgodilo, sta veliko pripomogla tudi takratni minister za promet Jakob Presečnik in takratni generalni direktor Slovenskih železnic Igor Zajc. Jakob Presečnik, bivši prometni minister, danes poslanec v državnem zboruje ob tej priložnosti malce za šalo malce zares dejal, da mu v času opravljanja ministrske funkcije ni uspelo, da bi v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljal železnico, je pa prišla vsaj lokomotiva. Njena pot iz Krškega je bila vse prej kot lahka, kajti tovorje bil izjemno težak, komunikacije in mostovi pa takšni, kot so. Če bi izvajalci takrat iskali vsa potrebna dovoljenja za prevoz, lokomotive verjetno še danes ne bilo v Mozirju. Tega logističnega podviga seje spomnil tudi predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele in poudaril, da se morajo upravljavci vsako leto znova truditi, da z dodatnimi atrakcijami privabljajo obiskovalce, rože v parku same po sebi že dolgo niso več dovolj. Franci Kotnik VESELI VEČER NA REČICI OB SAVINJI Zabavljač »Aklšek« ničesar ne prepušča naključju Kulturno društvo Rečica je tretjo soboto v aprilu pripravilo razvedrilno prireditev Veseli večer, ki so ga oblikovali glasbenik Darko Atelšek s svojimi učenci harmonikarji in Suška banda. Za veliko mero smeha je tokrat poskrbel znani radijec, glasbenik, pevec in humorist Solčavski Franci. Mogočni zvoki, ki so že v uvodu odmevali z odra ob skupnem nastopu mladih harmonikarjev in izkušenih instrumentalistov Suške bande, so bili porok, da bo večer za vse ljubitelje narodnozabavnih viž poln razvedrila in pozitivne energije. To so z odra ob raztegovanju meha pošiljali tudi frajtonarji, med katerimi so nekateri prvič javno nastopili. Glasbeni ustvarjalci z različnim »stažem« - od treh mesecev vaj do tistih starih mačkov, ki »Aklška«, kot ga je poimenoval moderator programa Franci Podbrežnik, poznajo že več let, so pokazali zavidljivo raven samozavesti in znanja. Na Veselem večeru so izpolnjevali tudi glasbene želje, ki jih je tokrat v pismeni obliki prinesel nekdanji poštar Nanda (foto: Marija Šukalo) »Glasbeni multipraktik« Darko Atelšek je bil kos vsaki situaciji na odru (foto: Marija Šukalo) Rdeča nit večera so bili narodni napevi, ki jih je Suška banda oplemenitila tudi s takti zabavnih melodij. Nekatere med njimi bomo lahko kmalu poslušali tudi na njihovi zgoščenki, ki so jo začeli snemati. Člani »Daretove bande« so ob narodnih pesmih dokazali, da tudi njihovo petje ne zaostaja za miloz-venečimi zvoki instrumentov. Čeprav je na odru Darko Atelšek zabavljač, ničesar ne prepušča naključju. Za prešernim smehom in prijetnimi melodijami, ki že nekaj let zapovrstjo zapolnijo poldrugo uro programa, se skriva veliko odrekanj, trdega dela in vaj. Prav vaje so tiste, na katerih zna biti Dare, kije kot glasbeni »multipraktik« dirigent, pevec in mentor »aklš«, neizprosen in nepopustljiv. A vse to je pozabljeno in poplačano z aplavzom obiskovalcev, ki vsako leto dvorano napolnijo do zadnjega kotička. Marija Šukalo LJUBIJA Nov mejnik v zgornjesavinjskem vinogradništvu Član društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki Mihael Fajfar je v času prvomajskih praznikov na svojem posestvu v Ljubiji posadil 713 trsov modre frankinje in tako postavil nov mejnik v sodobnem vinogradništvu v Zgornji Savinjski dolini. Fajfar sicer izvira iz stare vinogradniške družine iz Haloz, vinograde pa ima na Ruju in v Slatinah nad Paško vasjo ter sedaj tudi v Kolovratu. V šmarško društvo vinogradnikov seje Fajfar vključil pred šestimi leti in takoj postal član upravnega odbora. Da ima v društvu veliko prijateljev, je dokazala praznična akcija sajenja v novem vinogradu v Ljubiji, saj so mu na pomoč priskočili tako mlajši kot starejši Sajenje si je ogledal tudi član slovenskega reda vitezov vina Ivan Zupan in pohvalil prizadevnost ter ambicioznost Mihaela Fajfarja (levo) (foto: Franci Kotnik) Pri sajenju trsov modre frankinje v Kolovratu sta sodelovala mozirski župan Ivan Suhoveršnik in poslanec Jakob Presečnik (foto: Jože Miklavc) vinogradniki. Začetka sajenja sta se udeležila tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik ter tako jasno izrazila podporo prizadevanjem, da žlahtna vinska trta v dolini spet dobi nekdanjo veljavo. Mihael Fajfar je zaljubljen v vinogradništvo in kletarjenje. Na zadnjem ocenjevanju vin, ki ga je organiziralo društvo, je prejel tri zlate in eno srebrno medaljo, njegov chardonnay letnik 2004 pa seje izkazal kot najbolje ocenjeno vino te sorte v podravski regiji. Je tudi boter ene izmed trt v krščenem vinogradu Steyerjevih na Plitvičkem vrhu pri Apačah in edini, kot pravi sam, ki svojo trto obišče najmanj trikrat na leto. Franci Kotnik z' Zgornja Savinjska spet vinorodna dežela? Razvijajočemu: ne še ravno cvetočemu turizmu v Zgornji Savinjski dolini se v zadnjih nekaj letih počasi pridružuje pomembna dopolnitev: ponovna vzgoja vinske trte in pridelava vina. Za zdaj le ljubiteljsko, morda bolj resno pa v prihodnosti, ko bo zgornjesavinjska vinska kapljica pomenila pomembno izboljšanje kulinarične ponudbe tega območja. Domače je pač domače in zakaj ne bi imeli na pogrnjeni mizi tudi kozarček domačega vina, ne le tolkca ali »šnopčka«... Ko je pred več kot stoletjem trtna uš v Zgornji Savinjski dolini skoraj povsem zatrla pridelavo vina na brajdah in vinorodnih trsih, se je večji del prisojnih pobočij spremenil v travnike in sadovnjake. Vinska kultura je zašla v pozabo, kultura pitja pa z njo vred. Dolga desetletja je nato veljalo, da je dober gospodar tisti, ki je »naprešal« veliko sodov dobrega tolkca in vsaj nekaj veder tropinovca ali bolj čislanega »češpljevca« ali slivovke. No, potem pa so se pojavili prvi znanilci vinske pomladi, med njimi tudi član reda vitezov vina Ivan Zupan iz Mozirja, ki je s spodbujanjem gospodarjev pripomogel k temu, da se je začela meja vinskih goric počasi pomikati s sončnih pobočij Malega in Velikega vrha nad Šmartnim ob Paki proti Zgornji Savinjski dolini. Vsakoletno srečevanje sosedov in hkrati pridelovalcev grozdja v Kolovratu nad Ljubijo ni več le ljubiteljstvo in nostalgija za nekdanjimi vinogradi vtem delu doline. Pojavil se je tudi mladi, prodorni vinar Danilo Steyer iz Apač, ki je v sodelovanju s svojim zastopnikom Danijem Grudnikom iz Mozirja preko različnih družabnih prireditev razširil védenje o dobrem vinu med ljudi. Ivan Zupan nas je opozoril tudi na več kot tristo let staro brajdo na Apovihiši v Okonini, kije sedaj vlasti družine Weiss. S prvo javno trgatvijo in prvo polnitvijo reprezen- tančnih steklenic vina iz grozdja omenjene trte so bili postavljeni temelji za edinstveno turistično atrakcijo v občini Ljubno. V Mozirskem gaju je bila predlani posajena potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora, pred dnevi pa sta se ji sredi rož pridružili še trta dišečega traminca in radgonske ranine. V času prvomajskih praznikov je Miha Fajfar v Kolovratu posadil 713 sadik modre frankinje... Vse toso dogodki, ki govorijo o tem, da prizadevanja vinogradnikov in sadjarjev niso bila zaman. Tudi številne kulturne in etnografske prireditve, ki jih spremlja pokušina odličnih vin, ne bi bile tako sijajne, če nebivinopovedalosvojega. Ob njem se bolje počutijo tudi kulinarične de brote, ljudje so boljše volje in prazniki so še bolj praznični. Na zdravje vinogradnikom, vinarjem in ljudem dobre volje, ki širijo žlahtno vinsko resnico spet nazaj v naše kraje! RIBIŠKO DRUŠTVO LUČE OB SAVINJI Sekcija da - vendar pod jasnimi pogoji RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Poginilo okoli tisoč rib Pred prvomajskimi prazniki je v reki Savinji poginilo okoli tisoč rib, dami, katero bo ministrstvo za kmetijstvo v doglednem času ribiškim družinam oziroma društvom podeljevalo za trideset let. »Pokazali smo pripravljenost sodelovati. Žogica je sedaj na ljubenski strani in iskreno upam, da bodo naši pogoji sprejemljivi za njihove organe odločanja. Računam, da bi z vodami začeli upravljati s 1.1. 2008. Če bi se odločili proti sekciji, bi ministrstvo prej ali slej sprejelo politično odločitev, zato nam mora biti jasno, da bi bili vtem primeru Ljubenci v prednosti. V kolikor naši pogoji ne bodo sprejemljivi, obstaja tudi možnost, da z enotnim ribiškim okolišem skupno gospodarimo, kotje to praksa med velenjskimi in šoštanjskimi ribiči,« razlaga Klavdij Strmčnik, ki si bo z ostalimi člani še naprej prizadeval, da bo koncesija za upravljanje z vodnim okolišem podeljena Ribiškemu drušlvu Luče. Savinjčan med njimi največ postrvi in lipanov ter kaplji, ki sodijo med zaščitene ribje vrste. Pogin seje zgodil v predelu med Iglo in Lučami v razdalji 500 metrov, na ekološko katastrofo pa je ljubenske ribiče, ki v tem predelu gospodarijo z vodami, opozoril italijanski ribič. Domnevno naj bi do pogina prišlo zaradi cementa, ki naj bi ga delavci podjetja Ceste mostovi Celje spustili v Savinjo, kar je povzročilo pomanjkanje kisika. Po besedah gospodarja ljubenske ribiške družine Janeza Podkrižnika naj bi se pogin zgodil 26. aprila ob betoniranju podpornih zidov ob regionalni cesti Luče-Solčava. Po grobih ocenah naj bi bilo neposredne škode za okoli 100 tisoč evrov, z vidika gospodarjenja z ribjim življem pa je problem mnogo širši, saj se različni letniki rib Z ustanovitvijo društva so si ribiči iz Luč ob Savinji obetali tudi pravico za upravljanje s Savinjo in pritoki v zgornjem toku, ki trenutno sodi pod okoliš Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Gre za precej kompleksno in občutljivo vprašanje, vkateregase je vključilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki ne kaže pretiranega interesa, da bi ugodilo željam ribičev iz Luč. Upravni odbor RD Ljubno ponuja Lučanom rokoin predlaga ustanovitevsekcije, karbi Lučanom omogočilo samostojno upravljanje z vodami na njihovem območju. LJUBNO OB SAVINJI Pomladansko čiščenje Ljubnega in okolice Ribiči so prepričani, da se ribji zarod brez dodatnega vlaganja vrsto let ne bo obnovil (foto: EMS) obnavljajo več let. Ribiči so od dogodku takoj obvestili policijo in pristojne inšpekcijske službe. Savinjčan ____________________________________y Po dolgotrajni in tehtni razpravi so se Lučani na občnem zboru odločili, da bodo znotraj ljubenske ribiške družine delovali kot sekcija, vendar, poudarja predsednik Klavdij Strmčnik, pod natančno opredeljenimi pogoji. Bislvena zahteva