Vik Plevelj Zgodba o kovaču, ki je zobe pulil Bilo mi jc šest lct. ko sem za- kal kakšnega ovinka, da sem lahko jezdil očeta in ga poHnal proti Ko- krepkeje nategnil desno ali levo sezam, kjer je živel grozni kovač, »uzdo«. Pred kovačnico sem »ko- ki je pulil zobe iz živega mesa. V nja« zgrabil za nos in mu potegnil Siški kovači taikrat niso več smeli glavo kvišku, kar je pomenilo dreti zofo, zdravnik je bil pa pre- »stoj!«, pa še zategnil sem: »Eeeee- drag. ha fuks!« Ogrommi pisana mamina ruta mi Kovaču je to očividno zelo uga- je zakrivala drobni obrazek in se jalo, kajti se je kav za trebuh gra- na »vrtincu« zgubljala v gromozan- bil in solze brisal od ginjenosti. Me- sko pentljo. Ta je pri vsakem oče- ni je pa bilo žal, da sem mu pripra- tovem koraku pokimavala na obe vil takšno zabavo. ker sem ga so- strani, kakor da pozdravljii siloboko vražil, kajti mi je populil že polo- pod mano lazeče zemljane ... vieo zob. Strašansko sem bil ponosen v ta- Tedaj me je oče stovoril in me ki zavidljivi višini in nisem si moHel Posadil na klop, potem pa sta se s kaj, da bi nc bil paglavcu, ki je kovačem nekaj tiho po«ovarjala. slučajno prišel mimo. pljunil na »O, saj je korajžen tale fant, pa iIS4mmm&Či^^P stiskal v pesti škrnicelj sladkorja. (^&B0%š^SK3I&Ke!L Pa ni vse skupaj nič pomagalo, iJ^^aBSb^vjH^jl zakaj že dolgo nisem tako trdno J^^dE*M?liv6S^B ust skupaj ti.ščal kakor tistekrati v /dmE^KtŠmSitMES^Bl »O saj vem, kateri ga boli.u je /Z^' ," jJHpfjE^jR bobnal kovač; »tistega bi mu bil ^St^J^f^^\^Sm moral že zadnjič izdreti, pa se jc ^JfJKrtiJ/afSSR. branil. Samo usta naj odpre, pa bn r^ME&fMBlHUttmi^^ Pa tudi kovač ni dosegel, kar je želel. dokler se ni oče ujezil in mc pograbil za nos, kakor sem malo ^-poprei jaz njeaa, ko je bil še »konj«. Ker se nisem maral zadušiti, sem y-t~»MviMm«m^< odprl usta, a le, da sem lahko sapo jB^S^^^hHBHk^ vickel skozi zobe. Pa je bilo vendar vnRBHIhSS^^ dovolj, da si je kovač ogledal oni wtlJBS*!fC; ' • > ~ Seveda je bilo to komaj četrt V*«v* '-¦s*^--3^ uspeha, ker za klešče je treba po- šteno ziniti, da jih porineš med zmagoslavno vihtel iep bel kočnik Z°pt so ta uspeh doseg.i mati ko- ™ fo ^S^^^ vaceva, ki so prmesli strasansko sreA)> velik kos rumene maslene potice, >>Cudno, da i>a je ta bolel/ko je h je ostala od nedelje, in m, Sa vjdeti uLo le« ^ zdrav?<< je p^. pomohh naravnost pod nos! dvomil oče. Kovač je bil tiste čase tudi župan „L_ vsak zob ima svoje muhel« in so dobro živeli. Skoro vsake ne- je modroval kovač; »včasi še tisti delje so mati županja spekli kolač, boli, ki ie že več let izpuljen.« pri nas pa smo take dobrote jedli (jče je verjel učenemu kovaču. samo dvakrat v Ietu: za božič in za kj je bil zraven še župan in ki je veliko tioč. Od enega pa do druge že več zc»b poruval kakor je repe je pa tako daleč, da želodec čisto na jesen po njivah. pozabi, kakšna je prav za prav Mesto zapeljivega kolača so mi P°''ca- mati županja dali pisker vode, po- In ko so srečne oči zagledale tisti mešan z octom, da sem si izpral kr- vabeč kos prežlahtnega kolača, se vavečo škrbino. Kolač pa so mi za- je srce raznežilo in so se usta za- vili v časopis, če.