Nekatere spremembe v telesni
kulturi
Razvoj telesnokulturne dejavnosti (telesne vzgoje, športne rekreacije in športa) je pri nas v nekaj zadnjih letih nezadr-žen. Stihijo je zamenjala načrtnost. Sprejet je bil zakon o tele-sni kulturi, ustanovljene so samoupravne telesnokulturne skupnosti, sprejet je bil samoupravni sporazum o uresniče-vanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji, sprejet je bil sklep o uveljavljanju tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji. Seveda delo s sprejetjem vseh teh dokumentov ni končano. Še več, sedaj se pričenja praktična realizacija sprejetih sklepov. Prav tu pa se je že sedaj — in se bo najbrž tudi v prihodnje — mar-sikaj zataknilo. Toda zaradi malenkosti in težav ne sme pri-hajati v izvajanju samoupravno sprejete politike razvoja do odstopanj, razen če bi bile spremembe sprejete po isti poti kot sedaj veljavni dogovori.
Na osnovi samoupravnega sporazuma o uresničevanju nekaterih pomembnih vpra-šanj nadaljnjega razvoja tele-snokulturne dejavnosti v SR Sloveniji, so ljubljanske SITKS (samoupravne intere-sne telesnokulturne skupno-sti) že v letu 1976 opravile vrsto akcij za vključevanje občanov v množično tele-snovzgojno oziroma športno-rekreativno dejavnost. Razne TRIM akcije, mnogoboji, pohodi, krosi delavska športna tekmovanja in tako dalje kažejo na napredek. Telesnokulturna aktivnost ni več privilegij ozkega kroga ljudi (čeprav je socialna dife-renciacija na žalost še prisot-na, temveč postaja pravica vseh občanov. To pravico, na naše skupno veselje, zlasti mladi tudi vse bolj izkoriščajo. Tako je tudi v naši občini. Kljub napredku pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Težave so predvsem zaradi pomanjkanja objektov in sodelavcev. Teh nam manjka povsod: v šolah, v delovnih organizacijah, klubih in druš-tvih.
V krajevnih skupnostih, tam kjer bo v perspektivi baza množičnosti, pa je zlasti zunaj urbanih sredin stanje najslab-š^. Zato bodo morala biti pri-zadevanja SITKS in telesno-kulturnih delavcev obrnjena prav v to smer.
Samoupravni sporazum, sprejet prejšnje leto v Portoro-žii, je tudi vrhunskemu športu odredil njegovo mesto. Tudi v prihodnje želimo dosegati vrhunske športne dosežke in tistim občanom, ki imajo za to interes   in   sposobnosti,   pri
njihovem delu kolikor se le da tudi pomagati. Oceniti pa moramo, kaj je vrhunski šport in kje je meja z množičnostjo. Vrhunskih dosežkov ni mo-goče doseči v vseh pojavnih oblikah športa predvsem zaradi omejenih materialnih, kadrovskih in drugih možno-sti. Ljubljančani smo se odlo-čili, da bomo poskušali ustva-riti možnosti za organizirano doseganje vrhunskih dosež-kov predvsem v atletiki, ko-šarki, rokometu, nogometu, smučanju, plavanju, namiz-nem tenisu, gimnastiki pa vsem posameznikom v drugih panogah na osnovi doseženih rezultatov v mednarodnih tekmovanjih.
Nogomet, ki je po številu klubov in registriranih igral-cev, predvsem pa po številu neorganiziranih toda aktivnih udeležencev med najbolj raz-širjenimi panogami, se je v izvajanje začrtane politike vključil aktivno in zavzeto. Nogometna zveza Slovenije bo poskušala nogomet razširiti tudi na preostale tri občine v Sloveniji, in povečati množič-nost do take mere, da bo vsaka občina imela svoje občinsko tekmovanje za vse starostne kategorije. Tu bodo občani igrali organiziran nogomet glede na možnosti, ki jih imajo (veliki ali mali nogomet) in tako zadovoljevali svojo po-trebo po gibanju, po aktivno-sti. Tekmovalni duh, potreba po merjenju sposobnosti z drugim bo tudi tu prisotna, le da za merjenje moči z na-sprotnikom ne bo treba hoditi na dolga potovanja in ne tro-šiti družbenih sredstev.
Priprave za tekme in tek-movanja bodo cenene, zbrana sredstva, ki jih prispevajo za telesno kulturo vsi delovni ljudje, bodo zato omogočala ustvarjanje boljših možnosti in vključevanje večjega števila občanov tudi v nogomet.