je delitev ribiškega okoliša, saj želijo samostojno gospodariti v zgornjem delu Savinje. Včlanitev članov RD Luče v RD Ljubno mora potekati pod posebnimi pogoji, Lučani si obetajo tudi samostojno finančno poslovanje in vpliv v upravnem in nadzornem odboru ljubenske ribiške družine. Kljub soglasni odločitvi prisotnih ostaja dejstvo, da lučki ribiči Ijuben-skim ne zaupajo. Predsednik Strmčnik zamere razume, vendar sekcijo razume kot pot do pridobitve koncesije za upravljanje z vo- Predsednik RD Luče Klavdij Strmčnik smatra odločitev za sekcijo kot velik diplomatski korak na poti pridobivanja koncesije za upravljanje z vodami na njihovem območju (foto: EMS) Tudi letošnjo pomlad so na Ljubnem organizirali očiščevalno akcijo, na katero so bila s strani Občine Ljubno vabljena društva iz kraja, podjetja. Kolesarski klub Zelene doline in občani. Očiščevalni akciji so se pridružili tudi čebelarji in člani društva Toplica (foto: Franjo Atelšek) Predzadnjo aprilsko soboto so tako že od jutranjih ur občani, ki jim ni mar, v kakšnem okolju živijo, pridno polnili vreče za smeti z različnimi odpadki. Ob reki Savinji odvečno nesnago že po tradiciji pospravijo ljubenski ribiči, po bližnjih planinskih poteh so za čisto okolje poskrbeli člani Planinskega društva Ljubno, vsepovsod po kraju in okolici je bilo moč opaziti ljudi dobre volje iz raznih društev in posameznike, ki so pridno pobirali smeti in dodali svoj delež k bolj čistemu okolju, v katerem živijo. Po mnenju nekaterih udeležen- cev letošnje očiščevalne akcije količinsko ni bilo nabranih toliko odpadkov kot prejšnja leta, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da na določenih mestih brezvestni občani brez občutka slabe vesti odlagajo večje količine različnih odpadkov. Primer večjega črnega odlagališča je na obrežju Savinje, le nekaj metrov od glavne ceste Radmirje-Ljubno, ki ga ne more rešiti le dobra volja posameznikov na podobnih očiščevalnih akcijah, ampak ozaveščenost tistih, ki odlagajo smeti dobesedno pred svojim pragom. Franjo Atelšek Piše: Aleksander Videčnik Sejmi V času, ko seje vse bolj odpirala svobodna trgovina, koje slabila moč cehov, ko so fevdalci izgubljali pravico določati svoja tržna mesta, so sejmi pridobivali na veljavi, bili so pač izrazito mesto trženja. Sejme je brez izjeme dovoljeval le vladar in za pravico imeti sejem, so morali trgi in mesta zaprositi vladarja, kije z listino o mestnih oziroma trških pravicah določil tudi sejme. Seveda je tu šlo tudi za svojevrstno pridobivanje sredstev za dvorne potrebe. Trgi in mesta so morali namreč plačevati ob izdaji take dvorne listine kar visoke dajatve. Zato tudi ni naključje,daje vsakvladar, koje nastopil vladavino, izdal nove listine o mestnih oziroma trških pravicah. V naši dolini smo imeli po letu 1849, ko so začele delovati občine in niso več sodniki opravljali svojih nalog, tele trge: Gornji Grad, Ljubno, Mozirje in Rečica ob Savinji. Največ sejmov so imeli v Mozirju in sicer - 22. januarja, 24. aprila (Jurjev sejem), na binkoštni torek, 15. junija, 16. avgusta, v ponedeljek pred 8. septembrom in 18. oktobra. Gornji Grad - 6. februarja, 4. marca in 28. oktobra. Ljubno -1. maj, 24. junij in 26. avgust. Rečica - 17. marec, 31. maj, 4. julij in 6. november. Vsaktrg je imel svoj tržni red in oblastveni načrt stojnic. Največkrat so določili mesta po stroki, torej kovače in ključavničarje skupaj, tkalce in barvarje spet skupaj in tako naprej. Vsako županstvo je uveljavljalo svoje prihodke od prodajnih mest, te je pobiral občinski stražnik (policaj), kije bil tudi odgovoren za potek celotnega sejma. Zato je bil običaj, dajeta mož pred začetkom sejma sejmarje nagovoril in opozoril na red, kije vtrgu predpisan. Opozoril je na kaznivo uporabo uradno nepotrjenih mer (uteži in dolžinske mere). Seveda je bil zelo služben, saj ni bilo lahko obvladovati množice prodajalcev in kupcev spričo številnih gostiln, ki so bile v vsakem od naših trgov. V stari Avstriji so redno obveščali o sejmih po deželah. Za naše trge so to opravljali v Gradcu. Tudi koledarji Družbe svetega Mohorja so redno prinašali seznam sejmov v naših deželah. Podatke, ki so tukaj objavljeni, sem prepisal iz Mohorjevega koledarja za leto 1897. Brez dvoma so sejmi pomenili gospodarski napredek kraja, v katerem so potekali. Zaradi tega so si vsa mesta in trgi prizadevali pridobiti čim več semanjih dni. Tisti kraj, ki je imel več sejmov, je imel večji ugled inje bil za razne rokodelce in trgovce še posebno zanimiv. V nekaterih krajih so bili znameniti živinski sejmi, tudi v naših trgih so imeli posebej tudi živinske sejme. Kinčanje $ cuetjem V mesecu maju, ki je nekako znan kot mesec cvetja, kaže spomniti na navade naših prednikov v zvezi s krašenjem cerkva, krajev in ljudi. Lahko trdimo, daje kinčanje s cvetjem običaj pri vseh ljudstvih tega sveta. Če se ozremo nazaj v preteklost naših prednikov, lahko ugotovimo, da so cvetje uporabljali tako ob veselih, kot ob žalostnih dogodkih. Dejstvo je, da so določeni dogodki zaradi cvetja lepši, pomembnejši in na sploh slovesnejši. Če si ogledamo fotografije raznih svatb, posebno še iz časa pred drugo svetovno vojno, vidimo, da so udeleženci (svatje) nosili posebne šopke iz belih umetnih in povoščenih rož. Prav posebej okinčani so nekoč bili naborniki. Tedaj, davno nazaj, je veljalo pravilo, da je fant ob odhodu k vojakom nabiral šopke pri dekletih v domači vasi, in kdo jih je imel več, je povzročal pri drugih zavist. Tudi slike vpoklicanih v prvo svetovno vojno kažejo podobno podobo. Ko so se naborniki vozili z "lojtrskimi" vozovi v Celje, so poskrbeli za okrasitev vozov s cvetjem, pa tudi z zastavami. Še v avstrijskih časih so na vozovih plapolale sloven- ske zastave. Prav posebno pa so okinčali vozove, ki so v letih narodnega ozaveščanja vozili naše ljudi na tabore, kjer so zahtevali združeno Slovenijo in slovenski jezik v šole. Na vseh vozovih, ki so prevažali ali nabornike ali udeležence narodnih prireditev, ni smel manjkati tudi godec. Mozirjani se še spominjajo, ko so se v tridesetih letih dvajsetega stoletja množice od blizu in daleč vozile na pasionske igre, ki sojih v Mozirju prirejali na prostem. Tudi tedaj je bilo videti največ vprežnih voz okinčanih s cvetjem, smrečicami in zastavami. Lahko torej trdimo, da so naši predniki, v časih, ko še ni bilo na voljo avtobusov, uporabljali za množične prevoze vprežna vozila, vsa v cvetju in zastavah. Tako so se podajali tudi na razna cerkvena slavja (žegnanja). Cerkve so okrasili z zelenjem (kitami zimzelena ali smrečja), na oltar pa so postavili le najlepše rože iz domačih vrtov, saj je domala vsaka kmetija imela svoj rožni vrt. Cvetjeje vse čase pomenilo našim ljudem ponos, srečo in veselje. Še nekaj o mlinih Franc Goličnik - Povh je pisal o mlinih v okolici Radegunde in Šmihela, k temu je še dodal nekaj podatkov, kijih objavljamo. Nekateri mlini so imeli tudi stope za "phanje" (luščenje prosa in ječmena). Na potoku Mlinšca sta imela Zagradiški in Zavodski mlin stope. Kot je piscu pripovedoval njegov oče, so bile Zagradiške stope najboljše daleč naokoli, saj so bile težke in zato tudi najhitrejše. V Navodnikovem mlinu so stale trojne stope in so bile največje v Jazbinah. Na potoku Mlinšca je imel Šumečki mlin dvojne kamne, ene zmesne (črne) in druge bele. Na prve so mleli moko za vsakdanji kruh, na druge pa belo moko za boljše pecivo. Podobno opremljena sta bila tudi mlina na potoku Reka in sicer Reberšakov in Bajdeljnov mlin. Tudi ti podatki sodijo v spomin, da bodo naši potomci vedeli, kakšne mline smo imeli v okolici Jazbin oziroma na potokih tod okoli. 3ščemo stare fotografije Leta 1971 so gradili v Kokarjah most preko Drete. Na sliki so z leve: Franc Grobin, inž. Jože Urank, Franc Strgar, Milan Kopitar, Ivan Kokovnik, Jernej Riga, Anti Gornik, Jože Slapnik, Franc Gostečnik, Anton Semprimožnik in Krančeva Irena (s kolesom). Sliko je poslal Milan Kopitar iz Dobletine. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST V aprilu smo vlagali predvsem na Balkan V skupini delniških skladov so še naprej rasle vrednosti balkanskih skladov, med katere se je uspel vriniti le NLB-jev sklad slovenskih delnic in tako izriniti KD Balkan. Med delniškimi skladi, ki so letos skladi. V skupini mešanih skladov se je vrstni red malce premešal, toda še vedno vodi KD Prosperità, med pet z najvišjo rastjo pa se je uvrstil še Abančni mešani, ki je izrinil Krekov sklad Skala. razuma: dejslvo, da se posamezen sklad znajde ali med najbolj ali najmanj donosnimi skladi, ne pove kaj dosti o tem, kaj se bo dogajalo s skladom v prihodnosti. Kot vidimo, gre še posebej pri delniških in obvezni- V aprilu smo lahko na področju vzajemnih skladov opazili nadaljevanje dogajanja iz preteklih mesecev. Veliki prilivi v balkanske vzajemne sklade in nadaljnja rast vrednosti delnic so največji Publikum Balkan po obsegu sredstev uvrstili na četrto mesto (135 mio), tako da je prehitel tudi Probankin sklad Globalni (121 mio). Če se bodo pritoki nadaljevali v takšnem obsegu še kakšen mesec, lahko Publikumov sklad ogrozi tudi tretje mesto KD Rastka (143 mio). S skoraj 270 milijoni evrov predstavljajo sredstva v balkanskih skladih 11 odstotkov od 2,4 milijard evrov vseh sredstev v vzajemnih skladih slovenskih upravljavcev. Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 30.4. 2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obveznišk jTriqlav Balkan 43% KD Prosperità 22% Publikum Bond 6% Publikum Balkan 42% Primus 18% Triqlav Obvezniški 4% M P-BALKAN. Sl 40% KD Galileo 15% RS Pika 3% Hvpo SEE Opp 39% Abančna Mešani 15% SGAM Bd Eu Hi Yield 3% NLBS slovenske delnice 34% Modra kombinacija 14% PIA Centr Eu Bond 2% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški SPIF Cina [R] -4% NLBS kombinirani 5% SGAM Bd Us Opp C Plus -2% SGAM Eq Gold Mines -4% Alfa - uravnoteženi 5% PIA Dollar Bond -2% SGAM Eq Jap A -5% Triqlav Evropa 4% Gama - obvezniški -3% SGAM Eq Jap Cone Value -6% RCM AR Global Balanced 2% VB Corporate Bond -4% SGAM Eq Jap Small Cap -12% RCM Global Mix 0% VB Europa Rentenfonds -4% izgubili največ vrednosti, konec aprila ni več dveh skladov, ki vlagata na področje Indije in sta se očitno pobrala. Njuno mesto so zopet zasedli SGAM-ovi japonski Na Rečici ob Savinji smo končali s prenovo bivše »Menze«. V soboto, 12.5.2007 za vas odpira vrata Okrepčevalnica Pr' nas. Vabljeni na otvoritev! Pr' nas se bo našlo za vsakogar nekaj : ~ za lačne dobra hrana, ~ za ljubitelje dobre kapljice ponudba odličnih primorskih vin iz vinske kleti Čehovin, ~ za zabave željne biljard, pikado, ročni nogomet in ostala zabava, ~ za manjše zaključene družbe prijetno urejena jedilnica in seveda... ~ velika točilnica, v kateri se bo vedno kaj dogajalo. Pr' nas se dobimo v soboto, 12. 