Poji, P*tka bo prehodno •n,*e vremena s P053" snežn'm' padavi-obL1. koncu tedna pa bo lwCno in hladno vreme v^J^jih padavin. Sp0RoClLO BRALCEM j. aslednja, 47. številka enjskega lista bo zaradi znikov ob dnevu republi-šla šele 8. decembra. ■■■■■■■■ jp^jem med pionirje ^olenjj vasi kip pesniku. ob letošnjem dnevu re-občinie potekale v ribniški i» šol v °*cviru krajevnih skupnosti ta . domu JLA v Ribnici bodo lioPoldZm*C 25. novembra Sole f l u^enc* domače osnovne ne v DjQ . do naiPrej sprejeli ciciba-i^edli ,n!Jsko organizacijo, nato pa čer hn . , kulturni program. Zve-fj,gani, i in K0 SZDL Ribnica ^tUrir Pros'avo za vse občane. 14čen„. , program bodo izvedli vnc^ domače šole. P°ročal'en^ VaS' P3 *5°’ 'cot smo 26,- nov ’ Proslava dneva republike odru h! . ZVečer> ko se bodo na \ *»•* dvorane predstavile KtJD p111116 skupine domačega loWti k"06 Žhašnik". Ob tej pri-kip o odkrili tudi doprsni i/ P^njku Prannn+I. p-. , ” iuui aoprsni * Pa&] u Francetu Zbašniku, ki 80-1 21 let star, letos pa etnico njegovega rojstva. TREBNjE: SPREJEM Ju °B PRAZNIKU ^vnih ^ bo v Galeriji li- sla^o,. samorastnikov v Trebnjem ŽK. ■p P1 sprejem novih članov v 2o gjj t bodo sprejeli v ZK nad ^dnih °V’ V S^vnem iz vrst nepo-Zveč Pr°'2Vajalcev. Počasti1 • ur* bo proslava v CV dneva republike in šest-•tcbj-j.?100 oktobrske revolucije v testni Domu kulture. Slav-sfce k0 ®?v°rnik bo sekretar občin-Žibert.n eren ce ZK Trebnje Tone URESNIČENA ZGODOVINSKA NAPOVED -„Narode Jugoslavije lahko predstavlja samo A VNOJ in organi, ki iz njega izhajajo, kajti izšel je iz krvavega osvobodilnega boja naših narodov in je zato predvsem poklican, da postane nosilec suverenosti in resnične ljudske oblasti. Že danes je gotovo, tako kot je gotova naša zmaga, da narodi Jugoslavije ne bodo več presenečeni kakor leta 1918, ko so jim drugi kovali njihovo usodo. Narodi Jugoslavije so s svojimi boji in svojimi žrtvami toliko žrtvovali za svojo nacionalno osvoboditev, kakor redkokateri narod Evrope. Zato bo v novi Jugoslaviji svobodna in združena federativna skupnost zgrajena samo in izključno z voljo in sporazumevanjem med njenimi svobodnimi in neodvisnimi narodi" (Dr. Ivan Ribar, 29. novembra 1943, v Jajcu) Pečat na Riharjeve preroške besede je bil Titov podpis deklaracije o razglasitvi Republike. Premislimo natanko 34 let stare Riharjeve besede. Suverenost in resnična ljudska oblast. Neodvisnost od volje drugih. Sporazumevanje med svobodnimi in neodvisnimi narodi. Do potankosti uresničeno avnojsko načelo. jjačrtovanjem še zamujamo ebn° zvezni resoluciji o razvoju v prihodnjem letu manjkajo izvedbeni akti — . obiska slovenske delegacije v zvezni skupščini v sevniški občini M' petek so bili gostje -mskega sveta SZDL za *°Vensk ^ sej’ v Sevnici člani (epubiike .delegacije v zboru 'L- in pokrajin zvezne ne na čelu •» Krškega inž. Tone Jenšterle. Razveseljuje izredno hiter razvoj krške občine, žal pa premočno zaostaja brežiška in sevniška občina. Tudi ob pregledu tistega, kar je bilo doseže- (Nadaljevanje na 4. strani) ..„a .. . .. vodjem f°svet‘Je Markom Bulcem. •Seatji, Van^a 0 ključnih doku-•etu v ^zvoja v prihodnjem in zvezi so se W , tudi predstavniki kovnih organizacij dostikrat pogrešajo s terena, tokratni izre- razgovor pred skup-!kupj>. . razpravo (v zvezni Se Je začela včeraj) je za J11 khko dobro napoti-^Črtr'- Izhodišče ‘Om : novim "m* s. .1110 ra biti temeljit pre-v [Vnja- Gospodarske razme-^ - je gostom orisal »k regionalne gospo-zbornice Posavja iz Praznik občine Metlika Športna dvorana — Na Suhorju bodo v soboto ob 11. uri polagali temeljni kamen za novo dvorano IMV — Govoril bo Viktor Avbelj, član sveta federacije V spomin na 26. november pred 35 leti, ko je 13. proletarska brigada napadla in uničila močno belogardistično postojanko na Suhorju in s tem zadela smrtni udarec belogardizmu v vsej Beli krajini, praznujejo občani metliške občine svoj praznik. Krajani KS Suhor pa na ta dan praznujejo kar dva praznika: občinskega in kraje vnega. V letu dni od prejšnjega občinskega praznika je metliška občina naredila velik korak naprej, še posebej so sc izkazal' krajani v krajevnih skupnostih. Dovolj pove že podatek, da so samo negospodarske investicije v občini v letošnjem letu vredne okoli 23 milijonov dinarjev. V tem letu je več ljudi dobilo delo. Se posebno je pomemben Novo- lesov obrat za predelavo akrila v Rosalnicah, kjer je dobilo zaposlitev 40 občanov, ko pa bo proizvodnja popolnoma stekla, jih bodo zaposlili še več. Ena glavnih pridobitev je prav gotovo nova športna dvorana v Metliki, ki bo poleg telovadbe služila za večje športne in kulturne prireditve. Slovesna otvoritev dvorane, katere gradnja je stala 6,6 milijona dinarjev, je bila včeraj. Za nadaljni razvoj občine pa je nedvomno nadvse pomembna gradnja nove proizvodne dvorane obrata IMV na Suhorju, za katero bodo temeljni kamen položili na slovesnosti prav na dan občinskega praznika, v soboto, 26. novembra. A. B. Nikdar izbrisano gorje Na pobudo novomeških gasilcev je bila v zloglasnem taborišču Dachau svečanost z blizu 300 udeleženci Kot zaključek 100-letnice Gasilskega društva Novo mesto, ki je med NOB izgubilo veliko članov, so organizirali v Dachauu komemoracijo. Šest avtobusov z udeleženci te slovesnosti, združene z ogledom Muenchna, je 19. novembra odpeljalo v organizaciji Kompasa iz Novega mesta v Nemčijo. Razen skupin iz novomeških delovnih kolektivov so bili še posamezniki iz Bele krajine in Posavja, med njimi Vinko Avsenak iz Brestanice, ki je v taborišču Dachau preživel 18 mesecev in je tam dočakal osvoboditev. Med udeleženci komemoracije so bili kompletna gasilska godba, recitatorska skupina gasilskega društva, Sentjemejski oktet in gasilski funkcionarji. Komemoracija pred spomenikom dachauskim žrtvam, na nekdanjem „Apelplatzu“ je izzvenela v misel, da ne bomo nikdar pozabili gorja, hkrati pa si bomo prizadevali za mimo sožitje med narodi vsega sveta. Zares ganljiva žalna kulturna prireditev, na kateri je imel uvodni govor Avgust Avbar, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, bo udeležencem dvodnevnega izleta ostala v spominu. Ob tej priložnosti so položili tudi tri vence k spomeniku žrtvam, po prireditvi pa je bil ogled taborišča in prikaz filma, sestavljenega iz originalnih nemških dokumentarcev. R. B. DIREKTOR CRVENE ZASTAVE V IMV Na povabilo vodstva IMV so v torek obiskali Industrijo motornih vozil Novo mesto generalni direktor Zavodov Crvena Zastava iz Kragujevca Miljenko Bojanič in njegovi sodelavci. Predstavniki Zavoda Crvena Zastava so se pobliže seznanili s proizvodnimi zmogljivostmi in proizvodnim programom IMV. JUTRI USTANAVLJAJO GEODETSKO DRUŠTVO V Novem mestu bodo jutri ustanovili Dolenjsko geodetsko društvo. Na občnem zboru, ki bo v sejni sobi občinske skupščine, bodo govorili o vlogi in nalogah novega društva, sprejeli društvena pravila in izvolili organe. Poleg aktivnih geodetov so na občni zbor povabili tudi geodetske risarje, katastrske in druge referente, absolvente geodetskih šol in študente. Današnja Priloga Dolenjskega lista je stota po vrsti. 100 Prilog pomeni tudi 800 strani branja časopisnega formata. Prevedeno v knjižni jezik, sta to (vsaj po obsegu) dve kar zajetni knjigi. Priloga seveda nima literarnih pretenzij; z novinarskim peresom, dobro fotografijo in oblikovanjem skuša v daljši besedi predstaviti to ali ono plat življenja. Včasih so to „življenje“ drobni utrinki podgorske stare mamice, drugič spet temeljita ocena samoupravnega vretja v nekem delovnem kolektivu. Je pa ta, vaša in naša, Priloga po stotih številkah postala nepogrešljivi del Dolenjskega Ksta. Taka je vsaj ocena bralcev. In komu naj verjamemo, če ne njim. • KUHALNICA V UNIFORMI Prva stran današnje Priloge je posvečena vojaški kulinariki V Novem mestu je bilo tekmovanje kuharjev ljubljanskega armadnega območja. Bojana Budje prispevek ..Kuhalnica v uniformi11 potrjuje, da so časi vojaške „po-pare“ že zdavnaj mimo. DOLG ŽALNI SPREVOD V TABORIŠČU DACHAU — Med tisoči žrtvami nacistov so bili nešteti Dolenjci in Novomeščani, meed njimi tudi gasilci, zato so se udeleženci komemoracije v Nemčiji oddolžili njihovemu spominu. (Foto: R. Bačer) itno izgubljati Metropola Dolenjske je značilen primer, da so nujni prostorski načrti — Naloge, ki jih je nakazal petkov regionalni posvet v Novem mestu — Bolj podružbiti urbanizem Ni ga preroka, ki bi znal odgovoriti v potankostih na vprašanje, denimo, kaj pomeni za Novo mesto, Dolenjsko in širše območje, predvidena naložba Industrije motornih vozil v znesku 275 starih milijard dinarjev. Kaj bo tako povečana tovarna pomolila ne le za gospodarstvo, temveč tudi za vse drugo, kar nas spremlja, za razvoj mesta, kmetijstva, šolstva, zdravrtva, infrastrukture? To je le eden izmed primerov, na katerega ni mogoč celovit odgovor, ker nimamo ustreznega prostorskega načrta. Le na grobo določeni rezervati niso zadostni ne za tovarno ne za tiste, ki jih njena širitev prizadene. In potem se dogaja, da kmetje ali kdo drug, ki poseduje zemljo, ne ve, pri čem je, počuti se „napol odstreljen". Podobno kot Novo mesto se s tovrstnimi težavami otepa vsak napre- dujoči kraj. Zato je republiška skupščina sklenila, da je potrebno letos in v prihodnjem letu pripraviti in sprejeti prostorske načrte, v katerih . bo podrobno obdelano obdobje do leta 198S s temeljnimi elementi do leta 2.000. Iz povzetkov nekaterih gradiv, ki jih je pripravil republiški Zavod za družbeno planiranje, je razvidno, da gre za izjemno zahtevno in obsežno delo, v katerem morajo Je zlasti sodelovati občine kot najbolj pristojen gospodar nad svojim prostorom, svojo zemljo. Kot je pokazal regionalni posvet, ki ga je 18. novembra v Novem mestu sklical medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, so v štirih dolenjskih občinah že naredili prve korake. Nedoločen prostorski načrt že dlje časa zavira razvoj, to dodobra spozna vsak, kdor se loteva večjih posegov v naš življenjski prostor. Posebne delovne skupine, id se bodo v vsaki občini lotile usklajevanja dolgoročnih razvojnih usmeritev, se bodo spoprijele s trdim orehom. Predvsem bodo tiste, ki bodo pomagale ..podruž-bljati urbanizem", torej urbanistično načrtovati z najširšega družbenega vidika. M LEGAN DELOVNA ORGANIZACIJA VABI K SODELOVANJU emona merkur TOZD MALOPRODAJA LJUBLJANA, KERSNIKOVA 2 ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA ■t—ii. • t r.i.:. t ; VEG PRODAJALCEV ZA PRODAJALNE V LJUBLJANI ZAŽELENI SO KANDIDATI Z DOKONČANO ŠOLO ZA PRODAJALCE MEŠANE ALI ŽIVILSKE STROKE. ZA KANDIDATE TOZD RAZPOLAGA TUDI S SAMSKIMI SOBAMI. PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV: DO EMONA MERKUR KADROVSKA SLUŽBA (ZA TOZD MALOPRODAJA) , .. . 63091 LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1 ■*» (14/7) Leto XXVIII K0VO MESTO, četrtek, YU ISSN 0416-2242 24. novembra 1977 *el)ruarja 1975 je bil list odlikovan z redom NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 1 i [san 1 1 ■ ! 1 1 im 1 1 j | I ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Egiptovski predsednik Anvar el Sadat se je vrnil s spektakularnega obiska v Jeruzalemu brez tistega, po kar je tja šel - brez kakršnegakoli javnega izraelskega zagotovila, da pristaja na vsaj enega izmed bistvenih pogojev za sklenitev trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Tak je, trezno gledano, zaključek tega presenetljivega obiska, v katerem je Sadat tvegal zares veliko, dobil pa - vsaj po tistem, kar vemo - malo. Res je, da je padla - ali se vsaj zmanjšala - „psihološka bariera“, ka- Spektakel kor je to imenoval egiptovski predsednik, toda če je to edini rezultat potovanja, je ta rezultat skromen. Pridržek „če“ je pogojno treba upoštevati kot možnost, da sta se Sadat in Begin med svojimi razgovori v Jeruzalem vendarle domenila tudi kaj takega, česar javnost v tem trenutku ne ve. Sadat je v Jeruzalemu ponovil že znana arabska stališča o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi se na Bližnji vzhod vrnil mir in isto je storil tudi Begin, ko je razgrnil izraelske poglede o istem problemu. Ne eden, ne drugi nista ob tem povedala ničesar novega. Medtem ko sta sicer oba izrazila željo, da bi Arabci in Izraelci živeli v miru, te želje nista podprla z ničimer otipljivim in za vsakdanjo diplomatsko prakso uporabnim. ■ Ker od Sadata nihče ni niti pričakoval, da bi storil kaj takega, ostajamo torej prikrajšani glede pričakovanj od nasprotne strani. Javnost je, tako se zdi, vse do zadnjega domnevala, da bo Izrael vendarle ponudil nekaj, kar bi Sadatu omogočilo, da se vrne v Kairo vedrejšega obraza. To ne bi samo olajšalo položaj egiptovske- mu predsedniku, marveč bi bil dejanski prispevek k mirovnim pogajanjem. Toda to se ni zgodilo, zakaj o zares bistvenih rečeh, ki so nujna podlaga za sklenitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu, nista Begin in Sadat javno rekla prav nič. Priznanje pravic palestinskemu ljudstvu, da ustanovi svojo državo, umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj - to ostaja slej ko prej odprto. Če obisk egiptovskega predsednika ni prinesel ničesar konkretno novega in praktično uporabnega za mir na Bližnjem vhodu, ni mogoče mimo njegovih drugih posledic. Te pa se kažejo v silovitem izbruhu negodovanja v večini arabskih držav. Sirija, Libija, Irak in nekatere druge države so obisk javno in brez pomisleka označile kot „izdajo arabske stvari“, Sadata pa proglasile za „izda-jalca". Z drugimi besedami: posledica Sadatovega obiska v Jeruzalemu je še globlji razkol v arabskih vrstah. O najpomembnejšem pogoju za uspeh teh pogajanj -o sodelovanju Palestincev namreč - nismo zvedeli nič novega, razen že znane Begi-nove fraze, da bodo za sogovornike priznali samo resnične predstavnike Palestincev". To seveda pomeni tiste, ki niso povezani s palestinsko osvobodilno organizacijo. Sadat napoveduje, da bo v soboto v egiptovskem parlamentu podrobneje poročal o rezultatih svoje poti Morda bo povedal kaj takega, česar ne vemo in bo obisk mogoče ocenjevati v drugi luči Morda, toda ta morda je tako majhen, da ga v tem trenutku povsem skrije prepričanje, da je bila ta Sadatova pot v Jeruzalem sicer izjemno dejanje osebnega poguma in velikanski spektakel... pa komaj kaj več. JANEZ ČUČEK STOMILIJOMfi A Vit) — To, kar vidite na naši fotografiji, je redkost, ki se primeri le enkrat na... okroglo sedemdeset let. Toliko časa so namreč znane Fordove avtomobilske tovarne potrebovale, da so izdelale stomilijonti osebni avto. Na sliki je (levo) jubilejno vozilo, poleg njega pa še sloviti model T iz leta 1903, ko so ga začeli izdelovati kot prvo Fordovo vozilo. (Telefoto: AP) Ob dveh „šihtih” kmeta - delavca Že 12.000 usmerjenih in urejenih kmetij je v Sloveniji, družbena posestva kmetijskih kombinatov in zadrug so močno zvečala proizvodnjo, pitanje goved in prašičev pa se ne razvija temu ustrezno. Prepočasno je. Nekatera leta celo nazaduje, tako tudi letos, čeprav mesaiji odkupijo vse, kar dobijo. V kmetijstvu in na vasi nastajajo velike spremembe^ ki so premalo upoštevane. Življenjska raven vaškega prebivalstva se je na mnogih območjih močno zvišala. Vendar ne z večjimi dohodki iz kmetijstva, temveč z zaposlitvijo kmečkih ljudi zunaj njega. V eni slovenskih občin so že pred leti ugotovili z anketo, da so dohodki kmečko-delavskih družin za 66 odstotkov večji kot čisto kmečkih, čeprav daje njihova obdelovalna zemlja za E Ilovico manj dohodka na ktar kot pri kmetih, ki nimajo trajno zaposlenih članov drugod. Zgrešeno bi bilo trditi, da se kmetje in njihovi družinski člani ne bi smeh zaposliti drugod. Kmečkih ljudi je bilo in jih je še vedno preveč, zlasti če seštejemo tuai tiste delavce, ki imajo posestva in so po zakonu še kmetje. Kmetije so premajhne, da bi se vsi preživljali le z delom na njih. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Kongres pravnikov Jugoslavije, bil je v Skopju, je uvodoma pozdravil tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je med drugim poudaril: „Občan ima še vedno največ stika s pravom oziroma pravnimi noramami prav skozi delo upravnih, sodnih in izvršnih služb v samoupravnih organizacijah ui skupnostih. In prav tu, na teh točkah uresničevanja svojih samoupravnih pravic, se delovni človek in občan pogosto soočata z nepremostljivimi težavami in preprekami. Tu namreč neposredno občutita in doživljata stopnjo demokratizma in učinkovitosti našega sistema. Zato moramo pri nadaljnji izgradnji našega pravnega sistema upoštevati tudi učinkovitost delovanja predvsem delegatskega siste- Stopnja demokratizma ma, izvršnih oziroma upravnih organov, učinkovitost kontrole in nadzora delegatskih teles nad delom teh organov ter tudi učinkovitost dela pravosodnih organov." 300.000 PREHODOV Tudi letos bo v drugi polovici decembra več kot pol milijona jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni na tujem, preživelo zemske počitnice v domovini. V tem času bo naše meje prestopilo kakšnih 300.000 grških in turških delavcev. Na mejnih prehodih in tudi drugod, koder bodo potovali ti ljudje, so se že pričeli temeljito pripravljati na tiste dni, da bi tako preprečili zastoje in nepotrebno gnečo na meji ter povečali varnost v prometu. Jugoslovanske železnice bodo uvedle 96 izrednih vlakov, ali kar 21 več kot lani. Decembra in junuarja bodo tudi vsi drugi mednarodni vlaki daljši. ZAKONSKO UREJANJE Predsedstvo SR Slovenije je razpravljalo o temeljih razvojnih nalog v letu 1978 pri izva- janju srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. Predsedstvo je obravnavalo in sprejelo poročilo o problematiki in delovnih izkušnjah svoje komisije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana. Podprlo je predlog komisije, da se tudi v naši republiki delo organov, ki obravnavajo vloge in pritožbe občanov, uredi z zakonom in je nadaljnje delo komisije usmerilo predvsem na spremljanje problematike varstva okolja, uveljavljanje novega pravosodnega sistema v republiki in položaja narodnosti in etničnih skupin. DOM IVANA CANKARJA Na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije so obravnavali problematiko v zvezi z zidavo kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. Predsednik iniciativnega odbora za gradnjo doma Janez Zemljarič je predlagal, naj bi predsedstvo republiške konference sprejelo že pripravljeni družbeni dogovor o izgradnji in financiranju doma, zamisel o oblikovanju posebne delovne organizacije v ustanavljanju, ki bo upravljala ta dom, idejno arhitekotnsko rešitev objekta idr. Po zaanjih izračunih bo dom stal 645 milijonov dinarjev, ki jih zagotavlja družbeni dogovor. Z gradnjo bo mogoče začeti decembra, prva faza kulturnega doma pa bo zagotovljena do maja 1979. leta. POVEČANA AKTIVNOST V ozdih pospešeno uresničujejo zakon o združenem delu, je na portoroškem seminarju za sindikalne delavce iz vse Slovenije dejal predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič. Pojasnil je, da je ta aktivnost v mnogih sredinah bolj posledica povečane aktivnosti subjektivnih sil, pa tudi sankcij, ki bi jih doletele, če bi zamudili z zakonom predvideni rok. miiiiimiiiHiiiiiuiiiimiinmiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iiiiimi Skrb za delovna mesta takih kmečkih ljudi pa ni dovolj povezana z urejanjem kmetijstva. V kmečkih nišah, ki niso predaleč od industrijskih obratov, še stanujejo ljudje. Tudi zemljišč je toliko kot prej, živine pa je manj, v nekaterih vaseh in zaselkih celo zelo malo. Včasih so mleko odvažali iz vasi, zdaj si ga nekateri prebivalci prinašajo od drugod. Nekateri redijo krave le še zato, da imajo svoje mleko, pitati pa ne marajo. Menijo, da je dovolj, če si pridelajo le hrano, saj denar zaslužijo drugod. Nekaj izjem, kot kmet—delavec opravlja dva „šihta“, v tovarni in na kmetiji, ne more spremeniti splošnih razmer. Tega tudi ne bo vzdržal dolgo zaradi telesne izčrpanosti. Mnogi lastniki posestev, zlasti mlajši družinski člani, pa menijo, da sta počitek in užitek enako pomembna kot čezmerno gnanje za gmotnimi dobrinami. Široke razlage niso potrebne, le po vaseh je treba pogledati. Urejene kmetije s sodobnimi hlevi dajejo le malo več pitancev, kot jih drugi kmetje zredijo manj. Zemlja slabo obdelanih kmetij — tudi tista, za katero trdijo, da je skopa - pa bi lahko dajala krmo za dvakrat toliko živine, kot je je pred desetletji, ko so je kmetje redili še veliko. Dokazi za to so na TELEGRAMI LAHORE - Zahtevo bivšega E pakistanskega premiera Zulfikarja H Ali Buta, da se sme pritožiti na S vrhovno sodišče zaradi neustreznega 5 ravnanja sodnika, ki je prevzel nje- = govo zadevo pred sodiščem v Laho- § reju, so zavrnili. Buto trdi, da je vo- i jaška vlada imenovala vrSlca dolžno- 3 sti glavnega sodnika pred poroto v 1 Lahoreju Mustafa Hasana po nedo- H voljeni poti in da je sodnik nekvalifi- = ciran in nerazpoložen proti njemu. CAPE CANAVERAL - Izstreli-5 tev prvega meteorskega satelita § evropske vesoljske agencije „Mete- 1 ostata 1“, predvidena za nedeljo S zvečer, je za nekaj dni odložena. § Predstavniki evropske vesoljske S agencije so objavili, da so izstrelitev 3 odložili, ker so odkrili radijske sig- 3 nale neznanega izvora na isti frek- = venci, kot jo uprabljajo za sistem sa- 1 mo uničenja rakete. HELSINKI - Predstavniki univer-1 zitctne bolnišnice Turku so sporoči- 5 'j, da se tretji peterčki v zgodovini 1 Finske še vedno dobro počutijo, ni 3 pa šc gotovo, da bodo tudi preživeli 1 Najtežji od treh dečkov ima vsega 1 1040 gramov, najmanjša deklica pa 3 samo 950 gramov. Njihova 26-letna 3 mati je jemala zdravila za večjo 3 plodnost. Prejšnji finski peterčki ni- 3 so preživeli. BONN - Kancler ZR Nemčije = Helmut Schmidt je dopotoval na 3 Poljsko kot prvi zahodnonemški 3 predsednik vlaae, ki je obiskal Var- E šavo v petih letih, odkar sta državi E navezali diplomatske odnose. 3 Schmidt se bo v petih dneh svojega E obiska na Poljskem štirikrat sestal s = prvim sekretarjem poljske združene j| delavske partije Iidwardom Giere- = kom. Gierek je obiskal Bonn lani. Menijo* da bosta državnika posebno pozornost posvetila trgovini in odnosom med Vzhodom in Zahodom. urejenih kmetijah tudi visoko v hribih in drugod, na slabše ocenjeni zemlji Za razvoj našega kmetijstva L; lahko rekli, da gre v dveh nasprotnih smereh. Družbeno kmetijstvo je razen pri govedoreji močno napredovalo. Velika posestva so sicer tudi v drugih državah bolj usmerjena v poljedelstvo. Dobro napredujejo tudi usmerjene kmetije, ki imajo za rejo živine boljše pogoje. Neorganizirano kmetijstvo pa hitro nazaduje, kar se najbolj čuti pri reji živine, zlasti tam, kjer se kmetje lahko zaposlijo v drugih dejavnostih. JOŽE PETEK tedenski mozaiK OBISK EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA Anvmd Sadata v Izraelu merjajo s preše J. obiski sovjetskega P Nikite Hruščova v nih državah Amenk 1959 in armriskega prea ^ Kitajsko letaspo-mer se kajpak minjajo tedanjih zg *od, zabeleženih med poV vonji, ki so tista teta o P la svet. Tudi pa zato ne bo odvf ’d H%. kukamo malce v ozadn ej godka, kijetakojenz cionalno odjeknil p° Denimo: vio. veda varnostnimi drugih pa je nenadoma ^ skrbeti za °jebn s katero predsednika države, sMj" da bi bila zmeda pW f je to morala °Pri svet skupščine spre-,mesto je 17. novembra di . Priporočilo, naj zara-časa v lenostiXI delovnega Soie • Clni Novo mesto 2dru^ dru8e organizacije del »e8a “ela nadomeste Veia\P°neudeljek <28- no' bra t s sob°to, 3. decem-velja £ Priporočilo pa ne neBa 0rganizacije združe- Členu t’ navedene v 185. delu ona o združenem pra^nRr°steje rečeno: pred-Večino rf11 ponedeyek je za mesij,. Prost dan> nado-solw §a bomo z delovno 3. decembra. Večkrat pretrgane posavske vezi Posavsko gosi alo :10Prirvi-S ~ tedenski sejem 48 prašičev do tri me-(ftodaK ler starejših. Prašički din um ^ 452) so bili po 32 do nad °^Iam ^*ve te^e- f>ujsov’ po 24. tri rnesece, so prodali 16, Kovn ^m. v .MESTO - Sejem je minil daj jg ,e^u številnih kupčij. Napro-^ >2 * 2 5^4 PuJskov, starih od 6 cev) ^?nov> starejših (do 5 meseci, » in drugih so prodali 550 d0 J^jfe je bilo treba odšteti l.OOn <^n’ 23 starejše P3 ^60 jetn ^ dinarjev. Za novomeški se-tedlJa ^ačilno, da se cene že dva 26 Približno na isti ravni vo je marsikje ubralo drugačno pot, kot jo nakazuje koncept gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja. To pa prav gotovo pomeni več problemov, več težav in več zamud pri uresničevanju postavljenih ciljev. Tako ugotavlja medobčinski odbor gospodarske zbornice, ki si z drugimi medobčinskimi organi vred prizadeva, da bi prišlo v regiji do boljšega sporazumevanja, da bi bilo manj političnih piim in osek zaradi različnih ali celo nasprotujočih si interesov. Regija tudi sicer še ni povezana in nekatere službe jo še vedno delijo na Celje in na Novo mesto. Delita jo skupnost zdravstvenega zavarovanja in skupnost za zaposlovanje. Temeljno sodišče je za vse tri občine v Novem mestu, javno pravobranilstvo in uprava javne varnosti v Celju, prav tako državni arhiv in spomeniško varstvo. Razvojni koncept nakazuje združevanje na področju zdravstva, vejidar tu še ni premikov. Predvideno je bilo povezovanje v kmetijstvu, a žal ni prišlo do enotne agrarne organizacije, ki bi s kmetijskimi pridelki oskrbovala regijo, presežke pa organizirano ponujala širšemu slovenskemu, jugoslovanskemu in tujemu tržišču. Obstoječe štiri kmetijske organizacije so si poiskale, oziroma si še iščejo vsaka svojega partnerja v Sloveniji, zato v pokrajini ni enotnega kmetijskega razvoja. Sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju je bil sicer sklenjen med vsemi štirimi kmetijskimi organiza- Sjj r‘JC v vinogradu je običajno razpoznavni znak zaostalosti, trtg L- 2l^leč ne more nuditi takšne možnosti za vzgojo vinske J)a ^ °d žice razlikuje. Običajno uporabljamo v vino-IjjJJ^tvu pocinkano žico