š, sedai itak ne čudenja široko razprla... moreš jesti. Doma so mi ga pojedli Tisti hip je spretno izkoristil ne- zdravi bratje, ki so se do krvi stepli mami kovač, da mi je zarinil klešče zanj. med čcljusti. Samo obupno sem za- Prebrisani kovač pa mi je dal krilil z rokami, pa se je razbojnik izpuljeni zob, rekoč: »Na, ga boš kovaški žc zarežal: v kleščah jc mami pokazal!« 103 Oče mu je dal tri smotke in je Da bi še bolj opral svojo ne- bilo plačano. Potem sem ga spet marnost, ni kovač to pot nič raču- zajezdil v Šiško. nal in je še očetu dal nazaj eno od Mama je potfledala izruvani zob, smotk, ki jih je bil zaslužil do- potem še mojo čeljust in se zacu- poldne. Zares dober človek je bil dila: »Saj je vendar izruval čisto tisti kovač in je škoda, da je umrl! zdrav zob, bolnega je pa pustil!« Da K , 6 j kovaL zadovoijno ,c temu res tako, je bolni zob takoj h , tki v zrak j kova. potrdil, ko me je pr.cel spet ne- ? ™ m čas . s dva usm.ljeno kljuvati po butici. kosa tice! _ _ ropoldne sva z ocetom spet jez- . . ... dila v koseze. Malo nerodno ie bilo , Jaz Pa,tudl teh ko?ov "isem bil kovaču, da se je pomotil, pa mi je deležen, kajti sem teden dm prena- v veliki zadregi izpulil še en zdrav sal Mlavo, debelo ko ceber! zob! Zdaj bi bil oče skoro zares To je bilo takrat, ko v Šiški ko- jczcn nanj. da ni v tretje pogodil vači niso smeli dreti zob, zdravnik pravega. je bil pa predrag---------- MH^B^^H^^^^^^M^S DECEMBER I^ Hlladlh PCreS Za otToke pai najlepši mesoc je decemher: "">""1" »»vo.tk.i|e»«____ mcsei. vesdjai /abavei rad6sti| doril ^^^^^RBBB^BKK^^^^^^B==: Kaj pusti oktober in deževni november, kdo se bo vedno cmcrikal in žalostii? MIKLA V2C.V \ Svetec dobri, Nikolaj častiti. Sicer ne s'Je Teč sonce z Sarki na nas' milo lice, dolga hela brada v me8]« iemerno zavita sta mesto in vas: dare prišel spet je razdeliti, utihnilo je že ptiiev veselo Sgolenjc; kakor vsako leto je navada, ""• Pa saJ >c tudi v sohi PriJetno življenjc-! med otroke. revne in bogate, z i(,ra{ami kj jjh prinesel je sv. Mifclav/.. pridne. lene, s polnimi rokami, se v sob, igramo Ta 2ida cerkcv> vas ali s sabo žene Črne in kosraate plavž, peklenščake z vilami na rami. ta riše, ta bere, oni tam paŠe, Creda spremlja ga krilatcev malih, sPet drugi sestavlja visoke jJradovc in hise. ki neso tnu razne sladkarije ,- ... , .. ,.. ._,.,,.„, ... ko pa poknje snezec beli zemljo, v sam, srajck, kodrolasckov zal.h, ^ ^^ ,n ^ ^^ y mW odposlanci M.tere Manje. - h y sn ,n .e M ^, smeh Malčki tiho čakajo jih v mraku. in kre^j vsak porednež se boji kogare. čox beli dol in strmi, mehki breg. Ko veriga zažvenklja oa tlaku. lvan podabnilur vsi zbežijo hitro za omare. Zdajci sliši glas se Nikolaja: »Hej, povejte, znajo tu moliii? PRI JASELCAH In če nihče nikdar ne nagaja. Na slamici „ hlevlliu Dete leii, kaj potem se vam je Ireba skriti? ^ mu siJejo mortre oii. Ti tam zadaj. Janezek, najmlajSi. pred lrlfj preprosti pastlrčki sloje, semkaj pridi. očenaS mi zmoli. zamaknjeno v Odrešenika strme. pa povej mi, kaj bi imel najrajšil Janez pride in konjiča iz\oli, Kmalu nad hleotkom uboinim očenaš še prej zdrdra Miklavžu, pokazal se zlati bo sij.- ki poboža ga z dlanjo po glavi BolleSar, Mitia in Gašper in pove, da ga ne da Grdavžu. * darooi bogatimi bodo prišli . . . Jsrka SHidkn. /- N. 104