5. 2007, ob 19. uri! Naročnik objave: Bilbar d.o.o., Rečica ob Savinji 59 V skupini mešanih skladov konec aprila spet ne najdemo sklada, ki bi mu v letu 2007 vrednost točke padla, v skupini najmanj donosnih pa še vedno ostajajo Triglav Evropa in dva RCM-ova mešana sklada. Med najmanj donosnimi sta se jima pridružila še NLBS-kombinirani in Alfa uravnoteženi, ki sta na teh mestih zamenjala Infond Uravnoteženi in VB Smile. Med obvezniški-mi skladi ostaja vrstni red skoraj nespremenjen. Še vedno z naskokom vodi Publikum Bond, nekaj pa je sprememb med petimi najmanj donosnimi. Za konec, da ne bi prišlo do nespo- Vir podatkov: www.financna-tocka.si ških skladih pogosto za specializirane sklade, katerih naložbena politika je omejena ali regionalno, ali panožno, ali še kako drugače. Prav tako ne moremo o uspešnosti ali neuspešnosti upravljavcev sklepati zgolj iz nekaj mesečne donosnosti. Dejstvo, da med mešanimi skladi ni takšnega, ki bi izgubljal vrednosti, na drugi strani pa so takšni z lepimi donosi, navaja k sklepu, da so upravljavci pripravili dobro mešanico delnic in obveznic ter nekako uspeli izvleči najboljše iz obeh svetov oziroma so se uspeli izogniti najslabšim možnostim. Borut Repše OBVESTILO VOZNIKOM ENOSLEDNIH VOZIL Policisti Policijske postaje Mozirje v sodelovanju s Postajo prometne policije Celje v soboto, 12. maja, ob 15. uri na parkirnem prostoru podjetja Elkroj Nazarje na Prihovi organizirajo preventivno akcijo z naslovom »Policijska izkušnja kot nasvet«. Namenjena je voznikom enoslednih motornih vozil (motornih koles in koles z motorjem). Vsi zainteresirani vozniki so vabljeni, da se akcije udeležijo, saj bodo policisti-motoristi PPP Celje teoretično in praktično prikazali varno vožnjo z motornimi kolesi v cestnem prometu ter pri tem posredovali tudi nasvete in lastne izkušnje o varni udeležbi v cestnem prometu. Sintal KONCERN Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Že vstaja jutro. Ptiči se budijo. V seiest vejevja zliva se cvrčanje in prvi sončni žarki mrak zlatijo... (M. Kačič) V SPOMIN JOŽE SVETLIČIČ Kdo more razumeti človeka, ki v prebujajočem se jutru hodi po temnih stezah tihega gozda, da bi izkusil nekaj, česar ni mogoče dopovedati nekomu, ki tega ni nikoli doživel? Grobna tišina je in nikjerse ne zgane niti list. Le tu in tam zaslišiš po suhljadi hoditi živali, ki se vračajo iz svojih nočnih poti. Nekje v daljavi, med vejevjem zaskovika sova ali pa zaslišiš otožni glas malega čuka. Previdno stopaš, da ne bi pohodil suhe veje in s tem povzročil nepotrebne- ga hrušča. In končno dosežeš svoj znani, skriti cilj, kjer boš pričakal krilatega vladarja naših gozdov. Po svoje bo zapel, divji petelin, večno pesem o ljubezni. Prevzame in ogreje te ta pesem, da ne čutiš mrzlega jutra. Če je nisi še nikoli prej slišal, te pesmi, je ne prepoznaš. In sreča je, imeti nekoga, ki te tega nauči; ki te nauči prisluhniti naravi Ni mu bilo težko vstati ob času, ko vse še počiva, in se odpeljati na Podvežak ali Ravne poslušat velikega petelina ali ruševca, na Krašici priklicati sovo kozačo ali vztrajati na Terskih pečeh, da je opazoval planinskega orla. Njegovsvetje bila narava, zanimal in raziskoval je gozdno perjad, sove, detle in ujede. Ob katerikoli dopoldanski ali popoldanski uri seje odpeljal do Borovega hribra na Podvežaku, kjerje imel drevesa, na katera je nastavljal orehe v luknje ali pa lešnike in arašide za ptice v krmilnico, ki jo je imel obešeno na drevesu inje bila čisto njegova. Bila je vez z njegovimi prijateljicami pticami. Živelje z naravo in za naravo. Prav gotovo je bilo to povezano tudi z njegovim poklicem gozdarskega tehnika. Vse, kar je zaznaval in občudoval; vse, kar je bogatilo njegovo življenje, je želel ujeti tudi v fotogratski objektiv. Bogat je njegov arhiv čudovitih fotografij raznih pokrajin, rastlin in živali. Nič več ne bo pohajal po svojih samotnih poteh. Nikoli več ne bo prisluhnil svojim krilatim prijateljem, ki so gostoleli zgodnjemu jutru v pozdrav. Krmilnica na tistem njegovem drevesu bo ostajala prazna. A čeprav je odšel, del njega ostaja. Ostaja v spominih na prijetne trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Ostaja v mislih tistih, ki nam je bilo dano skupaj z njim prehoditi del njegove, sicer samosvoje, a bogate življenjske poti. Hvaležna sva mu za vsa skupna potovanja in za vse čarobne trenutke, preživete v naravi. Brez njega tega ne bi nikoli doživela. Svoje trenutke v naravi bova odslej preživljala, dragi Jože, tudi v spomin nate. Mija in Martin Pipan S krojenjem listavcev do boljšega ovrednotenja lesa SLAVKO TEVŽ revirni gozdar KE Gornji Grad Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V tržnem gospodarstvu je poudarek na kakovosti lesa vse večji, večje pa so tudi razlike v ceni med kakovostnim in slabšim lesom. Na vrednost lesa ima poleg ostalih dejavnikov zelo velik vpliv tudi lastnik sam. Postopek, kjer se o tem odloča, imenujemo krojenje. KAJ JE KROJENJE? Krojenje je razdelitev debla na Sortimente zaradi čim boljšega ovrednotenja lesa. Rezultat krojenja je določitev mest prežagovanja. Pogoj pri krojenju je znanje o značilnostih in vrednosti sortimen-tov, znanje o vplivu napak na kakovost in možnosti njihove izločitve ter poznavanje načina spravila in prevoza. Zelo pomembno je tudi, da sledimo gibanjem cen na trgu in sečnjo po možnosti izvršimo takrat, ko so razmere najbolj ugodne. Listavce krojimo po kakovosti ali po napakah za razliko od iglavcev, kijih krojimo po dolžini, zato je krojenje listavcev zamudnejše in zahtevnejše. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE Grče Grče oziroma ostanki vej so ena najpomembnejših napak. Pri listavcih ločimo zdrave grče (od živih vej) in grče slepice (od odpad- lih vej). Slepice so hujša napaka kot zdrave grče, saj le te izpadejo, če je gnila, pa ostane luknja v deski. Stopnjo kvarnega vpliva ugotavljamo s številčnostjo grč in slepic na najslabšem dolžinskem metru. Krivost Krivost merimo z višino loka na prizadeti dolžini in jo primerjamo z dolžino sortimenta. Merimo jo v odstotkih od dolžine. Napake srca Napake srca so trohnoba, temno obrobljena ali mrazna neprava črnjava, zvezdasta ali plamenasta neprava črnjava, kolesivost, dvojno srce in ekscentričnost. Neprava črnjava je napaka srca, kije najpogostejša pri bukvi. Spoznamo jo po nepravilno oblikovanem, drugače obarvanem jedru (rdeče srce). Velikost ugotavljamo tako, da izmerimo najmanjši in največji premer črnjave, izračunamo srednjo vred- nost in jo primerjamo s premerom. Druge napake so še: ovalnost, koničnost, zavitost, razpoke, rane, zatesi, žlebavost, mušičevost, črvivost, rjavost. POTEK KROJENJA Najprej orientacijsko presodimo deblo in po največjih napakah -krivosti, nakopičenih grčah, rogovilah, prelomih ipd. določimo, kje so orientacijska mesta prežagovanja. Večje napake izžagamo, tako da padejo v nadmero ali v zaščito čela. Krojimo čim več kombiniranih hlodov v skladu z načinom in možnostmi spravila ter transporta. Dolžine napredujejo po 10 cm in jih pri krojenju načeloma ne merimo. Dolžino izmerimo kasneje pri prodaji lesa, kjerje priporočljivo, da na vsako čelo hloda napišemo, kolikojedolg. Nadmera pri hlodih za žago je 10 - 20 cm. Pri hlodih A ne dajemo nadmere, ampak po potrebi les za zaščito čela, ki je manj vreden del lesa in ga dodamo na koncu vrednejših sortimentov. Kljub temu da imajo v zadnjem času drva vse večjo ceno, se krojenje vrednejših sortimentov še vedno splača, saj je razlika pri bukvi do 40 evrov po m3, pri plemenitih listavcih (gorskem javorju, hrastu, češnji, itd.) pa še veliko večja. Povprečna vrednost ponudbe na prvi licitaciji vrednejšega lesa v Sloveniji je znašala skoraj 360 evrov za m3 lesa (foto: EMS) FLORJANOVO Nesebična pomoč sočloveku vrlina gasilcev Pretekli petek je godoval sveti Florjan, zavetnikgasilcev. Na priprošnjika zoper požar so se z mašami spomnili tudi vZgornji Savinjski dolini. Maše so bile posvečene tako pokojnim kot živečim gasilcem. Duhovniki so izrekli zahvalo za vsa prizadevanja pri reševanju življenj in imetja ter poudarjali odgovornost ki jo imajo gasilci pri svojem delu. V Nazarjah, v cerkvi Marije Nazaret, je mašo daroval župnik Franci Kovše. Poudaril je, daje nesebična pomoč sočloveku v stiski brez plačila vrlina, ki jo v današnjem času premorejo le redki. Med slednje vsekakor sodijo člani gasilskih društev. Gasilci PGD Šmartno, Gorica ob Dreti in Nazarje so se po maši zadržali ob pecivu in kozarčku v atriju nazorskega samostana. Druženje so nadaljevali ob večerji in prijateljskem pomenkovanju v nazorskem gasilskem domu. Člani gasilskih društev iz Šmartnega in Gorice ob Dreti ter Nazarij so se sli svojemu zavetniku priporočit v cerkev Marije Nazaret (foto: Marija Šukalo) Gasilci iz občine Rečica ob Savinji so se svojemu patronu poklonili v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu, pred katero so blagoslovili tudi gasilska vozila. Mašo je ob somaševanju diakona Stanka Čeplaka daroval župnik Ferdinand Luknar. Gostitelji tokratnega družabnega srečanja PGD Grušovelj, Rečice in Pobrežij so bili pobreški gasilci. Marija Šukalo GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Gasilci občine Rečica ob Savinji so se svojemu patronu poklonili v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu (foto: Marija Šukalo) Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca pripravlja 17. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev Zgornjesavinjske želodce bomo zbirali v petek, 11. maja 2007 - V GORNJEM GRADU na kmetijskem obratu, od 9. do 10. ure - V MOZIRJU na sedežu kmetijsko svetovalne službe, od 8. do 9. ure - V LUČAH na kmetijskem obratu, od 10.30 do 12. ure - Na LJUBNEM na kmetijskem obratu, od 12.30 do 13.30 ure - Na REČICI v prostorih stare osnovne šole Rečica, od 18. do 21. ure V ocenjevanju lahko sodelujejo izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje. Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni v tedniku Savinjske novice. Ocenjevalne zapisnike pa bodo izdelovalci zgornjesavinjskega želodca prejeli po pošti. Podelitev plaket in potrdil o kvaliteti bo na 2. Dnevu zgornjesavinjskih dobrot v soboto, 26. maja, ob 17. uri v Osnovni šoli Rečica. VABUENI! Sveti Florjan zmočil gasilce V cerkvi na Rosuljah so se srečanja gasilcev udeležili tudi številni krajani (foto: Franjo Atelšek) Tradicionalni gasilski praznik na florjanovo so ljubenski gasilci kot vsako leto obeležili z mašo v cerkvi na Rosuljah. Številni člani domačega gasilskega društva so se zbrali in se ob tej priliki zahvalili ter priporočili svojemu zavetniku, kateremu je posvečen stranski oltar v omenjeni cerkvi. Kot je že običaj, so se srečanja gasilcev udeležili tudi številni krajani, ki so prisluhnili besedam župnika Martina Pušenjaka o hu- manem poslanstvu, ki ga opravljajo gasilci, še z večjim olajšanjem in veseljem pa blagodejnemu dežju, ki je ravno tega popoldneva namočil že dodobra izsušeno zemljo na okoliških poljih. Prav zaradi slednjega je bil ta dan za vse pravi praznik, saj so se tudi predniki že od nekdaj zatekali k svetemu Florjanu s prošnjami za dobro letino in varstvo pred raznovrstnimi naravnimi nesrečami. Franjo Atelšek GLASBENA ŠOLA NAZARJE Prepričljiv nastop sopranistke Anje Rajter V dvorani Glasbene šole Nazarje se je v začetku maja s pevskim recitalom predstavila Anja Rajter iz Nove Štifte s svojimi gosti. Nastop je bil priprava na maturantski koncert, ki v kratkem čaka mlado pevko. Sopranistka Anja Rajter se je ta večer predstavila v devetih pevskih točkah. Program je bil sestavljen večinoma iz klasikov, kot sta Pergo-lesi in Mozart. Na sporedu so bile tudi tri skladbe na besedila Ivana Minattija Josipa Murna - Aleksandrova in Franceta Prešerna, ki sojih uglasbili sodobni slovenski skladatelji. Pevka je prepevala pesmi kar v petih različnih jezikih, kar priča o raznovrstnosti programa. Ta je omogočil, daje izvajalka pokazala vse svoje pevske sposobnosti, kijih je nadgradila še z učinkovitim odrskim nastopom - izrazom obraza in telesno držo v skladu z vsebino pesmi. Navdušeno občinstvo si je z Šanson Zarja je nastal izpod prstov enega največjih glasbenih ustvarjalcev naše polpretekle zgodovine, mojstra Moj-mirja Sepeta in po pesniški predlogi Borisa A. Novaka. Na tradicionalnem bienalnem festivalu Slovenski šanson 2007, ki ga pripravlja Radio Slovenija, bo z njim nastopil Anžej Dežan. S pesmijo Med iskrenimi ljudmi je že sodeloval na mednarodnem festivalu La Vie en Rose, ki ga vsako leto pripravlja kreativna Vita Mavrič s sodelavci Café Teatra, meseca maja 2006 pa se je z II taut du temps udeležil Mednarodnega festivala francoskega šansona v Splitu in tam osvojil posebno priznanje strokovne komisije za izjemno izvedbo. Dve leti nazaj je za raziskovalno nalogo Slovenski in francoski šanson prejel tudi 1. nagrado na državni ravni. Šanson Zarja nakazuje korenit obrat v izvajalčevi karieri, k drugačni zvrsti in glasbenemu ustvarjanju. Zarjo boste lahko slišali v četrtek, 17. maja, ob 20. uri na Radiu Slovenija 1. Na radijske postaje je prišla popolnoma nova skladba slovenske mis, Playboyeve-ga dekleta, manekenke, plesalke in pevke Sanje Grohar z naslovom Varaj me, varaj. Polno zaposlena in na mnogih področjih dejavna Sanja seje z letošnjo pomladjo odločila popolnoma posvetiti se glasbeni karieri in na novo ustvariti glasbeni stil. Pridružila seje hitmejk-erski ekipi producenta Raaya, ki je tudi avtor glasbe in aranžmaja njenega novega singla (v zadnjih mesecih je na glasbene lestvice lansiral hite Nuše Derende, Mance Špik, Turbo Angels, Spelee in drugih), za besedilo pa sta poskrbela dva izmed najbolj aktivnih piscev besedil - Amon in bivši član skupine Bepop Simon Meglič. Alenka ________________________ J Anja Rajter je prepevala pesmi kar v petih različnih jezikih (foto: Marija Lebar) iskrenimi aplavzi prislužilo še dodatek - andaluzijsko narodno pesem, polno temperamenta. Kot instrumentalni gostje so nastopili pevkina mlajša brata in bratranec. Kot je dejal gornjegrajski župan Stanko Ogradi, je bil Anji talent položen že v zibelko, kar pa ni čudno, saj prihaja iz glasbene družine. Tudi sama je v predstavitvi na koncertnem listu zapisala, da prepeva že od mladih let, igra pa tudi kitaro. Na naše vprašanje, katera glasba ji najbolj ugaja, kaj poje sebi v veselje, je odgovorila: »Trenutno imam v mislih največkrat skladbe, ki sem jih pravkar predstavila, všeč so mi. Sicer pa si rada zapojem lepo slovensko narodno pesem. Popevk skoraj ne poslušam, saj sem kritična zlasti do besedil. Ta mnogokrat žalijo moje krščansko in človeško prepričanje.« Marija Lebar GLASBENA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE Tel.: 03 839 4210 Faks: 03 839 4211 lili VPIS UČENČEV ZA ŠOLSKO LETO 2007-2008 1. VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, -GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 1. junija 2007 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 -15 učencev). 2. VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED (iistrumenti in petje) Priporočljiva starost za instrumente je od 7 do 11 let. Priporočljiva starost za petje je od 17 do 24 let. SPREJEMNI PREIZKUS BO V SOBOTO, 26. MAJA 2007, OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOLI NAZARJE. Za dodatne informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje, Tel.: 03 83 94 210. CELJE Bernarda Urh razstavlja v galeriji Mercator centra V petek, 4. maja, je bila v galeriji Mercator center v Celju odprta razstava Lučanke Bernarde Urh. Tudi tokrat so jo pospremili Habrovi fantje iz Krnice, ki so pričarali prijetno kulturno vzdušje, Drago Poznič iz Luč, tudi sam poln idej in kulturnih prebliskov, pa je vedel povedati o nadarjeni slikarki veliko lepih misli. Da je Bernardina razstava odlična, je menila tudi direktorica Mercatorjevega centra Irena Rotar. To je zdaj že peta samostojna razstava slikarke samoukinje, kateri seje pritajena sposobnost likovnega izražanja sprostila pred leti, koje po naključju prvič v življenju srečala svojega očeta Mira, ki zdaj živi v Franciji. Zdaj nezaposlena mati z gostinsko in kuharsko šolo išče poti za sproščanje duha v slikah, podobah in barvah. Bernarda Urh je v Celju sama postavila razstavo portretov in nabožnih podob, kijih je naslikala v njenem, svojstvenem stilu. Ikone izražajo slikarkin notranji mir, ki ga najde v poduhovljenem razmišljanju o usodah in mističnem življenju. Ker je bila, kot je dejala, krščansko vzgojena, nanjo je ljubeče vplivala njena vzgojiteljica teta Marija, soji podobe iz krščanstva zelo blizu. Dvanajst slik akril na platnu bo krasilo Mercator center v Celju do 16. maja. Bernarda Urh pa se ob ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Janezu Goličniku Že pred časom so v Čebelarskem društvu Mozirje pričeli razmišljati, kako bi primerno obeležili visoki obletnici rojstva in smrti znamenitega mozirskega rojaka čebelarja, duhovnika, prevajalca in dobrotnika Janeza Goličnika. Projekt so predstavili županu Ivanu Suhoveršniku in tako bodo v sodelovanju z občino Mozirje za to priložnost septembra pripravili kar nekaj dogodkov. Janez Goličnikseje rodil v Mozirju januarja 1737 in umrl marca 1807. Po bogoslovnih študijih na Dunaju in Grazu je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v Gornjem Gradu, v Ljubljani, na Vranskem, več desetletij pa je bil župnik v Grižah v spodnji Savinjski dolini. To je tudi obdobje njegovega najplodnejšega delovanja na več področjih. Z velikim prizadevanjem mu je uspelo prezidati in znatno razširiti tamkajšnjo cerkev, mnogo dobrega pa je naredil za revnejše prebivalce v svoji fari. Goličnikje, kot veliko duhovnikov tistega časa, čebelaril. Na svojem vrtu je imel tudi do 120 čebeljih družin. Raziskoval in opazoval je njihovo življenje, ki ga je prevzelo. Številne panje je poklanjal in nepoučene tudi vpeljaval v umno čebelarstvo. V tistem času so imeli čebelji pridelki visoko ceno in marsikdo si je z njimi gmotno zelo opomogel. Goličnikje o čebelarjenju tudi učil in tako začutil potrebo po primer- nem učbeniku. Za ta namen je po nasvetu Blaža Kumerdeja prevedel v slovenščino znamenito knjigo o čebelarjenju Antona Janše. To je sicer že prej prevedel Peter Pavel Glavar, vendar je ostala v rokopisu. Razen tega je Goličnik prevod še znatno dopolnil s svojimi pripombami pod črto. Tako je bila knjiga 1792. leta natisnjena v Celju in je več desetletij predstavljala edini pisni pripomoček čebelarjem. Goličnikje bil razen tega, daje učil umno čebelarjenje, tudi velik dobrotnik. Griški farani so mu rekli »oče ubogih«. Ustanovil je sklad za šolanje revnih nadarjenih fantov, veliko pa je za njihovo izobrazbo naredil sam. Tudi svoja nečaka iz znane Lipoldove rodbine je sam pripravil za latinske šole. »Vse to nas je nagnilo, da Goličniku postavimo primerno obeležje, odločili smo se za kip. Ob tej priložnosti nameravamo izdati zbornik o njegovem delu in prirediti razstavo. V projektni skupini so poleg predstavnikov čebelarskega Bernarda Urh, slikarka iz Luč ob Savinji, s svojimi nabožnimi ikonami ob postavitvi razstave v Celju (foto: Jože Miklavc) tem, ko prvič razstavlja izven meja lonjene, bo še letos postavila na Zgornje Savinjske doline, ne ustav- ogled svoje slike tudi na Dunaju. Ija. Če ji bodo slikarske muze nak- Jože Miklavc mesto, ki mu gre društva še župan Suhoveršnik, predsednik Čebelarske zveze Saša Marko Purnat, Anton Venek, Aleksander Videčnik, ravnateljica Andreja Hramec in župnik Sandi Koren. Po potrebi pa bomo vključili tudi druge. Sestali smo se že trikrat in priprave tečejo dobro. Prav je, da damo Goličniku mesto, mi mu gre,« je povedal predsednik ČD Mozirje Ivan Čopar. Marija Lebar TEDEN RDEČEGA KRIŽA Vabijo nove prostovoljce Letošnji teden Rdečega križa, ki so ga naslovili Med generacijami, poteka od 8. do 15. maja. V tem času bodo po besedah sekretarke mozirskega območnega združenja Rdečega križa like Kramer Marolt obiskali osnovne šole v naši dolini in najmlajšim skozi pravljico o Križem Kapici in risanki o Prostovoljčku predstavili tako delo humanitarne organizacije, kot to, da sami lahko marsikaj storijo za starejše ljudi. Pomoč starejšim pa nudijo tudi aktivisti Rdečega križa, ki so v območnem združenju opravili več 1.500 obiskov in v kar petih krajevnih odborih pripravili