ali plastificirano mehko žico. Za naj ima od 3 do 3,5 mm premera, za osnovno kordon-*lco naj bo debela od 2,5 do 3 mm, za oporno žico po 2 do i ^ ' Koliko žice je potrebnih za hektar vinograda, je odvis-i^t načina vzgoje in medvrstne razdalje. V vsakem primeru je zanjo precejšen, zato bo tudi za naše vinogradnike zani-n°vost, Id io uvaja Industrija metalnih polizdelkov Impol genske Bistrice. C ^varna je namreč začela izdelovati vinogradniško žico iz Kdt ln*jeve zlitine, zelo odporno proti vremenskim vplivom. Poj, Strjujejo izdelovalci, se s tolikšno odpornostjo ne more ilitjJ^ti »orazmerno draga pocinkana žica. Na aluminijevi O1 se sčasoma naredi Varovalni sloj, ki preprečuje korozijo, F je treba vedeti, da so potrebni tudi nekateri varovalni stjjP1 za aluminijsko žico samo. Tako se je treba izogibati Pfjj°v aluminija s težkimi barvastimi kovinami, kar dosežemo s In61?0 *z°lacijo. -—. W 'tar je najvažnejše: natezna trdnost aluminijeve žice je ^ trdnosti pocinkane žice, zatrjujejo v Impolu. Tudi cena je »|J*no enaka, vendar je mogoče dobiti iz enega kilograma . h J***® žice trikrat večjo dolžino žice kot iz pocinkane. To ^ ^eni velik prihranek, vreden upoštevanja. F Inž. M. L. £ cijami, vendar je ta vez mnogo prerahla za izpeljavo skupnih, regionalnih načrtov. Povezovanje znotraj regije tudi v kovinski predelovalni in konfekcijski industriji ter v lesni stroki ni rodilo pričakovanih sadov. V prometu prav tako ni prišlo do premikov. še vedno sta dve organizaciji, ena v Krškem, druga v Brežicah, ki snujeta vsaka svoj razvoj. To ne obeta dolgoročnejših rešitev za večjo racionalnost in za to, da bi cestne transportne organizacije našle skupen jezik z železniškim transportom. Tudi področja turizma, gostinstva in trgovine so v Posavju deležna kritike, to pa zaradi tega, ker se brez posluha za enotnost pokrajine povezujejo z drugimi slovenskimi partnerji, pri čemer zopet izključujejo dolgoročni koncept. JOŽICA TEPPEY Razstava »Semič 78" Prireditveni odbor je za drugo razstavo belokranjskih vin „Semič 78“ že pripravil predlog programa. Dokončni datum sicer še ni določen, gotovo pa je, da bo razstava nekaj tednov kasneje, kot je bila sprva predvidena. Na prvi dan bo najprej ustanovna skupščina Društva belokranjskih vinogradnikov, na kateri bodo sprejeli statut in izvolili organe društva, popoldne istega dne pa bodo odprli razstavo. Razen primernega kulturnega sporeda bodo zvečer kresovi in celo ognjemeti oznanjali Beli krajini, da se v Semiču nekaj dogaja. Na razstavi bodo podelili kolajne, diplome in priznanja, njen pomemben sestavni del pa bo seve tudi pokušnja vin. Hkrati z vinsko razstavo bo na sporedu razstava vezenin, kmetijskih strojev ter kuharskih posebnosti Bele krajine. Drugi in tretji dan bodo na sporedu še nekatere kulturne prireditve, vinogradnike pa organizacijski odbor še posebej opozarja na strokovna preda- vanja o vinogradništvu, kletarjenju in vzdrževanju strojev. In še to: merila za ocenjevanje vin bodo v prihodnje nekoliko strožja, kot so bila letos, kar pomeni, da morajo vinogradniki, ki želijo uspešno sodelovati na razstavi, posvetiti še več skrbi kletarjenju in negi vina. F. DERGANC 5*, Jej 7kut/£ — Jaz mislim, da so naše glavne slabosti ti sestanki... (Medjimurje) USPEH KZ RIBNICA: z nedavne živinorejske razstave na Slemenih, ki jo je organizirala KZ Ribnica. (Foto: Primc) Zvezni priznanji Kmetijska zadruga Ribnica je prejela te dni ob zaključku jesenskega kmetijskega sejma v Novem Sadu diplomo in zlato medaljo kot znak priznanja za kakovostno in količinsko proizvodnjo mleka in mesa v letu 1976. V minulem letu je KZ Ribnica, ki deluje na razmeroma majhnem območju, odkupila 3,672.000 1 mleka in nad 400 ton goved za zakoL Take uspehe je dosegla - za letos in prihodnje leto pa imajo v načrtu še boljše - zato, ker načrtno vpeljujejo pašno-kosni sistem in vzrejajo plemensko živino. Podobno priznanje je prejel tudi kmet Jože Rigler iz Praproč, in sicer kot najboljši proizvajalec-kooperant za govedo in mleko. Jože Rigler je med prvimi v občini uvajal pašno-kosni sistem že pred desetimi leti. Pri vzreji živine in proizvodnji mleka dosega najboljše uspehe. Ni dolgo, kar smo poročali o njem, da je prejel več priznanj - in tudi najvišje - na razstavi plemenske živine na Slemenih. Obe priznanji je podelila zvezna gospodarska zbornica. To sta prvi zvezni priznanji s področja kmetijstva, ki jih je prejela kakšna družbena organizacija ali zasebnik z območja občine Ribnica. J. P. 5 '/ (Medjimurje) ž Inž M L 5 s v * Žxxxxxwxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxx'^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxv/ sL 1EGA NE GRE — Novograd in Vodna (h *®0st gradita v Šmihelu kanal, ki bo odrešil je ji^^lske objekte odvečnih skrbi. Jašek, ki njL °*c tudi do 5 m, bo potekal do razbreme-!£d. Potokom Težka voda. Kasneje bodo (t,. Priključili na novomeško čistilno napravo. °t0: M- Markelj) TRČENI SEMAFOR — Komaj je kočevski semafor prestal vse preizkušnje in začel redno delati, že ga je 17. novembra ob 19.10 trčil s fičkom Jože Klarič iz Livolda, sicer sprevodnik pri SAP. Semafor se je nagnil in prenehal delati. Na njem je po približni oceni za okoli 17.000 din škode. (Foto: Jože Primc) OBVOZNICA ČAKA NA OTVORITEV - V tem tednu so končali asfaltiranje še zadnjega odseka 5-članska delegacija na čelu z ministrom za novomeške obvoznice v Gotni vasi, ki je bil zara- zdravstvo iz SR Vietnama Vu-Van-Kanom je v di nevarnega miniranja v bližini hiš v zaostanku z spremstvu članice ZIS in predsednice zveznega deli Promet je v teh dneh nemoteno potekal pre- komiteja za zdravstvo in socialno politiko Zoro ko Grma. Tomič v torek obiskala novomeško tovarno (Foto: J. Pavlin) zdravil „Krka“. (Foto: Budja) Z načrtovanjem...' (Nadaljevanje s 1. strani) nega in je doslej načrtovano v dolgoročnem konceptu razvoja Posavja, podatki niso razveseljivi. V razpravi ni manjkalo pripomb na razmerom še vedno pozno določanje osnovnih kazalcev razvoja, potrebnih za načrtovanje v delovnih organizacijah. Gospodarstvenike skrbijo vrzeli, ko manjka v državi vrsta podzadkonskih aktov in drugih predpisov. Na to je slovenska delegacija že opozorila zvezni izvršni svet, saj, kot je menil inž. Bulc, delavci sicer ne morejo graditi svoje ekonomske politike. Dosti je bilo govora tudi o izvozu in uvozu. Direktor krške Celuloze inž. Janez Rošker je s povsem določnim primerom ponazoril izvozne težave. Z Madžari imajo npr. pogodbo • o 20-letnem sodelovanju. Vendar je nekdaj 6-odstotna carina za les poskočila že na 22 odst., izvozna premija za celulozo pa se je znižala že za polovico. Udeleženci tega posveta podpirajo načelo večjega izvoza, ne pa omejevanje uvoza za vsako ceno, seveda pa naj bi uvažali le najnujnejšo opremo in reprodukcijski material. Določila v slovenski resoluciji glede varstva okolja bi bila lahko tudi bolj dorečena. Omenjena je bila tudi nedodelanost slovenske resolucije glede razvoja manj razvitih, v kateri ni ničesar o krajevnih skupnostih (Kozjansko) in prav za te ljudi, podobno kot tudi na gorjanskem delu, v preteklosti ni bilo ničesar storjenega. Prav tam pa je na voljo še dosti delovne sile, iz tamkajšnjih krajev je v tujini tudi največ zdomcev. A. ŽELEZNIK Zaenkrat samo grmada ocen Komite ZK v Novem mestu meni, da so glede urejanja urbanističnih vprašanj potrebni ukrepi in da imamo analiz in ocen s tega področja dovolj “N 18. novembra so na seji komiteja občinske konference ZK v Novem mestu ocenjevali vajo Gorjanci 77, obravnavali priprave na volilne konference in zadeve novomeškega urbanizma. Po oceni komiteja je na nedavni štabni vaji Gorjanci 77 Zveza komunistov dobro opravila svoje delo. Izkazalo se je, da je to vodilna organizacija, ki ji je uspelo preko družbenopolitičnih organizacij zagotoviti frontno delovanje. Glede priprav na volilne konference so bili člani komiteja mnenja, da priprave teko prepočasi, zato so zadolžili posamezne člane iz svojih vrst, da bi to dejavnost okrepili in pospešili. Največ razprave je bilo pri obravnavi nerešenih zadev s področja urbanizma. Ugotovili so, da imamo že grmado ocen, gradiv in ugotovitev, premalo pa konkretnih ukrepov. Prišlo je sicer do napredka pri reševanju žgoče urbanistične problematike, vendar so bila dosedanja prizadevanja bolj obrobnega značaja. Komite je glede tega sprejel tri sklepe: naložili so izvršnemu svetu občinske skupščine, naj čimprej predloži skupščini predlog ukrepov; predlagali bodo občinski skupščini naj Dom-investu vzame pooblastila, in predlagajo, naj iz zdajšnjega Do mi n ves ta organizirajo tri dejavnosti. Stanovanjska in komunalna dejavnost naj bi bili vklju- Poreške ure znanja Novomeška občinska konferenca Zveze socialistične mladine je od 18. do 20. novembra pripravila v Poreču izobraževalni seminar za predsednike osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij. Udeležilo se ga je 50 predsednikov iz domala vseh delovnih organizacij iz novomeške občine, največ pa jih je bilo (19) iz „Krke“. „Seminar je uspel ne le zavoljo našega prvega namena," je ob zaključku dejal udeležencem predsednik OK ZSMS Bojan Fink, „da bi se predsedniki med seboj spoznali, izmenjali izkušnje in dogovorili za skupno delo in akcije, pač pa tudi zaradi uspešne organizacije, dobro k RAJE NA UPRAVO KOT K DELEGATOM - Vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin inž. Marko Bulc (drugi z desne) je v Sevnici omenil težave pri stiku s terenom. „Delovne organizacije se raje v vsem obračajo izključno na izvršni svet,“ je dejal in kot izjemo, ki se je obrnila tudi na delegacijo, navedel Jugotanin. (Foto: Železnik) ■/j \ Ekipno zmagalo Kočevje 1 I Prejšnjo soboto je Dolenjski štab teritorialne obrambe v Novem mestu organiziral področno tekmovanje mladinskih ekip teritorialne obrambe, na katerem je nastopilo devet občinskih ekip. Mladi so se najprej pomerili v metanju bombe, nato v streljanju z vojaško puško, potem pa še v orientacijskem pohodu. Kljub temu da tekmovalni pogoji niso bili ravno najboljši, so se mladi teritorialci izkazali, kar še posebej velja za dekleta, ki so se enakovredno kosala s fanti. Najboljši strelec je bil Anton Pate iz Trebnjega, ki je kljub mrazu imel mirno roko in ostro oko. Precej potu so pretočile ekipe, ki so tekmovale v orientacijskem pohodu. Teritorialci so prehodili več kilometrov dolgo pot, hkrati pa so se srečavali z različnimi nalogami iz topografije in orientacije. Čeprav se je tu in tam malce zatikalo, so vsi prispeli na določeno koto v predvidenem času. Rezultati - streljanje: 1. Anton Pate (Trebnje), 2. Franc Zupančič (Novo mesto), 3. Željko Rački (Kočevje); metanje bombe: 1. Karel Podkrajšek (Litija), 2. Jože Božič (Krško), 3. Andrej Zgonc (Kočevje), orientacijsla pohod: 1. Kočevje (Zvonko Velikanja, Marjan Ule, Irena Ban), 2. Črnomelj (Zdravko Hribljan, Danilo Orlič, Sonja Planinc), 3. Novo mesto (Milan Obra-novič, Iztok Hrovat, Branka Lindič). Ekipna razvrstitev: 1. Kočevje, 2. Novo mesto, 3. Črnomelj. DOKL ZMAGOVALCI na področnem tekmovanju mladinskih teritorialnih ekip; pripravili so ga v počastitev letošnjih jubilejev in dneva JLA. Zmagovita ekipa Kočevja, ki je zmagala " nin e" pripravljenih predavanj in vaše delavnosti. Bil je prvi seminar, ki smo ga pripravili v taki obliki in prav gotovo ne tudi zadnji" Z delom so udeleženci začeli že v petek, ko so izvolili oigane seminarja, v soboto pa so začeli delati pod vodstvom Francija Borsana. Spoznali so se s samoupravno organiziranostjo združenega dela, oblikovanjem združevanja dela in sredstev ter z zgodovino in sedanjimi nalogami sindikata O Kardeljevi knjigi „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja1' je govoril Janez Slapnik; mlade je seznanil tudi z vlogo organiziranih socialističnih subjektivnih sil v našem političnem sistemu. Uroš Dular pa je mladim prikazal razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov. V nedeljo so mladinski predsedniki spoznali gospodarski razvoj novomeške občine, metode družbenopolitičnega dela in poslušali aktualne naloge ZSM v pripravah na X. kongres ZSMS, nato pa so se pogovorili o izključno .mladinskih1 problemih. J. PEZEU čeni v interesne skupnosti, projektivno dejavnost naj bi organizirali posebej, obenem pa ustanovili delovno organizacijo, ki naj bi prevzela celotno družbeno planiranje. Pri tem je prostorsko planiranje le del njenih nalog. 30 LET METEOROLOŠKEGA ZAVODA V petek, 25. novembra, bodo slovenski meteorologi v Črnomlju proslavili 30-letnico obstoja Meteorološkega zavoda. Praznovanje se bo začelo ob 10. uri, ko bo v kulturnem domu zbor delavcev Meteorološkega zavoda in gostov; kulturni program so pripravili učenci črnomaljske osnovne šole, meteorologi pa bodo šoli podarili praktično darilo. Ob 11. uri bo slavnostni fovornik, podpredsednik IS lovenije dr. Avguštin Lah, na Kramaričevi hiši, kjer je 1944 in 1945 delovala prva meteorološka postaja med NOB, odkril spominsko ploščo. PLEMELJ RAZSTAVLJA TRI CIKLE V TREBNJEM V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem bo jutri ob 17.30 Roman Ogrin odprl razstavo slikarskih del Antona Plemlja iz Ljubljane. O slikarjevih iskanjih bo govoril dr. Mirko Juteršek, umetnostni kritik iz Ljubljane. Razstava, ki jo posvečajo dnevu republike, bo odprta do 8. decembra. Obsega okoli 50 del, razdeljenih v tri cikle. Prvi cikel je ubran na erotične motive, drugi poudarja likovno govorico v stilu na-ive, tretji pa obsega tihožitja in miniature. Zelo izčrpno o cestah Šele po letu 1980 predor proti Notranjski O posodobitvi ceste Sodražica—Nova vas in ceste Sodra-žica—Hrib ter gradnji mostu v Sodražici so razpravljali pred kratkim v Ribnici predstavniki občinske skupščine Ribnica, KS Sodražica, KS Loški potok, Republiške skupnosti za ceste in Cestnega podjetja Ljubljana. Dogovorili so se, da bo cesta od Sodražice do Žimaric, ki jo urejajo že nekaj let, končno te dni le asfaltirana. Prihodnje leto bodo nadaljevali s posodobljanjem te ceste in jo tudi dokončali do Podklanca oziroma Kadic, kjer bodo kasneje zgradili 100 m dolg predor. Denarja bo namreč zmanjkalo in z gradnjo bodo lahko začeli šele po letu 1980, se pravi v naslednjem srednjeročnem načrtu posodabljanja magistralnih in regionalnih cest. Za posodobitev ceste Sodražica-Hrib bo na razpolago 6,100.000 din in še presežek posojila za ceste, kar bo zadoščalo za 2,5 do 3 km ceste. Sodražani žele, da bi se posodobitev začela iz Sodražice, Potočani pa s Hriba oz. Loškega potoka, medtem ko spet tretji menijo, naj bi začeli z obeh strani. Zdaj prevladuje prepričanje, naj bi začeli le iz smeri Loškega potoka, ker je tam potrebnih manj popravkov ceste, ker so zem-ljiško-lastniške zadeve lažje rešljive in ker je ceneje posodabljati le z ene strani, kot da bi začeli na eni strani, potem pa vso mehanizacijo selili drugam. Za most v Sodražici je načrt v delu. Graditi ga bo začel ..Pionir11 Novo mesto še ta mesec. Prej pa je treba še usposobiti za večji promet obvozno cesto skozi Lipovščico. Za cesto Zlebič-Sodražica je bilo na sestanku rečeno, naj bi jo primerno vzdrževali Čez približno pet let pa bo treba zgraditi novo cesto, ki bo šla tudi po novi trasi. J. P. TEORIJA IN PRAKSA V petek, 2. decembra, bosta za vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje organizirana študij in razprava o knjigi Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja11. Organizira jo SZDL, udeležili pa se je bodo tudi podpredsednica republiške konference SZDL Tina Tomlje in nekateri drugi predstavniki vodstev republiških družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo ocenili dosežke in pomanjkljivosti pri razvoju sistema socialističnega samoupravljanja v občini ter se dogovorili za bodoče delo. Kočevje za dan republike Gostujejo pevci in slikar iz pobratene Doline Jutri, 25. novembra, bosta v Kočevju ob 18. uri otvoritvi dveh razstav v počastitev dneva cepublike. V Likovnem salonu bodo odprli razstavo del slikarja Desideria Švare iz Ricmanj, kraja iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Trajala bo do 8. decembra, pokrovitelj razstave pa bo občinska skupščina Kočevje- V domu telesne kulture v Kočevju bodo ob isti uri odprli filatelistično razstavo. Svoje zbirke bodo pokazali pionirji, mladinci in člani Fi- latelističnega društva Kočevje ter filatelističnega krožka osnovne šole Kočevje. Osrednja svečanost ob dnevu republike ppa bo v Kočevju v soboto, 26. novembra, ob 17. uri. Takrat bo v Seškovem domu slavnostna akademija, ki jo prirejajo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije. Na njej bo govoril predsednik občinske konference SZDL Nace Karničnik. Na akademiji bo nastopil še moški pevski zbor ..Valentin Vodnik11 iz občine Dolina pri Trstu, ki je pobratena s Kočevjem. J. P. Zdravica Šterbanovima v. 19. novembra sta slavila pol stoletja skupnega življenja Marija in Karel Šterban s Senovega. Do dneva natanko sta si po 50 letih dneva natanko sta si po 50 letih ponovno izmenjala prstane in se vpisala v poročno knjigo, le da tokrat ne v Trbovljah, ampak na Senovem, kjer sta si postavila dom. Jubilanta poznajo daleč naokoli kot prizadevna družbenopolitična delavca, ki se nikoli nista izmikala dolžnostim. Oba sta že pred vojno stopila v revolucionarne vrste delavcev, takoj po okupaciji pa sta se kot aktivista vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Druži ju nič koliko skupnih spominov, skupnih prizadevanj za svobodo in pozneje za spreminjanje starih odnosov v družbi. Marija je bila hčerka rudarja iz Hrastnika. Bila je stara komaj petnajst let, ko je šla z doma za kruhom. Služila je pri raznih družinah od Gradca do Vinkov-cev in Zagreba, po poroki pa sta z možem Karlom živela v Hrastniku. On je prišel med rudarje 1921. leta. Bil je kmečki sin iz vasi Belo pri Sv. Jedrti nad Laškim. Oče mu je 1915 padel pri Doberdobu, 1920 pa je umrla še matu Otroci so dobili skrbnika. Karel in še en brat sta šla leto dni pozneje delat v Hrastnik. Leta 1922 je Karel že postal skojevec. Od 1936 do 1939 je bil delavski zaupnik in obenem tajnik sindikata rudarjev. Zaradi rudarske stavke so ga tedaj odpustili, zato si je poiskal delo na Senovem. Zena Marija je bila ves čas revolucionarno usmerjena, 1938 pa so jo sprejeli v partijo. Od takrat naprej je imela ”? jjuj ilegalno kolportažo. Med 1» in 1943 je bila članica mesttj komiteja partije. Isto le * šla z otrokoma na Senovo. je živel mož. Svoje poMj<-" lo je nadaljevala m - tarka AFZ za okraj Seno u Blanca. Opravljala je * ve ^ gih ilegalnih funkcij. odvrnilo od njene poti> hkrati tudi moževa Vo- vseh tistih, ki so se boril»• bodo, za obstoj slovens roda. . . . rxc od Mož, ki je bil aktiv«! 1941 dalje, je junija I** . v partizane. Avgusta ^ pridružila še žena z obe m voma, s petnajstletni™ Drag0 in enajstletnim Milan ^ je postal mitraljezec >n je leto decembra padel K .ife, Ja SIKSSffiSg sta tudi njemu dala une zdaj je poročen in*%***# pri njiju na Senovem- ^ Milan ima družino, le da ^Ve. delo zaneslo dlje od doma. lenje. Tako imata Ste^tjj0 zdaj štiri vnuke, ki jima bogat«0 njuno življenjsko jesen. ^ Sicer pa se tudi od (teto ^ še poslovila, zlasti ne niti minuto ne miruje. ^ nopolitično udejstvovanje vedno v središču nieSove^,sveti manja. Vsako Prost0 Tt£emu branju časnikov in po hernj izpopolnjevanju, da je bi dan o vsem na tekočem-bila le še oba dolgo čila. in zadovoljna in da bi sk P3 čakala še več ju^je^ TEppEY Diamantni poroki naprojl Maks in Neža Zupančič iz Šmihela — zlatoporo< Le dan manj kot petdeset let je minilo v soboto, 19. novembra, ko sta se zakonca Zupančič iz Šmihela pri Novem mestu ponovno vzpenjala po stopnicah v poročno dvorano v starem novomeškem rotovžu k zlati poroki. Ob prisotnosti njunih najbližjih sta si nadela svetleča se prstana, ki sta po toliko skupnih letih brez okrevanja zdrknila na že nekoliko osušele prste. Res je bilo obema kar nerodno, saj sta bila ta dan deležna prav vse pozornosti, ki je prej nista bila navajena. Nevesta Neža je že skoraj dvajset let v pokoju in pridno doma gospodinji: „Bila sem med prvimi delavkami v Labodu. Pravzaprav takrat, še pred vojno, to ni bil Labod, temveč manjša Polhova in Mediceva delavnica oblačil. Takoj po vojni pa je nas nekaj rodilo današnjo veliko tovarno perila. Danes sem ob vnukih in pravnuku srečna in zadovoljna,11 je o sebi povedala slavljenka, ko sem jo prestregel med vrati poroči nc. nin#ll,v Tudi oče Maksimiljan manj zanimivih dogodkov, rimi funkcijami, ki so mu J* st}if li Ijal: lezničarske Bršljinu. čevljarske ... •„ obvezi Danes, ko so skrbi m sff tako rekoč mimo, uživat* ^ čo. Skupaj preživita v bu d z nekaj trtami marsika V dne in obujata spomine n _ funkcijami, Ki so *,sti pa bi se marsikdo la*1 Maks ie ustanovite« i(rli i tni družine Padež in njen dolg® rešina. Veliko prostih utic j tn9jsj za gasilce, saj je bU,več.^?tet & v let predsednik GD Smth* gasil• let celo predsednik Ob^teij. N*)-ske zveze in njen soustano ^jaJ" več časa je zapisal svoje fco skemu poklicu. Najprej J* . tgii. čevljarski mojster v Ntfjjj.fr pokoj pa je odšel kot po* pe in težke trenutke. ,vUN fiSE Uši« 5>/ix Mi IhndAu/injo1 'boOs/r^Jou^a/ iijioj k slovenski Nonirski dom m —■* 0(lred „L VDV brigade" (jjt Tnovri' S°U Baza 20 iz Dolenjih °P*>c je na prvi odiedni konfe-Himi sePtembra razpravljal tudi Slove " U ^Veze prijateljev mladine •keta • M godijo prvega sloven- *>''To>1H^*CeSa doma v Dolen> 1 S^dnjo doma bodo prispevali bi 1 ^venski pionirji. Zato naj jtevo z 29. septembrom, to je z začele v vseh Nst odredih akcije zbiranja touaujPo določilih posebnega Naš ■ 4,a| . P*°nirski odred je že organi-® ? inVeodeloVni a*cc*ji- ^0 učencev °ktoh!l! razredov je v soboto, 7. oj j 'j0 okoli 4000 sadik. Pionirji lobist razrec*a Pa so dva koruzo v- popoldneva pobirali nij ’ *• ostaja na polju za stroj-| jjJ^Pravljanjem pridelka. Pridne 1 kotuzg Jo1^ so nabrale 2000 kg pora^ij’ *30 lo^ka družina SitKUv 23 krmljenje divjadi v Mesecih. tbnija0^ delovni akciji smo bili Pis]^ . ®narn° nagrajenL Tako Pad,,: '. nar pa smo namenili za ti* « Pionirskega doma. S tem eno od svojih Pionirski odred osnovne šole ” aza 20", Dolenjske Toplice ^pobrateni občini S^ioo občina je pobratena z Icrat,?; . Gorica pri Zagrebu. °dŠa n, um ^ občinska delegacija S^itudi aPC0> z njimi Pa smo 2°v. SnrLPre stavni*ci osmih razre-wdali & bil zelo prisrčen. 'Poznali , !*. v°jaško letališče, se ■ °SkdaK ?0 j° našega letalstva in 1° letala i cre^vnice, kjer popravljajo & ® helikopterje. Občudovali ^tdj pletene in občutljive dele in P^Vspi. jkovnjake, ^ poznajo J® “dneiLf®1 letala. Po kosilu smo *Hal s . nrrovec, kjer sem se ■tovim rojstnim krajem. FRANCI RAMOVŠ ošŠentrupert GASILSKO u tekmovanje ^deijV ?*®rtku šolskega leta smo "®vali’v 5^0°m° učenci lahko tekil1 tJohiiP°2naVanju požarne varno-3 in „jm° Mst z dvajsetimi vpra-^*stavn „ 8°vori, filatelistično J-tl me«,, novem domu JLA v No-JJjjju obIph ,?osvečena bo prazno-smo si gasilski dom, Še: Eden nagaja vsej vasi I * P°gozdovalo v gozdovih 1 ** isk? gospodarstva Podturn. H I UREJENA PREHRANA - Nekdaj neuporabne kletne prostore %i *• ostaja na polju za stroj- osnovne šole „Katja Rupena“ so ob pomoči tovarne Krka v Novem Ah,:.., P^janjem Dridelka. Pridne mestu uredili in prenovili. V novih prostorih malica in kosi veliko število učencev. Ob vsakem okusnem in izdatnem obroku so učenci hvaležni vsem, ki jim ga omogočajo. (Foto: S. Jesih, foto krožek) V 44. številki Dolenjskega lista z dne 10. novembra 1977 ste objavili na novomeški strani nepodpisan članek z naslovom „Eden nagaja vsej vasi“. Ker so navedbe v članku, čeprav ste črpali gradivo zanj na seji občinske skupščine Novo mesto, enostranske in zamegljujejo resnico, vas prosiva, da objavite naslednji odgovor: Za postavitev novega električnega voda v Smalčji vasi, ki naj bi potekal po najinem zaokroženem posestvu, v Šmalčji vasi ne ve nihče in vaščani SPET NAVDUŠILE Pevke noneta „Rog“ iz Željn pri Kočevju, ki so, oblečene v narodne noše, sodelovale na nedavni proslavi pobratene KS Tmsko— Zagreb, so spet navdušile poslušalce. Ob obisku v Zagrebu so pele še v domu počitka. Vsi poslušalci so poudarili, da so naredile izreden vtis in da so edini zbor, ki še poje nepotvoijene stare slovenske narodne pesmi, vsaj kolikor oni vedo. Takih pesmi se spominjajo le še starejši občani Zagreba, ki so tudi siti pevskih novosti in raznih priredb narodnih pesmi. Poslušalci so izrazili željo, da bi jih nonet „Rog“ še obiskal. „V zdravem telesu zdrav duh” na znamkah Razstava športnih znamk kot novo poživilo v delu novomeškega Filatelističnega društva Filatelistično društvo Novo mesto bo imelo od 26. novembra I. mladinsko filatelistično razstavo v novem domu JLA v Novem mestu. Posvečena bo praznovanju letošnjih Titovih jubilejev in 90-letnici telovadnega društva „Sokol“, predhodnika današnjega „Partizana“. Razstava znamk ima naslov „V zdravem telesu 7x1 ra v duh“. Mladinci — Filatelisti iz vse Slovenije bodo razstavljali svoje zbirke športa na znamkah. Filatelistično društvo obstaja že skoraj 30 let. Naj navedem nekoliko podatkov iz naše kronike: Ustanovni občni zbor filatelističnega društva Novo mesto je bil 25. 9. 