Vrhunski nogomet naj bi bil v Sloveniji organiziran v ok-viru 12 regijskih centrov. Ekipe posameznih centrov v raznih regijskih kategorijah bi sestavljali igralci nekega področja. Selekcije otrok od 10 do 12 leta starosti bi oprav-ljali v 5. razredu osnovnih šol. Nadaljnje selekcije pa bi segle v okvir več šol v krajevnih skupnostih (12—14 let), dalje med kadeti (14—16 let), mla-dinci (16—18 let) in člani v tistih središčih, kjer so možno-sti za ustrezen trening. Število selekcij v posameznih katego-rijah bi določil vsak center posebej, pač glede na število zainteresiranih in možnosti delovanja. Vsa tekmovanja do 16. leta starosti bi se odvijala v okviru centra, v republiškem tekmovanju pa bi center za-stopali največ po 2 mladinski in članska selekcija. V vrhun-skem nogometu bi sodelovali le tisti, ki imajo interes in sposobnost ter so pripravljeni trenirati vsak dan. Pogoji niso lahki, zato bo selekcija huda. Delo bo naporno, saj bodo morali učenci v šoli, študentje pri študiju, delavci na delov-nih mestih svoje vsakodnevne obveznosti uskladiti s trenin-gom. Toda vrhunske športne dosežke lahko pričakujemo le od delovnih in pozitivno obli-kovanih osebnosti.
Naša občina spada po seda-njem predlogu v drugi !jub-ljanski center. Ta center po-kriva področje občin Moste-Polje, del Center, Vič-Rudnik, Vrhnika, Logatec in Cerknica. Sedež centra naj bi bil v šport-nem parku Kodeljevo, kjer bodo tudi sedeži centrov za košarko in rokomet.
Po sedaj zamišljeni organi-zaciji bi nogometne selekcije v okviru naše in občine Center delovale:
I.   selekcija (10—12  let): v osnovnih šolah Polje, Zalog", J. Moškriča, Kajuha, J. Potrča in Ledina.
II.    selekcija   (12—14   let): Polie (OŠ Polje, Zalog) Moste
(OŠ   J.   Moškriča,   Kajuha)) Center (OŠ J. Potrča, Ledina)
III.  selekcija (14—16 let): te selekcije naj bi se oblikovale v okviru   NK   Slavija   in   NK Slovan
IV.  selekcija (16—18 let): v okviru centra bi imeli selek-cijo pri NK Slovan.
V.  selekcija (nad 18 let): ta selekcija bi bila enotna za vse področje centra. Ime selekcije bo potrebno še določiti.
Glede na predvidene spre-membe bosta morala nosilca kvalitete v zadnjem letu NK Slavija (člani) in NK Slovan (mladinci) — vsebino svojega delovanja nekoliko spremeni-ti. Njuna glavna skrb naj bi sedaj, poleg NK Šmartno, bila usmerjena na povečanje šte-vila in oblikovanje novih moštev raznih starostnih kategorij, in sicer v okviru kluba ali pri krajevnih skup-nostih oziroma OZD, ter predvsem na poglobljeno vzgojno delo. Skrb za kvalite-to, ne glede na dosedanjo klubsko pripadnost, bo prev-zel center. Le-ta naj bi skrbel za osnovno selekcijo, za odgo-varjajoči trening in za ustvar-janje ustreznih, na amateri-zmu slonečih pogojev, ki bodo omogočali nogomctašem tega področja doseganje vrhunskih rezultatov.
Spremembe v organizaciji vrhunskega športa, tudi nogometa, so tako kot drugod, pa vendar manj, naletele tudi na nerazumevanja. Ločiti se od nečesa starega, tradicio-nalnega, ni lahko. To občutijo ne le odborniki, temveč tudi igralci. Eni in drugi včasih izgubljajo smisel za oceno realnosti, ne vidijo okoli sebe ali vidijo samo sebe. Upajmo, da nas bo nova usmeritev prebudila, nam dala novih moči, da bi nogometni šport našega področja ob skupnih naporih dosegel več kot dose-daj. (Dosegli smo malo.)
Ker bodo organizacijske spremembe, upamo pa tudi večje število aktivnih udele-žencev, zahtevalo nove orga-nizacijske delavce, prosimo vse nekoč že aktivne, predv-sem pa tudi nove delavce, da se vključijo v naše organizacije, s čimer bi pomagali ustvarjati novo, kvaliletnejšo nogo-metno organizacijo.
BRANE ELSNER