srečanja starejših. V letošnjem letu bo s pomočjo Rdečega križa Slovenije organizirano tudi usposabljanje za voditelje skupin starejših za samopomoč, katerega se bo udeležilo tudi nekaj Zgornjesavin-jčanov, ki se želijo vsvojem prostem času posvetiti delu z starejšimi. »Ena od vodilnih dejavnosti Rdečega križa še vedno ostaja pomoč socialno ogroženim. Sedaj zaključujemo z delitvijo hrane iz intervenci- jskih zalog. S tem smo pomagali približno 300 posameznikom in družinam. V času prvomajskih praznikov je brezplačne počitnice na Debelem rtiču preživelo osem otrok. Tudi v mesecih, ki prihajajo, bomo pomagali socialno šibkim, tako s paketi kot s počitnicami na morju, v začetku novega šolskega leta pa tudi socialno šibkim družinam s šoloobveznimi otroki,«je dejala lika Kramer Marolt, obenem pa se zahvaljuje vsem, kijim pomagajo, in vabi nove prostovoljce, da se oglasijo v pisarni območnega združenja Rdečega križa v Mozirju. Marija Sukalo Portila: 4.51/100 km Clio Storia j. oo 7.800 € Kaj bi sploh hoteli še vež? Motociklistična sezona se je letos začela že zelo zgodaj. Vreme je tudi v maju zelo naklonjeno krajšim in daljšim izletom, kateri motocikel izbrati za potepanja na dveh kolesih, pa je stvar odločitve posameznika. Trg je velik in živahen, pri prodajalcu motociklov Honda, Čepinu iz Vojnika, pa so nam za testni preizkus odstopili hondo CBF 600 SA. Mimogrede: vpisani smo tudi na čakalno listo za test njene močnejše sestre CBF 1000, ki s svojimi zmogljivostmi pometa s konkurenco. CBF pri Hondi pomeni korak nazaj od športa, kjer dominira oznaka CBR. Modeli CBF so namenjeni motoristom, ki si želijo več udobja, hkrati pa od motocikla zahtevajo lahkotno vodljivost in varnost. Honda CBF 600 ima v svojem razredu kar hudo konkurenco, ki jo vodita suzuki bandit 650 in kawasaki ER6. Oznaka S na testnem motociklu je pomenila, da gre za model s poioklepom, A pa da je moto- cikel opremljen z ABS sistemom, ki se čedalje bolj uspešno uveljavlja tudi v svetu motociklov. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da zna ABS tako začetnika kot izkušenega voznika rešiti iz marsikatere kočljive situacije, ki se dogajajo na cesti. Zasnova honde CBF 600 je klasična. Motorje kot nosilni element vpet v cevni okvir, kar se poz- na pri teži, saj z vsemi tekočinami tehta 229 kg. Kljub takšni zasnovi je honda odlično vodljiva in okretna ter omogoča pogumne vstope v ovinke in odlične povratne informacije, kaj se z motociklom dogaja. Za voznikovo udobje skrbi po višini nastavljivo vetrobransko steklo, prav tako sta po višini nastavljiva tudi sedež in krmilo. Skratka motocikel, ki se prilagaja vozniku. V najnižji poziciji je sedež namenjen tudi voznicam, saj je honda CBF 600 resnično nezahtevna in jo toplo priporočam tudi začetnikom. Sopotnikov sedež ni samo krpica »usnja«, kot pri modelih CBR, ampak sopotniku nudi solidno udobje tudi na daljših poteh. Dodatno vgrajen potovalni kovček ponuja dovolj prostora za drobnarije, sicer pa imata denarnica in prva pomoč svoj prostor pod sedežem. Motorje klasični štirivaljnik z vplinjači in ročnim čokom za hladen zagon motorja. Konkurenca tu prednjači z direktnim vbrizgom, čistejšim izpuhom, nižjo porabo goriva in lažjim zagonom ob mrzlih jutrih. Motor razvije spodobnih 78 KM in 59 Nm navora pri 8.000 vrtljajih na minuto. V praksi najbolj navduši njegova lahkotnost vrtenja vse do zgornjega območja vrtljajev, vmes pa ni nobenih presenečenj v obliki nenadnih prirastov moči. Menjalnik preko šestih prestav lepo stopnjuje navor, je pa res, da je za dinamično vožnjo potrebno motor držati v višjem območju vrtljajev. Pri športnem vozniku bo honda CBF 600 SA od 0 do 100 km/h pospešila v 4,2 sekunde, od 0-140 km/h pa v 7,7 sekunde. Merilnik hitrosti se bo po tovarniških podatkih ustavil pri 210 km/h, toda pozor: najvišja dovoljena hitrost na slovenskih avtocestah je 130 km/h, da ne bi kdo rekel, da vzpodbujam k »divjanju«. Spoštujte omejitve! Veselim se že testa honde CBF 1000, toda zagotavljam vam, da več motocikla, kot je CBF 600 SA, »normalen« motorist ne potrebuje. Igor Pečnik varčnejša vozila Renault! 115 g/100 km Mégane ?» e« 11.800 € ciio. ? 9.250 € EKO PONUDBA: • EKO POPUST do 5.400 € • štiriletna brezplačna garancija • obvezno in osnovno kasko zavarovanje [Kie3CL R.L.S. Levec, d.o.o., leveč Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-14 03/425-45-16 VOZILI SMO: HONDA CBF 600 SA FordServis Ford Krbavac Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki tel: 981 51 23 RABLJENA VOZILA, MOTORNA KOLESA, SERVIS UGODNO FINANCIRANJE VOJNIK www.honda-cepin.com, e-mail: honda@cepin.si Tel: 03/780 00 48 Tel: 03/ 780 00 50 GSM: 031/612 001 okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva;22, Celje tel.: 03/42 55 800; mfo@simer.si L Ljubljana lj@simer.si P.E. Ljubljana, Brnči tel.: 01/563 34 38; : P.E. Koper, Fern tel.: 05/630 10 , *sfrnerKp@simer,si ■ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si spomladanski popust na PVC- elemente do 12% na okna FUTURA do 8%!!! Atiju za 40. rojstni dan Vse najboljše! Jan in Urh Maliki Leban v Maribor za rojstni dan želimo vse lepo, predvsem pa zdravja. Sestre Dragi Mirici Erjavec za 9.5.1957 2 X po 25 pomladi Srečo, zdravje, kup želja voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo zdaj ti to. Iskrene čestitke. Tvoji domači YAMAHA Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h Kredit Leasing Položnice motorna kolesa Trgovina « modno konfekcijo Tednik vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste, ki bi bile rade lepše, privlačnejše, ki bi rade bile všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kamin bodo poskrbeli da boste dobile celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi bi starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj najkasneje do petka, 11. majo 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. [PRUAVNICA Spodaj podpisana si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: ž_________________________L__ NASLOV: POSTA IN KRAJ: štirikolesniki gumijasti izvenkrmni čolni motorji er FZ6»§ tara cena D H W%7 HO Qjj Jk« Y I IVV ■ l¥¥VJ¥¥ «Til Nova cena R (1.435.443,60 Sit) Slike so simbolne! AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIOQQLmì 32X533/ Setvi niski vet! WWW. radio »Idi. si 106,2 Mhz ' DATUM ROJSTVA: PODPIS: NOVA ftlKMCA - STARI PRIJATELJI Priloga: barvna fotografija celotne postave ^ kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Radio Goldi Savinjski val do.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Za tekmoval« še ena uspešna sezona 3. maja so tekmovalci Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje uradno zaključili sezono 2006/2007. Na zaključnem srečanju so se zbrali člani upravnega odbora kluba, trener in starši z enajstimi mladimi smučarji. Slednji so skozi celotno sezono pridno trenirali in na tekmovanjih regijskega in državnega nivoja osvajali točke za svoj klub. Predsednica kluba Damjana Pauličje izpostavila pomembnost srečanja, saj se lahko delo za prihodnjo sezono dobro načrtuje le na osnovi temeljite analize dela v pretekli sezoni. Trener tekmovalne selekcije Bojan Napotnik je končano sezono ocenil kot uspešno. Nare- jen je bil precejšen korak naprej. To potrjujejo statistični podatki in poznavalci belega športa, ki natančneje spremljajo delo in razvoj kluba. Kljub relativno slabi zimi je bila sezona dolga. Najvztrajnejši člani tekmovalne selekcije so brez treningov Repenšek (levo) in Janko Požežnik bosta sodila prvi finalni obračun za naslov evropskih klubskih prvakinj (foto: RK) ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Repenšek sta prejela novo visoko priznanje evropske rokometne organizacije, saj bosta v nedeljo, 13. maja, v Rusiji sodila prvo finalno tekmo letošnje lige prvakinj med Lado Togliati in danskim Slagelsejem. Z obema ekipama je v letošnjem tekmovanju igrala tudi ekipa Krima Mercatorja, in sicer z Lado v prvem, ligaškem delu, v četrtfinalu pa so bile prav Danke tiste, ki so Ljub- ljančanke izločile iz nadaljnjega tekmovanja. Za Repenška in Požežnika je to četrto finale v evropskih pokalih, vendar prvo finale v ligi prvakinj. Naša sodnika čaka pred iztekom sezone 2006/2007 na mednarodni sceni še en pomemben nastop, in sicer bosta v začetku junija sodila kvalifikacijsko tekmo za moško evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Norveškem. KF LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Janja Perhač potuje na Ciper Na prvi tekmi letošnje zunanje sezone v lokostrelstvu, kije potekala v Ankaranu, so mladinci in kadeti imeli priložnost doseči normo in z njo zasesti mesto v reprezentanci, ki se bo naslednji teden odpravila na 1. Em-pok na Ciper. Janja Perhač seje za to tekmovanje dobro pripravila, saj je bila kar 50 krogov boljša od drugouvrščene tekmovalke. S tem rezultatom si je pridobila mesto v reprezentanci in tako 15. maja odpotuje kot edina mladinka s še tremi kadeti na Ciper, kjer bo potekal mladinski evropski »grand prix«. Bernarda Zemljak Mladimi smučarji so osvajali točke na tekmovanjih regijskega in državnega nivoja (foto: Milan Lipnik) na ledenikih zabeležili 90 smučarskih dni. To je v primerjavi s številom obratovalnih dni Golt (108) vsekakor zanimiv podatek. Opravljenih je bilo 68 snežnih treningov v Sloveniji in deset na ledeniku v Avstriji. Gomjesavinjski smučarski klub je z doseženimi rezultati uvrščen na 8. mesto v Sloveniji, karje glede na število tekmovalcev in prejšnja leta velik napredek. Najbolj vidni rezultati letošnje sezone so 3. mesto Urše Marolt na regijskem supervelesla- lomu, 4. mesto Domna Lipnika na slalomu in številne dobre uvrstitve Luka Šinkovca v državnem prvenslvu, kar mu je prineslo skupno 6. mesto. Tudi vsi ostali člani selekcije Nuša Suhoveršnik, Jure Šmigoc, Joco Urtelj, Jan Napotnik, Rok Brezovnik in Nejc Naraločnik so imeli nekaj dobrih uvrstitev. Žal pa ni šlo brez poškodb, saj sta se že v prvem delu sezone poškodovali Julija Verbuč in Anja Drev. Benjamin Kanjir S Rdeči križ in Karitas Šmartno ob Dreti vabita na dobrodelni koncert Roka in srce za vse ljudi V nedeljo, 13. maja 2007 ob 15.00 uri, v osnovno šolo Šmartno ob Dreti Nastopajo: -TANJA ŽAGAR -ANSAMBEL NAVDIH - HABROVI FANTJE - BENO IN MARKO -ANSAMBEL BELINOVI - CPZ ŠMARTNO - OŠ ŠMARTNO - VRTEC ŠMARTNO - LJUDSKI IVO - FANTJE TREH VASI - BENJAMINA IN KRISTINA ŠUSTER - DRUŽINA ZAVOLOVŠEK - LJUDSKI PEVCI PRIJATELJI 6-ŠE -SUŠKABANDA - FRANCI PUŠNIK - FOXY TEENS Povezovalca: Janja Irman Kolar Sebastjan Kamenik Prodaja vstopnic 1 uro pred koncertom. Medijski sponzor: Savinjske novice Avto GALANT Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE • KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Gospodarska zbornica Slovenije SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. RAZPIS V skladu s programskimi usmeritvami Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, d.o.o. in GZS Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje ter z namenom spoznati ideje mladih in njihova razmišljanja o trajnostnem razvoju SAŠA regije, javno objavljamo razpis: MLADI SAŠA REGIJE ZA RAZVOJ OB III. RAZVOJNI OSI za leto 2007. Na razpis se lahko prijavijo mladi s stalnim bivališčem v desetih občinah SAŠA regije, torej dijaki, študentje in drugi mladi, tudi že zaposleni, stari do 30 let. Predmet prijave so idejne zasnove razvojnih projektov za obdobje 2007-2009 za 4 prioritete SAŠA regije (glej Območni razvojni program SAŠA regije 2007-2013 na spletni strani: www. sasa-ora.si); - Inovacijska regija SAŠA, - Turistična regija SAŠA, - Dostopna in okolju prijazna regija SAŠA, - Ljudem prijazna regija SAŠA, s katerimi bi po njihovem mnenju bistveno prispevali k trajnostnemu razvoju regije. Prijavljene naloge naj obsegajo največ 15 strani (font 10) z obvezno strukturo: a) jasen naslov, b) navedba in naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo dela v primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ eni strani, e) jedro naloge. Nalogi naj bo priložena predstavitev v ppt formatu na največ 15 predstavitvenih straneh. Prijavljene naloge bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo imenovani strokovnjaki iz SASAregije. S sodelovanjem na tem natečaju bo avtorjem dana možnost za promocijo in realizacijo njihovih idej. 5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarstva in lokalnih skupnosti na okrogli mizi MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE v septembru 2007. Avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade v višini 700 EUR, 500 EUR in 300 EUR. Razpis bo objavljen na spletnih straneh: www.sasa-ora.si in www.gzs.si/oz_velenje. Rok za oddajo nalog je 05. julij 2007 (osebno ali po pošti - velja poštni žig). PRIJAVE IN INFORMACIJE: Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d.o.o., Savinjska cesta 39,3330 Mozirje Tel.: 03/83947 53, E-naslov: iasna.klepec@siol.net in GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, Tel. 03/ 898 42 02, E-naslov: alenka.avbersek@azs.si Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Luče (Uradni list RS 117/2003 z dne 28.11.2003), objavlja Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Občine Luče RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LUČE ZA LETO 2007 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Luče za leto 2007: - NASLOV ČASTNI OBČAN OBČINE LUČE - ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE - PRIZNANJE OBČINE LUČE 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE LUČE se predlaga posameznika za izredno pomembne trajne dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju, kije s svojim delovanjem prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Luče; -za ZLATO PLAKETO OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Luče; -za PRIZNANJE OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za uspehe in dosežke v zadnjem obdobju, za enkratne dosežke, kot spodbuda za ustvarjalno delo. Priznanje se lahko podeljuje tudi za dosežke trajnejšega pomena na različnih področjih, ki imajo pomen za Občino Luče in v širšem družbenem prostoru; 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Luče lahko predlagajo posamezniki ali skupine posameznikov, politične stranke, podjetja, društva, organi lokalnih skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Vsako leto se lahko podeli največ en naslov častnega občana, največ ena zlata plaketa, priznanj Občine Luče pa se lahko podeli tudi več. 4. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče, najkasneje do 15.6.2007. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v avgustu 2007. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA © VARPOLJE Zaživel »dirt ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nazorske rokometašice v finalu bike« center državnega prvenstva Varpoljski športni park se lahko pohvali še z eno pomembno pridobitvijo. Sodelovanje domačega Športnega društva Gmajna s Klubom zgomjesavinjskih študentov in veliko opravljenega dela zanesenjakov do drzne vožnje s kolesom, pod vodstvom Jerneja Štorglja, so dejstva, ki so pripeljala do otvoritve prvega »dirt bike« centra v Zgornji Savinjski dolini. Mojstri adrenalinske vožnje s kolesi so izvajali razne vragolije v zraku (foto: Franjo Pukart) Visoka zaletna rampa in zglajeni odskočni »pukli« omogočajo mojstrom adrenalinske vožnje s kolesi izvajanje raznoraznih elementov in vragolij po zraku, v kar so nas prepričali tudi izkušeni »dirt-bikerji« na sami otvoritvi. Najboljši so prišli iz Vranskega in Ljubljane, napredek pa je očitno viden tudi pri Zgornje-savinjčanih. Peščici slednjih se bo bržkone še kdo pridružil, saj novi center v Varpoljah omogoča kvalitetno vadbo. Na prvem mestu je seveda varnost, zato se po poligonu ni mogoče spuščati, kadar bi se komu zahotelo. Ker so poškodbe vsekakor možne, zanje pač odgovarja vsak zase. Študenti so sončen popoldan na zadnji aprilski dan v varpoljskem športnem parku izkoristili še za 1. študentsko olimpijado, ki so se je poleg domačih ekip udeležili še študentje velenjskega in mariborskega območja. Šaljive igre niso imele preveč tekmovalnega naboja, so pa bile pravo razvedrilo pred osrednjim, zabavnim delom srečanja, kresovanjem v kampu Menina. Franjo Pukart Mlajše deklice B Rokometnega kluba Nazarje so se prepričljivo uvrstile na finalni turnir za razvrstitev od 1. do 4. mesta (foto: Andrej Ocvirk) Zgodilo se je, kar si pred začetkom letošnjega državnega rokometnega prvenstva ne bi upal napovedati nihče: mlajše deklice B Rokometnega kluba Nazarje se bodo borile za naslov državnih prvakinj! Svojo odlično pripravljenost so potrdile v soboto na drugem polfinalnem turnirju, ko so z dvema novima zmagama navdušile številno občinstvo na tribunah nazorske športne dvorane. Potem koso v direktnih dvobojih v ligaškem delu tekmovanja Nazarčanke premagale tako zveneče ekipe, kot so ŽRK Celje Celjske mesnine, ŽRK Velenje, RK Celeia Žalec, ŽRK Branik Maribor in ŽRK Mercator Tenzor Ptuj ter jim prepustile vsega eno točko, so si velik del uspeha v polfinalu priigrale že 14. aprila na turnirju v Izoli. Bile so boljše tako od domače ekipe kot od ekipe RK Krim Mercator iz Ljubljane, zato jim je na turnirju v Nazarjah za uvrstitev v finale državnega prvenstva zadoščala že ena zmaga. Igralke pod vodstvom trenerja Jaka Mikeka so izkoristile že prvo priložnost in v prvi tekmi premagale nasprotnice iz Izole 17:13, svojo premoč pa so kronale še z zmago nad rokometašicami Krim Mercatorja 15:11. Navdušenje v dvorani je bilo spričo takšnega razpleta kajpak velikansko in ne glede na izid finalnega turnirja, ki bo predvidoma v soboto, 19. maja, v Ljubljani, lahko že rečemo, da gre za zgodovinski uspeh zgornje-savinjskega rokometa. Franci Kotnik vabi k vpisu v vadbo nogometne igre in jesenska nastopanja v ligaških tekmovanjih dečke letnike 1993 - 2000! Vpis je vsak torek in četrtek med 17.00 in 18.00 na Forštu. Informacije na tel. 040 187 586 Kako v prihodnje v občini Gornji Grad? Mnogi se sprašujemo, kako v prihodnje v občini Gornji Grad. Tudi bivši župan g. Rifelj zastavlja to vprašanje v odgovoru na moj zapis v Savinjskih novicah. Očita mi, da zganjam demagogijo okrog številk zadolžitve občine Gornji Grad in s tem v zvezi trosim laži in se sprenevedam. Očita mi tudi, da sem izgubil spomin. Pa ponovno poglejmo nekaj dejstev. Že sredi lanskega leta, torej pred lokalnimi volilvamije občina in podjetje ENGO prejela sodne odločbe, ki so postale pravnomočne in so se začele izvajati že v septembru 2006. Po teh odločbah, če se ne bomo uspeli z upniki dogovoriti, so obveznosti najmanj takšne, kot so bile že navedene v mojem zapisu v SN. Bivši župan je iz občinskega proračuna že v letu 2001, torej pred šestimi leti, nakazal precejšnja sredstva največjemu upniku podjetja ENGO. To se je zgodilo potem še vsako leto, o tem pa očitno ni ustrezno seznanil občinskega sveta. Pojasniti je potrebno še to, da niso vse sodne odločbe povezane s podjetjem ENGO, ampak se nekatere glasijo na obveznosti občine, ker niso bile sprovedene določene obveznosti, ki jihje dogovoril in podpisal bivši župan. Vsi sodni postopki tudi še niso zaključeni in vsi upamo, da vsaj že vemo za vse vložene. Omejitev prostora na tem mestu mi seveda onemogoča, da bi navedel še celo vrsto obveznosti, ki jih občina ima iz preteklosti. G. Rifelj povsem nepotrebno omenja v svojem zapisu mene in mojega sodelavca v povezavi s podjetjem Smreka. Res je ZKZ Mozirje pomemben solastnik omenjenega podjetja in kot solastnik redno zahtevamo od vodstva, da zagotavlja čimboljše poslovanje. Od pogajalskih (ne)spretnosti vodstva Smreke in direktorja pod- jetja ENGO pa je odvisno, kako uspešna so ta pogajanja za obe strani. Če bivši župan g. Rifelj ocenjuje, daje pri teh pogajanjih bilo podjetje ENGO oškodovano, potem se je očitno bivši direktor g. Rifelj slabo pogajal. Za dosežek pa si štejem, da sem uspešno posredoval pri pogajanjih in dogovoru za izstop Smreke iz lastništva ENGA, ker bi v nasprotnem agonija na ENGU vplivala negativno tudi na tekoče poslovanje Smreke. G. Rifelj že v predhodnem pismu v SN očita nezakonito zahtevo po uspostavitvi evidence na občini o nepremičninah, ki jih imajo v lasti posamezna društva. Ta želja odbora za proračun je bila izražena predvsem zaradi tega, da se ne bi tudi v bodoče dogajalo, da bi kdo nezakonito obremenjeval javnega premoženja, kar premoženje društev prav gotovo je. Organi teh društev imajo to premoženje samo v upravljanju. Zgodilo seje namreč tudi to, da občina v preteklosti ni poskrbela za to, da bi društva bila lastnik nepremičnin. V zvezi z uhajanje investitorjev pa le to, da še noben investitor ni ušel, ker nobenega realnega ni bilo ali ker niso bili ustvarjeni pogoji, da bi kdo prišel. Smo pa že z ustreznimi sklepi na občinskem svetu začeli z oblikovanjem ustreznih pogojev, da jim omogočimo želene in dobrodošle investicije. Investitorji, ki bi prišli le v primeru izvolitve točno določene osebnosti na mesto župana, pa verjetno niso tisti pravi. In še! Od poslanca SDS g. Petka sem si sposodil retorično vprašanje: »Govori se...