1949. Že leta 1949 je društvo poslalo seznam članov poši Novo mesto in z njo sodelovalo glede nakupa znamk. Leta 1950 je imelo že 31 članov in dva mladinca, leta 1953 19 članov in 4 mladince. Društvo je imelo sestanke ob nedeljah v ekonomski šoli, kjer so člani zamenjevali znamke in prejeli naročene znamke. Leta 1954 je društvo imelo 16 članov in dva mladinca. Članstvo je upadalo, ker se niso dobile popolne serije preko pošte, preko Filatelistične zveze Slovenije pa samo omejene količine, t. j. brez ključnih znamk. Društvo je takrat imelo članske sestanke v prostorih pisarne „Rog“ v Novem mestu. V letu 1956 je društvo imelo samo 6 članov. Zanimanje za znamke je zelo upadlo, ker ni bilo dobiti ključnih znamk, in cene so bile kar visoke. Člani so se poredkoma sestajali V letu 1958 se je začelo društvo sestajati v posebni sobi kavarne na Glavnem trgu, ker ni imelo svojih Kritično in samokritično Wv&anje in gledali diapo-°vPov?m^^ smo’ d3 veliko poža- UČenci- J®ijo,Srn Pnsn. pred tričlansko ko-i v'ekln i? lnieli malo treme. Listke ^ Prebu ^ “Vencev in prav vsi opravili MATEJA POMPE OS SAVO KLADNIK SEVNICA NA IZLETU l2 v GABROVKI ^embra so nekdanji med- WniiL?lrJi iz Dolenjskih Toplic izlet v Gabrovko. inPartbA0 spomenik, ki opozarja ”1 tvTr > « so padli v novembru 0 *rJ nanaHii m« na Bučko. Postavili *** **cer na P°budo Mi*13 hSSo je odšla tudi skupina sn *Z .topliške osnovne šole. ^ih Pričakali pionirji. Po po-Jnitjj j odšli k spomeniku-skali. ZVe<|eli> da so po napadu P?dli trije partizani: Maks • n ®arto' in partizan P Poi0A® 'mena. Pred spomenikom n°har uenec, govoril pa je Janez Henigmanov soborec. Po S toi—T^urnem programu, ki so VjPfcvili topliški pionirji, so kV x?J?ovsko šolo, kjer je bil tu-!ha Marinko. Opisal nam je .Pid j. ^Pii (k* “učko in nas opozoril, naj l . zgledujemo pri borcih za *n neodvisnost. LJUBA F1FOLT OS DOL. TOPLICE , PRAZNIK IZSELJENCEV l *?°> 12. novembra, so izselili ^aJevne skupnosti Bizeljsko Sn,./Oj praznik, 36-letnico iz-^cnci naše šole smo jim :* ir* kulturni program, govor bN s ^n Šepetave. Po pro-itisf0 Se zbrani zabavali ob zvo-®nibla Dobri prijatelji. SUZANA BRUDAR OS Bizeljsko k Pred kratkim so se v gozdarskem domu v Glažuti zbrali mladi družbenopolitični aktivisti iz občine Ribnica. Namen zbora je bil, da se dogovore o delu mladih v občini in o pripravah na 10. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto. Prvi dan so se najprej seznanili z mislimi iz knjige Edvarda Kardelja Zakaj nič ne ukrenejo? V Vavti vasi pelje stara kmečka, pot od zadružnega doma do šole, je pa v takem stanju, da nas je lahko sram. Pot je polna globljih jam, luž, blata in očitno ni vzdrževana. Zakaj občani že vrsto let plačujemo samoprispevek, krajevna skupnost Straža pa nič ne ukrene za popravilo poti? Vaščani smo bili že julija pri predsedniku SZDL s predlogom, da bi ponovno zbrali samoprispevek in to pot asfaltirali, če je mogoče. Sicer naj bi jo vsaj temeljito popravili in posipali z gramozom, ne pa z blatom. Naleteli pa smo na gluha ušesa. Ta pot je posebno važna, ker po njej hodijo vsak dan vaški otroci k telovadbi v zadružni dom, pa so večkrat poškropljeni z blatom, ker je tudi avtomobilski promet precej gost. Kot krajan slišim precej godrnjanja na ta račun in mislim, da bi morali kaj ukreniti. Jaz sam sem naredil že veliko korakov tako do krajevnih funkcionarjev, kol na občini, pa ni uspeha. ERNO SAL1 upokojenec Vavta vas 52y „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", nato pa so razpravljali in podrobneje analizirali posamezna poglavja te študije. Ustanovili so tudi predavateljski aktiv, ki bo obiskal vse OO ZSM v občini in študijo podrobneje predstavil večini članstva ZSM. Prvi dan popoldne so bile še seje področnih konferenc ZSM, na katerih so obravnavali dozdajšnje delo in program dela za obdobje do aprila. Drugi dan seminarja je bila seja občinske konference ZSM Ribnica, na kateri so obravnavali posamezna področja našega dela. Razprava je bila zelo samokritična in kritična. Poudarjena je bila odgovornost članov, predvsem vodilnejših, pri uresničevanju nalog, za katere so se skupno dogovorili Obravnavali in sprejeli so program OK ZSM Ribnica in njenih organov za obodbje november 77 — april 78. Zelo kritično so razpravljali o mladincih, ki so predlagani v ZK, ter o članih ZSM, ki so že člani Zveze komunistov, a jih pri delu ZSM ni čutiti. Nadalje so sprejeli nekaj sklepov o povečanju prizadevanj za sprejem mladincev-prostovoljcev v terotorial-ne enote, o izvedbi rekreacijskih tekmovanj, ocenili so delo posameznih osnovnih organizacij ZSM, sklepali o idejnopolitičnem usposabljanju mladih, o oblikovanju stalne mladinske delovne brigade ter o začetku priprav na delovne akcije, ki jih čakajo v prihodnjem letu. Pomemben del seje pa je bil posvečen razpravi o volitvah v prihodnjem letu. Ocenili so, da so premalo sodelovali pri evidentiranju delegatov v zbore skupščine in v SIS in sklenili, da sc v nadaljnem obdobju vključujejo v predvolilne priprave. Seminar so zaključili z ugotovitvijo, da so v zadnjem obdobju naredili nekaj korakov naprej, da pa jim ostaja še precej nalog, ki se jih morajo lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo. ALBIN MIKULIC prostorov. Osnovan je bil tudi pionirski krožek. Društvo je štelo 13 članov in 13 mladincčv. Že 1958 je društvo razpravljalo o razstavi znamk, ki naj bi bila v študijski knjižnici, vendar ni bilo pravega sodelovanja in do razstave ni prišlo. V letu 1968 se je število članov povečalo od 19 na 75 in precej podmladka, ki je imel svoj krožek. Društvo je v tistih letih natisnilo več spominskih kuvert s podobami dolenjskih gradov in priredilo prodajo nežigosanih znamk po turističnih krajih. Uredilo je vitrino, kjer so filatelisti razstavljali svoje zbirke. Takrat so priredili tudi več predavanj o filateliji. Društvo vsa ta leta ni dobivalo nobenih dotacij in se je samo vzdrževalo z nabavo in prodajo znamk. 21. 10. 1969 je društvo organiziralo razstavo „verigarjev“ v Novem mestu in izdalo spominsko kuverto. Pozneje so se člani društva sestajali v sobi na rotovžu. Ker društvo ni imelo veliko sredstev, je iskalo nov prostor. Na osnovni šoli Grm je deloval pionirski krožek, zato se je društvo preselilo na šolo in tam imelo članske sestanke dvakrat v mesecu. Od letos se društvo sestaja v novem domu JLA in šteje 53 članov. S tem so dane tudi boljše možnosti za filatelistično dejavnost. NIKA KLEMENČIČ niso nikoli predlagali take investicije DES - TOZD Elektro Novo mesto. Ta električni vod tudi ni v nobenem planu krajevne skupnosti Šentjernej in krajevna skupnost o tej investiciji ne ve ničesar. Gre torej za poseg v korist določenega človeka, pri čemer se je TOZD Elektro Novo mesto sklicevala v razlastitvenem postopku na širši družbeni interes, da je sploh lahko predlagala razlastitev, ker razlastitev v korist posameznika pač ni dopustna. Pri tem sta občinska skupščina in TOZD Elektro Novo mesto prezrli naslednje: 1. morali bi ugotoviti, ali je možna še kakšna druga, boljša varianta za električni vod. Če naj bi ta vod služil celi vasi, bi bilo normalno, da bi potekal ob vaški poti, in ne povsem izven vasi; 2. občinska skupščina bi se morala prepričati pred razlastitvijo, ali so res pogoji za razlastitev ali ne. Tako pa se je poslužila zgolj pisarniških ugotovitev in pri tem zanemarila dejstvo, da je potrebno varovati kmetijska zemljišča, posebno tista, kjer se želijo kmetje preorientirati na sodobno kmetijstvo in kjer imajo urejeno strojno obdelavo, kot je v najinem primeru. ANTON ŽUPAN JOŽEFA BANIČ PREVZELI SKRB ZA SPOMENIK Tudi letos smo gojenci Doma Majde Sile iz Novega mesta ob dnevu mrtvih obiskali kraj, kjer je padla junakinja, po kateri ima nasa ustanova ime. Spomin na junakinjo X. ljubljanske udarne brigade smo počastili s položitvijo venca in kratkim programom. Mesto, kjer so padli Majda in njeni tovariši, obdaja prelepa narava, gozdna jasa in pašniki. Vendar pa je spominski kraj bolj osamljen. Okolica ni urejena, kar kaže na premajhno skrb krajevne mladinske organizacije in borčevske organizacije v Novem mestu. Tudi ljudem' ki žive na tem območju, kjer so se bili hudi boji, neurejeni pomnik ni v ponos. Zaradi tega smo gojenci sklenili, da bomo okolico spomenika redno urejali; mladinska organizacija doma je skrb za spomenik vzela za svojo nalogo. APOLONIJA MARTINI novinarski krožek doma Majda Sile SODELOVALI PRI VOJAŠKI VAJI V petek, 11. novembra, se je začela vodstveno-štabna vaja GORJANCI 77. Organizirali so jo, da nas morebitna vojna ali naravna nesreča ne bi presenetili. V vaji ki je pokazala, kako so ljudje pripravljeni braniti svojo domovino, smo sodelovali tudi pionirji in mladinci osnovne šole Žužemberk. Naša naloga je bila raznašati pozive in razpečevati letake. Svojo dolžnost smo opravili hitro in vestno. V nedeljo smo priredili partizanski miting; kulturni program so prevzeli na svoja ramena mladinci naše šole. ALENKA CAJNKO literarno-novinarski krožek osnovna šola Žužemberk Nergači ponavadi manjkajo Delo v Klubu novomeških študentov vse boljše Novi izvršni odbor Kluba novomeških študentov je pričel delati pred dobrim letom, delo v štirih komisijah pa je opravljalo sedemindvajset članov. Informativna komisija je zabele-ževala aktivnost članov, urejala oglasno desko, dopisovala v Delo in Dolenjski list, kulturna je skrbela za izobraževanje študentov s pomočjo abonmajev v SNG in Filharmoniji. Žal pa študentje niso bili hudo zainteresirani za tovrstno izobraževanje, tako da čaka komisijo še precej dela. Kulturniki so omogočili delovnim članom cenejši ogled kino-predstav v Krki, pripravili so predavanje o kozolcih na Dolenjskem (obisk je bil nezadovoljiv), v marcu čiščenje spomenikov v Novem mestu itd. / Socialno-ekonomska komisija je pripravila nekaj sestankov, s klubom Dolenjskih študentov v Mariboru je organizirala obisk v Novoteksu in Krki in. pogovor s predstavniki občine, maturante novomeških srednjih šol pa je seznanila s problemi štipendiranja in kadrovanja. Nič manj delavna ni bila športna komisija, ki je omogočila redno nedeljsko rekreacijo, cenejši ogled košarkarskih tekem in sodelovanje študentov na medklubskem tekmovanju v Črnomlju, kjer so bili člani KNS tretji. Člani izvršnega odbora so pripravili še tradicionalno bruco- vanje, skupščino in spoznavni večer, vendar akcijski načrt za leto 1976/77 še ni v celoti uresničen, predvsem ne zavoljo nezainteresiranih študentov, ki pa znajo na nepravem mestu (akcij pa se ne udeležujejo) reči marsikatero pikro na račun študentske nedelavnosti. KNS NOVO MESTO pisma in odmevi POGOVORI NA GLAŽUTI Na Glažuti pri Ribnici smo 12. in 13. novembra imeli seminar, na katerem smo mladinci iz ribniške občine poslušali razlago Kardeljeve knjige o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter imeli seje področnih konferenc KM, KMKS in KMD. Ker smo na seminarju ugotovili da informiranje še ni dobro, smo sklenili naš bilten vsebinsko prenoviti, hkrati pa smo se odločili, da bomo poročila o delu izboljšali Ugotovili smo tudi, da v marsikateri osnovni organizaciji delo ne teče, da se marsikje pojavljajo napake, ki jih je treba čimprej odpraviti. Na seji OK ZSMS Ribnica - udeležila sta se je tudi Alenka Brglez in Franci Keržan - smo sprejeli operativni program za naslednje obdobje in se obširno pogovorili o volitvah. Med nalogami za prihodnje leto smo sprejeli tudi lokalno delovno akcijo ter ustanovitev brigade za eno od zveznih akcij. Izdelali bomo tudi samoupravni sporazum za lokalno delovno akcijo. Mladim komunistom, ki so neaktivni, smo izrekli kritiko. Sklenili smo, da bomo poslej budno pazili na kandidate za sprejem v ZK. VIKTORIJA SKRABEC VIR. KORDUNAŠKA UDARNA DIVIZIJA SLAVI Odbor za proslavo 354etnice ustanovitve VIII. kordunaške udarne divizije vabi vse preživele borce te divizije, da se udeleže proslave, ki bo v soboto, 26. novembra, v Karlovcu. Tega dne bo svečana akademija v čast dneva republike in obletnice ustanovitve divizije v Šolski športni dvorani, in sicer ob 17. uri. Nova monografija? Borci Zahodnodolenj-skega odreda vabijo k sodelovanju Stalni odbor Zahodnodolenj-skega odreda je na tretji seji razpravljal o predlogu, da bi ustanovili poseben sklad, v katerem bi zbirali prispevke posameznikov, delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Z zbranim denarjem bi radi izdali knjigo o življenju in boju Zahodnodo-lenjskega odreda (žiro račun: 50103-678-78919, za borce dolenjskega odreda, SDK Ljubljana, Miklošičeva 7). Monografija bo zajela zgodovino Zahodnodolenjskega odreda od ustanovitve (v prvi polovici 1942) do dne, ko je prerasel v IX. SNOUB. V poljudni besedi bo avtor prikazal odredov prispevek v osvobodilnem boju, njegovo politično sodelovanje s krajani in pomoč prebivalstva v boju proti okupatorju. Pisec se bo potrudil, da bo monografija napisana verodostojno, z natančnim opisom bojev in dogodkov v času delovanja Zahodnodolenjskega odreda. V knjigi bo tudi seznam živih borcev, padlih in po vojni umrlih tovarišev in tovarišic. Prepričani smo, da se borcev odreda še dobro spominjate in da jih imate v lepem spominu ter da boste prisluhnili naS prošnji in s svojim prispevkom omogočili izid monografije. J. LUKŠIČ • r . (1477) - 24. novembru 1977 ORKESTER NA UČITELJEVO POBUDO - Maja letos je bila na pobudo upokojenega učitelja Albina Golobiča iz Sadinje vasi ustanovljena godba na pihala. Med muzikanti je največ mladih. S pridno vadbo in ogromno dobre volje so se fantje v kratkem času dobro „ujeli“. Sodelujejo že na vseh prireditvah v Semiču in okolici. (Foto: Derganc) DOLENJSKI LIST „TAM POD JEZOM JE ŠLA POT“ - Franc Šebalj, oiganizator prevoza čez Kolpo, kaže, kje je potekal ponočni prevoz slovenskih delegatov. Franc Žagar Ivan Žagar VAJ iVu 'im' k- i M i Ts:» t ? J- . v a Franc Žlenar fš' Št. 46 (1477) - 24. iiovembij^ f . jrTl 1: if > jr ‘1 * V > ' *v ^ J*.. i+ JP ■ M- ZADNJI POSTANEK V SLOVENIJI - Damelj nad Kolpo je bil zadnja slovenska vas na poti slovenske delegacije. DAMHJSKA VESLA 2A AVNOJ Ko vsako leto 29. novembra proslavljamo dan republike, veličasten dogodek, ki je sredi najhujše vojne vihre določil začetek nove zgodovine jugoslovanskih narodov, postavil trdne temelje, na katerih smo vseskozi gradili in ~ še gradimo, ko torej proslavljamo ta dan, imamo v mislih dolo-čilno drugo zasedanje A VNOJA v Jajcu v noči od 29. na 30. november 1943. In ko proslavljamo dan republike, ne proslavljamo le zgodovinskega dogodka samega, ampak vse, kar je v njem strnjeno. Zgodovinopisje zabeleži pomembne dogodke, ne more pa posvetiti pozornosti tistim drobnim sestavinam, brez katerih tega pomembnega dogodka ne bi bilo. Prav tako je z drugim zasedanjem A VNOJ. Da se je lahko ravno na ta dan v Jajcu zbralo 142 delegatov iz vse Jugoslavije, je bilo potrebno ogromno skrbnih priprav, v katerih je sodelovalo več sto ljudi Zgodovinske dogodke v bistvu vedno omogoča in dela ljudstvo. In prav vsem tem drobnim, a nepogrešljivim dejavnikom posvečamo ta zapis, ki govori o enem samem drobnem dogodku pfi rojstvu nove Jugoslavije. Slovenska delegacija je krenila v Jajce 10. novembra 1943 iz Kočevskega Roga. Kočevske gozdove je takrat že pokrival sneg, pritisnil je hud mraz, ki je še bolj začel pritiskati, ko se je noč razjasnila. Delegacija s spremstvom se je spustila do Črmošnjic, kjer so prtljago naložili na vozove, in pri Semiču zakoračila v Belo krajino. Do Črnomlja so se peljali na vozovih, v neki črnomaljski gostilni so se za silo pogreli in najedli golaža s polento, nato pa ponoči nadaljevali pot po škripajočem snegu proti Kolpi. Ognili so se Vinice in se počasi vzpeli v obkolp-ske višine. Na Sinjem vrhu sojih ljudje sprejeli pod streho in iih Dostreeli s kruhom, orehi in jabolki. Delegati so svetlobo dneva dočakali močno utrujeni od dolge in naporne poti in so spali do poznega popoldneva. 11. novembra ob sedmih zvečer so se poslovili od Sinjega vrha in se pripravili na kar se da previden prevoz čez Kolpo na hrvaško stran. LE EN COLN V VASI Ta dan je za nekaj vaščanov Damlja, odmaknjene vasice na pečini nad Kolpo — takrat je imela 18 hiš — najpomembnejši dan v njihovem življenju. Dobili so odgovorno nalogo, da slovensko delegacijo varno in neopazno prepeljejo čez Kolpo. Organizacija ie bila zaupana Francu Šebalju. „To ni bilo lahko", pravi Franc Šebalj, danes 70-letni kmet, ki že vse življenje živi v Damlju. „Ce bi bili mirni časi, bi bila to malenkost, saj smo imeli v vasi več čolnov, oba mlinarja pa sta imela velika in močna čolna, na katerih se je lahko peljalo tudi po 16 ljudi naenkrat. Ljudje iz Damlja smo Kolpe vajeni od malega in čoln je že od nekdaj in še danes vsakdanje prevozno sredstvo. Toda ko mi je partizan Martin dan prej zaupno naročil, naj organiziram prevoz partizanske brigade čez Kolpo, je bilo najtežje vprašanje, kako zagotoviti čolne. Italijani so ob prihodu v vas naše čolne uničili." Damelj je bil priljubljena postojanka za partizane z naše in hrvaške strani, Franc Šebalj pa je kmalu postal vaški zaščitnik in terenski aktivist, zato odločitev, da bo delegacija prečkala Kolpo pri Damlju, ni bila naključna. Tudi organizator je bil premišljeno izbran. Šebalj ie bil med drugim delegat na Kočevskem zboru, že prej pa je opravil več odgovornih nalog za partizane. „Bilo je 10. novembra 1943 zvečer, ko se je pri meni oglasil partizan Martin. Rekel mi je, da moram naslednji večer organizirati prevoz partizanske brigade čez Kolpo," podrobneje pripoveduje Šebalj. „Najprej sem se ustrašil, koliko jih bo, saj je omenil celo brigado, primernega čolna pa nikjer. Vedel sem le za manjši čoln, skrit pri drvarnici Matije Fortuna (leta je bil takrat že v partizanih). Čoln je imel ročaje, da smo ga lahko nosili h Kolpi in nazaj, v njem so se lahko peljali največ štirje ljudje in z njim sam nikakor ne bi mogel prepeljati brigade." Ker partizan Martin ni smel povedati, koliko ljudi bo treba prepeljati, kaj šele, kdo so ti ljudje, je bilo prepuščeno Šebalju, koliko pomagačev si bo dobil. Delovati je moral tajno. Šel je na domove sedmih vaščanov, v katere je imel največ zaupanja, in jim naročil, naj bodo zvečer pripravljeni. Na izbiro je imel v glavnem starejše sovaščane, ker so bili vsi za vojsko sposobni v partizanih. Danes še žive od njih Franc Žagar, Franc Žlenar in Ivan Žagar- / PREPOZNAL JE KIDRIČA Za prevoz čez Kolpo je bilo vse pripravljeno, ko so, že v temi, delegati s spremstvom prišli s Sinjega vrha v Damelj. Za kratek čas so počili v vasi in se pogreb - mraz je z nočjo spet hudo pritisnil — nato pa so se po strmi ovinkasti stezi spustili do Kolpe. Ustavili so se na bregu reke pod mlinom. Med njimi in hrvaško četo, ki jih je čakala na drugi strani, je bila ledeno mrzla Kolpa, vsa razpenjena in vrtinčasta od jezu, ter dva manjša otočka, ki razdeljujeta reko v več rokavov, obenem pa zagotavljata precej skrit in varen prehod. Na hrvaški strani se breg strmo dvigne, vanj je vsekana pomembna cesta Zagreb - Reka, imenovana Luiziana, ki so jo Nemci vseskozi dobro stražili. Z nje je lepo videti na Kolpo, zato so za prevoz izbrali zaraščeni predel pod jezom, čeprav bi bil neprimerno lažji na mirnem toku nad jezom. K še večji previdnosti so jih prisilili zlasti nemški tanki, ki so jih podnevi opazili na cesti. „Čolnarji smo se zbrali sredi vasi in se s poslanci spustili h Kolpi. Takrat sem že vedel, za kaj gre," zatrdi Še- OSTARELA PRIČA ne dela več. Kljub temu balj. „Ko sem med partizani zagledal Kidriča, se mi je posvetilo. Dobro sem si ga zapomnil na Kočevskem zboru, kjer je največ govoril; prepoznal sem tudi Avšiča, Vavpetiča in še nekatere, ki smo jih izvolili v Kočevju. Seveda pa nisem vedel, kam so namenjeni." Prevoz se je začel okoli 10. ure zvečer. Poleg čolnarja so šli lahko v čoln samo še trije. Prevoz je bil naporen in počasen. Čoln je potreboval precej časa, da je prepeljal trojico na drugo stran in se vrnil po novo. Mraz je naraščal. Čakajoči so vstajali in se skušali ogreti s hojo na mestu ali pa so poskušali pregnati otrplost s hitro hojo sem ter tja po tenki sneženi skorji. Čolnarji so se izmenjavali, mraz pa tudi leta so marsikoga hudo zdelali. Vendar čolna ni bilo mogoče zaupati mlajšim in močnejšim rokam partizanov iz spremstva, ker ga je varno krmarila preko klokotajočih vrtincev in v meglici, ki je začela vstajati nad vodo, le roka izkušenega dameljskega čolnarja. MULI NOČETA V KOLPO Prepeljati je bilo treba šestnajst odposlancev, zaščitno četo, dve muli, orožje, zalogo municije in ostalo opremo. „Najtežje je bilo z mulama," se spominja 80-letni Franc Žagar, izkušen in pogumen človek, ki se je med Maistrovimi borci boril za Koroško. „Vsi smo bili izkušeni čolnarji, vajeni prevažati partizane in kurirje ponoči preko Kolpe, vendar pa z mulami še nismo imeli opravka. Vsi smo se branili prepeljati živali. Šebalj je vojake služil pri konjenici in je imel največ izkušenj, kako ravnati z živaljo. Prevzel je to nalogo. „Ker muli nista in nista hoteli zabresti v mrzlo Kolpo, sem eno od njih lopnil s polenom, da bi, če ne zlepa, pa zgrda ubogala. Mula pa mi je takoj vrnila milo za dr J|o in me tako brcnila v koleno, da sem odletel po tleh. Še danes me radi podražijo zaradi mul." Tudi muli so Dameljčani spravili čez reko. Mlinar Miha Flajnik iz Vu-kovcev je veslal, Šebalj pa je muli na povodcu vlekel čez reko. Na plitvini sredi Kolpe je čoln nasedel, Šebalj je moral zabresti v ledeno vodo in muli vleči do hrvaškega brega. — Mlin ob jezu, kjer je avnojska delegacija prečka mu ima vsako leto veliko obiskovalcev. _ SKOK PREKO LUIZIANE ^ Ko so svoje delo °Pra!^’le dameliski čolnarji vrnili dom . Ivan Žagar je ostal m hrtjjjg. Njega so izbrali za vodiča, » ^ gacijo vodil pri prečkanju ne ^ ste. „Mene so za ta P°,sel!fbNemciali ker sem bil invalid; če bi me za-ustaši slučajno prijeli, gotov ^ sumili, da opravljam p°|Pe .. ^ go. Sicer pa ljudje iz ^ ^ h;ske k nekdaj pogosto hodimo na tu(jj hrvaškim sosedom in bi se la yse takrat s tem izgovoril. Na sre i.. potekalo v redu. Na oni stra -^0 smo se v tišini razvrstili in se p,e(jj| približali cesti. Dobro sem pj cesto in se prepričal, daJ -^jjn nevarnosti. Partizani so čakau _ drug drugega držali za plaščj. ^ znak so vsi naenkrat prečim f Spremljal sem jih še kakšnih ,oVjjj. kov od ceste, kjer smo se. P . Mene je v čolnu čakal zet in ^ se še zadnjič tisto noč pej Kolpo," živo prip°ved“J® ^0 77-letni Ivan Žagar, še nih govO’ možak, ki tudi o svojih boleznin g ri na šaljiv način. Tako je potekal prevoz Mr, delegacije za AVNOJ čez K P <£ či 11. novembra 1943 pri Da j ^ daj spet vsako leto po tej p avnojska mladinska P0*1?^ tareli, • In ravno na tem mestu jin jjejo še čvrsti dameljski čolnarji p ^ čez Kolpo. „Lepo je, da mlam ^ način obujajo spomine m g J .j od tradicijo," navdušeno P°v bodo bržkone dosegli Kolpi naredili čudež izključno uspeh. Toda že na zavoljo tega, da bi zadostili -!, se samo od sebe poraja politiki Kajti šport ni zaradi °tyekt'Ie’ s športnimi politike. 'fanen ^etku, J. PEZELJ 13 Čeprav, razglašeni’ zmagali V minulem kolu II. zvezne košarkarske lige—zahod so novomeški košarkarji pred 700 gledalci premagali vrsto Domžal in so zaenkrat na devetem mestu V svojem drugem srečanju pred domačo publiko v II. ZKL—zahod so igralci Novega mesta zasluženo premagali ekipo Domžal. V zanimivem srečanju so borbeni domačini zlomui odpor gostov šele v zadnjih minutah in so trenutno s štirimi točkami na devetem mestu. N.MESTO - DOMŽALE 70:64(27:33) K Novomeščanom so prišli tokrat v goste igralci Domžal, Id so zaenkrat še brez točk. Kljub zmagi pa domačini niso navdušili tako kot v srečanju z Novim Zagrebom. Trener Splichal je poskusal s stalnimi V GOSTEH BREZ TOČK? alo denarja, pa mnogo volje niski rokometaši v vrhu posavske rokometne lige — S pomočjo plesa do denarja, ki je odločno premalo — Denarne težave bodo najbrž onemogočile udeležbo na zimskem prvenstvu Po^“ treneija je dostikrat prav nehvaležna: ob morebitnem Vaga „ ^av on največkrat tisti, ki mora požirati pikre pripombe. V Iet0fn?me .zanesti kot tiste v sami igri. ~ toloat *Srajo ^posavski Trenutno je zaradi suše v blagajni ,> trener & KjSj prav vprašanje, če se bodo lahko udefežili 0b koncu tedna je ?ms^a. prvenstva. Na spomla- * J danski del tekmovanj gledajo v Boštanju z optimizmom. Iz JLA se bodo namreč vrnili štirje igralci V moštvu se zavedajo, da bi rokomet na vasi utrdili z več vrstami, Stane posebno opozarja na ustanovitev mladinske vrste. Ustavi se pri vodstvu. Zal ni bilo denarja lani in nič bolje ne bo letos, da bi lahko poslali katerega od igralcev na trenersla £f° naštpii, KOncu teana Je t °tekm« • zmag> en° neodlo- to . ^0 m samo Hvo q^j ekme- r - ne°0 m S je b« ° m samo dva pofaza; ? kraju ,! n s PrijateljskeHeki—. m ? 