«. Tudi v Gornjem gradu se marsikaj govori, predvsem o obveznostih g. Riflja in njegovih podjetij iz preteklosti. Nekatere govorice so bile obelodanjene tudi na oglasnih deskah v obliki razglasov sodišča, nekatere, upam, bodo preiskali ustrezni organi pravne države. Andrej Presečnik član OS Občine Gornji Grad in direktor ZKZ Mozirje ČRNA KRONIKA • KOLESARJA TRČILA V AVTOMOBIL Spodnje Kraše: 1. maja ob 16.50 uri sta na regionalni cesti izven naselja Spodnje Kraše v smeri Lačje vasi kolesarila dva kolesarja. Izven naselja Spodnje Kraše, kjer cesta poteka v rahli pregledni desni ovinek, sta vozila v zavetrju osebnega avtomobila, katerega je pred njima vozil 51-letni voznik. Koje slednji zaradi ovire na vozišču nenadoma zavrl, sta kolesarja zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del osebnega avtomobila in padla po vozišču. Ob trčenju je 19-letnik utrpel hude, 16-letnik pa lažje telesne poškodbe. • OBSEŽEN POGIN RIB Solčavo: 2. maja dopoldan je prišlo do pogina rib v reki Savinji. Pri gradbenem urejanju reke Savinje je prišlo pod Strelčevo pečjo do izliva cementnega mleka, kar je povzročilo onesnaženje reke nizvodno v dolžini okoli dva kilometra. Poginilo je okoli 1.000 postrvi, šarenk, lipanov in kapelj. O dogodku so bile obveščene pristojne inšpekcijske službe, ki bodo zoper povzročitelja razlitja ustrezno ukrepale. • NAJDENA POGREŠANA OSEBA Gornji Grad: 2. maja okoli 13. ure je bil Operativno komunikacijski center PU Celje obveščen, daje v bližini bencinskega servisa na robu gozda v Gornjem Gradu že dalj časa parkiran osebni avto VW polo. Policisti so med postopkom preverjanja lastništva in izvora vozila ugotovili, da sta vozilo in voznik, 40-letni občan iz Kamnika, pogrešana od 30. aprila 2007. Policisti PP Kamnik so 2. maja že pričeli z iskalno akcijo ?0grM™ st°Rin.e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini na območju Velike planine, kamor naj bi po zadnjih podatkih pogrešani šel planinarit. Takoj je bila organizirana tudi iskalna akcija v okolici najdbe avtomobila, v kateri so sodelovali policisti PP Kamnik, PP Mozirje, člani LD Gornji Grad, PGD Gornji Grad in PGD Bočna. Kmalu po pričetku iskalne akcije je bil pogrešani najden mrtev v gozdu. Truplo je na kraju pregledal zdravnik, kije ugotovil, da sledov nasilja na truplu ni bilo, je pa odredil sanitarno obdukcijo. • ODNESLA TELEVIZOR Mozirje: 3. maja v popoldanskem času je bila v trgovini Mercator, Na trgu v Mozirju, izvršena tatvina televizorja. Tatvino sta izvršila dva moška, ki sta se s kraja odpeljala z osebnim avtomobilom znamke VW passat zelene barve, reg. območja LJ. Za njima policisti še poizvedujejo. • VLOM V TRGOVINO Mozirje: Policisti so 3. maja pri kontroli objektov trgovine Gral v Mozirju ugotovili, da je bilo vlomljeno skozi vhodna vrata. Neznani storilec je iz blagajne odnesel 100 evrov menjalnega denarja. • NAJDENA GSM APARAT IN MOTOR Radmirje, Ter: 4. maja je občan prinesel na policijsko postajo gsm aparat znamke motorola, sive barve, ki ga je našel na območju Radmirja. 6. maja je občan iz Tera v bližini svoje stanovanjske hiše našel kolo z motorjem znamke tomos apn 6. Lastnika obeh najdenih predmetov se lahko oglasita na PP Mozirje, kjer se bosta dogovorila o prevzemu. • SMRT TRAKTORISTA Ljubno ob Savinji: V ponedeljek, 7. maja, so na Ljubnem ob Savinji pogrešili 39-letnega občana, ki se je zjutraj odpeljal s traktorjem na delo v gozd. Našli so ga v sredo zjutraj, saj ga tam, kjer naj bi delal, ni bilo. Kot vse kaže, je na ravni cesti v Savini zapeljal s cestišča in po brežini v gozd. Obstal je na mestu, ki se s cestišča praktično ne vidi. Varnostnega loka traktor ni imel, zato ga je ta najverjetneje pokopal pod sabo. Točen vzrok smrti bo pokazala sanitarna obdukcija. Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zatepapomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi sina in brata Jožeta PUSTOSLEMŠKA iz Tera (28.11.1970 - 21.4.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano spoštovanje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvala tudi gospodu monsignorju Jožetu Vratanarju za spoštljiv pogrebni obred, govorniku Francu Terbovšku za ganljive besede slovesa in Pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Ne solze, ne cvetje, ne množica sveč, če tudi bolečina je neizmerna, «WfÄl ničesar tene vrne več... V SPOMIN Roku SKOKU ml. iz Šentjanža Te dni mineva 10 let, od kar si po hudi bolezni za vedno odšel. Hvala vsem, ki se ga z iskreno mislijo spomnite in prižigate sveče. Njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v srcih boš ostala do konca dni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Vide KOSMAČ (10.6.1937 - 30.4.2007) iz Konjskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem in kolektivoma EMPK d.o.o., in HERI d.o.o. za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter za svete maše. Hvaležni smo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospe Veri, sestrama Valeriji in Ani za pomoč v času njene bolezni. Hvala g. župniku in Vikiju Košcu za lepo opravljen obred, govornici za poslovilne besede ter lučkim pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni v SPOMIN Jože SVETLIČIČ Nepričakovano in hitro je bilo tvoje slovo. Odšel si tiho, skoraj nezaznavno. Tako kot si živel. Nismo prepričani, da bi se strinjal s tem zapisom. Če bi bral te vrstice, bi v svoji sveti preproščini in prvobitni naravi rekel: »Dajte, prijatelji, saj veste, da pozornosti in ceramonijala ne maram.« Pa vendar, dovoli nam, dragi Jože, da se ti zahvalimo za vse, kar si storil za naše gozdove, za ohranitev naše krajine, za redke in ogrožene živali in za nas vse, ki z njimi sobivamo. Hvala ti za tvoje kritične misli, ki so nas vodile po poti sonaravnosti in trajnostnega razvoja. Hvala ti za neštete fotografije, ki si nam jih zapustil, hvala ti za vse spomine. Počivaj v miru; tvoj duh pa naj plava nad Savinjskimi planinami, ki si jih neskončno ljubil. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ObmočnaenotaNazarje Kako naj vlada vidi težave malega človeka, če obiskuje samo uspešna podjetja? Povsem po nesreči je nekega dne eden naših vrlih ministrov srečal reveža v raztrgani obleki. "Kaj pa se je zgodilo z vami, da imate tako grozno raztrgano obleko?" ga vpraša. "Našel sem jo." Motorist motoristu K sreči je žena omenila, da če ne bom pravočasno pobarval ograje, ne bom mogel iti na poroko njene sestre. Mlajši motorist vpraša starejšega: "S kakšno hitrostjo polagaš cestne ravnine?" "140 km/h, tu nekje." "Kaj pa storiš, če ob tem naletiš na kakšno oviro?" "Glede tega se boš moral obrniti za nasvet h kakšnemu drugemu motoristu." "Kakšnemu?" "Rajnkemu." Čuj, Joco, nocoj ne morem priti keglat. Naši problemi - vaše težave V Mozirju res ne kradejo gradbenih strojev in lokomotiv, pač pa zato kar naprej vlamljajo v trgovine in kradejo njihove artikle. Kaj naj ubogi trgovci naredijo? Naj začnejo prodajati gradbene stroje in lokomotive. Nič čudnega Solčavan potarna Lučanu, da ga boli glava. Ta ima zanj takoj pripravljen predlog: "Če me kdaj muči glavobol, vzamem liter vina in takoj izgine." "Tome pa čudi." "To ni nič čudnega, jaz zelo hitro pijem." Vlak v Zgornji Savinjski dolini Savinjčan v pogovoru s Šale-čanom: "Ali si slišal, da smo pred Mozirskim gajem po petih letih zdaj končno prevzeli lokomotivo?" "Ni čudno, da v Zgornji Savinjski dolini nimate železnice, če za eno samo lokomotivo potrebujete toliko let, da jo vzamete za svojo." "Hja, najprej smo jo zavarovali za veliko denarja, zdaj pa smo jo morali končno prevzeti, ker je nihče ni hotel ukrasti." "Je bilo na slavnostni prireditvi kaj protestnikov?" "Kdo pa naj bi protestiral in zakaj?" "Zato ker imate pred progo, na kateri stoji lokomotiva, nezavarovan prehod." "Mi predvsem varujemo vhod v Mozirski gaj, da ne bi kdo smuknil noter brez plačane karte." "Ali imajo mozirski gasilci, zdaj ko praznujejo 120-letnico društva, kaj popusta za ogled parka v cvetju?" "Imajo, imajo, ampak samo če pridejo zalivat rožice." Prisluškovala je Blenda Tavrlova Presneta pomlad! Mislim, da mi je neka žuželka priletela na hrbet. ENA RIBIŠKO-GOSTINSKA Ferenc Beričnik, ribič iz Mozirja: »Ste videli? To je pravi oštir! On si kar sam nalovi ribe v ribniku!« Ivek Dajčer, gostinec iz Mozirja: »Ne lomi ga, Ferenc, saj ljudje vendar vedo, da jim v ribiškem domu ne strežemo debelih krapov ampak slastne postrvi!« ENA NOVINARSKO-GASILSKA Jože Miklavc, reporter iz Velenja: »Jože, daj še meni eno značko! Saj je vseeno, če še nisem star 120 let, kot vaše gasilsko društvo...« Jože Zlatinšek, predsednik PGD Mozirje: »Jože, pri najboljši volji ti ne morem pomagati, še jaz sem dobil samo eno...« ENA CVETLIČNO-POLITIČNA Darko Bele, predsednik EHD Mozirski gaj: »Tone, tebi in tvojim, kolikor vasje še ostalo v LDS, pa letos ne cvetijo ravno rožice...« Tone Anderlič, poslanec LDS: »Ja, resje, kljub mili zimi nam je skoraj vse pobralo - tako rožice kot poslance ... Zdaj je glavni vrtnar v parlamentu Borut Pahor...« Križanka, Sudoku __________'_______J h SESTAVIL PEPS DEL JAHALNE OPREME ZA SPODBADAN. KONJA LOPA ZA AVTOMOBI- LE GOROVJE V NOTRANJOS. AZIJE JAPONSKI DROBIŽ MUSLIMANS- KO MOŠKO IME KOŽICA, KI POKRIVA OKO ■ / . RUSKI PESNIK- NIKOLAJ PLATONOVIČ (1813-1877) •* -- fr 4,-, k J PLITVA SLANA JEZERA V ARGENTINI ■ fsi I* ^ 1 m i J NoŽ ZA OBREZOVANJE TRTE ,-;À EGIPČANSKI BOG SONCA SLAVKO AVSENIK M IZDELOVA- LEC MEČEV HRVAŠKA IGRALKA- NINA ► MESTO V KAZAHSTANU OB ARALSKEM JEZERU KOVANEC, NOVEC, DENAR j- J®? JED, NAMAZANA NA KRUH PUŠČAVNIKO- VO BIVALIŠČE PRIZADEVANJE ZA KAJ, DOLŽNOST POLOŽAJ TELESA POMNILNIK RAČUNALNI- KA RAFAEL AJLEC ZGORNJI DEL GOBE DOGODEK, PRI KATEREM SE ČLOVEK POŠKODUJE BARVA IGRALNIH KART MEDNARODNA UNIJA ZA TELEKOMUNIK. KOSTNI LOK NAD OČESOM NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV PO UČINKU PLAČAN DELAVEC ŽUPAN POD FRANCOZI GRŠKA MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA OBLODA (NAR.) SAMO SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI POVIŠANI BRALNI ODER V PRAVOSLAV. CERKVI PRIVRŽENEC MODERNE SLIKAR. SMERI BRAZILSKO VELEMESTO (OKRAJŠ.) ZLATAN IBRAHIMO- ViČ PISARNA, URAD GIBON, KI ŽIVI NA SUMATRI EGIPČANSKI SVETI BIK SEŠTEVEK, VSOTA J' DEL, DELEŽ, PARCELA EVROPSKA DRŽAVA ORGANIZA- CIJA ZDRUŽENIH NARODOV RIBIŠKA MREŽA IZVIRNI KRAK REKE MENAM GRŠKO MITOLOŠKO PODZEMLJE ZAKLJUČEK GESLA ► ORGAN VOHA FRANZ KAFKA PRIBITEK, NAPLAČILO POUDAREK, MOČNO, ČUSTVENO POUDARJAN- JE PLANTAŽA MORSKA ŽIVAL S KLEŠČI NOGOMETNI KLUB MINI SLOVARČEK: ITU- mednarodna unija za telekomunikacije HAD- Grško mitološko podzemlje OGAREV- Ruski pesnik- Nikolaj Platonovič ERATO- Grška muza ljubezenskega pesništva ALTAJ- gorovje v notranjosti Azije 6 8 9 5 7 2 4 1 7 8 1 5 3 7 2 5 4 8 4 3 2 9 1 2 3 5 6 7 4 9 8 8 2 7 6 1 NAVODILO ZA SUDOKU Mrežo izpolnite tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabite vsako številko od 1 do 9. Enako velja za vsakega od malih pravokotnikov 3x3. Možna rešitev je vedno le ena. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem pravokotniku ne sme pojaviti dvakrat. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov Napovednik • Petek (11. maj), ob 19.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Okrogla miza Kultura <-> Politika_________________________ • Sobota (12. maj), ob 17.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : MIK CM Celje (mladinci) • Sobota (12. maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi z gosti večera Slovenskim oktetom • Nedelja (13. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Input Nazatje B : Hektra Velenje (pion.) • Nedelja (13. maj), ob 11.00. Dvorana II. OŠ Rogaška Slatina Košarkarska tekma ■ Rogaška : Input Nazarje A (pionirji) • Nedelja (13. maj), ob 15.00. Osnovna šola Šmartno ob Dreti Dobrodelni koncert Roka in srce za vse ljudi______________ • Torek (15. maj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Žoga za vse_____________________ • Sreda (16. maj), ob 17.00. Knjižnica Rečica Pravljična ura za otroke: liska na preži__________________ • Sreda (16. maj), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Mala putka in mala račka • Četrtek (17. maj), ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev prve razstave članov Fotokluba Flosar Ljubno ŽIVALI-PRODAM Prodam mladiče - škotske ovčarje; gsm 041/231-311. Prodam telici, sr, breji 8 mes., pašni, dob. porekla, (a-kontrola); gsm 041 / 354-657. ŽIVALI-KUPIM Kupim bikce, stare 14 dni; gsm 041/ 749-818-Marjan. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden stare bikce mp, po 4,5 eur/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. ŽIVALI - ODDAM Oddam 1-mes., dolgodlake, zelo lepe, čiste, sive muce; gsm 031 /519-744 -dop., Špela. DRUGO - PRODAM Prodam komb. hladilnik, pečico, pomival, stroj, kuh. korito, pipo - novo, v garanciji, vse vgradno; gsm 031/792-588. Prodam ž. usnjene motor, hlače, jadralno padalo beta - ugodno; gsm 041/318-644. Prodam 2 karti za v Španijo za 8 dni - ugodno; gsm 041/291-108. Prodam samonakladalko -17 m3; gsm 041/231-311. Prodam drva jasen - javor, možnost dostave na dom; gsm 041/868-633. Prodam drva bukev, gaber, cepljena, metrska klaftre; gsm 031 /585-735. Prodam cepljena, bukova drva -ugodno; gsm 041/783-985. Silažne bale in rotacijsko kosilnico -prodam; gsm 041/793-604. Prodam 2-brazdni plug, 12 col ter klinaste brane, 2.5 m širine; gsm 041/217-785. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje www.antlej.si TEČAJ CPP ©OA A 15. maja 2007 ob 17. uri. Vožnja se začne in konča v Nazarjah ali v Mozirju. Usposabljamo tudi mladostnike za vožnjo s spremljevalcem. Informacije na tel. št 041 636 434 ali 5 86 54 77. DRUGO - KUPIM Kupim gozdarsko vitlo 4 - 51, v dobrem stanju; gsm 041/793-507. Kupim večjo pasjo hišico,tel. 583-30-68-zvečer. Kupim smrekovo celulozo (vrhe) za drva, prodamjes. in javor, deske 3 in 5 cm; gsm 041/217-785. DRUGO Izposoja cepilca drv, hid. el. 220 V, max. do 50 cm, moč 13 ton, na kolesih; gsm 041 /783-448. Iščem, če kdo odda otroška oblačila za fanta od 1 - 5 let; gsm 040/166-449. VOZILA-PRODAM Prodam citroen zx, 1.4 i, let. '94, redno servis., dobro ohr., reg. do 2/08; gsm 041/688-094. Prodam pajero mitsubishi, let. 1990, cena po dog.; gsm 041 /783-971. NEPREMIČNINE Oddam v najem 1-sobno stanovanje, od 1. junija dalje; gsm 041 /469-280. Iščem stanovanje v okolici: Ljubno, Rečica, Mozirje; gsm 051/258-864. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO zaradi povečanja proizvodnje: elektro varilca, ključavničarja, strugarja. Informacije na tel. 03/703-84-90 ali gsm 041/350-051. Ogrevanje Sedeljšak, kotli na bio maso in drobilniki, d.o.o., Praprače 25,3305 Vransko. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽL. Oglasi 7A VSE PRILOŽNOSTI. "TTie t>ARIL vu poroki. 0BL£TNICI “ AU KOTNAGRA°o’ I kB»TE POt>A JI Vii ■'J So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. p banka celje PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče d. o. o. Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 mates materialize kopalniške’oprelie, keramičnih ploščic (p)[bBg3Bü© mcsS® TTd^CgCöiWnRO® SD Orario-Z7® J-l-J-J-J. ffrfts p h" 5102 8,0 ENO ti-- Gradbeni material, vijaki,1 tveno železo, barve, laki, bela tehnika OBDARITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM TRGOVINE CIZEJ PARIŽLJE. Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! ESOTECH usTvarjamo boljši sveT www.esotech.si Nosilno podjetje www.tpvode.si Slovenskega ekološkega grozda velenje@esotech.si in Tehnološke platforme za vode Če želite s svojim kreativnim delom biti del sodobnega in perspektivnega podjetja, potem vas vabimo, da se nam pridružite v Esotechu Razpisujemo naslednja delovna mesta: KLJUČAVNIČAR Nudimo vam kreativno delo na področju storitev v energetiki, projektih v ekologiji (hidro in termoelektrarne, kotlarne...), delavniških in montažnih delih. Zaželjena so znanja in izkušnje iz področja cevarskih instalacijskih del, niso pa pogoj. CEVAR Od kandidatov pričakujemo občutek za izometrijo (potek trase) v prostoru-koordinatnem sistemu, osnovno poznavanje pravil tehničnega risanja, krojenja cevi, izdelavo cevnih hlač, odcepov, priključkov, montažo fazonskih cevnih kosov, obvladovanje priprave za izdelavo zvarnih robov VARILEC Od kandidatov pričakujemo: - interes za varilska montažna dela, zlasti na cevnih sistemih. - samokritičnost, pripravljenost na usposabljanje in konstruktivni pozitivni odnos do kritičnih ocen presojevalcev kakovosti, ki omogoča razvoj do specialista - psihofizične sposobnosti (dober vid, mirna roka, vztrajnost v manj ugodnih položajih drže telesa, izpostavljenost na manj ugodne klimatske razmere) Predhodnega izhodiščnega znanja, izkušenj ter stopnje in smeri šolske izobrazbe posebej ne zahtevamo, zaželene pa so dosedanje izkušnje in izobrazba kovinarske - strojne stroke. V naši lastni varilni šoli nudimo izbranim kandidatom: - usposabljanje, trening, izobraževanje in certificiranje (atestiranje) po varilnih postopkih TIG, REO, MIG/MAG na sodobni varilni opremi z osnovnimi in legiranimi materiali, - specializacijo po kombiniranem postopku varjenja TIG in REO na osnovnih konstrukcijskih jeklih, na temperaturno odpornih jeklih termoenergetskih objektov, legiranih jeklih ekoloških, industrijskih, hidroenergetskih projektov in tehnoloških instalacij, - seznanjanje in uvedbo v iskani in vse bolj spoštovani poklic VARILEC V STORITVENIH PROCESIH, ki na področju EVROPSKE SKUPNOSTI dosega v primerjavi s primerljivimi in sorodnimi poklici bistveno višje plačilne razrede ELEKTRIKAR Nudimo kreativno delo na področju storitev v energetiki in na ekoloških projektih (hidro in termoelektrarne, kotlarne..), delavniških in montažnih delih. Zaželena so znanja in izkušnje z zadevnega področja, niso pa pogoj. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom in s kasnejšo možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: ESOTECH d.d.. Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov. Kadrovska služba, Preloška cesta 1,3320 Velenje. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po opravljenem izboru. JEJ Aiti WfcMnwm&yi Jelovni So| Telefon: 03/839r49te3] Privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, ki se jim ne boste mogli upreti. Uspešen posel temelji na pravih odločitvah ob pravem času. Vaša možnost, da se pridružite enkratni zgodbi o uspehu je zdaj lažja kot kadar koli - omogočajo jo privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, vključno z enkratno možnostjo vplačila za zamenjavo vašega zdajšnjega vozila. Uživajte v testni vožnji z vozilom BMW serije 3 in doživite lahkoten tek motorjev in nove rešitve ob izjemno živahnem vodenju. Odločite se modro in stopite naravnost po poti svojega osebnega uspeha, kajti ponudba velja le določen čas. föÄftr Z vsakim avtomobilom BMW r_ -1™.—-I—,—.il __L_ serije 3 boste kot de! ; L/ ^ standardne opreme prejeli 1 —1 ........Lj osnovni paket BMW Basic Service Inclusive, ki vključuje brezplačen redni servis za obdobje 5 let ali prevoženih 100.000 kilometrov. Pooblaščen trgovec: Selmard.o.o., Mariborska cesta 119,3000 Celje, telefon (03) 42 44 000, wvwv.selmar.si BMW serije 3 www.selmar.st Veselje do vožnje www.mazda.si Celje - skladišče D-Per 7/2007 Avtošola Mozirje, Savinjske 5000020039,19 Vpisi vsak dan na---------------------- iRELAX-ovo posojilo Ido 24 mesecev! |(J redite vse na avtošoli I POUČUJEMO MLADOSTNIKE I STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO ■ S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 14.5. ob 17.00 RELAX, avtošola z intenzivnim usposabljanjem COBISS ® Podarimo povečano varnost vozniku in sovozniku! Ob nakupu nove Mazde3 vam podarimo varnostni blazini za voznika in sovoznika ter prednji stranski varnostni blazini! Mazda3. Kako daleč si upaš? mazna AS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesto Simona Blatnika 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 i % v’ 'Jfk. Spoštovani tnfa Redimo Dam p/tecfctaDiti številne noDosti Ü p/ti igbiAi po/točne papüme gafianteftLje: ' J - uabiia - fiahak - konfietki - nop/tsni šopki GRAFIČNE STORITVE lj 4uriigraf S NASPROTI UPRAVNEGA _ . __ __ lit CENTRA V MOZIRJU Tel» 839'50-80 Na trgu 51, Mozirje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 I OSREDNJO KNJ. CELJE