2mage dobrodošle mla-JNi k»°~ . ’ ^ posebno ker t?,"*80 vajeni športnih pridno se tudfi v Boštanju še ?Tte,u P°zna 197S^ mesto tečaj v Sečo. Delo v vodstvu ekipe šteje Kralj za nepogrešljivo rekreacijo k poklicnemu delu v sevniškem Zavoau za kulturo. Na tekmah sta ob klopi z igralci ponavadi skupaj z ženo. Ce ne gre drugače, žena sledi burnim razpletom na igrišču za zapisniško mizo. A. ŽELEZNIK menjavami umiriti moštvo, ki se • ves prvi polčas ni moglo zbrati: obramba' in napad sta delovala zelo ..razglašeno". To so dobro izkoristili Domžalčani in prvi polčas zasluženo dobili s šestimi koši razlike. V nadaljevanju srečanja so domačini z izredno borbeno igro rezultat najprej izenačili (41:41), v 37. minuti pa so povedli s 60:56. V ogorčenem boju za vsako žogo ter s koši Plantana, Muniha in najboljšega igralca srečanja, Slavka Kovačeviča, sta točki zasluženoo ostali doma. Koše za Novo mesto so dali: P. Seničar 12, Munih 16, S. Kovačevič Hiter vzpon telesne kulture Sedaj pripravljajo načrte za uresničevanje zasnove množičnosti telesnokulturne dejavnosti v Kočevju, delovne programe za leto 1978 in finančni del k temu načrtu. Dalje pripravljajo obširnejša obvestila za občane o pripravah za razstavo o telesni kulturi v občini Kočevje, o stališčih problemskih razgovorov na konferenci SZDL in o pripravah na armijsko prvenstvo leta 1978. Dokončujejo tudi priprave za gradnjo trimske steze m še veliko drugega, da bodo zamujeno nadoknadili. Potrebno pa bi bilo, da bi se ’ občani bolj zavzeli za telesno kulturo in ji tudi moralno pomagali, kajti profesionalni delavec sam tudi ne bo zmogel vsegzL O telesni kulturi v Kočevju in o njenem delu malo čitamo. Za to pa ni vzrok mrtvilo v društvih, temveč dejstvo, da za športno rubriko v Dolenjskem listu nimamo rednega dopisnika. Zveza telesnokultumih organizacij Kočevje ima sedaj razen administratorja v delovnem razmerju še strokovnjaka. To je bilo potrebno, kajti telesnokulturna dejavnost se je v Kočevju po vpeljanem novem organizacijskem načinu tako razmahnila, da jo je nemogoče voditi popolnoma amatersko. ANDREJ ARKO 24, Ivančič 5, Plantan 9 in S. Seni-čar 4. M. GOŠNIK V PETEM KOLU MARIBOR Košarkarska vrsta Novega mesta gostuje v 5. kolu IL zvezne košarkarske lige pri Mariboru. Štajerci so doslej dobili tri srečanja, računajo na tudi na zmago z Novim mestom. Gostje nimajo veliko možnosti za presenečenje, vseeno pa Dodo poskrbeli za kakovostno srečanje, tako da bodo gledalci prišli na svoj račun. SENOVO: KEGLJAŠKA REVIJA Na minuli kegljaški reviji dolenjskih kegljačev je nastopilo 55 članov. Prvo mesto je po pričakovanju osvojil prvak Dolenjske Božo Vesel, ki je metal zanesljivo od začetka do konca. Vrstni red: 1. Vesel 874 podrtih kegljev, 2. Turk (oba Krka) 866, 3. Rustja (Novo mesto) 850, 6. Jarc (Krka) 842 itd. Prvih šest sestavlja reprezentanco Dolenjske, ki bo nastopila na republiški kegljaški reviji. N. GOLEŠ Ob dvojno zmago Odbojka: poraz z Bovcem in zmaga nad Turničem z Reke — „Krka" je po petem kolu peta, „Novo mesto" pa na osmem mestu V soboto bi novomeška odbojka lahko pred svojim občinstvom slavila tako želeno, še ne doseženo dvojno zmago, ko ne bi moški ekipi v odločilnem petem nizu podobno kot pred avema tednoma v srečanju z Izolo spet zmanjkalo moči in volje, da bi izenačen boj obrnila sebi v prid. NOVO MESTO BOVEC - 2 (-12,13,-7,6 Lanski zvezni dr Bovec se je na novome pri obisku tekem. ~,k07rlu v zasavski ligi leta to ei.j ®m,septembra začel dehti 5?vdu5en?,°:.Je vlila fantom veliko Četrti se spominja začetkov. ?%slcrv ° mesto naslednje leto v >^,0Pno^SaVs šteje za S '»sto 'JfP^dovanje, saj so pora-tev> ki so že vrsto let nju je rokomet poleg v. tolik«! ,r°kometne sekcije je v ra°’ j? .*me* Stane teža-itt^ulih 'Pe željne fante. C^lo p,- letih se je moštvo Qde«Po so zapustili nekateri Smetu ^“god. Kadar je govor o U^i, noPo^vadi misli o lepi ^ bni za ligaška tekmo- Kočevju derbi Konec minulega tedna so si lahko kočevski ljubitelji namiznega tenisa ogledali derbi 1. slovenske namiznoteniške lige skupine B. Pomerili sta sfc vrsti Kočevja in Dolenjske iz Novega mesta. Postavi obeh ekip sta obetali, da bo srečanje zanimivo pa tudi kakovostno. Za Dolenjsko so namreč igrali izkušeni Ivan Kapš, Žigante in Guštin, za domačo vrsto pa prvak ljubljanske mladinske regije Lapajne, pionirski prvak regije Pogorelc in najboljši član Osterman. Vendar je bila domača vrsta za srečanje bolj pripravljena. Varovanci trenerja Oražma so dokazali, da se v Kočevju poraja nova generacija namiznega tenisa, ki bo dosegla v tej športni panogi bržkone lepe uspehe. •k »Vzorno nam stoji Sta?0* v°dstvo boštanjske kljub skromnim stun pa vodstvo Partizana ijMilic^ki rokometaši so si t$0 . hnančni načrt v višini lev, vendar rinejo skozi imi tisočaki. Se pri tem r1 Vsa,,vsota" od izkupička izv8a plesa- Prevoze na ^en kraja pa oskrbijo vglav-1 igralci, ki imajo svoj ih n‘ zadovoljen, kako 'n klubom občinske telesno- panogi brZKone lepe i 'o je doKazalo že prvo srečanje' med Pogorelcem in Žigantejem. Zmagal je mlajši, gostje pa so prišli do prve zmage šele v tretji igri, ko je zanesljivi Kapš z obrambno igro in redkimi, a močnimi kontranapadi premagal Lapajneta. Pa tudi sicer je bil Kapš najboljši mož na dvoboju, saj je dobil vsa tri srečanja. Rezultati: Pogorelec - Žigante 2:0, Osterman - Guštin 2:0. Lapajne - Kapš 0:2, Osterman - Žigante 2:0, Pogorelec - Kapš 0:2, Lapajne - Žigante 2:0, Osterman - Kapš 0:2 in Lapajne - Guštin 2:0. LESKOVEC: KONČNO ZMAGA V članski vrsti leskovškc rokometne ekipe že nekaj časa ne igrajo nekateri igralci, ki so donedavna bili steber ekipe. Razlog: vodja ekipe Jože Arh nima do tel) pravilnega odnosa. Tako je ta čss glavni problem v tem, kako zgLiliti to vprašanje. Sicer pa so rokometaši v minuli tekmi proti Cerkljam igrali nadvse dobro. Gostje so se trudili, toda razigranih domačinov niso mogli ustaviti Rezultat: 36:26* Pohvalimo lahko vse domače, pred Sri......................... Elastično in pošteno skupnost. „Tudi vaškim j* (0,r' niorali omogočati koli-?!oje, c-fo izenačene delovne Ja . Pn°st bi morala skrbeti vsem Sribarja, ki je sani dosegel 14 S LŠ. ^Oh lke stroške, potovanja ljge nO- Zal tudi vodstvo posav->- l?krat v glavnem ni storilo lM-' kot pobralo večji ustano-?lda tC7le^- Ne pošiljajo niti raz-V^aii m> lestvic po odigranih X ^zporeda sodnikov, pravi ZANIMIVA RAZSTAVA Najbrž bi si razstavo v Kompasovih prpstorih v Ljubljani z zanimanjem ogledali tudi smučarji z Dolenjskega. Prikazuje lepe smučarske terene v severni Italiji, odlična smučišča na Cermisu, ki je dostopen z gondolsko žičnico, itd. RIBNIŠKI NOGOMETAŠI - Deset let bo tega, odkar so se nekateri fantje na današnjem posnetku poslovili od dresa ribniške enajsterice. Takrat je bil nogomet v ribniški dolini močno priljubljen, danes pa je skoraj pozabljen. Najbrž so hoteli tudi zato nekdanji igralci s tekmo, ki so jo odigrali s pripadniki JLA, oživiti nekdanje čase. Poznavalci razmer v Ribnici pravijo, da je bila njihova ,injek- -cija' premalo. (Foto: M. Glavonjič) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii razdeljenega denarja. Vem, daš tarnanje in obtožbe ne bodo niko-E li zamrle, toda delal bom po vesti,5 pošteno. Moti me, na primer, dag želijo nekateri športniki ženski= rokometni vrsti izpad, da košar- j§ karji, ki so se v II zvezno ligo* uvrstili po hudem garanju, nimajo = dovolj denarja, da ženska košar-= karska vrsta dolgo časa ni vedela H za svojo usodo ipd. Menim, da bo 1 v Dtihodnjem letu povsem tiru-5 gače.“ Za Kapša pa je najvažnejši cilj, = da zaživi šport med najmlajsimi, v| osnovni šoli. Veliko svojega delajl bo posvetil šolskim športnim druš-1 tvom. Zveza telesnokultumih 5 organizacij ima že spisek trenerjev 5 za vse tri prednostne panoge = (košarka, rokomet, odbojka), ing ker so po šolah športno testiranje S že opravili, bodo trenerji začeli z = delom 1. decembra. Tako naj bi 5 kmalu dobili šolane športnike, kijf bodo po osnovni šoli svojo kariero = nadaljevali v klubih. Da bi bili tre- 5 nerji strokovno podkovani, jih bo = zveza pošiljala na seminarje, če pa = bo potrebno, bo poskrbela za stro- S kovna predavanja. „Mimo tega smo si zastavili še = veliko dela. Pomagali si bomo z = nekdanjimi športniki, ki so se S sedaj .porazgubili', pričakujemo 5 več podpore od delovnih in druž- = benopolitičnih organizacij in pre-Š pričan sem, da se bo uspeh kmalu ff poznaL J. PEZELJ | 2 S Pred dobrim mesecem so sc v E novomeški občini oddahnili S malone vsi predstavniki športnih 5 društev. Zveza telesnokultumih = organizacij je namreč dobila pokli-Š enega sekretarja, ki bo Dostavil E^scmu dosedanjemu delu organi-= zacije piko na i. Čeravno hono-= rarci aela niso zanemarjali, mu B niso mogli streči tako, kot mu bo = lahko poklicni sekretar. S Ivan Kapš ni prišel nepripra-= vljen na novo delovno mesto. Že § kol kandidat je razmišljal o = novostih v organizaciji, po katerih naj bi društva čutila, da je v njej zapihal nov veter. Delo je steklo po v naprej začrtani poti, novi sekretar pa že sedaj ve, da bo moral ,traso1 spreminjati Zakaj tudi v športu je potrebna elastičnost, ki pa se bo vedno morala, kot pravi Ivan, ukloniti poštenemu delu. „Moj predhodnik Kolarič mi je s svojim delom marsikaj olajšaL Tako bom le nadaljeval njegovo delo in seveda vpeljal marsikaj novega,“ je dejal Ivan Kapi „Moj glavni namen jc poživiti šport, ki je prav v letošnjem letu dosegel lepe uspehe. Ni pa s tem rečeno, da ne bi zmoglo Novo mesto še večjih dosežkov. Ravno zato smo se dogovorili, da bomo poslej delali načrtno in disciplinirano. Najprej bi rad dopolnil izvršni odror Zveze telesnokultumih organizacij. Bržkone bo predsednik Janko Goleš, izvršni odbor pa bi obogatili z nekaterimi nekdanjimi športniki. V mislih imam Marjana Sonca, Marjana Pučka, Jožeta Setino, Tineta Zaletela in še nekatere druge. S sedanjimi člani bi tako dobili ekipo, ki bi za novomeški šport pomenila nemoteno delo in napredovanje." Kaže, cfa sc bo Kapš pri svojem delu ravnal po dveh načelih: discipliniranem delu in poštenosti. „V tem mesecu, odkar delam, me je obiskalo nemalo športnikov in predstavnikov društev. Domala vsi so tarnali zavoljo nesorazmerno „KRKA“.TURNIČ -3:1 (7, 9, -13, 8) Medtem ko se moška ekipa otepa na repu slovenske odbojkarske lige, so si igralke „Krke“ s sobotno drugo zmago v petem kolu učvrstile upe za CIB 3 11) ;oligaš ČIB m parketu predstavil v delno pomlajeni vrsti, ki od časa do časa, zlasti pa v četrtem nizu ni opravičila svojega slovesa. Delno okrnjena (poškodovan je Rado Cotič), že tako maloštevilna ekipa Novega mesta tega ni znala dovolj izkoristiti. Povprečnemu napadu, v katerem se je z zares neubranljivimi udarci odlikoval le Bojan Vernig, mnogokrat slabo postavljenemu bloku in neusklajeni igri v polju se je pridružila še nezadostna zbranost v odločilnem trenutku. Težko je namreč razumeti, kako je mogla tako rutinirana šesterica po vodstvu v petem nizu tako poceni predati točki in si poslabšati položaj na lestvici Pri Novomeš-čanih zasluži pohvalo še Tone Graberski. STRELSKO TEKMOVANJE V okviru praznovanj praznika KS Semič je strelska sekcija iz Semiča organizirala strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 13 ekip iz črnomaljske občine. Najbolje so se odrezali strelci prve ekipe semiške Iskre, drugo mesto so zasedli strelci iz črnomaljskega t6zda Beti, tretji pa so bili športniki Invalidskega društva. Med posamezniki je zmagal Pavlin Bogdan iz Iskre, drugo in tretje mesto pa si delita Jože Birkel-bah iz Belta in Ivica Rajgelj iz „Be-ti“. Strelci so sklenili, da bo poslej to tekmovanje vsako leto za semiški krajevni praznik. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PREKINJENA SERIJA PORAZOV? — Novomeška moška odbojkarska vrsta gostuje v prihodnjem kolu pri Železatju. Dolenjci so že v sobotnem srečanju z Bovcem dokazali, da so ekipa, ki lahko v slovenski odbojkarski ligi premaga vsako vrsto. Kako bo v srečanju z Žele zarje m? Če ne bo odpovedal napad in če bodo igrali v polju oolje kot do sedaj, bi morali prekiniti serijo porazov. Na sliki: od leve orati aesni (na levi strani mreže) Primc (v skoku), Graberski in . Medle (nekoliko pokrit). obstoj v drugi zvezni ženski odbojkarski ligL Tekma je bila sicer pretežno slaba, živčna, z mnogimi napakami, kar je značilnost srečanj bolj ali manj enakovrednih nasprotnikov, vendar so Novomeščanke na koncu zasluženo slavile. Posebej zaslužita pohvalo Zdenka Rajer in Bilja Pilič, ki sta izvedli nekaj atraktivnih in učinkovitih napadov -penalov. Obe tekmi sta. vodila sodnika inž. Šinkovec in Žižmund, slednji slabo in nezanesljivo. M. L DVAKRAT V GOSTEH Novomeški odbojkarski vrsti v šestem kolu gostujeta. Ženska ekipa potuje v Pulj, kjeT jo čaka težka tekma z Maračano. Puljčanke so v minulem kolu s Fužinarjevimi igralkami doživele hud poraz, zato bodo v šestem kolu igrale toliko bolj zagrizeno. Srečanje bo najbrž izenačeno, zmagala pa bo tiapa, ki bo imela več moči, pa tudi želje po novih točkah. Moška vrsta gre k Železarju, ekipi, Iti je v Igi znana kot močan nasprotnik. Novomešča-ni so v zadnjih koBh doživeli same poraze, ŠT. Jas je, da spremenijo .taktiko*. Najbrž bodo Ste potrebovali v gosteh nekoliko več borbenosti. IZOLA - PARTIZAN 3:1(6,11,-13,11) Žužemberčani so v letošnjem prvenstvu doživeli prvi poraz. Tekma jc bila izenačena, borbena in včasih nervozna, saj je bilo prav to eno izmed srečanj, ki bodo odločala o zmagovalcu dolenjsko-ljubljanske lige. Vrsta Izole je reprezentanca Obale in je v srečanju z Zužember-čani zmagala s pomočjo športne sreče. Povedati moramo, da ii je pomagal tudi domači sodnik, ki je na mreži domačim dopuščal nečisto igro s .potisnjenimi žogami'. Navzlic temu pa bi lahko zmagali tudi gostje, saj so v drugem in četrtem setu vodili 10:4. P. &. fllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIIIIIII!,1111111111111,111111111= tistil 'Ji rt ■,;« fV! § MARTINOVA KLOBASA — Dan, ko častitljivi Martin iz = | mošta naredi vino, je že za nami. Po hramih in zidanicah v 1 = sodih počiva rujno vince, na skrivnostno početje narave pa H E nas spominja le toplota, katere plamenček prižiga v žilah E § dobra kapljica in morda kakšna fotografija. Miha Gošnik iz I I Novega mesta je dogodek videl po svoje: od blizu je 1 = fotografiral vrat steklenice, iz katere se je lepo izvila penasta 1 | „klobasa“ mošta Tako je nastal zanimiv posnetek, na I = katerem moti le slaba tehnična obdelava, katere najočitnejši = = znanilci so temnejši madeži. Morda so se nadležni madeži | = naredili že na negativu (film slabo spran) ali pa so nastali v 1 I temnici pri površnem ravnanju z raztopinami in fotografskim I i papirjem. § =iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii (■»oicaNMMrt pred MletT) Kakor kos kruha za lačnega j ODNOS KOLEKTIVOV do prosvetnih društev in Svobod bo 1 moral prerasti v stalno skrb. Podjetja naj mislijo tudi na drugo I plat življenja svojih delavcev, na izobraževalno, prosvetno in | razvedrilno stran. To je potrebno, je kakor kos kruha za lačnega | človeka. Da bi podjetja, zadruge in ostali delovni kolektivi sami § reševali problem, je skoraj nemogoče, če se vživimo v trenutno g še vedno problematično vozarenje na delo, na razpoloženje | delavca, ki želi spremembe, ker ga enoličnost muči in odbija. | Koncentracija dela, izobraževanja in razvedrila preveč odtujuje, zapira posamezne kolektive od drugih kolektivov. GRADIMO, VELIKO, res^ veliko! Vsi vemo, da gredo za gradnje velike, zelo velike vsote. Če pa so gradnje že tako drage, potem si upravičeno obetamo tako od tistih, ki delajo načrte, kakor od tistih, ki stavbo gradijo in urejajo, da bo stavba zgra jena res solidno. Na žalost pa se še vedno dogaja, da gradbinci odidejo, potem pa je treba klicati vse mogoče obrtnike, da popravijo napake in nekakovostno izdelavo. ALI GRE za množično histerijo ali prenapeto domišljijo posameznikov, se trenutno ne da zanesljivo ugotoviti. Res pa je, da je vojno letalstvo v ZDA pred kratkim naročilo vsem opazovalnim postajam, naj budno zasledujejo in opazujejo, kaj se dogaja v zraku. Mnogi Američani so namreč izjavili, da so videli frčati po zraku čudne leteče predmete, ki so se gibali z veliko hitrostjo. SLABEMU ODZIVU na cepljenje proti otroški ohromelosti v Mirni peči in okolici je botrovalo tudi godrnjanje zaradi malenkostnega prispevka, ki ga plačujejo starši, lahko tudi v obrokih, zato da bodo njihovi otroci obvarovani zahrbtne bolezni. Za tiste, ki so zaradi socialnih razmer plačila nezmožni, pa tako plača njihov delež občina. (IZ DOLENJSKEGA LISTA 20. novembra 1957) SVETU OKOLI V dotiku z zrakom laglje izhlapeva (Žvepleni) vodik, ki daje vinu neprije- | ten duh, je izhlapljiv in se polagoma sam ob sebi | izgublja v zrak. Se bolj pa izhlapeva ako se mošt g koj, ko se začne kisati, pretoči v vedercih ali g škafih v drug sod. Prav dobro je tudi, ako se pri g pretakanju pod pipo postavi pocinjeno rešeto, g da se vino po njem razlije in skozi luknjice na g široko odteka. Na ta način pride žvepleni vodik g veliko bolj v dotiko z zrakom in laglje izhlapeva. Že malo časa po prvem pretoku pa izgubi vino neprijeten duh tako, da se komaj še občuti. Da se pa popolnoma izgubi, treba je, da vino še jedenkat pretočimo in sicer v sod, katerega smo z žveplom podkadili. (Veliko) se govori po Novem mestu o mlačnem društvenem življenji, a kaj je temu krivo? občinstvo samo. Pri tem slabem zanimanji se torej ni čuditi, da se pevski zbor bolj krči, in da zna, ako se te žalostne čedalje razmere ne zboljšajo, popolnoma preminuti. g Take nezaupnice sedanji odbor, ki je ravno na popolnem uspehu tega koncerta dokazal, da je svojo dolžnost vestno storil, še manj pa zasluži tako marljivi zbor — čeprav maloštevilen, pa obstoječ iz marljivih pa prav dobrih pevskih močij - takega preziranja. (Truplo.) Pri Brežicah našli so ljudje v Savi truplo kacih 60 let starega moža. Ker je najdeni mrlič ustreljen v srce, se sodi, da se je morda zgodilo kako hudodelstvo in se je v tem oziru začela že preiskava. (Odvetnik) Harzanyi iz Debrecina se je preselil v novo stanovanje, a svoje vrednostne papirje je pozabil v neki omari v prejšnjem stanovanju. Otroci so našli v omari zapečateni ovitek, igraje so ga strgali. Škode je 24.000 goldinarjev. Ker je Harzanyija baš tedaj ostavila tudi soproga, je revež skoro zblaznel. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1897) ČISTI FILMI - Novi, zelo strogi predpisi o cenzuri zadevajo tudi vse filme, ki bodo poslej prikazani v Turčiji. Recenzenti morajo iz filmov vreči vse prizore, kjer so ženske v kopalkah, vsak ljubezenski prizor, vsako goloto. Od mnogih filmov bo torej ostal le naslov! In še nekaj: v filmu, kjer nastopa tudi turška policija, mora ta vedno zmagati, drugače joj filmu in njegovim ustvarjalcem. Prva posledica novih cenzurnih predpisov je bila ta, da so filmski delavci priredili demonstrativen pohod. VZGOJNE PALICE - Starše otrok je v Londonu hudo zaskrbelo, ko so slišali, da je londonski šolski odbor naročil 4000 palic za kaznovanje neposlušnih šolarjev. Strah ni izviral iz bojazni pred starokopitnimi vzgojnimi prijemi, ampak iz dejstva, da so palice naročili v neki seks - trgovini. Šolniki so starše pomirili, ko so povedali, da so šli v nakup k neugledni ustanovi le zaradi precej nižje cene vzgojnega artikla. VARČEVANJE - Francozi bodo poslej kot črno kavo pili mešanico prave kave in cikorije. V lokalih in kavarnah bodo lahko postregli le s kavo, v kateri bo vsaj 40 odst. cikorije. Tako nameravajo privarčevati lepe devizne vsote, ki so doslej izpuhtele v prijetnem vonju prave kave. ZA NEZAPOSLENE - V Lichtensteinu so se lani borih s hudo nezaposlenostjo, letos pa so si državljani te žepne državice oddahnili. Nezaposlenost je močno padla in trenutno je celo 12 prostih delovnih mest. GOSTILNA - Če bo koga kdaj pot zanesla v mehiško' Merido in si bo zaželel dobre hrane, naj kar stopi v gostilno „Jelen“, vendar naj ne bo presenečen, ko ga bodo resnično obkrožili jeleni. Po sobi se v tej restavraciji ali gostilni sprehajajo dva mlada jelena, en pes in dva aligatorja. Morda bi bilo primernejše ime za gostilno „Noetova barka". Še tako zaposleni ljudje niso nikoli tako zaposleni, da ne bi mogli povedati, kako so zaposleni. B. TALBERT OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) Po odloku o splošni obvezni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE, GOR. STRAŽA in ŠENTJERNEJ v dneh od 23/11 do 25/11-1977 v NOVEM MESTU z obrobnimi naselji pa v dneh 1/12 do 23/12-1977. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo vršili deratizacijo. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO NOVO MESTO Mej vrti 5, tel. 21-253 PROSTA DELOVNA MESTA Komisija za medsebojna delovna razmerja pri IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO RAZPISUJE prosta delovna mesta za: 1. RAČUNOVODJO 2. VODJO PISARNE OZ. TAJNIKA CENTRA 3. INŠTRUKTORJA PRAKTIČNIH VOŽENJ ZA B, C, E KATEGORIJO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. imeti morajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod 2. imeti morajo ekonomsko srednjo šolo ali ustrezno višjo izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj; pod 3. imeti morajo opravljen izpit za inštruktorja, prednost imajo kandidati, ki imajo poklic avtomehanik. Vsa delovna mesta se lahko zasedejo takoj za nedoločen čas. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR' NOVO MESTO objavlja naslednja prosta delovna mesta: Za potrebe TOZD Strojni prometni obrat: 1. FINANČNI REFERENT 2. STROJNI REFERENT 3. STROJNI MOJSTER Pogoji za sprejem: pod 1) končana višja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj ali končana ekonomska srednja šola in najmanj 7 let delovnih izkušenj; pod 2) končana srednja tehniška šola — strojna smer in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; pod 3) končana delovodska šola strojne stroke in tri leta delovnih izkušenj ali končana poklicna šola za strojne ključavničarje in 5 let delovnih izkušenj. Za potrebe TOZD Meh. kov. obrat: 1. 1. KV AVTOLIČAR 2. 1. KV.AVTOKLEPAR 3. 9 KV. AVTOMEHANIKOV 4.5 KV. KLJUČAVNIČARJEV za vzdrževanje gradbene mahanizacije Pogoji za sprejem: pod 1) končana poklicna šola avtoličarke stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj; pod 2) končana poklicna šola avtokleparske stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj; pod 3) končana poklicna šola avtomehanske stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj; pod 4) končana poklicna šola ključavničarske stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SGP ,,PIONI R" Novo mesto. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi oglasa na naslov: SGP „PIONIR“ Novo mesto, kadrovski oddelek. Hitlerjev sin X?n' — Adolfa Hitlerja. Še ve^’ P, l zadnjem času oživljajo po®> nosti okoli fuehrerja, nekateri nanjo “J poskušajo človeka, ki J P Te, v morijo "gl vojne, opravičevati njegovi osebnosti p . lastnosti. Prav je Hitler ponovno zde len, je Evropo mofiM P tila novica, Eer Sase, S “M- ^Doslej je namreC «j)^’ ^ je bil Hitler impotenten ^ ni imel otrok. f nacisttf' poskusov podtaknit ^ nemu voditelju 0^0^jkrjtje p propadU. Najnovejše menda povsem zanesjiv Zgodba sega naMJ Jdese. 1918, ko je bil Hl^ nega regi' tar bavarskega pehoto g menta poldrugo le TusCje coskem naselju Wa« • ^ spoznal s francoskim^* Jean Marie lolfS^S nega zločinca, v ze'» ^ uniformi. Podobnost s jem je očitna. dekletom Chailotte Jf'‘o njo imel otroka zvedel m stvu sina je Hitler zv .j bolnišnici, kjer seje nap$ posledicami plmskeg benft Za sina ni pokazal n° ^ zanimanja. lOAfl letaJ'V. 18 let kasneje, p\ so nemške čete za«g^BI cijo, je gestapo dal ^ zapreti v neki sana J alkoholizma, Jean . p# vedel, čigav sin je -V‘ obsodili kot sodelavca z , todaWje?«j££W Ob novici, daje HitieiJ j je zapustila žena. 0$ Jean Marie sin, živi sedaj v M- v severu Francije. Pobesnele ustavile. Brez P t£lplJa i|, po njih dalje^ tako samo hitrejši. Kaz«a‘J' je je večala. Purusa. ZA OČETOM VRSTA UDARCA Pfi TENISU FR. FILM. ttRALEC (JEAN) GLMESTO piu nr« ST.GR. PESNIK SIKFONUA RIMSKI- w ,ltev prejšnje križanke je. tudi v kelihu ni. F. NIETZSCHE &!? boji tisti, ki želi biti wcnejši. BION S«i jo takrat, kadar več slabih ljudi ANTISTEN □BRSKI VLADAR NADAV OGNJI GOROVJE V AZIJI MARIBORSKO LESNO PODJETJE POVEZANA SLAMA GOJITELJ SEMEN IZRAELSKI PREROK ANALO- GIJA PREDRIM. ZELEZNA DOBA NIKELJ TRlTpr IUJ RASTLINA I GLASBILO BOGINJA JiZL_ lll>|||llllllllllllll,ll,l,„lll|,l„ll,l„,|Mll||||||||l,||||ll|lll|ll||ll||||||||||||,|M|||ll||||||||||ll|,||ll||||||||||||||||||||||||ll(.Jl|||||||l||l|||ll||l||||||l|||l|||l|m||l|||l||l||||||l||||||l||ll||l|||l||llll|||,|||ll||l||ll||l|||l||l||llll|l čarobna zlata okna v preteklost Pre<* milijoni leti, ko je gost tropski gozd Za^tnik• ®že^e visoko proti severu in so sesalci, pradavni ev°lucik!c- i °v^ovega rodu, šele začenjali svoj vzpon po •"opla • estvici, je neka mravlja lezla po skorji iglavca in se ni ^ . izmota;. —r- zalila jo je smola. V tem »lilij, 'zmotati; poginila je ern grobu je mravlja oforovle.t- «1°, se j® strahovito spreme-* izgma. led je S pod St? prostranstva, drevesa J^menela T ,zeirJJe z8nila ali i^elko ip' . smola z ujeto SOlej J . otcamenela v zlato rjav ^°Pal p„Jjntar; Prišel je človek, %ne loviti kamen in lepota ® •« stare snovi ga je r^tal len* ja ljudstva je jantar S^lil l_<^aSocenost in jim je kSemu kot redkost, *3r nni eškemu rodu pa je okrasa tudi izredno iVniu"Pnpomoček pri raz-^ tat j J dalJne preteklosti. Hc in našli na stotine fosili,,,, odlično ohra-^ ^UnthT ®,m °Wepu. Prav to je kitari. n*kc naivečia vrednost naš’’ na stotine fosilnih ** rastlin v zlatem , :arjaS e?**Ce največja vrednost Se 0,5 preučevanju ^ktiva u "“jetnikov ‘ človeštvu let8^tVo ,živlJenja pred ata ol®a“ a°Vek ^ skozi ta v pradavnino. OKAMENELE ZEB0C0V >ne poznal že Človek S Ota n J zlato, rumeno, rtMJe uno^hi”1, cel° m°drikasto ”daj kr,t Jal za nakit. Nanj je °b«utku nckaj izrednega. Ze &ačna Je ta kamenina l(1ie , Q drugih mineralov: in Za dotik, često je Grld V °S.niu dišeče zgori. so jantar imenovali Anilin Ul ostala nespremenjena vseh 40 elektron, torej z besedo, iz katere izvira vsa množica besed o elektriki Vendar nima jantar zveze z elektriko le preko grškega imena; z drgnjenjem jantarja ob volno ali svilo se snov močno nabije z elektriko. Lepota in redkost jantarja sta spodbudila stara ljudstva, da so snovi pripisovali magične moči Ko so premišljali o njenem izvoru, so posegali v svet domišljije in opisovali nastanek jantarja kot okamenele sončne žarke, okame-nele solze bogov. Šele okoli leta 77 našega štetja je Rimljan Plinij v svoji Historia Naturalis opisal jantar kot snov, ki so jo proizvedle rastline. V kameni dobi so ljudje nosili 'jantarjevo okrasje kot amulete, ki naj bi jih branili pred močjo zlih sil. Tudi rimski gladiatorji so si dali pred borbami v arenah posuti oblačila z jantarjevim prahom, da bi čarobna snov od njih odvračala smrtne udarce. Stari zdravniki so jantar častili in uporabljali kot pomembno zdravilo. V rimskem imperiju so z jantarjevimi obeski okoli vratu preganjali vročino, vnetje mandljev 'ter druge težave z zdravjem. V mešanici z rožnim oljem in medom naj bi zdravil vnetje ušes ter celo zboljševal vid. Zdravniki so še v 19. stoletju delali mažo iz jantarja in drugih sestavin kot posebno učinkovito zdravilo za celjenje ran. KIPEC VEČ VREDEN KOT ČLOVEK Bolj kot resnična ali namišljena koristnost pa je bil jantar v očeh ljudi vedno dragocen zaradi izjemne lepote. Kipce, podobice in drugače oblikovan nakit iz jantarja so arheologi našli v grobovih, katerih starost so postavili v osmo tisočletje pred našim štetjem. Torej je jantar ena najstarejših snovi, ki jo je človek uporabil za umetniško izražanje. Stara jantarjeva pot, ki je potekala od Baltiškega morja do juga Evrope, je kot žila dovodnica prinašala velike količine te dragocene snovi v roke bogatašev. Snov je bila enakovredna zlatu in so jo uprabljali tudi kot sredstvo za nakup železnih, bronastih in drugih izdelkov. Plinij poroča, da je bila majhna figurica iz jantarja na trgu dostikrat več vredna kot krepaK, zdrav suženj. JANTAR DANES Čeprav je jantar mogoče najti v vseh predelih sveta, pa je najbolj znano in največje nahajališče te snovi ob Baltiku. Ogromni skladi jantarja so ob Baltiku nastali v oligocenu, ko je iglavce zajela nekakšna bolezen. Strokovnjaki domnevajo, da je bila bolezen vzrok nenavadno velikim količinam izločenih smoL Po najnovejši domnevi pa gre za naraven pojav. V Novi Zelandiji so namreč odkrili iglavce, ki v naravnih pogojih izločajo nenavadno veliko smole v primerjavi z drugimi drevesi. Zaloge jantarja ob Baltiku so naravnost neizčrpne. V letih od • 1885 do 1914 so nakopali pol milijona kilogramov jantarja. Zdaj ima glavna ležišča v rokah Sovjetska zveza, vendar ne daje podatkov o izkopu in zalogah. Kij ut) očitni znanstveni vrednosti jantarjevih fosilov pa se v deželah Zahoda srečujejo s hudimi težavami pri zbiranju vzorcev. Na tržišču je namreč zelo priljubljen nakit s fosilnim insektom ali rastlinico, zato večina takih izkopanin nikoli ne najde poti v znanstvenikov laboratorij. Odlično ohranjen fosil mravlje v jantarju. To je najstarejša mravlja, kar jih znanost pozna. "‘"""'"'""iiiiiiini i' i nun ................................................................................................................................ mm; PROSTA DELOVNA MESTA Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ", Krško — TOZD TRANSPORT objavlja prosta delovna mesta za 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za delo pri premogu Pogoji: — nekvalificiran delavec — prednost imajo kandidati z vozniškim dovoljenjem za „B" kategorijo — odslužen vojaški rok — starost do 30 let — 3-mesečni poskusni rok Stanovanja nimamo. Pismene prijave na prosta delovna mesta sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi. Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri OSNOVNI ŠOLI JANCKA MEV2LJA, MOKRONOG razpisuje delovno mesto VZGOJITELJICE v otroškem vrtcu — za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoj za sprejem: — končana vzgojiteljska šola. Prijave pošljite v 15 dneh. Nastop službe možen takoj. IGM „SAVA", KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mestč ADMINISTRATORJA II za DE gramoznica in cementnine Drnovo Pogoji: — srednja ali dveletna administrativna šola — eno leto prakse — trimesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM SAVA, KRŠKO, Gasilska 4. PROSTA DELOVNA MESTA Komisija za delovna razmerja pri Poslovalnici FERSPED Ljubljana razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Ponovni razpis: ŠEF IZPOSTAVE - NOVO MESTO Pogoji: — visoka strokovna usposobljenost ekonomske, pravne ati tema strokama sorodne smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem delu v špediciji, — aktivno znanje enega tujega jezika, — zunanjetrgovinska registracija, — preizkus preden pridobi lastnost delavca, — družbenopolitična neoporečnost CARINSKI REFERENT II. r. - NOVO MESTO Pogoji: — srednja strokovna usposobljenost ekonomske, upravne ali tema strokama sorodne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece, — opravljen carinski izpit, — pasivno znanje enega tujega jezika. Prvi razpis: DISPONENT ZUNANJE SLU2BE V KOP. PROM. - NOVO MESTO Pogoji: — srednja strokovna usposobljenost ekonomske ali sorodne smeri — poskusno delo 3 mesece. ADMINISTRATOR - NOVO MESTO Pogoji: — srednja strokovna usposobljenost administrativne, upravne ali ekonomske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — preizkus preden pridobi lastnost delavca, — poskusno delo 3 mesece, — pasivno znanje enega tujega jezika. Prijave za prosta delovna mesta sprejema Komisija za delovna razmerja pri Poslovalnici FERSPED, Ljubljana, Trg OF, do zasedbe delovnega mesta. SKALNATO ZEMLJIŠČ SKRAJŠAN PODPIS GLINASTA PlSCAL KRSČ. BOZJISEU KONGLO MERAT CESTNI ZAVOJ 5| J° niso V v reko. gnale f C8Jh in , žrtev, ,i Sv,!*'1 čoln 'v se 1 ‘°k Rio 254 Z večjo brzino toka in naglim veslanjem so se trije preganjanci naposled tako oddaljili od napadalcev, da so se čutili rešene. Zdaj so se šele lahko posvetili pokončavanju mravelj, ki so se jim bile zarile pod obleko in v lase. Dečka sta se slekla in mravlje drugo za drugo pokončala. Nato sta rešila črnuhov tudi Ku-nija, kolikor si jih že sam ni tačas otrebil. 255 Vsi trije so bil tako ogrizeni, da so čutili povsod skeleče bolečine. Trajalo je še nekaj dni, da so se jim rane zacelile. V tem času so nekega dne zagledali v daljavi pred seboj večji čoln, ki po zunanji obliki sodeč ni mogel biti indijanski. Bojan in Zoran sta se ga neznansko razveselila. Nesreča je bila le v tem, da je plul v isti smeri kakor onadva in še hitreje od njiju. 26.N0VEMBER - PRAZNIK OBČINE METLIKA Dobra žetev - veselo praznovanje Kjk ki a teh v Metliki se je v preteklih dveh letih modernizirala. ' j*nolo9'ia je na sodobni ravni predelave, nege in skladišče-|fl |V • kar zagotavlja trajen odkup grozdja, predelavo in prodajo KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA Letos praznujemo občinski praznik ob 25-letnici padca sovražnikove postojanke na Suhorju. To praznovanje pomeni tudi zaključek proslav ob 85-letnici tovariša Tita, 40-letnici njegovega prihoda na če- lo KPJ, 40-letnici KPS in pa velikih ter za občino zelo pomembnih gospodarskih uspehov, ki so doseženi ob veliki podpori naših občanov, zaposlenih tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju. Praznujemo v času, ko ugotavljamo uspehe izvajanja določil ustave — predvsem tistega dela, ki govori o svoboščinah človeka, oziroma tistega, da oblast izhaja iz njega in pripada njemu. Verjetno da bo letošnje praznovanje občinskega praznika in dneva republike najbolj veselo od vseh praznovanj po osvoboditvi. To nam govori že podatek, da smo za izboljšanje življenjskega standarda naših občanov v letošnjem letu vložili v komunalne dejavnosti preko 26 milijonov dinarjev, kar pomeni največjo vsoto vlaganj v zgodovini obstoja metliške občine v to gospodarsko območje. Te investicije so predvsem namenjene za modernizacijo cest, izgradnjo vodovodnega in električnega omrežja, čistilnih naprav in podobno. Posebnega pomena je tudi izgradnja stanovanjskega stolpiča s 46 stanovanjskimi enotami, ki bodo predane uporabnikom konec tega leta. Ob letošnjem prazniku bo samoupravna interesna kulturna skupnost predala v uporabo novozgrajeno športno dvora- no, za katero so prispevali sredstva vsi naši občani, zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu. Poleg manjših moderniziranih odsekov cest bomo predali prometu tudi modernizirano cesto Podzemelj — Krasinec. V času praznovanja pa začenjamo z modernizacijo ceste Dole — Draga — Ravnace in obenem polagamo temeljni kamen za nov proizvodni industrijski objekt Industrije motornih vozil Novo mesto na Suhorju. V letošnjem letu so delovni ljudje v gospodarstvu delali zelo odgovorno in se močno trudili, da bi izboljšali gospodarske rezultate. Menim, da jim je to v dobršni meri uspelo, saj se je celotni dohodek v primerjavi z lanskim letom po sedanjih kazalcih povečal za 31 odstotkov, družbeni proizvod za 35 odstotkov, ter dohodek prav tako za 35 odstotkov. Osebni dohodki pa so se v tem času poveča- li za 29 %, iz česar se da razbrati, da smo v tem letu delali stabilizacijsko in upoštevali določila resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju SRS. Naše delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti pa so v letošnjem letu rodile še več pomembnih načrtov in projektov, katerih učinek se bo pokazal v naslednjih letih. Ob takšnem delovnem vzdušju se želim v imenu predsedstva občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij zahvaliti vsem občanom, vodilnim, vodstvenim in strokovnim službam za napore, ki so jih vlagali v realizacijo letošnjega načrta ter jim želim srečno in veselo praznovanje občinskega praznika in dneva republike! FRANC VRVIŠČAR predsednik občinske skupščine Metlika ___________________________y Kolektiv Kmetijske zadruge Metlika čestita ob občinskem prazniku in dnevu republike vsem občanom Metlike, predvsem pa članom zadruge, kooperantom, poslovnim partnerjem in potrošnikom zadružnih proizvodov. Obenem želimo predstaviti našo novo samoupravno organiziranost zadruge, ki jo sestavljata: 1. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA VINSKA KLET z naslednjo proizvodnjo: - Vinska klet — predelava grozdja, nega, stekleničenje in prodaja vina in ostalih pijač. > - Vinogradništvo - proizvodnja grozdja in trsnih cepljenk v Vino-merju, Vidošičih, na Veselici in v Čurilih. - Pitanje mlade govedi. - Servis kmetijske mehanizacije. - Poljedelska proizvodnja. METLIŠKA ČRNINA IN BELOKRANJEC 2. zagotavlja obojestransko trajno sodelovanje, ekonomsko sigurnost in socialno varnost kmetov in delavcev zadruge. Vsem potrošnikom vin, ki jim je vino postalo stalno dopolnilo dnevne prehrane, priporočamo, naj v trgovinah in gostilnah zahtevajo belokranjska vina, ki so po pitnosti, značilnem karakterju, ki 2. TEMELJNA ZADRUŽNA ORGANIZACIJA KOOPERACIJA z naslednjo proizvodnjo: — Zasebna proizvodnja na podlagi dolgoročnega sodelovanja. — Trgovska dejavnost s kmetijskim repromaterialom in drugim po-trošnim blagom v Metliki, na Suhorju, v Gradcu, Podzemlju in Čurilih. — Mesarska dejavnost s klavnico in prodajalnami mesa v Metliki, na Suhorju, v Gradcu, in Jurovskem brodu. — Pospeševalna in hranilno-kreditna služba. — Valilnica in prodaja enodnevnih piščancev na Vinomerju. Ker sta glavni dejavnosti zadruge kot celote vidnogradništvo in zasebna kmetijska proizvodnja, je interes kolektiva in članov zadruge: 1. da zagotovi proizvodnji belokranjskega vina sigurno prihodnost in trajno in uspešno Drodaio zaščitenih belokranjskih vin: Ob prazniku občine Metlika, ko se spominjamo legendarnega napada belokranjskih partizanov na belogardistično postojanko na Suhorju ter njihove zmage nad sovražnikom, ter ob 29. novembru, ko naša domovina slavi svoj praznik, čestitamo delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe. Obenem jim želimo mnogo novih delovnih zmag pri nadaljnji graditvi naše družbe. -SKUPŠČINA OBČINE METLIKA - IZVRŠNI SVET OBČINE - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - O B ČINS KI Sl NDI KALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS - OBČINSKI ODBOR RK TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI p. METLIKA in »ratTla Metlike — v ozad-«ka „ ,0z9rajena stanovanjih, ? ■ Zat,nJ’i, zgrajen stan ’ nut*‘* občanom 46 vseljivih do konca . nJ®fla leta. SUHOR Tu je bila leta 1942 uničena sovražna belogardistična postojanka in iz tega kraja je odšla leta 1944 slavna štirinajsta divizija na Štajersko. Vinogradniške gorice hitro menjajo svojo podobo, stari vinogradi se obnavljajo. odraža sortnost in poreklo, primerna za vsako priložnost. Gostincem priporočamo, naj se vse bolj zavedajo poslanstva, ki ga opravljajo in da jim bo skrbno negovano belokranjsko vino v pomoč pri uveljavljanju gostinskih lokalov in turistične privlačnosti Bele krajine. NEDRČKI - STEZNIKI V ^ ' KOLEKTIV TOZD PREDILNICA METLIKA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE! KOLEKTIV OZD KOMET METLIKA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE! novoles kopalniška oprema „K0LPA” novo v proizvodnem programu kombinata novoles: kopalniška oprema »KOLPA” Program Kolpa je nova, najsodobnejša kopalniška oprema, ki vam zaradi svojih posebnih lastnosti omogoča dejansko osvežitev in sprostitev. Elementi kopalniškega programa Kolpa so dimenzionirani in oblikovani tako, da jih lahko od najmanjšega do največjega sestavljate sami, po svojem okusu in željah, hkrati pa jih lahko dopolnjujete in zamenjujete z novimi elementi. Program Kolpa je izdelan v svojem suhem delu (obodi in vratca omaric) iz kvalitetnih lesenih plošč, ki so z uporabo lepil, odpornih proti vodi, oblepljene z različnimi folijami, medtem ko je njihov mokri del (umivalnik, kopalna kad in tuš-kabina) izdelan iz akrilnih plošč. Prednosti kopalniškega programa Kolpa: — zaradi skrbno izbranih toplih materialov, blagih oblik in prijetnih barv vam kopalniški prostor daje občutek ugodja in topline; — na voljo vam je bogata izbira in kombinacija barv; — velike možnosti v obdelavi osnovnega materiala — akrilnih plošč omogočajo zares sodobno obliko kopalniške opreme; — gladka površina onemogoča, da bi se je oprijemala umazanija, zato je tudi njeno čiščenje samo s tekočimi čistili nadvse lahko in učinkovito; — če se površina po naključju kakorkoli poškoduje, jo lahko s polirno pasto sami popravite (spolirate); — v kadi vam ne bo drselo; — material, iz katerega je izdelana kopalniška oprema, se sproti prilagaja temperaturnim spremembam vode in je odporen tudi proti visokim temperaturam vode. Montaža vseh elementov kopalniškega programa Kolpa je zelo preprosta in natančno razvidna iz montažnih shem, tako da jih po priloženih navodilih lahko montirate sami. Kopalniški program Kolpa pomeni lepotno in praktično obogatitev vašega doma. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE! KOPALNIŠKA OPREMA „KOLPA" - OGLEDALNE OMARICE -OMARICE RAZLIČNIH VELIKOSTI IN BARVNIH IZVEDB ZA SHRANJEVANJE KOZMETIČNIH PRIPOMOČKOV IN KOPALNIŠKEGA PERILA - LIJAKI - KOPALNE KADI Z OBLOGAMI - KABINE ZA TUŠIRANJE V ET r J- OZD KOMET METLIKA ob prazniku občine Metlika BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA - METLIKA L Milen a /®"li*ka spalna srajca, V*'- 4-14. frotir 13 STANKA zenska spalna srajca, vel. 38—44, frotir LeKtiv beti Čestita vsem občanom in po-vNim prijateljem za občinski praznik in ZA DAN REPUBLIKE! Ime Beti se je pojavilo prvič 1956. leta, torej pred več kot dvema desetletjema. Korenine razvoja segajo sicer v leto 1948, ko je bilo v Črnomlju ustanovljeno invalidsko podjetje Pletilstvo, katerega naslednica je tovarna trikotaže Belokranjka in po preselitvi iz Črnomlja v Metliko Beti. Po preureditvi prostorov nekdanjih vojaških barak 1960. leta so bili dani vsi pogoji za nezadržni napredek, ki je dobil krila še posebno ob priključitvi novoustanvoljene Belokranjke iz Črnomlja (1960), Pletilstva Doko iz Dobove in Pletilstva Dolenjska iz Mirne peči (oba 1964). Število zaposlenih se je večalo iz leta v leto, stare stroje so zamenjavali novi, neustrezne prostore so izpodrinile sodobne proizvodne hale, izboljšala sta se kakovost in obseg izdelkov in Beti se je kmalu uveljavila tako na domačem kot tudi na tujem tržišču kot odličen proizvajalec kopalk, kombinež, pižam, spalnih srajc, pulijev, trenirk, diolen lofta za kostime, plašče in krila, volne za ročno in strojno pletenje ter polyamid in polyester preje. danes - Danes je Beti sodobna delovna organizacija z nekaj manj kot 1500 delavci, med katerimi prevladujejo ženske. Sestavlja jo sedem proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela ter temeljna organizacija združenega dela Izobraževalni center, v katerega učilnicah se je v desetih letih izšolalo 600 mladih ljudi, ki so pričeli živeti drugače od svojih staršev, ki so izžemali iz skope belokranjske zemlje, kar se je dalo izcediti, njih hčere in sinovi pa upravljajo z najsodobnejšimi stroji v proizvodnji ali sodobnem računskem centru. Duha Beti je čutiti na vsakem koraku. Nekdanji travniki in njive, posejani v okolici starega dela mesta, so spremenili v naselja z družinskimi hišami, otroškimi vrtci, šolami, stolpnicami, makadamske ceste so prelite z asfaltno prevleko ... Novo življenje je rodila Beti. Minilo je enaindvajset let, ki jih je Beti uspešno prebrodila kljub nekaterim krizam. Njeni delavci vsakdan kujejo načrte, iščejo nove poti in smeri razvoja v edini želji: zadovoljiti vrsto let zveste potrošnike in poslovne prijatelje. Delavci z optimizmom zro v prihodnost. avgusta enska pižama, vel. 38—46 frotjr ob prazniku občine Metlika fS TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE TGP - TRANSPORTNO-GRADBENO PODJETJE METLIKA TOZD GRADBENIŠTVO TOZD TRANSPORT TOZD OBRT TOZD KOMUNALNO GOSPODARSTVO 0 V OZD TGP Metlika je skupno zaposlenih 350 delavcev. Osebni dohodki v devetih mesecih letošnjega leta so bili po delovnih uspehih in so znašali v povprečju 4.110,00 dinarjev. Skupna realizacija Transportno-gradbenega podjetja Metlika bo konec letošnjega leta znašala 110 milijonov dinarjev. Športna dvorana v Metliki je zgrajena. Pričetek gradnje novega doma počitka v Metliki. STANOVANJSKA GRADNJA Transportno gradbeno podjetje si je v nekajletnem poslovanju ustvarilo ugled solidnega izvajalca in zanesljivega poslovnega partnerja. To dokazuje vrsta gradenj, ki so mu zaupane in številni dogovori za prevozne storitve. Delavci TGP so v letošnjem letu končali vrsto pomembnih gradenj, nekaj pa jih še končujejo. Med stanovanjskimi objekti je najpomembnejši stanovanjski stolpič v Metliki, ki bo do novega leta sprejel pod svojo streho 46 družin. Pred kratkim so pričeli graditi pomemben objekt — Dom počitka v Metliki. To bo objekt hotelskega tipa z okoli 60 ležišči in z vsemi ostalimi pomožnimi prostori. Gradnja tega objekta se financira iz združenih sredstev regije. Že na samem začetku so gradbinci naleteli na velike težave zaradi mehkih tal, saj so morali zgraditi 37 nosilnih stebrov (vodnjakov), dolgih do 7 metrov, in šele na te stebre so potem lahko napravili temelje stavbe. Seveda so nepredvidene težave povzročile tudi kasnejši pričetek gradnje in s tem podaljšanje roka izgradnje. INDUSTRIJSKI OBJEKTI Večji objekt, ki so ga zgradili letos, je tudi upravna zgradba podjetja Komet iz Metlike. Objekt je bil dokončan v 6 me-secjh, vrednost gradnje pa znaša 4,5 milijona dinarjev. Gradnja je potekala brez večjih zastojev. V Metliki gradijo tudi čistilne naprave za prečiščevanje odpadnih voda, ki se stekajo v Kolpo. Glavni skelet betonske konstrukcije je že dokončan. Vrednost opravljenih del znaša 3 milijone dinarjev, potrebnih pa bo še 2,5 milijona dinarjev za opremo in končna dela. Sredstva za izgradnjo tega objekta prispeva Območna vodna skupnost in metliške delovne organizacije. Zaključek del in pričetek obratovanja je predviden v prihodnjem letu. Na te čistilne naprave bo priključena tudi celotna mestna kanalizacija in odpadne vode iz vseh delovnih organizacij. V Zakanju pri Jurovskem brodu so pričeli graditi obrat tovarne Beti. To bo obrat otroške konfekcije, ki bo veljal 14 milijonov dinarjev. Z zemeljskimi deli so pričeli 4. novembra, po pogodbi pa naj bi bil objekt zaključen do 15 maja 1978. Objekt bo grajen po sistemu montaže betonskih elementov tipa Gradis. Investitor tega objekta je tovarna Beti, del sredstev pa bo prispeval sklad za nerazvita območja, saj bo v novi tovarni dela za 150 parov rok. Gradbinci upajo, da jim pri gradnji vreme ne bo nagajalo in da bodo objekt predali v roku. GRADNJA CEST Letos so zgradili 6 km novih cest, najbolj zahtevna dela pa so opravili na republiški cesti v dolžini 2,5 km na trasi Podzemelj — Adlešiči. Zahtevna gradnja z zemeljskimi deli je bila tudi na 1200 m dolgem odseku Metlika — Slamna vas. Opravili so tudi rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Metlika—Božakovo, ceste Drašiči — Krmačina ter cesto na Vasico v Metliki. Vsa ta cestna dela so bila za letos planirana in plan obvez- nosti Transportnega gradbenega podjetja je v celoti reliziran. TRANSPORT TGP ima 60 lastnih tovornih kiper vozil za prevoz gradbenih materialov s skupno nosilnostjo okoli 1000 ton. Glavna delovišča so na avtocesti Zagreb — Lučko, kjer opravljajo prevoze za dolgoletnega partnerja podjetje Viadukt iz Zagreba. Udeleženi so tudi na velikem gradbišču v Slavonski Orahovici, kjer vozijo s prikoličarji. Skupina vozil pa je stalno angažirana pri Cestnem podjetju Novo mesto. OBRTNIKI Obrtniki TGP opravljajo vse obrtne usluge, potrebne za dokončanje objektov, ki jih gradi- jo. Tako so tu čarji, kleparji. vodo^nnoseki^ : laterji, teracerji m *a ToZd pleskarji, kovači ■ • )astnjh OBRT dela tako Pr' e na-gradnjah, kot tudi za ročnike, kot s Begrad ... kriz0 se Z oziroma na 'a"*k°oko»jto je letos stanje v Tuj* f popravilo tako v delovni v hih, r^alUaciJi hodka. Za premosti . b0|j§ati bilo najprej treba organizacijo dela, ko tati pa niso le zaslug )tat nih organov, temveč prizadevanj celotnega ^ Podjetje je d°seglo de. predke na vseh P°d fftilo lovanja, s tem pa s. ' i^nih sloves in zaupanje pr. P°s,ov partnerjih. GOSTILNA IN PRENOČIŠČA - OADOVINAC NIKO Metlika - tel.: 77-255 o — domača kuhinja — odojki in jagenjčki na ražnju — belokranjska vina — pokrita letna terasa — ogrevane sobe ČESTITAMO VSEM NASlM GOSTOM IN OSTALIM OBČANOM ZA OB-OBCINSKI PRAZNIK IN DAN REPUBLIKE TER SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! I ffi L Upravna stavba ..Komet" v zaključni fazi izgradnje Mercator TOZD METLIKA PRIPOROČAMO SE ZA NAKUPE V NASlH PRODAJALNAH IN ČESTITAMO VSEM POTROŠNIKOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZA DAN REPUBLIKE! C Prilogo ob prazniku občine Metlika zbral in uredil: Marko Klinc 14 DOLENJSKI LIST Št. 46 IH77 POTA m s rn / •sA w § S Dežurni poročajo ODNESEL DVE RAZDELILNI KAPI - V noči na petek je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Ivana Srebrnjaka iz Novega mesta. Vlomilec je odnesel razdelilno kapo s kabli. Tisto noč je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil Jožeta Novinca iz Ulice Majde Šilc. Tudi Novinc je bil ob razdelilno kapo. LASTNIK V KINU, VLOMILEC NA DELU j V noči na soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Ivana Zupančiča iz Gabrja. Medtem, ko je bil lastnik v kinu, je vlomilec iz avtomobila odnesel kasetofon. PO VROČEM PRETEPU NA HLADNO - Črnomaljski miličniki so v nedeljo okoli 2. ure pridržali do iztreznitve Maksa Milavca in Jožeta M., ker sta razgrajala in se tudi pretepala. Morala bosta k sodniku za prekrške. ODŠEL BREZ PLENA - Prejšnji torek je nekdo vlomil v hišo Silva Kovačeca v Gornji StražL Vlomilec je preiskal vse prostore, brskal v omarah in predalih, vendar zaman. Razočaran je odšel brez plena. ŽEPARSKA LJUBEZNIVOST -Prejšnjo sredo dopoldne je novomeško avtobusno postajo obiskal žepar, ki je Jožetu Naglju iz Gor. Karteljevega med vstopanjem v avtobus izmaknil iz zadnjega žepa denarnico s 550 din in osebno izkaznico. Potniki so se kasneje spomnili, da je ob vratih avtobusa stal mlad moški, ki je ..ljubeznivo" pomagal potnikom pri vstopanju. Stara, a učinkovita žeparska taktika. KRKA POPLAVLJALA - 16. novembra so morali zapreti cesto Šentjemej-Dobruška vas, ker je narasla Krka prestopila bregove m pri Drami zalila cesto. Predlani, dan pred novim letom, sta 21-letni Vilko Stuhne iz Jerneje vasi pri Črnomlju, po poklicu elektrotehnik, in Čamil Rahmanovic v rudniku Kanižarica popravljala telefonsko in električno napeljavo. Delala sta v jami globoko pod zemljo. Po končanem opravilu sta nameravala jamo zapustiti. Transformator, ki sta ga hotela odnesti s seboj, sta položila na transportni trak, ki je bil v teku, nato pa še sama stopila nanj, da se odpeljata do izhoda iz jame. Na nesrečo se je trak ustavil pred mestom, kjer sta nameravala izstopiti, zato ie Stuhne stekel do naprave, da bi trak ponovno spravil v pogon. Ne da bi dal za to signal, je trak ponovno vključil in čakal, kdaj se bosta z njim pripeljala Rah-manovič in transformator. Na drugem koncu jame, pri spodnji signalni komori, pa je prav takrat, ko se je trak ustavil, nanj stopil Alojz Markovič. Že v naslednj trenutku je transportni trak po Stuhnetovi krivdi ponovno stekel. Markovič je izgubil ravnotežje in padel, trak ga je potegnil, tako da se je zagozdil med kovinsko stranico in nosilni valj vsipnega korita. Stisnilo mu je obraz in zamašilo dihalne poti. Poškodbam je podlegel. Na obravnavi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ki ji ; Ob okrvavljeni pločevini j KOMENTAR NI POTREBEN — Patrulja ljubljanskih miličnikov ob rednih „obiskih“ na avtocesti Ljubljana-Zagreb. Kraj: Bič. Posebna naprava s takšnimi posnetki polni mize sodnikov za prekrške. Nekateri strokovnjaki trdijo, da se prav v vožnji z avtomobilom v vsej »veličini*4 pokaže moč našega značaja. (Foto: UJV) Po transportnem traku v smrt Zaradi nepazljivosti v rudniku je prišlo do smrtne nesreče — Sodišče je Stuhnetu prisodilo 10 mesecev zapora, pogojno za 2 leti je predsedoval Janez Kramarič, je Stuhne priznal malomarnost; priznal je, da ni vključil obveznega signala, preden je trak spravil v pogon. Nasploh v rudnikih velja prepoved stopanja na transportni trak, vendar je nista upoštevala ne Stuhne ne Rah-manovič, kot tudi ne pokojni Markovič. Ob izreku kazni je senat upošteval Stuhnetovo nekaznovanost, priznanje in obžalovanje in mu izrekel obsodbo: 10 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Sodba še ni pravnomočna. ZGORELO JE ZA 200.000 DIN Na gospodarskem poslopju Henrika Ureka v Mihalovcih 54 pri Brežicah je v nedeljo, 13. novembra, ob 18.30 prišlo do večjega požara. Zgorelo je ostrešje in več kot 18 ton sena. Vzroke požara še ugotavljajo, gmotne škode pa je za 200.000 din. ! S s I I Težki tovornjaki »pripeljejo" nesrečo Dni, kot je bila prejšnja sreda, bi si na naših cestah želeli čim manj ali da jih sploh ne bi bilo. Klepet četverice v „žabi“ avstrijske registracije je nekako ob 12.50 za vselej utihnil Ostala je okrvavljena pločevina. V kruto opozorilo nerazsodnosti in nestrpnosti Morda davku starosti 71 -letni Celovčan je edini, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje. Ostajajo ugibanja. Starostnih omejitev za izdajo vozniških dovoljenj pri nas ne poznamo. Vsak voznik, ki doseže 60 let starosti, mora na obvezen zdravniški pregled, kontrole vida so občasne, na vsaka tri leta. Nadalje ima vsak izmed nas možnost, da voznika, pri katerem opazi ali ugotovi zmanjšano sposobnost za vožnjo, prijavi odgovornemu organu (delovna organizacija ...), ta pa ga pošlje na pregled, tudi na preverjanje znanja. Roko na srce, te možnosti danes skorajda ne uporabljamo, le nesreče, kot je bila ta v Lešnici, nam dajejo toliko misliti, kako bi jih lahko preprečili Sicer pa: v tem primeru je šlo za avstrijskega državljana. Poglejmo raje neposredni vzrok, tistega, za katerega smo vsi prepričani, da je privedel do tragedije: neprevidno prehitevanje, morda neprimerna hitrost. Nekaj podatkov, s katerimi nam je postregel novomeški prometni inšpektor Jože Tavčar, dajejo veliko misliti. Samo do avgusta smo na dolenjskih cestah zabeležili 16 smrtnih žrtev. Trije primeri so bili med 6. in 12. uro, sedem jih je bilo med 12. in 22. ter šest med 22. in 6. uro zjutraj. Nadalje: 8 nesreč se je zgodilo v oblačnem vremenu, 3 v sončnem, 1 ob nevihti in 4 ponoči Še Iz obupa dvakrat vlomil Pogojna kazen za Perka, ki je februarja letos »obiskal' semenarno pri živilskem trgu 32-letnemu Tiboiju Perku iz Ozlja je delavski svet novomeške IMV februarja letos zavrnil pritožbo zoper sklep, s katerim mu prenena lastnost delavca v združenem delu po preteku poskusne dobe. Perka, ki je menil, da je odločitev nepravilna, je to zelo prizadelo, kajti .bil je tudi edini nranilec v družini. Tistega dne - bilo je 4. februarja, ko je izvedel za to odločitev — se je iz obupa napil. Nekaj po 20. uri je pijan vlomil najprej v zaklenjeno ropotarnico in nato še v klet Janeza Berlana iz Novega mesta. Iz drvarnice je vzel sekiro, v kleti popil nekaj vina, na{o pa sklenil „obiskati“ še pr'6'dajalno „Seme“ na živilskem trgu. S sekiro je vlomil vhodna vrata in takoj ugasnil luč. Kaj več ni utegnil, kajti miličniki šo ga, potem ko jih je obvestila o vlomu neka stanovalka, našli za pordajnim pultom. puitUllL Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je Perku prisodil kazen: 6 mesecev zapora, OB CESTI ZADEL PEŠCA Alojz Okleščen iz Praproč pri Straži je v petek vozil avtobus „Gorjancev“ na redni progi Dolenjske Toplice-Novo mesto. Pred Jurko vasjo jc dohitel pešca Metoda Počrvino, ki jc ob sebi rinil še kolo. Ko jc avtobus zapeljal mimo pešca, jc Počrvina nenadoma zavil v levo, tako da ga je vozilo zadelo in skupaj s kolesom odbilo na travnik ob cesti. Rsšca so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. pogojno za 2 leti. Obtoženec se je zagovaijal, da je bil pijan in da se dogodkov tistega dne v celoti ne spominja. Sicer pa je dejanje obžaloval in bil pripravljen povrniti vso škodo, čeprav je doslej še ni nihče zahteval. Ob obsodbi, ta še ni pravnomočna, je sodišče upoštevalo tudi Perkovo skrb za družino, pa tudi to, da je samohranitelj. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - V petek popoldne je Slavko Slak iz Loga pri Mokronogu vozil z osebnim avtomobilom o kolovozu in zapeljal na prednostno cesto v Puščavi Takrat te z osebnim avtomobilom pripeljala Kristina Breznikar iz Drag. Pri trčenju se je voznica laže poškodovala, gmotne škode pa je za 10.000 din. ZADEL DEČKA - Novomeš-čan Dušan Podkrižnik je v petek popoldne peljal osebni avtomobil po ulici Majde Sile, ko je na cestišče nenadoma stopil 7-letni Zlatko Kabur. Voznik dečka zbil in so ga morali odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. to, da sta najnevarnejša t dneva v tednu ponedeljek m * torek, ko je največ promet- £ nih nesreč. , . j Igra s številkam nam daje £ še zanimivo ugotovitev, daj 4 največ povzročiteljev * 4 vozniškim stažem medenim 4 trem leti (5), mediM to 5 njihova starost giblje mea 4 „ in 40 leti, nastarejU i povzročitelj nesreče pa Ji I ^ imel 53. In končno: najp& 4 m se 30 je neprevidno prehitev J < (10 primerov), temu po s edijo utrujenost, nePra. je obračanje in ustavljanje, nepravilna hitrost itd. Vse te številke pa bi bil brez pravega P0™™' -povemo, da je sk°rJ sleherni izmed teh"*r‘ 5 tako ali drugače,,sodeb^ * tudi tovornjak. In M m £ preseneča sicer nest t ugotovitev, da ob ^ 4 resnici morije na - 4 cestah S, zlep "e bo Unec , črnim dnem v tednu j “*°L°Vi™iZa PVofedefu '4 šnjega polletja i VTiSe Morda bo™ ‘ tej smistmje^mpnp B. budja četrtek, nedeljo? MAR NI BILO I2HODA- , Voznik cisterne fe» « da za „žabo“ mbilorešitv ZARADI . NEPAZLflVOSTl^ OB DENAR IN ZNA ^ Dva sorodna vloma sffl° je prejšnjo sredo. NezI“”. petra & najprej obiskal stan0 ^ in 111 vograda na Ragovsta ubj * odnesel «°0 din to Ano Kabur v Ulici MaJ?® č|c. bila ob 4.000 obeh primerih je bilo ug^ v f da je vlomilec naJPreJ jjovin5^ semski omarici, kjer je vrata in vzel ključ«. Takšnih in podobnih **« njih časih vse več, z? ključev/' čamo stanovalcem. n J postaji spravljajo v omance, lahek plen vlomilcev. NA „ZEBRJ“ za pešce pri Industriji^ sreaini prehoda pa avtomobilom zJde{:loin(BUJ -iz Novega mest*- ^ $0 padcu poškodoval ri!0^ ntfyi novomeški bolmšni oW>‘ 0V< ‘JtanKi % Ufi V NEPREGLEDNEM, je Janez ***$*»£* TRČILA -je Janez Bradač U tovornjak od j>traz <*» ped srečanjem ČelflO zaneslo v levo, ni di# v tovornjak. Voznikom^ 3o 000 na avtomobilih p3 r škode. STEKEL NA CI^Itiva Pa bila iJ, IfUbi : da smo letos pri ? ^Nravstvenih sredstev Pri obravnavi 8a poslovanja občin-i ..uravstvene skupnosti je ^ K s>cer' 'il * očitno, da smo tre- ‘ “ y vh«>: jeti# 'Ju manjšem primanj- iTV i1'1') jcliaar pa vse kaže, da venda sjc Hov konca icia spiavu ‘3^ [e v Predvidene okvire J£t rjih | j0 v posameznih dejav-jjita ?iraniilos celo zaostajamo za leta spravili" 1 predvidene v posamezni! ” ce,° zaostaJ % 111 izdatki, pa je še p eveč izdatkov za zdra- Po skorajda natanko dveh letih napornih priprav In sestankov smo bili minuli teden priča ustanovni skupščini samoupravne komunalne skupnosti Novo mesto. Delo iniciativnega odbora v tem času ni bilo lahko, kajti prav komunala je področje, ki mu gre posvetiti največ pozornosti. Novomeščani že vemo, zakaj. Bo nenehnega nerganja sedaj konec? Prav gotovo ne, kajti nastalega položaja tudi nova samoupravna skupnost ne bo rešila čez noč. Pa vendar. Vsi vemo, da so komunalna vprašanja doslej reševala le določena podjetja skupaj s SO Novo mesto. Popolnoma nemogoče je bilo torej zagotoviti vsem enakovredne pogoje za izhode iz komunalnih težav. Ni bilo nosilca skrbi in akcij, ni bilo zadostnega vpliva uporabnikov komunalnih storitev na njihovo reševanje, sredstva so bila razdrobljena, skratka, področje komunale je bilo navzlic težkemu in neštetokrat kritiziranemu položaju, premalo obravnavano. Na novo ustanovljena samoupravna komunalna skupnost.je minuli teden dobila kopico nalog. Omenimo le nekatere: skrb za čistočo mesta, javno razsvetljavo, sanitarije, za vzdrževanje zelenih površin, gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč, parkirišč, nadalje skrb za urejanje in vzdrževanje lokalnih cest, sprehajališč, ureditev novomeškega pokopališča itd. Ob koncu še, da so za predsednika skupščine samoupravne komunalne skupnosti izvolili Jožeta Kukca, za predsednika zbora uporabnikov Franca Udovča in zbora izvajalcev Milana Pcrgerja. B. BUDJA DANES SKUPNA PROSLAVA Za četrtek, 24. novembra, je v Domu JLA organizirana skupna proslava delovnih kolektivov družbenopolitičnih organizacij, občinske uprave, novomeških sodišč in zaposlenih v službi za kaznovanje prekrškov ter delavcev Industrije obutve. Proslavo v počastitev dneva republike organizira mladina, v kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor iz Birčne vasi, učenci glasbene šole iz Novega mesta in recitatorske skupine mladih. vendar je to pod planom. Če bi hoteli plan ujeti, bi morali ta hip graditi 350 stanovanj, pripravljati zemljišče in dokumentacijo za nadaljnjih 700 stanovanj, obenem pa urbanistično urejati nov kompleks za gradnjo vsaj 1000 stanovanj. V prihodnjem letu si ne kaže delati utvar, da bomo bistveno na boljšem. Iz vseh virov bo za stanovanjsko izgradnjo na voljo 132 milijonov dinarjev, gradili pa bomo lahko samo 160 stanovanj v Novem mestu in nekaj v Dol. Toplicah. Denarja bomo imeli dovolj, ne bomo pa ga mogli racionalno porabiti, ker ni komunalno urejenih zemljišč ne urbanističnih načrtov, da bi lahko gradili več. Glede tega se vrtimo kot v začaranem krogu, je na seji poudarilo več razpravljalcev. Ne gre pa za vse dolžiti le strokovnih služb, ker so te na primer pripravile potrebno dokumentacijo za večji gradnji 420 stanovanj na Cesti herojev in na Žibertovem hribu, pa je vmes prišel zakon o hrupu, kot ga laično imenujemo, in preprečil gradnjo tik pred začetkom del. Delegati so omenjali, da bi v bodoče moralo priti do odpravljanja teh težav na hitrejši način, ker se v Novem mestu ustanavlja tudi komunalna skupnost. Upati je na več reda in manj nejasnosti, posebno še, če bosta stanovanjska in komunalna skupnost tesno sodelovali in skupno načrtovali. Po besedah inž. Hlavatyja z Dominvesta bi morali kot nujno načrtovati dlje, ne pa videti le prst pred nosom. Opozoril je namreč na velike investicije v IMV, ki bodo potegnile za seboj celotno gradnjo in infrastrukturne objekte. Po njegovem smo se v načrtovanju do leta 2.000 ušteli in bodo že čez dobrih pet let te domneve potrjene. Umevno je, da imamo glede na vloženo delo, uspehe in trud različne osebne dohodke. Toda na otroke slabo vpHva, če dedek Mraz nosi enim velike, drugim majhne pakete aB pa sploh nič. Letošnji dedek Mraz bo za vse otroke v novomeški občini spet enako darežljiv: vsi otroci od enega' leta dalje do vključno šolarjev četrtega razreda bodo dobili darilne pakete; za učence višjih razredov pa bodo čajanke s programom. Da bi lahko pripravili več tisoč paketov, organizirali prireditve in okrasitve, je potrebno zbrati denar. Sporazum o prispevku po 50 din na zaposlenega so že lani podpisale vse delovne organizacije z izjemo petih črnih ovc. Že lani je dedek Mraz nosil za vse enaka darila, vendar je bilo ob prvi organizaciji nekaj spodrsljajev. Letos bo dedek Mraz prišel v vsako krajevno skupnost (tudi v mestu) in tam osebno izročil Za otroke brez razlik vsakemu otroku darilo, na zunaj pa bo novoletno vzdušje vladalo že od srec’e decembra dalje. Za vse to je potrebno pravočasno in organizirano delo. Pri občinski Zvezi prijateljev mladine je bil ustanovljen koordinacijski odbor za novoletno praznovanje, ki ga vodi Dragica Rome. Po prvih sestankih kaže, da bo letošnje praznovanje na višji ravni Potrebno pa je, da v sklad za to prireditev prispevajo prav vsi kolektivi najkasneje do 15. decembra. Da ne bi prišlo do neljubih napak, je potrebno po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah sestaviti točne sezname otrok. Če samo eden izpade, je lahko velika zamera. Obdarovani bodo otroci vseh zaposlenih, tudi tistih, ki bivajo v drugih občinah. Koordinacijski odbor je dal tudi pobudo, da bi proučili možnosti za ustanovitev stalnega lutkovnega gledališča v Novem mestu. To naj bi bilo poleg paketov in prireditev trajno darilo vsem otrokom. R. B. Novomeška kronika NE GRE BREZ SLEDOV - Pred črpalko na Cesti herojev so na križišču ob nedavnih popravilih in gradnji nove banke prekopali cesto, toda za izvajalci del so ostali očitni sledovi: če se z avtom pelješ čez križišče, poskočiš kot na skakalnici Ta primer pa ni nobena izjema, ker je takih v mestu in okolici se več! PAPIRJI SO OSTALI - Ko se je pred kratkim Skupnost za zaposlovanje selil-* ■' rotovža, so na dvorišču ostali kupi papirjev, starih poročil in raznih podatKov. Kdor je hotel, je po njih lahko brskal, razdejanje pa je bilo tako, da so se družbeni in zasebni sosedje pritoževali DIRKA CE*. i KG - Glavni trg je bil določen za enosmerni promet v glavnem zato, da bi zaščitili pešče, ti pa so sc zadnje čase znašli še v večji nevarnosti. Avtomobilisti prehitevajo drug drugega, pa jim prehodi za pešce pri tem niso nič mar. Prav na prehodu pri kavarni je moč v eni uri našteti več takih nedovoljenih dirk, kadar seveda ni miličnika v bližini SPET BAZARSKO VZDUŠJE Novomeški tržnici v ponedeljek ne bi mogli očitati mrtvila, saj ni manjkalo ne prodajalcev ne kupcev. Glede na sezono je bilo tokrat veliko povpraševanja po izdelkih iz volne, po konfekciji, manj pa po suhi robi. Cene se od prejšnjega ledna niso veliko spremenile. Zani- mivost na zasebnih stojnicah so bili jurčki, saj jih v tem času navadno ni več dobiti. Njih cene pa so bile silno različne. Jajca so bila najcenejša (Z 30 din) v zadružnem kiosku, na tržnici pa so ženske zahtevale za eno jajce 3 din. Grozdje so prodajali po 16 - 18 din, čebulo po 6.50 din, jabolka po 8, 15 do 10 din, karfijolo po 15 din, hruške po 17 din, banane po 11,50 din kilogram. Motovilec in radič sta bila po 5 din merica, za korenino hrena pa so ženske zahtevale najmanj 5 dinarjev. Ena gospa je rekla, da bo predlagala svojevrstno kulturno akcijo med novomeškimi kolektivi in šolami. Nihče ne bo smel v pogovoru izreči kletvic, ki se začno z j, k ali p. Druga gospa pa pravi, da bi potem postali molčeče mesto ... # » t « f I SE VEDNO OD SVETNIKOV? Radk> Brežice se v glavnem vzdržuje z lastnimi dohodki, kamor sodi tudi precejšen delež, ki se steka v njegovo blagajno od čestitk. Tu so še dohodki skupne propagande slovenskih lokalnih radijskih postaj pa manjši zneski od reklam za posamezne delovne organizacije. Kulturna skupnost daje na leto 50 tisoč dinarjev. Menijo, da bi moral biti ta znesek večji, vsekakor pa želijo, da bi se krog sofinanceijev razširil, oziroma da bi bila družbena pomoč večja. Pri tem se sklicujejo na povečano število oddaj (pet v tednu). M S tolikšnim obsegom se tudi njihov delež pri informiranju občanov vedno bolj širi. Dva novinarja plačuje RTV Ljubljana, zdaj pa bi radi zaposlili še tretjega, ker sama težko zmoreta vse. Tdui še enega tehnika bi potrebovali, za vse to pa trenutno ni denarja. j . !» * \ a: ■ . m, NOVO V STAREM POSLOPJU — Del mo kriškega gradu so letos preuredili, da imajo gostje, ki prihajajo tja na oddih, več udobja. Obnovili so tudi restavracijo. (Foto: J. Teppey) Kaj bo novega čez tri leta? Sirjenje kmetijskih površin in rastlinjakov, obnova hmeljišč in vinogradov — Naložbe v industriji zagotavljajo nova delovna mesta in nove proizvodne zmogljivosti Obdobje 1976 — 1980 ie za brežiško občino nadvse za nadaljnji odriv pri^ dohitevanju slovenskega gos; membno m družbenega razvoja. Zaradi tega so vredne pozornosti vse večje investicije, ki jih ima v svojih programih združeno delo. Nakazujejo nam slavne srednjeročne razvojne cilje, take, ki se ne bi smeli odmakniti, da bi vsaj približno sledili konceptu za jutrišnjo podobo občine in regije. Danes predstavljamo pet kolektivov. Agraria se bo ne glede na krizna leta lotila obnove hmeljišč in prešla samo na strojno obiranje hmelja, ker ie to adarnej- hitrejše, cenejše in gospod še. Nadaljevala bo z agromeli- oracijo ter tako usposobila neplodna, mrtva zemljišča za pridelovanje koruze in ržL Za oba pridelka bo vpeljala kompletno strojno spravilo. Pripravlja tudi nov projekt za povečanje površin pod steklom, nekaj celo zunaj občinskih meja. Pridobivanje jajc bo povečala od dosedanjih 6 milijonov na 10 milijonov. Posebno pozornost bo posvetila štipendijski politiki, da pomanjkanje kadrov ne bi zaviralo razvojnih načrtov. Slovin - tozd Bizeljsko-Brežice že letos povečuje skladiščne prostore za 1200 kvadratnih metrov in napoveduje nabavo polnilne linije za brez- mili klet ter nakupili potrebno kmetijsko mehanizacijo in več tovornjakov. Leta 1979 bo prišla na vrsto gradnja laboratorija. Planirajo tudi nakup desetih hektarov zemljišč za vinogradniške namene. Skupaj z obnovo voznega parka in nakupom kmetijslrih strojev bodo investicije dosegle vsoto 12 milijonov, leta 1980 pa 5 milijonov, katere predvidevajo za povečanje predelovalnih zmogljivosti. Med industrijskimi kolektivi zasluži pozornost Tovarna pohi- ZA ODGOVORNOST GRE alkoholne pijače z letno zmogljivostjo 16 milijonov steklenic. Vrednost investicije cenijo na 60 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo dokončno opre- » Dolenjski list« v vsako družino Komite občinske konference ZK izreka kritiko vsem tistim, ki ne uresničujejo sklepov konference Zveze komunistov s področja stanovanjske problematike ter obsoja postopek tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki z nekaterimi določili v samoupravnih aktih omejujejo pravice delavcev do najemanja kreditov oziroma do stanovanj. Od osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih komite zahteva, da ocenijo odgovornost posameznikov in skupin, ker niso uresničevali sklepov konference. Koordinacijski odbor za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce bo svoje delo nadaljeval in pomagal tudi pri iskanju konkretnih rešitev tam, kjer bo potrebno. NOVO V BREŽICAH ODPADKOV VEDNO VEČ -Obvezno odvažanje smeti in odpad- kov je za zdaj organizirano le za Brežice, Brežino, Sentlenart in za Čatež. Z občinskim odlokom je to Eedvideno tudi za Krško vas, Cer-je, Dobovo, Bizeljsko, Pišece in Artiče, kakor hitro bo za te kraje določeno javno odlagališče. O tem se morajo izreči tudi sanitarna, kmetijska in gozdna inšpekcija. Divjih odlagališč ne sme biti več. Občani se namreč pritožujejo nad nekontroliranim odlaganjem smeti in raznih odpadkov, zato želijo čimprej organizirano smetarsko službo v vsa večja naselja. MRAČNI VEČERI - Del Brežic je že dolgo prikrajšan za normalno svetlo električno luč tja do devete ali celo do desete ure zvečer. Napetost je izredno slaba, pa ne samo zvečer, ampak tudi čez dan. Zato se pogosto kvarijo pralni stroji, televizijski sprejemniki in drugi gospo- • a.: Pl__A~ POSLEJ POMOČ VSAK MESEC - Borci za severno mejo so doslej prejemali le enkratno pomoč. Novi odlok, o katerem bo sklepala občinska skupščina na prihodnji seji, pa predvideva zanje mesečno priznavalnino. Deležne je bodo tudi vdove upravičencev. Krog uživalcev rednih priznavalnin se bo tudi sicer povečaL S tem se bo položaj udeležencev NOB in drugih vojn izenačil za vso Slovenijo. Izboljšal sc bo predvsem za tiste borce in njihove najožie družinske člane, ki po dosedanjih merilih niso prišli v poštev za dodelitev priznavalnine. Število uživalcev v brežiški občini sc bo zdaj zvišalo do 184 na 259. dinjski aparati Škodo seveda nosi vsak sam. To povzroča veliko neje- PO ČEM BO KVADRATNI METER? - Za stavbna zemljišča v mestu in okolici Brežic bo nova povprečna gradbena cena poskočila od 4.500 na 4.800 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, povprečni stroški komu- volje, saj je tokovina že tako dovolj draga, Elektro Krško pa pri računih nič ne upošteva slabe kvalitete svojih uslug. nalncga urejanja pa bodo ostali še naprej 30 odst. od omenjene cene v mestu, v drugih krajih občine pa 40 odst. Dokončno se bo o tem izrekla občinska skupščina 6. decembra. BREŽIŠKE VESTI 18 štva v Brežicah, ki bo v prihodnjih dveh letih zgradila obrat za dopolnilno proizvodnjo pohištva. Ta naložba bo znašala 32 milijonov dinarjev in bo omogočila povečanje zaposlenih od 380 na 434. Opekarna že letos širi proizvodni program, za kar daje 2 milijona dinarjev. Prihodnje leto bo na vrsti druga faza, ki bo veljala trikrat toliko. Leta 1980 že računajo na tehnološke izboljšave, na povečan izbor barv opeke, kakor tudi na izdelavo opeke večjih dimenzij. V globo-škem rudniku pa bodo prihodnje leto rekonstruirali pralnico peska in povečali njeno zmogljivost za četrtino sedanjega obsega. Proizvodnjo peska bodo do leta 1980 povečali skoraj desetkratno in postavili pralnico tudi na Bizeljskem. Oba tozda, Rudnik in Opekama, bosta to lahko izpeljala le ob vsestranski pomoči OZD Salonit iz Anhovega. J. T. Za ozkost nič podpore Delavcem Tovarne pohištva v Brežicah še zvenijo v ušesih nekatere kritične besede Franca Šetinca na jubilejni proslavi predzadnjega oktobra, ko je ta postal častni član njihovega kolektiva. Seveda niso bile namenjene samo njim, ampak širšemu krogu občanov, prepletala pa jih je želja, da bi hitreje napredovali in odločneje obračunavali z vsem, kar odvrača pozornost od bistvenih vprašanj. Franc Šetinc je tedaj dejal: „Nisem edini rojak, ki resnično živi s to občino, zato nam je vsem hudo, če opazimo, da ni dovolj enotnosti, da jo razbijajo osebna navzkrižja, tudi med vodilnimi funkcionarji “ Jasno je povedal, da ne misli podpirati nobenega lokalizma, sebičnosti in nezdravega tekmovanja med občinami. „Podpirali bomo samo zdrav napredek," je pribil, in v očeh delovnih ljudi je to edino sprejemljivo. Ob teh besedAh se gotovo velja zamisliti Tovariš Šetinc pa ni edini, ki je prepričan, da bi se dalo v tem delu Slovenije več narediti za napredek. Podobno misel je namreč izrekel letošnji oktobrski nagrajenec Alojz Žokalj, ki domači občini prav tako želi pospešen razvoj. Tega po njegovem mnenju ni brez ambicij, brez idej in brez sposobnih ljudi. Mladi pa se zaradi permanentnih trenj po šolanju težko odločajo za vrnitev v domačo občino. Poglejmo si torej v oči in ocenimo položaj še iz drugih zornih kotov! Ozke in sebične interese na stran, če zaradi tega trpi razvoj in če nam jemljejo preveč časa in preveč moči! JOŽICA TEPPEYI * » K Resnice za vsakdanjo rabo Jubilejni zbornik — bogat priročnik za slehernega občana, posebno za mladi rod Zbornik „Krško skozi čas“ je nedvomno najbolj pomembno grblicistično delo, izdano v počastitev 500-letnice mestnih pravic, etudi že slišimo pripombe nekaterih občanov oziroma krajanov, „da se v njem ne vidijo kot v ogledalu44, pa moramo še posebej poudariti v širši javnosti zapisano ugotovitev, da je to izredno - - - tih ‘ ‘ rabo, spoznavali mestno zgode in slavno preteklost. VmO m i>ia...~ r—; . i: -j kateri nismo bili poričeni P uspelo zrcalo „času in d< sti zapi: ogodko om pet Pravo oceno mu lahko izrečemo edinole, če podrobneje spoznamo njegovo vsebinsko usmeritev, pri kateri je uredniški odbor dosledno vztrajal in jo tudi v celoti izpeljal. Le-ta si je namreč vseskozi trudil, da z zbornikom ne bi dobili le lokalno pomembnega ali samo „patriotičnega“ dela, marveč strokovno delo z razpravami, ki bodo dobrodošle celotnemu slovenskemu znanstvenemu in kulturnemu svetu. Za zagotovitev teh ciljev je uredniškemu odboru uspelo pritegniti med sodelujoče vrsto najbolj znanih slovenskih strokovnjakov, akademikov, univerzitetnih profesorjev in drugih, ki so obdelali splošno zgodovino, kulturne spomenike, napisali prispevke s področja likovne in literarne umetnosti, pa etnološke in etnološko-sociološke študije, prispevke o gospodarstvu in tako naprej. In če bi ob vsem tem še morda kdo razmišljal o upravičenosti take vsebine in prispevkov, ki jih zbornik prinaša, naj dodamo še nekaj razlogov, ki so privedli do tega, kar ima naša javnost že nekaj časa pred sabo. Krško, Videm in Staro vas je knjiga želela prikazati kot nedeljivo celoto, ki postaja iz dneva v dan tudi prostorsko vse bolj strnjena in enovita. S prispevki je zbornik hotel (in to mu je tudi uspelo) poseči v širši prostor in širša dogajanja na tem območju (na primer: prikaz arheološke preteklosti, kmečkih uporov, delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja) in zajeti dogajanja in dejstva, ki po pomenu presegajo občinske meje (tragedija Slovencev na izselitvenem območju, simpozij Forma viva, Galerija „Božidar Jakac44). Pri vprašanju, katere pomembne osebnosti predstaviti v zborniku, je bilo odločilno vodilo prikazati dela tistih, ki bi sicer imeli redko priložnost za znanstveno kritično obdelavo in potrebno STANOVANJA NA OBEH BREGOVIH Letos je stanovanjska graditev v Krškem zelo živahna. Do konca leta bodo na levem bregu Save ob železniški progi dograjeni trije objekti V vsakem od njih bo po 42 stanovanj. Hkrati z gradbenimi deli bodo dokončali tudi ureditev okolice, česar doslej v občini niso bili vajeni Onstran Save v starem delu mesta bo v poslovno stanovanjski zgradbi tudi precej stanovanjskega prostora. Računajo na 16 stanovanj. Vse to bo bistveno omililo stanovanjsko stisko v občini PREMALO VPLIVNI Stališča delegacij iz obrobnih krajevnih skupnosti v krški občini ne rdejo dovolj do izraza, so poudari-občani v javni razpra' ' ocenjevali delo svojih aele občani v javni razpravi, ko so degacij. Prelc legacij aštevane, zato pred- centrov bolj upos lagajo v prihodnje temeljit izbor pri kandidiranju. NA VARNEM — Drugi parni generator za jedrsko elektrarno v Krškem je na gradbišču, kjer ga bodo strokovnjaki temeljito pregledali, da bi ugotovili morebitno škodo pri prevozu. (Foto: J. Teppey) stoletij mestne zgodovine.' uveljavitev (Ančka Salmič, Jaroslav Štoviček, Leopold Turšič). Zbornik „Krško skozi čas44 kljub vsemu temu ni imel namena, da bi bil izrazito znanstvena publikacija. Želel je biti v prvi vrsti priročnik za delovne skupnosti, za javne službe in delavce vseh vrst, še posebej pa za mladino ter prihodnje rodove, ki bodo lahko iz njega črpali obilico podatkov in resnic za vsakdanjo nadvse je mesto z okolico y zanimivo in da bo iz ta se bolj. Da * bomo «g 900 nenehno zavedali, nas l sproti opozarjalo skoraj ^ s0 strani bogatih pnsg* ’m bih po večini napisam na novo, pa obifica iJg* tarnega in slikovnega gradi^ odkriva nekatere doslej še ne- * znane stvari, kot tudi * bibliografija, s katero » nik „Krško skozi čas w . uspešno končuje. ^ ^ J Deveti križ je težak Klepet s Kerinovo mamo nas popelje za dve vojn nazaj — hjarija Kerin je najstarejša občanka v Leskovcu. Zdaj je v enaindevetdesetem letu, pa se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je roke in noge ne ubogajo več, da ne more delati in se gibati kot nekoč. Tudi vid ji odpoveduje. Najbolj jo moti, da nikoli z gotovostjo ne ve, če bo prav stopila ali ne. Pomaga si s palico. Daleč ne gre, najdlje pred hišo, kjer spomladi in jeseni tako rada posedi na prijaznem soncu z željo, da bi jo topli žarki ozdravili revme, nadloge, ki ji noben zdravnik ni kos. Veliko razmišlja o nekdanjih časih, hudih in lepih. Marsikaj je preživela in vse življenje trdo delala, zato ji delo tako manjka. Pripovedovala je najprej o očetu, ki je „furar iz Smednika v Zagreb. Vedno je bil na poti. Prevažal je pesek po cestah, saj takrat še ni bilo avtomobilskih novotarij. Mati je doma kmetovala in skrbela za sedem otrok. S štirinajstimi leti je Marija šla od doma za kruhom. Dobila je službo v Krškem, kjer je bila deset let gospodinjska pomočnica in kuharica pri dveh družinah, pri vsaki po pet let. Bila je marljiva in varčna in prihranila si je skoraj ves denar. Vsako leto je dobila za poklon blago za dve obleki, pred možitvijo pa še poročno obleko. Poročila se je 1913. leta. Z možem sta dokupila njive in zamenjala slamnato streho z opečno. Prej so imeli razen zemlje, na kateri je bila domačija, samo vinograd. Z možem sta bila malo skupaj. Že 1914. leta so ga poklicali na fronto. Naslednje leto je bil že mrtev. Hčerka je bila tedaj stara šest mesecev. Vse delo se je zgrnilo na Marijine rame. Sama je rezala v vinogradu, sama kopala in škropila. Tudi po 600 litrov galice je znosila v enem dnevu. Leta 1922 seje« la, tokrat z mizarjem. drugič poiolr ■ V tem z zakonu se je družina P° ^ n8 dva sinova. Komaj je p° -g vse hudo, že jo je vojnstane x prizadela. Starejši sin .g je pridružil partizanom, selitvijo. Druge je « v gnanstvo. Prebili so ga doina taboriščih. Ta čas;.s0„ njs0 nastanili Kočevaiji-znali gospodariti, so V vinogradu so morali ^ vojni čisto znova, saj P 0 ..gospodarji" niso imeli p J vinogradništvu. S P«" * spet spravili vse na j(] Fanta sta se osamosvoji ^ poročila, potem g V. mama Kerinova kom. strela z jasnega zadel Jtfg, mamo nov udarec: njen ^ ,f X sin liv IIV/v -------------- -.. a ep JV Franci, ki je bil P* konri smrtno ponesrečil, star 31 let. Tega ne more pr . zato je pogosto tak0 jeta Zadovoljna je, da na rada vendarle ni sama, m Rit- ima vseh pet vnukov i P čka Boruta, ki Tud* živahnostjo krajša .dne^n^ f>, vaščani je ne pozabijo- let večkrat na leto simbolično obdarijo m še veliko zdravja. JOŽICA 111 Is iVf V. KRŠKE NOVICE JUBILEJNE ČESTITKE - Zakonca Marija in Karel Ste r ban s Senovega sta minulo soboto v krogu družine, prijateljev in znancev proslavila visoki jubilej na svoji skupni življenjski poti, zlato poroko. Oba je še tesneje povezovalo predvojno revolucionarno delo ter težke preizkušnje narodnoosvobodilnega boja, ki sta jima posvetila vse svoje življenjske sile. Želimo jima sc veliko zdravih let, v prepričanju, da jih bosta še naprej „vpregla“ v skupna prizadevanja za graditev našega socialističnega samoupravljanja. Čestitkam, ki jih prejemata te dni, sc pridružujemo tudi mi. delovne organizacije ^ hotcli-gostinstvo n i ^0 k ZA NOVO AKClJ°y'e ' občinske konferenc i ^ nistov je na zadnji 1^ ggiSjjg Obe temi bosta za krij« naročeni, prva ^orilnoJh' ^ b ugotovljene delovne ^ pa ^ N poprečku ne naraJftinbršPg vit zaradi tega, ker knjig1 s .OPOLDNE OTVORITEV! -Eden najbolj pomembnih dogodkov v počastitev letošnjega dneva republike bo današnja otvoritev novih prostorov hotela „Sremič“, ki so jo napovedali za 15. uro. Ker smo o „vscbini“ novega objekta na naših straneh že poročati, naj tokrat samo še enkrat poudarimo njegov pomen za Krško in vso občino. Kolektiv hotela Krško bo še naprej TOZD tem področju P“ n0sti- < nalo družbene pozot na tem področju P°s_„ premalo P° NACcInL konlcrenci SZDL možn1*1 Xiut V poteka evidentiranje skuP psO j^ datov za delegate J s|cUfg&" samoupravnih int®lfnske sk%o-in treh zborov občmsK^VO^ i £ načrtih in izredno «^ .0 p tem priča tudi podat*^ pOP^ 7hmll ie več kot_2-r, do zbrati že več ,;r”todo -listov in da Jih več’ postopka evidentira J DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC St. 'iti (1477) 24. V kratkem sevniška pihalna godba Ustanoviteljski delež naj bi po posebnem dogovoru zagotovilo gospodarstvo prirediteljev in obiskovalcev prireditev v sevniški občini isto let ugotavljalo, kako posebno za slavnostne priložnosti .r3 domača pihalna godba. S posredovanjem občinskega .finega sveta se je začela v tej smeri najširša akcija, ki jo je ^n° delo podprlo. J času sta se zvrstili tudi že , i ^iCMtivnega odbora. Rešena s^alera drobna vprašanja, ki bi VEC JE VREDNA k PREVENTIVA Hj i sobotnem gasilskem dnevu v W*• z^ra^° mnogo članov iz Zasavja. V dvorani so hjj še prijeten spored. Pred- L kulturne skupine sevni- W j Va’ 0<* pevskega zbora do fred polno dvo-ll'ttM0eV so nastopile tudi izbra-fata?8 ekipe osnovnih šol v požarne zaščite. Pred v™1 je namreč nad 1.200 t nastopilo v akciji „Prepre-) ^P°žare“. Kar 978 jih je prestalo tudi preizkus ano znanje najboljših ^Je bilo vzomo. sicer lahko pokopala vsa prizadevanja. Kapelnik naj bi bil Mirko Hrovatič iz Vranja, dolgoletni sodelavec železničarske godbe v Zidanem mostu. Iz glasbene šole sta pripravljena pomagati prof. Ivo Ko-pecky in Martin Jamšek. Ugotovljeno je, da bi godba za najnujnejše potrebe ob začetku potrebovala 250.000 dinarjev. Po dosedanjih razgovorih naj bi denar zagotovile delovne organizacije. Izračunano je, da bi na zaposlenega v občini prišlo po 72 dinarjev. Denar nameravajo zbrati v treh delih, člani iniciativnega odbora pa bodo morali najti premostitveno posojilo za nabavo glasbil. Predvideno strokovno vodstvo godbe je pripravljeno začeti delo brez nagrade. Tolikšna velikodušnost kaže nedvomno veliko zavzetost. Svoje prostore naj bi godba imela iS UODELOVANJE - Na sobotnem dnevu gasilcev sevniške L^i jJOv^e?sednik občinskega izvršnega sveta Mihael Keršič “miku sevniških gasilcev Martinu Žnidaršiču ključe ega avtomobila in gasilske lestve. l°fodn, v sevniškem gasilskem domu, kjer sicer že delujejo pevci in člani Odra mladih. Poleg delovnih organizacij sodelujejo vsi dejavniki, predvsem kulturna skupnost, ki bo morala godbo podpirati pri nadaljnjem delu. V začetku prihodnjega meseca naj bi bil ustanovni občni zbor godbe. Sprejeli naj bi pravila in dejansko pričeli z delom. Ob tolikšni vnemi vseh, ki se trudijo za ustanovitev, je mogoče pričakovati, da bo po mestu slišati budnico domače godbe že za prihodnji praznik dela. Po delovnih organizacijah med drugim zbirajo prijave za godbenike. Društvo obrtnikov skuša najti člane tudi po obrtnih delavnicah. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI ENAK ZA VSE - Občinska zveza društev prijateljev mladine v Sevnici se že loteva priprav za letošnji sprejem dedka Mraza. Predvsem si prizadevajo, da bi bil ta dobrodušni dedek enako radodaren do vseh otrok. S pomočjo delovnih organizacij želijo pripraviti enotno obdarovanje. Brez skupnega dogovora bi nekateri prav lahko ostali brez vsega, medtem ko bi lahko bili nekateri deležni dobrot tudi po večkrat. ZANIMANJE ZA ŠOLANJE - V sevniškem Zavodu za kulturo se zanima za šolanje v večerni osnovni šoli 21 kandidatov. Trenutno je oddelek v Krmelju. Zavod pričakuje po novem letu pomoč občinske izobraževalne slaipnosti; takrat bodo lahko zopet odprli oddelek večerne osnovne šole tudi v Sevnici. ČESTITKA GASILCEM - V soboto ob 18.30 bo v dvorani TVD Partizan Boštani proslava v počastitev dneva republike. Kulturni spored pripravlja Prosvetno društvo Anton Umek-Okiškl Ob tej priliki nameravajo krajevni dejavniki čestitati domačemu gasilskemu društvu za prejeto občinsko priznanje. si:v\’iši;i vestnik ^ sklepa do gradnje ni več daleč Na vrsti Veliki Gaber in Šentrupert — Dobro sodelovanje SIS W(j ^ulega meseca je skupščina občinske izobraževalne Stga | Prejela sklep o gradnji šolskih objektov do konca pri-I telotoJV Pečini. Po dogovorih z izvajalci bo mogoče začeti z |)ij dn‘ci v Velikem Gabru in Šentrupertu že to zimo. >tt£b,fne8a dvoma’da ■ ^ le tane ^ poverili ' Prem' . med dnigim nudi L^se* Veno posojilo za ? S slSteka de™, predli Qai m°pnspevkom. Za imajo v rokah že tietn ’ v.tem tednu bo po °sti na voljo tudi za Šentrupert. Samoupravne interesne skupnosti pri pripravah najtesneje sodelujejo. Tako bo v Velikem Gabru med šolo in telovadnico zgrajen še večnamenski prostor za razne kulturne prireditve in shode. Poleg prispevka kraja in šole same se v akcijo vključuje tudi občinska sku tfeRONOG: '«sr 1» >1 !^°»0gu so se že pred ■V za kar najbolj dneva republike. 1)0 skupaj z druž-hU;"Vl! organizacijami in i^rlbo j?05*-!0 pripravilo pro-• novembra, na večer vili v Domu svobode. ^ ^adin ^alci’ mokronoški J. P. ^&kPN0G: i^EVNA mladina 0rganizacija Zveze i# rje. Radine v Mokro-M »j.0 jesen lotila obsež-A P Ituu, °bn°vi notranjosti re- Prepleskali so a ^ali okna in pod v prav se večina mla-pl), ^°mačein kraju šele ’ so se v t0 *cra' a^cijo vključili z 1% . n°stjo. Vrsta posa-jK Je opravila tudi več i (j(,,0stOv°ljnih delovnih fsokU So se zbrali tudi f bo°to- Dvorana v lepši •Jared za proslavo v • ko bo mokronoško rPor*)0^°jencev razvilo kulturna skupnost. Delavci Marlesa bodo hkrati usposobili prostor v stari šoli, kjer se sedaj stiskajo pri telovadbi, za potrebe otroškega varstva. Podobno bo sodelovala pri gradnji skupnost otroškega varstva tudi v Šentru- fjertu. Če bi se vsaka skupnost otevala gradenj na svojo pest, prav gotovo ne bi prišli do tako ugodnih rešitev. Predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Stanko Rečnik je optimist tudi glede pridobivanja samih lokacijskih in gradbenih dovo-ljertj, saj so Marlesovi projekti dognani. Po pripravljenosti tega podjetja sodeč, bodo po vsej verjetnosti lahko obe telovadnici z ostalimi pridobitvami uporabljali že prinodnjo jesen z novim šolskim letom. Posebnih težav ne pričakujejo tudi pri pridobivanju gradbene dokumentacije za dograditev druge faze mirenske osnovne šole, sama izvedba je predvidena za naslednje obdobje, ko naj bi podaljšali sedanji samoprispevek. Iz sredstev tekočega samoprispevka je predviden še odkup zemljišča za novo trebanjsko osnovno šolo in pridobitev gradbene dokumentacije. Za gradnjo trebanjske osnovne šole ponuja Trimo rešitev iz svojega novega proizvodnega Pozidava v sožitju s kmetijstvom V pripravah na občinski prostorski načrt kategorizirali zemljišča Kmetijska zemljiška skupnost v trebanjski občini je uspešno opravila zajetno delo pri kategorizaciji vseh zemljišč v občini. V pripravah na občinski prostorski načrt — naloga je poverjena novomeškemu Dominvestu — bo sedaj na vrsti predvsem usklajevanje z industrijo o tem, kaj bo za pozidavo. Opravljena kategorizacija razvršča vse površine v občini v osem katego- programa. Predloženi idejni projekt te tovarne zagotavlja prostor 1.200 otrokom. Občinska izobraževalna skupnost se bo sproti izrekla o posameznih investicijskih programih za posamezne gradnje. V tem okviru bodo tehtali tudi projekt Trima skupaj z Marlesovim. Vsi, ki se ubadajo s temi gradnjami, želijo, da bi Trimo s svojo tehnologijo prodrl. A. ZELEZNIK MIRNA: REDNA REKREACIJA Ker rekreacija na TRIM stezi v zimskem času v glavnem ne prihaja v poštev, je mirenski Partizan pripravil redne ure rekreacije v telovadnici mirenske osnovne šole. Vadba pod vodstvom Slavka Smuča je vsak ponedeljek od 18.30 do 20.30 za ženske in vsak torek ter četrtek od 19. ure do 20.45 za moške. f N Ostala le dva Ko se je bil Levstik namenil na svojo pot na Čatež, so se domačini pohvalili s svojim „dobro visokim stol-pom“, ubranimi zvonovi in na kraju tudi s šolo. V poslednjih desetletjih se je temu kraju že slabo pisalo. Edini preostali čateški gostilničar Stanko Ravnikar meni, da je po hribih ostalo polovico hiš praznih. Od svojega letnika najde v okolici le še enega vrstnika! Zadnja leta pa se je marsikaj spremenilo. Hiše so res še vedno raztresene, kot je ugotovil že Levstik, za cerkvijo pa stojijo še bolj zdržema kot v takratnih časih. Tam okoli je povezala več starejših stavb Elma, skupaj z novimi prostori je videz prijetnejši. „Tovarna, asfaltirana cesta in telefon dajejo utrip vasi,“ se pohvali gostilničar Stanko, ki je v tej domačiji že četrti naslednik v tej stroki. Zanimanje za gostilno so pokazali tudi ljubljanski muzealci, ki so zelo staro družabno igro „mar-janco“ celo vzeli s seboj. Vsak lastnik je vtisnil gostilni svoj pečat s kakšnim prizidkom. Tudi Stanko in žena imata nekaj načrtov. Že prihodnje leto nameravata prenoviti še drugi, leseni del Že Levstik je tožil nad slabo potjo, s trebanjske strani pa je kraj sedaj le s krajšim presledkom povezan z asfaltirano cesto. Stanko Ravnikar ne pozabi povedati, da krene tudi dandanes marsikdo po Levstikovi poti, seveda z avtomobilom. Sicer je v gostilni živahneje le ob sobotah in nedeljah. Da sega napredek tudi do posameznih domačij, se vidi po tem, da so jih pričeli obnavljati, marsikje pa zidajo tudi na novo. Mladi čutijo, da je tudi doma bodočnost. A. Ž. M Stanko Ravnikar: gostilna in nekaj kmetije. RAZPIS ZA PRIZNANJA OF Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte pri Občinski konferenci SZDL Trebnje razpisuje pet priznanj, ki naj bi bila podeljena prihodnje leto. Priznanja se podeljujejo posameznikom in organizacijam za aktivno delo in dosežke trajne veljave: za razvoj naše samoupravne socialistične družbe na ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosih na posameznih področjih družbenega življenja in dela, še posebej pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti združenega dela, krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov, pri neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov pri obločanju na vseh področjih in delovnih sredinah. Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela, druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij, družbene organizacije, društva ter občani. Predpisani obra2ci za predloge so na voljo v pisarni Občinske konference SZDL v Trebnjem. Končni rok za podajanje predlogov je 30. januar 1978. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF OBČINSKE KONFERENCE SZDL TREBNJE rij. Kot je že znano, dobrih površin tudi v trebanjski občini ni na pretek. Pri razporejanju, kaj od tega nameniti za pozidavo, ne bodo smeli vedno prevladati zgolj ekonomski računi. Pri zemljiški skupnosti opozarjajo, da bi marsikje lahko za industrijsko pozidavo izkrčili gozdne površine. Tudi stanovanjska gradnja se ne bi smela povsem braniti pobočnih leg na nagnjenih povrSnah. V zemljiški skupnosti menijo, da bi tudi v mejah zazidalnih območij ve- čjih naselij ohranili kakšno kmetijsko površno. Predvsem se zavzemajo za omejitev pozidave naselij na najboljših kmetijskih zemljiščih. V zemljiški skupnosti se zavzemajo tudi za dogovarjanje. Tako naj bi skupaj z gozdarji proučili, kje bi bila pozidava najmanj boleča. V razpravah po krajevnih skupnostih ni manjkalo težav, saj si marsikdo težko predstavlja, kako bo z razvojem na daljS rok. S tem da ima dobesedno vsaka parcela poleg obveznih oznak napisano, kako je z njenimi pravimi lastnostmi, bo tudi urbanistom lažje zarisati, kaj in kje bi radi gradili Najtežja opravila naj bi bila proučena predvidoma do konca le- ta- A. Z. Mrhovina na svoje mesto Poginule živali bodo poslej vozili v Zalog 1. novembra je prenehal z delom honorarni veterinarski higienik, ki je skrbel za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v trebanjski občini. Priznati je treba, da dosedanji način odstranjevanja živalskih trupel ni zagotavljal preprečevanja širjenja kužnih bolezni in onesnaževanja okolja. Mrhovino so namreč odvaža- li na odprtem vozu in zakopavali, kar ni bilo zadosti, da je nekateri ne bi celo izkopavali in raznašali po ožji in širši okolici Občina je sedaj sklenila pogodbo za odvoz živalskih trupel z veterinarsko postajo Posavje iz Ljubljane. Le-ta uporablja za to delo poseben tovornjak. Samo mrhovino odvažajo v zaloško kafilerijo. Za nemoteno delo službe po novem predlagamo, naj posestniki prijavijo pogin trebanjski veterinarski postaji. Le-ta bo napisala spremni dopis in obvestila ljubljansko veterinarsko postajo, pregledi bodo nato opravljeni v Zalogu. Stroške odvoza plača občinska skupščina Trebnje. Menimo, da niti v zimskem času ne bi smelo priti do posebnih težav pri odvozu zaradi težjega dostopa do nekaterih domačij. Pozivam gospodarje, da pomagajo veterinarskemu higieniku tako, da poginule živali pripeljejo do dostopne poti Pravočasno in neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel lahko v mnogočem pripomore preprečevati in zatirati kužne bolezni VETERINARSKI INŠPEKTOR CVETKO BUNC Izgovori rušijo načrte Pred dvema letoma je kmetijska pospeševalna skupnost zamenjala nekdanji sklad. S samoupravnim sporazumevanjem je bil dokaj razširjen krog tistih, ki jim razvoj kmetijstva ne sme biti deveta skrb. Knjigovodski podatki o dotoku denarja, žal, niso prav nič razveseljivi Do konca septembra je bilo na računu le 336.000 dinarjev od predvidenih 871.000, torej le borih 38,6 odst. Seznam tistih, ki dogovorjenih obveznosti niso poravnali, je kar zajeten. Tozd Ljubljanskih mlekarn iz Škofje Loke npr. ni vplačal dinarja ves čas, odkar obstaja skupnost. POČAKALI BODO NA ZAKON Pri občinski konferenci SZDL v Trebnjem so pripravili delovni osnutek za oblikovanje delegacij za prihodnje volitve. To delovno gradivo je glede oblikovanja delegacij predvidelo kar štiri enačice, predvsem kot povsem praktične in organizacijske spremembe. Predsedstvo občinske konference SZDL tega osnutka ni sprejelo, dokler nekaterih vprašanj ne bo pojasnil novi zakon. Tudi ob teh razpravah so bile ponovno potrjene mnoge prednosti delegatskega sistema pri odločanju delovnih ljudi in občanov. Trebanjski tozd novomeškega Gozdnega gospodarstva je ravno tako dolžnik še od predlani Med letošnjimi dolžniki so Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krompirja, brežiško Gozdno gospodarstvo - tozd Puščava, Dolenjka, Mercator, Ljubljanske mlekarne - tozd odkup in Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas. Strokovnjaki za pospeševanje kmetijstva v takih razmerah težko načrtujejo delo. Kot ljudje, ki so v neposrednem stiku s kmeti, so pogostokrat povsem neupravičeno tarča neizpolnjenih obetov. Med drugim namreč ta skupnost regresira strojne skupnosti in nabavo semen, pomaga pri načrtih za novogradnje, je pa tudi vir za delo same pospeševalne službe. Letos naj bi zadruga že deseto leto izvajala strokovno izobraževanje po vaseh; kod eden poglavitnih viro\ bi ravno tako morala nastopati pospeševalna skupnost. Zaradi pomanjkanja denarja je uresničevanje načrtov v negotovosti, zato bi bilo prav, da bi upoštevali potrebe kmetijske izobraževalne skupnosti zdaj, ko se bliža konec leta oziroma zaključni računi V njih je po sklenjenem samoupravnem sporazumu treba zagotoviti denar tudi zc.rtje. A.Ž. TREBANJSKE IVEM PRIZADEVNOST SE IZPLAČA - Nad povsem določnimi nalogami aanji šolskih objektov, bodo posebni gradbeni odbori Odbori so skrbno sestavljeni, v vsakem so le po trije člani: ravnatelj šole, predstavnik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti in predstavnik kraja. V Velikem Gabru gre predvsem krajevnim dejavnikom največ zaslug, da že imajo v rokah Marlesov idejni načrt. „POPRAVNI“ SKLIC - Med samoupravne interesne skupnosti z neuspešnimi sklici se je 10: novembra uvrstila tudi skupščina otroške- 4 ga varstva. Ponoven sklic je predviden za danes. POSTAJA V TEMI - Trebanjska avtobusna postaja je že večkrat povzročila nejevoljo v kraju. Kritike so nekaj časa zalegle, zdanje čase pa je spet tema. Nadstrešek z nekaj klopmi je ponoči neosvetljen, zato menda najbolj brezvestni menijo, da je kar javno stranišče. Tudi vozni red v temi ne hasne. DVOJNA KORIST - V zadnji akciji zbiranja starega papirja v trebanjski občini ga je tovornjak odpeljal nad tri tone. veliki Gaber je bil tokrat prvič vključen v akcijo, seveda so bili uspešni kott drugod. Po republiškem dogovoru nai bi bile podobne akcije poverjene izključno Rdečemu križu, ki namenja izkupiček za človekoljubne namene. V tovarnah papirja pa zmeljejo zato tudi manj lesa. TREBANJSKE NOVICE POSVET O URESNIČEVANJU ZAKONA V četrtek, 17. novembra, je bil v Črnomlju posvet, ki ga je sklical OK ZKS in povabil vse direktorje DO, OZD in tozdov. Beseda je tekla o uresničevanju zakona o združenem delu. Ugotovitve in zaključki posveta bodo služili za načrtovanje nadaljnjih akcij Zveze komunistov in sindikata na tem področju, obenem pa tudi kot vsebinski del av na obisk članov CK ZKS v uu. TEŽAVE Z UVOZOM Novi uvozni režim je prizadel tudi črnomaljski Belt, ki ima velike težave z uvozom sive litine, ki jo nujno potrebuje pri svoji proizvodnji Pri prizadevanjih, da bi to za Belt pomembno vprašanje uredili in posledice prepovedi uvoza čim bolj omilili, daje tudi skupščina občine kolektivu vso podporo. Gospodarstvo rešuje kulturo^ IV metliški občini je za malo denarja kar precej kulturne muzike - Vse delo na aniater‘,lf^ — Brez razumevanja gospodarstva bi kultura onemela ■ ŠOLSKI PEVSKI ZBOR — Osnovna šola v Starem trgu je obenem tudi središče kulturnega življenja v kraju. Pri vsakem praznovanju sodelujejo tudi starotrški šolarji s pevskimi točkami in recitacijami. Velik del zaslug za to gre učiteljicam in učiteljem, ki žrtvujejo tudi marsikatero uro svojega prostega časa. Ribištvo ni samo »namakanje” Črnomaljska ribiška družina je ena najboljših v Sloveniji — Prizadevanje za sodelovanje | vseh obkolpskih družin — Pomembna naloga tudi varstvo okolja in zaščita voda Črnomaljska ribiška družina bo prihodnje leto proslavila že 65-letnico obstoja. Danes je to močna družina, ki šteje 207 članov, 28 članic, 20 mladincev in 40 pioniijev in se lahko pohvali z lepimi uspehi tako na tekmovalnem področju, kot pri gospodarjenju. Nji- dvo ribolovno območje obsega Kolpo od Dola pri Starem trgu do ' linjo od izvira do Vranovičev, vso Dobličico, Krupica pa je „last“ obeh belokranjskih ribiških družin. sin ca, Lahinjo od izvira do Vranovičev, vso ; Črnomaljski ribiči imajo v svojih vrstah tudi dva športnika leta v občini leta 1975: Vesno Cvijak in Anton Butala. Seznam uspehov njihove družine na raznih teovanjih v zadnjih letih je res dolg, in to v vseh konkurencah, ekipno in posamezno. Zadnja tri leta je njihova članska ekipa zapored osvajala prvo mesto na republiškem prvenstvu, Vesna Cvijak je letos zasedla prvo mesto med članicami, izkazali sta se tudi Pavla in Dragica Cvijak, ki sta osvojili tretje in četrto mesto na republiškem prvenstvu. Letos so imeli kar dva člana v 5-članski slovenski ekipi, ki je zmagala na državnem prvenstvu. Prav tako se črnomaljski ribiči uvrščajo na prva mesta na vseh drugih večjih tekmovanjih v Jugoslaviji, ki se jih redno udeležujejo. V vitrinah v ribiški sobi ima družina kar 134 raznih priznanj in diplom, osvojili so 55 pokalov in hranijo štiri prehodne. Tudi sodniškemu kadru posvečajo veliko pozornost in so edina družina v Sloveniji, ki ima deset izprašanih sodnikov. Prav tako ribiči radi povedo, da so med 70 društvi v občini edini, ki imajo urejene vse pravilnike. V lanskem letu so člani ujeli okoli 80 kg salmonidnih rib in 1.800 kg belic. Vsako leto nare-de gospodarski načrt o vlaganju zaroda; na mestih, kjer vlagajo zarod, za dve tri leta prepovejo lov, prav tako tam, kjer je naravni drst. Najtežja riba, ki so jo doslej ujeli, je 28-kilogramski som, ki ga je ribič potegnil iz Lahinje; v Lahinji je za trnek prijel tudi 23-kilogramski krap, najtežji sulec je tehtal več kot 18 kg, ščuka pa 12 kg. O sodelovanju z metliško ribiško družino pravijo, da je najbolj zgledno sodelovanje med obema belokranjskima občinama. Za gradnjo ribnika na Krasincu, v katerem gojijo krape, so skupaj z Metličani letos delali 1.200 prostovoljnih ur; na Krasincu nemeravajo gojiti tudi linje. Črnomaljski ribiči si veliko prizadevajo za bolj tesno sodelovanje vseh obkolpskih družin, da bi se skupaj dogovarjali o enotnem nastopanju in gospodarjenju. Zarod v Kolpo vlagajo skupaj z ribiči iz Duge Rese, dogovarjajo se še z Vrbovškim. Upajo, da bo prihodnje leto že pripravljen samoupravni sporazum o sodelovanju ribiških družin Črnomelj, Metlika, Duga Resa, Ozalj in Vrbovško, tako da bi se skupaj laže vključili v akcijo za varstvo okolja in zaščito voda. Prav njim gre tudi zasluga, da so prvi grešniki, ki so v Kolpi prali avtomobile, plačah vsak po 1.100 dinarjev kazni. Sprožiti nameravajo tudi akcijo za popravilo jezov na Kolpi, ki so skoraj vsi v zelo slabem stanju. Žalostni ugotavljajo, da sta od 44 jezov na Kolpi samo dva zaščitena s hrvaškim republiškim zakonom, medtem ko Slovenija ni zaščitila niti enega. A. BARTELJ Zavzeto o štipendiranju Štipendijska politika in vse, kar je v zvezi s tem, je področje, ki še posebej zanima mlade, saj tako rekoč zadeva njihov življenjski interes. Prav od štipendije je marsikdaj odvisno, ali bo mlad človek lahko nadaljeval šolanje oziroma študij. Zato je bila razprava o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji v osnovnih organizacijah ZSMS v črnomaljski občini še posebej živahna in so mladi pokazali veliko zavzetosti. Vse pripombe so obravnavali in usklajevali na seji predsedstva OK ČRNOMALJSKI DROBIR KDAJ BODO DELALI - Ker prideta letos praznična dneva za dan republike na torek in sredo, je na željo združenega dela v občini izvršni svet odločil, da imajo združeno delo in šole ponedeljek, 28. novembra, prost dan, delali pa bodo v soboto, 3. decembra. V ponedeljek pa bo kljub temu delovni dan v kanizarskem rudniku, prav tako bodo na ta dan delali v družbenih dejavnostih, občinski upravi in sodstvu. Za trgovine, gostinstvo, promet in uslužnostne dejavnosti pa sta tako ponedeljek kot sobota delovna dneva. NOVA RAVNATELJICA V SEMIČU - Prejšnji teden je prevzela delo v semiški osnovni šoli nova ravnateljica Vera Jukič, dosedanja tajnica TIS. Jukičeva je bila za ravnateljico šole imenovana že septembra, vendar nove službene dolžnosti ni mogla takoj prevzeti, ker je mesto tajnika TIS tako odgovorno, da ttaja nekaj časa, preden se na njem znajde drug človek. ALI KOVAČ ALI OKTET - Do zadnjega gostovanja slovenskega okteta v okviru belokranjskega glasbenega abonmaja skoraj ne bi prišlo. Za isti dan nekaj ur prej ie bU prav tako v domu Kulture dogovorjen nastop popevkarja Miša Kovača in vodstvo Slovenskega okteta je jasno ivedalo, da svetovno znani ansam-ne bo nastopil, če bo pred njim prepeval Kovač. Čeprav je bilo zaradi tega nekaj nepotrebnih besed, je prevladala razsodnost in umetnost. OMILJENA PREPOVED -Zaradi prepovedi parkiranja avtomobilov v Ulici Staneta Rozmana - kar je popolnoma pravilen ukrep, saj je bila včasih ta ulica zaradi parkiranih avtomobilov na obeh straneh skoraj neprevozna - je prišlo do vprašanja, kako oskrbovati z blagom trgovine, ki jih je na tej ulici lepo število. To so uredili tako, da avtomobili, ki pripeljejo, oziroma nalagajo blago, lahko pred trgovinami parkirajo toliko časa, kolikor traja to opravilo. Če pa bo to posnemal tudi kdo drug, mu kazen ne bo ušla. V blagajno metliške kulturne skupnosti se od prispevka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v občini vsako leto nateče 530 tisočakov. FHina poklicna ustanova, katere dejavnost mora sofinancirati kulturna skupnost, je Belokranjski muzej, ki porabi na leto kakih 54.000 dinajrev. Od tega da občinska kulturna skupnost eno tretjino, eno tretjino prispeva republiška kulturna skupnost, eno tretjino pa črnomaljska. Letos je kulturna skupnost povzročilo tudi ukinitev film- namenila precej denarja za skih predstav, saj bi rabili veliko obnovitev matične^ knjižnice, ki denarja, da bi obnovili dvorano, je sedaj odprta dvakrat na teden nabavili sodobnejše aparature in v lepih prostorih na Pungartu. tako zagotovili obisk. Tako je .......... sedaj Metlika menda edino občinsko središče v Sloveniji, ki nima kina. Obenem pa je metliška občina ena redkih, ki nima profesionalnega delavca pri kulturni skupnosti in je vse delo na amaterski osnovi. Za prihodnje leto ima kulturna skupnost v načrtu adaptacijo doma Partizana v kulturni dom ter nujna vzdrževalna dela v metliškem gradu. 1979 bo na vrsti popravilo domov v Gradcu in na Suhorju. O razvitosti in nerazvitosti v:!« fr 0“ 5^ ^ metliške občine je w*°. drugih priložnostni jrecgP^ ^ ZSMS, o štipendijski politiki pa je razpravljal tudi svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL. V razpravi se je pokazalo, da bo ta dogovor moč izvajati takrat, ko bodo razvojni programi združenega dela usklajeni s kadrovsko in štipendijsko politiko v vseh delovnih organizacijah in družbenih skupnostih, zato mladi pozivajo združeno delo, naj v svoje razvojne programe vnese tudi štipendijsko politiko. Za dobro in enotno delo je treba organizirati enotno strokovno službo pri skupnosti za zaposlovanje, česar v črnomaljski občini sedaj ni Ta strokovna služba bi lahko bolje in hitreje povezovala potrebe združenega dela s poklicnim usmerjanjem in zaposlovanjem ter usklajevala štipendiranje iz združenih sredstev s kadrovskim štipendiranjem v združenem delu. V Črnomlju se zavzemajo, da bi pri dodeljevanju štipendij iz socialnega sklada imele večji vpliv družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih, od kjer so ti štipendisti, saj najbolj poznajo socialni položaj slehernega krajana pa tudi njegovo aktivnost. Očitno bo potrebno k sodelovanju pritegniti tudi Klub belokranjskih študentov, Center srednjih šol, delovne organizacije in KS, saj štipendijska politika ni, kot marsikdo misli, le domena vzgojnih in izobraževalnih institucij, marveč vse družbene skupnosti. Mladi iz črnomaljske občine so se pri vseh členih osnutka odločili za spremembe in navedli vrsto konkretnih pripomb. - V BELTU DVA TOZDA Z večino glasov so se delavci črnomaljskega Belta na referendumu izrekli za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela, tozda Livarna in tozda Mehanski obrat, in delovne skupnosti skupnih služb. Doslej je bil Belt tozd TAM iz Maribora, poslej pa se bo Belt v TAM zaradi skupnih interesov povezoval v okviru sestavljene organizacije združenega dela. Konec leta nameravajo v knjižnici zaposliti praktikanta, ki bo skrbel, da bodo v knjižnici zaživele tudi druge oblike kulturnega življenja. Kulturna skupnost se čuti obvezano, da pomaga knjižnici povečati sedanji skromni knjižni fond, za kar bodo denar prispevale tudi delovne organizacije, republiška kulturna skupnost in metliške družbenopolitične organizacije. Pokazala se je nujna potreba po zaposlitvi rednega knjižničarja. Za dejavnost Zveze kulturnih organizacij, ki združuje amaterske skupine in društva, prispeva kulturna skupnost kakih 80 tisočakov na leto; 40.000 dinarjev gre za republiško spomeniško varstvo, 35 tisoč pa za | arhivsko varstvo. Letos so se zaradi pomanjkanja denarja morali odpovedati belokranjskemu gledališkemu abonmaju, ki so ga lani organizirali skupaj s Črnomljem; eno samo gostovanje je stalo 15 do 18 tisočakov. Pomanjkanje denarja je Za množičnost Na zadnji sej razširjenega predsedstva OK SZDL Metlika, ki so se ga udeležili še predstavniki izvršnega odbora TTKS, predsedstva OK ZSMS, upravnega odbora TVD Partizan, predsednika šolskih športnih društev iz Metlike in Podzemlja ter drugi, je beseda tekla o telesni kulturi v metliški občinL Na seji so sklenili, da se morajo za uresničevanje sklepov tega razširjenega predsedstva zavzemati vse družbenopolitične organizacije v občini. Ena pomembnih nalog je spodbujanje in uvajanje telesne kulture v tozde in krajevne skupnosti, si prizadevati, da postane potreba po telesni aktivnosti res množična. Športna društva je treba ustanoviti povsod tam, kjer so za to osnovni pogoji. Razširjeno predsedstvo soglaša, da so prioritetne športne panoge v občini atletika, košarka, rokomet in namizni tenis. Posebno skrb bo potrebno posvetiti športnim objektom, saj je sedaj stanje na tem področju dokaj skromno; brez številnih športnih objektov pa se šport kljub vsej dobri volji ne more razvijati V bodoče bodo še vedno morali odvajati del sredstev iz prispevne stopnje za gradnjo športnih objektov, čeprav niso ta sredstva namenjena za to. Tu imajo v mislih predvsem zunanja igrišča pri OŠ v Metliki in Podzemlju, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Organizacijo športnih tekmovanj morajo prevzeti športna društva in zveza telesno kulturne organizacije, ki bo, ko jo bodo ustanovili konec tega meseca, združevala šolska športna društva, rekreativni šport in tekmovalne športne dejavnosti. Da bi vsa stvar bolje in lažje stekla, se predsedstvo zavzema, da bi s polovičnim delovnim časom zaposlili strokovnjaka, ki bo opravljal vsa strokovna in ostala opravila na področju telesne kulture. ODDELEK ZA TROBILA IN PIHALA Da se bo v Metliki moč učiti tudi igranja pihal in trobil, za kar je že dalj časa zanimanje, so ustanovili dislocirani oddelek glasbene šole „Marjan Kozina" iz Novega mesta. Za program in kvaliteto pouka bo skrbela novomeška glasbena šola, ki je zadolžena tudi za zagotovitev potrebnih učiteljev. Stroške za metliški oddelek bo nosila občinska izobraževalna skupnost. KONČNO ASFALT Po dolgem in mučnem čakanju, ki je povzročilo precej slabe volje in hudih besed, so vaščani Lokvice in Bereče vasi končno dočakali, da jim je novomeško Cestno podjetje asfaltiralo vaške poti. Asfalt so dobili tudi prebivalci Obrha, te dni pa pričakujejo stroje še na metliškem Bregu revolucije. Seveda so krajani povsod sami opravili vsa zemeljska dela. danega.' Merilo M doigg Jjt razvitosti je narodni o - ^ na prebivalca. Vendar]. ^ ^ vedeti, da gospodarske ^ ^ turne razvitosti ne ^ v Fsea meriti z istim vatJ.°f ^tur® Sloveniji ustanavljali ^ w ^ skupnosti, so p°nel\,rtj“scac' novoorganizimort^*> kulturnimi palačana. J - b in bogatimi % go kulturno .^nfrastruKi«1 ^ Metliki brez vsega. _ %pc Amaterski delavci p ^ ni skupnosti vidij ^ možnost v nadaljevanjj ti-ast danje „taktike“: pros^f prispevke v delovnih JI cijah. Še sreča, da s° ^. pravljene prisluhniti ^Ljar- ^ . ti. Tako bo melhško stvo za adaptacijo o ta zana prispevalo dinarjev. . „ * dTEU ^ Ti \ Slovesnosti za Slovenosti ob'letošnjem praznovanju metliška V petek, 25. novembra, bo ob 18. uri v športni slavnostna akademija. -?A noveIlV * ^ Ravno na dan občinskega praznika, v soboto,j v ! i. bra, ob 35-letnici partizanskega napada in iiničenja ^oVici, distične postojanke na Suhorju, bodo ob 8.30 na ^ ^ (i pri Suhorju odkrili spominsko obeležje. Ob 9.30 j I XIV. divizije na Suhoiju skupna svečana seJa ^Tjiuj* til. " £ skupščine, zbora delegatov KS Suhor, ki na ta dan P^^jj, £ tudi svoj krajevni praznik, in družbenopolitičnih OI& JiiO * — t--j- položili t---------------—"vnoroizv Suhorju. ajf Ob 11. uri bodo položili temeljni kamen za novo pr dvorano IMV na Suhorju. •*vnoso| V nedeljo, 27. novembra, bo ob 10. uri otvonte bljene ceste Podzemelj — Krasinec in zaključek ko ^ del v KS Podzemelj. Za dan republike, 29. novem 6. uri budnica metliške godbe na pihala. i PRVI PRETOK — Letošnji pridelek vina v Beli - ^ spomladanske pozebe manjši kot prejšnja leta, ven1o&F dobro. V metliški vinski kleti sedaj vino prvič Prstei odstranjujejo od droži. Konec meseca bodo na trgu Pr* letošnje metliške črnine. SPREHOD PO metlik* DEL CESTE, ki vodi h gostišču Veselica, so asfaltirali, in sicer do Smrekarjeve hiše. Bolje kaj kot nič, vendar pa bi moral kdo poskrbeti tudi za razsvetljavo. Sploh je Hrib v poltemi, kar starši otroke, vračajoče se iz šole ali od društvene telovadbe. Nasplošno so metliške ulice slabo razsvetljene, izjema je morda le Cesta bratstva in enotnosti, ki pa tudi ne sije v bleščavi. METLIČANI SO IMELI SPET priložnost izkazati se z zbiranjem odpadnega papirja. Pobiralci vedo povedati, da so naleteli na naivečje kupe pred hišami, v katerih bivaio delegati. Nič čudnega: delegatski sistem je zamotan in za razčiščevanje nejasnosti je treba včasih napisati goro papirja. Velikokrat tudi v težko razumljivem jeziku. NA KONFERENCAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK v „Beti“ je bilo med drugim slišati tudi vrsto pripomb na račun slabega informiranja. Kmalu so se sestali odgovorni, se temeljito pogovorili o izboljšavah, izvolili so nove urc°'hodo^, obljubili, da bo ■ # V ,yt1 Obljubi gre verjeti, dobro zavedajo pon>en miranja. ^ yi MERU pn - p*--,, ne- veselo. Dt-lavski sV^. ’’rejeU® sejo, potempa bodo^ e^ delavci, ki s0 JIr£k0n'u z4W dvajset let. Marši* podobna srečanj3 da spominu, zato upa"10-letos tako. vijTlj' NEKAJ ili SKSVV SfeS/fl nezadržen smeh« P n J slabo voljo. beogfais^ U ^ nastopil v imeiu krajaj^)#^ matorija, ki po« & up«P pis^l pravočasno Pf>JaV‘]0 pi^ 0C se pravi ki %iala,n°S do str°Jev. orodja in !?v i*?*!** ^delavi tega sporazuma Jfe.1-1-197«, ampak da t. I*ejeli tak sistem, ki bo za imesprejeli tO j^Poslene i" s .^Ciie i /ne in napredek delovne 1 j Je najboljši. Če bi to lil® ^ ,.s sistemom ogrevanja v fr < da mora sistem “,f tlJtuj ™ bomo odprli čimveč % ^ko stavbo kar najbolje til' ^tP0n»pa da ** ponekod imeli no epotrebnem zaprte." nSf so merili količi- , n Wst ^ i S0 lahko ocenjevali • a* ^ tv. Kakovost in gospo-% n 0cen^a še posebna ^ ^ y5j' j , P°zna delo. Seveda so če je na primer kakovost izdelka enega oddelka taka, da bo izdelek zadovoljil vse oddelke, skozi katere bo šel v nadaljnjo obdelavo, in končno še trgovino oziroma potrošnika. Ves predlagani sistem nagrajevanja bo vezan na dohodek. Tako smo na primer izračunali, da smo ustvarili lani 16 milijonov dinarjev dohodka v 400.000 delovnih urah, kar pomeni 40 din dohodka na uro. Če od tega porabimc 30 dia.za kosmate (bruto) osebne dohodke, nam ostane 10 din za ostalo oz. sklade in tako dobimo tudi delitveno razmerje 40 : 30 oz. 1 : 0,75.“ Vendar se že zdaj zavedajo, da predlagani sistem še daleč ni popoln oziroma najboljši Še preden so ga sprejeli, imajo že v načrtu, da ga bodo do jeseni 1978 izpopolnili. ANTON KRIŽ: „Pri sporazumu o nagrajevanju je pomembno, da je tak, da se krepi delavsko samoupravljanje, se pravi, da postaja delavec vedno bolj svoje sreče kovač Izpopolniti bodo morali tudi merila za ocenitev delavčevega prispevka v obliki minulega dela. J. PRIMC dai-i, iitfr f « So J?Vc* ^ vpogled listine, hn 0Cenjen' oni i*> vsi “°do končno oni sami »Krila. 1 ^JotovrP* "l0raJ° teh merit-uAli K„j° vati tudi strokovno med drugim ocenili, — NA PLAN! zbor Svobo-", ];} r eriVabi v sv°je vrste elova« 7 P°jej° in žele !tesent- pevskern zboru, [haje u Pridejo kar Hit’^ ,s° vsak torek in asberJ 18-ure do 19.30 učilnici v novi Tekstilana novim pionirjem Tudi v bodoče podobne obdaritve „Nova merila za delitev osebnih dohodkov, ki jih bodo predvidoma sprejeli do novega leta, bodo pravzaprav le dopolnitev dosedanjega sistema nagrajevanja,“ je povedal za uvod v razgovor predsednik komisije za uresničevanje zakona o združenem delu v INKOP Kočevje Anton Križ in nadaljeval: Na centralnih in podružničnih šolah bo svečan sprejem v pionirsko organizacijo 26. novembra. Združen bo s kulturnim programom in pogostitvijo. Na slavje so vabljeni starši otrok ter vsi, ki so prijatelji mladih in spremljajo njih delo in razvoj. prispe-za nabavo knjižic 'S Fare na turizem - v •j da bo z boljšo ,Sov ^ Pohajalo h Kolpi čakajo, kdaj bo ' tom Za> ki onesnažuje 1,1 pa bi ta prostor tv bS 8tadnjo motela ali tjtnpJIJP3; Tudi drugod ob ^ odrini0 postopno urejati t^sto m relaeacijo izletni- SV4 .^LA? - Sedanji šolski je treba temeljito ieie ‘ z®a(iiti novo šolo, bila ^".tažno. Takega o°e šolski poslopji. ,°^mf.J^-l.p,roučevala ^jmh krajih. stanje 'J“u' Krajih. l)®Vas "pTudi p o de želje, ‘ebo Fara> vedno bolj Tu er. Prostorskem načrti zgradili cesto in bodo ^ bencinsko črpalko, „,u , proizvodni obrat, »aio m .°yno stavbo, v kamp, šolo itd. v0(jo treba načrtovati otskp’ ktriko, cesto itd. ^knJ • načrtovanju pa se . karnj posvetovali z *liŠati P°men.l> da mora KS ,lv. kai in predloge loj, 1 Potrebujejo in kje naj Tekstilana Kočevje je vala v sklad „Pionirka sem! Pionir sem!” 3.000 din. Tako bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami občine Kočevje, ki so prispevale po 500 din, in Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Kočevje, ki je prispevala 1.000 din, omogočila, da bodo vsi, ki bodo letos sprejeti v pionirsko organizacijo razen pionirske čepice, značke in rute dobili tudi to knjižico, iz katere bo novi pionir spoznaval v besedi in sliki pionirsko organizacijo in svojo domovino. Iz Kolpske doline DELAVSKI AVTOBUS - Za organiziran prevoz na delo v Kočevje in domov še ni poskrbljeno. Prav bi bilo, če bi z območja ob Kolpi odhajal avtobus tako, da bi pripeljal pred 6. uro v Kočevje, okoli 14.15 oz. 14.30 pa bi spet odhajal iz Kočevja. PLAČNIK NIČ NE VE - KS Vas-Fara je dobila pred kratkim račun za plačilo skoraj 90.000 din za gradnjo kanalizacije v Slavskem lazu. KS je račun zavrnila, ker del ni naročila. Pri KS pravijo, da na njihovem območju brez njihove vednosti ne sme nihče ničesar delati Plačnik pa bodo le za dela, ki jih bodo naročili. DOKONČATI CESTO - Vedno pogosteje je slišati pripombe raznih krajevnih in drugih organov, da je treba dokončati oziroma prebiti cesto Fara-Žaga-Dol. Tako bi bila Fara povezana z Belo krajino, medtem ko moraš zdaj peljati v Dol po cesti čez Livold pri Kočevju. NOVI ASFALT Cestno podjetje Novo mesto je razmeroma hitro posodobilo in asfaltiralo odsek ceste od Kočevja proti Dvoru do odcepa za Gorenje oz. Staro oerkev. Pred kratkim so oložili grobi asflat, dokončali pa ta odsek spomladi. položi bodo , >robne iz Kočevja t\ lit 8l,vnem ELAJO - Sema- kot vozniki, 1 „ mestnem križišču že miličnik. Pa s h __ v pomoč še prometni !y?io. jih še svetlobno ’ i lk ff ljudi? ” so za nekatere * r"-" ! radi opazujejo novi • Pripomb imajo na jV so pogruntali «**j dn na “leno znamenje H,. Mede ceste in že jih k . C1 Znat j-i — l Ostali del ceste c a*i manj sreče. Čas M i H Hr m n % Hi yec, oclgovarjn I ^ uslužbenci SDK Pat v novi bazen? unajo pred svojo m dežju lasten SP* « 0 h?C.cv je morda prekra-0 potrebno, da bi . Vtn . k, dokler se ne L u privadili tako pešci TEŽAVE S SNEGOM - Sneg je na srečo hitro skopnel, pričakujemo novega. Opozoril pa nas je le, da za zimo še nismo pripravljeni. Ponavlja se stara pesem iz prejšnjih let. Ceste so bile sicer hitro splužene in očiščene. Sneg so zrinili kot običajno na pločnike, katerih kasneje ni nihče očistil. Tako so pešci zopet mešali brozgo, ker so bile tudi kanalske mreže (odtoki) zamašene s spluženim snegom. Prav imajo oočani, ki trdijo, da slabimo samo za voznike, pefci pa naj se prebijajo po ulicah, kakor vedo in znajo. KMALU ZAKLJUČEK - Izpitna komisija za voznike motornih vozil, ki dela za območje občin Ribnica in Kočevje, bo z letom 1977 končala delo s 15. decembrom. Ta dan bodo zadnji praktični izpiti. V letu 1978 bodo izpiti po razporedu prijav, in sicer od 20. januarja dalje. TUDI NA SVETNIKE SE NI ZANAŠATI - Tu in tam smo v tej rubriki priobčili tudi vremenske pregovore, pa ne zaradi cerkvenih svetnikov, ampak da vidimo, kaj pravi ljudska modrost. Letos sta šla ta modrost in dejansko vreme v velik razkorak. Dobrota je sirota Krajevna skupnost Vas—Fara, ki se je zelo prizadevala za posodobitev ceste Kočevje-Brod na Kolpi, je pomagala investitorjem in izvajalcem del, kolikor je največ mogla. Izvajalcu del je tako dala v brezplačno uporabo svoj peskokop in zemljišče za asfaltno bazo. Cesta Kočevje-Brod je že dve leti posodobljena, izvajalec del pa še vedno ni vrnil KS peskokopa. Še vedno ga brezplačno izkorišča za gradnjo cest celo v sosednji republiki Pri vsem tem pa lastniku peskokopa, KS Vas-Fara, sploh ne pusti, da bi ta peskokop izkoriščal za lastne potrebe. Tako je KS za potrebe asfaltiranja ceste in urejanje drugih zadev v Slavskem lazu vozila pesek iz okoli 30 km oddaljenega peskokopa v Mozlju pri Kočevju. Pri asfaltni bazi pa se je zapletlo predvsem zato, ker investitor ne pove, koliko časa bo še tu. Razen tega baza s svojim težkim, gostim dimom onesnažuje okolico, ker nima filtra, čeprav ga druge podobne baze imajo. Ta dim ogroža občane, hiše, travnike, poljščine in celo življenje in delo v šoli Vse je črno, ljudje težko dihajo, zelenjava ni užitna. Vendar bi ljudje še potrpeli, če bi vedeli, da to zastrupljanje ne bo več dolgo trajalo. Ves ta primer spominja na zgodbo o ježu in lisici. Kot je jež izrinil lisico iz brloga, tako je izvajalec del izrinil KS iz peskokopa; zdaj pa z dimom rine občane iz doline. KS se sicer pritožuje, vendar premalo odločno in zelo verjetno ne na pravi naslov. Če ne pomagajo pritožbe pri izvajalcu, se bo pač treba pritožiti na organe, ki so nad njim. J. PRIMC Veliko prijavljenih, malo sprejetih Glasbena šola Ribnica ima premalo učiteljev, preslabe prostore in premalo denarja, da bi lahko sprejela v uk vse, ki si žele glasbene izobrazbe Njihov delovni čas se začne, ko drugi v glavnem počivajo. Kasno zvečer vidite otroka, ki nekam hiti s harmoniko na hrbtu ali s kakšnim drugim inštrumentom. Kdo so? Kam gredo? To so učenci glasbene šole Ribnica, ki gredo v šolo po novo znanje. Ravnatelj Glasbene šole Andrej Puhar nam je na kratko predstavil šolo tako: „Imamo šest instrumentalnih oddelkov: klavir, violina, kitara, harmonika, pihala in trobila. V okviru pihal so trije pododdelki: blokflavta, flavta in klarinet. V šoli uči 5 učiteljev; od teh se vozijo trije iz Ljubljane, eden pa iz Kočevja. Doslej je šolo uspešno končalo 460 učencev. Ena izmed bivših učenk, Hedvika Petje, je absolventka klavirskega oddelka glasbene akademije v Beogradu. Na akademijo se je vpisala, ko je končala 10. razred glasbene šole Ribnica. Vsako leto dobivamo več prijav za sprejem v šolo. Če bi imeli več učiteljev, denarja in prostorov, bi lahko sprejeli tudi 200 učencev. Za sprejem na šolo so letos zaprosili tudi mladinci oz. pionirji iz Loškega potoka, Podpreske in celo Kočevja (na oddelek za kitaro, ki ga v Kmalu vežice Krajevna skupnost Ribnica je dobila posojilo za gradnjo treh mrliških vežic na pokopališču v Hrovači. S SGP Zidarjem Kočevje so že sklenili pogodbo, da bo letos pripravil zemljišče za gradnjo, uredil priključke, dogradil vežice do prve plošče in uredil še nekatere zadeve, kar bo veljalo skupaj okoli 500.000 din. Prihodnje leto do jeseni pa bodo vežice dograjene. Vsa dela, vključno z zunanjo ureditvijo in asfaltiranjem, bodo veljala okoli 2,5 milijona din. Za ta namen bo KS porabila del samoprispevka in druga .sredstva, ki jih bo zbrala v dogovoru z delovnimi organizacijami in skupnostmi. Gradnja mrliških vežic je bila nujna, saj so zdaj pokojnike do pogreba imeli kar v stanovanjih. To je bilo posebno neprijetno in nev-šečno v stolpičih in blokih. Če pred dograditvijo mrliških vežic pa bo treba rešiti še več drugih zadev. Kočevju ni), a smo jih morali odkloniti. Skupno smo letos vpisali na šolo 109 učencev, več jih pa kljub najboljši volji nismo mogli. Večina vpisanih je iz delavskih in kmečkih družin.“ Ves kader glasbene šole je vesten in požrtvovalen, izmed učiteljev pa se je še posebno izkazal Matija Suhodolc, ki pravi: „Žal bi mi bilo, zapustiti otroke. Pridni so in navezal sem se nanje. Zato mi potovanje iz Ljubljane do Ribnice ni težko. Učenci glasbene šole nastopajo na raznih proslavah, akademijah in drugih prireditvah okoli 30-icrat na leto. Razmeroma pogosto se predstavijo tudi na RTV Ljubljana. Brez glasbene šole bi bilo kulturno življenje v ribniški občini osiromašeno. Glasbena šola dosega torej lepe uspehe. Kandidatov za sprejem je vedno več. Žal pa deluje šola še vedno v istih, starih in neprimernih prostorih. Tudi šolski inventar je komaj še uporaben. Vse to pomeni, da se bodo morali izboljšati tudi materialni pogoji šole, če hočemo, da bo še naprej dosegala uspehe.” M GLAVONJIČ USPEŠNI HARMONIKARJI — Na prireditvah v ribniški občini najpogosteje nastopa harmonikarski orkester glasbene šole, ki ga vodi Matija Suhodolc. (Foto: Glavonjič) Brez glave ni življenja Kako reševati izobraževanje odraslih? Na razpis za direktorja Delavske univerze (DU) Ribnica ni bilo prijav. Zato je občinska skupščina na zadnji seji sklenila, naj komisija za volitve in imenovanja pripravi predlog za imenovanje začasnega vršilca dolžnosti direktorja. Medtem pa so se začeli razgovori z DU „Boris Kidrič" v Ljubljani o Tudi kmet združuje delo Za obveznosti KZ jamči tudi član zadruge O uresničevanju zakona o združenem delu v kmetijstvu smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem KZ Ribnica Jožetom Benčinom. V KZ Ribnica so sredi tega meseca izvedli referendum o združitvi KZ v SOZD „Kmetij-stvo, industrija, trgovine11 (KIT). Od 813 vpisanih volilcev jih je glasovalo 714 ali 88 odstotkov, od tega 577 ZA, 110 proti, 27 glasosvnic pa je bilo neveljavnih. Referendum je torej uspel in združitev bo izvedena z novim letom. Od združitve si obetajo, da bodo dohodkovni odnosi urejeni, se pravi, da rizika ne bosta nosila le kmet in zadruga, ampak tudi predelovalna industrija in trgovina. Izpeljana bo delitev dela in nalog med članicami SOZD; razen tega bodo v okviru SOZD lahko organizirali nekatere raziskovalne in druge službe, ki si jih prej posamezna KZ ni mogla provoščiti. Za združevanje v SOZD in za referendum so pokazali največ zanimanja tisti člani KZ, ki tržno sodelujejo z zadrugo. Član KZ je zdaj namreč tisti, ki je sklenil s KZ splošno dolgoročno pogodbo o pogodbenem sodelovanju in članstvu, ali pa tudi njegov družinski član, ki dela na kmetiji in je izpolnil pristopno izjavo. Prav zdaj pa pripravljajo nov samoupravni sporazum o združevanju kmetov in dela delavcev v KZ. V njegovem osnutku je predvideno, da bo član KZ lahko tisti kmet,, ki bo združeval svoje delo, sredstva ali tudi zemljo in bo v ta namen sklenil dogovor oz. dolgoročno pogodbo s KZ za najmanj 5 oz. 10 let (inačici). Ta osnutek predvideva tudi, da bo KZ e Ribnica še naprej enotna OZD, se pravi brez posebne temeljne zadružne organizacije in drugih tozdov. V osnutku je posebno lomembno določilo o jamstvu, pravi, da za obveznosti KZ jamči razen članov kolektiva še KZ s premoženjem in občinska skupščina ter tudi član KZ do 10 odstotkov vrednosti letne proizvodnje, ki jo proda preko KZ, oz. do dvakratne višine osebnega dohodka (inačica). To je le nekaj misli iz osnutka sporazuma, ki bo v kratkem dan v javno razpravo. Vsak član KZ bo dobil osnutek v roke. J. PRIMC združitvi obeh DU oziroma o proučitvi možnosti za ustanovitev območnega izobraževalnega centra DU „Boris Kidrič" v Ribnici. Tako bi za Ribnico rešili problem strokovnega vodstva DU, programov izobraževanja, načrtovanja izobraževanja in izvajanja izobraževalnih oblik. Predstavniki DU „Boris Kidrič" bodo v kratkem pregledali stanje na področju izobraževanja v občini Ribnica, nato pa bodo v razgovorih s predstavniki združenega dela skušali ugotoviti, če je združeno delo pripravljeno izobraževanje za svoje potrebe zaupati novemu izobraževalnemu centru. J. P. USPEL REFERENDUM -Glasovanje članov KZ Ribnica o združitvi KZ v SOZD KIT je uspelo: Slemenci so na volišču pri Sv. Gregoiju glasovali že do 10. ure 85-odstotno. France Modic) (Foto: Ribniški zobotrebci BLATO IN ASFALT - Majniko-va ulica v Ribnici, ob kateri je tudi novi vrtec, je bila v deževnih dneh komaj prehodna in prevozna. Vzrok je bil tudi, da so ob njej polagali cevi. Z vedeli smo, da bo nevšečnosti kmalu konec, ker bodo ulico še ta mesec asfaltirali. • •• NOVA CESTA - Te dni dokončujejo urejanje in asfaltiranje 700 m dolge ceste za Sušje. Dela bodo z ureditvijo odtočnih jarkov, delno ureditvijo kanalizacije za meteorno vodo in z asfaltiranjem veljala okoli 900.000 din. Od tega bodo vaščani prispevali 170.000 din. Pri asfaltiranju je bilo veliko težav zaradi slabega dela režijskega odbora. Zato nekatere zadeve še do danes niso rešene. ODRASLI V ŠOLO - V okviru Delavske univerze Ribnica so organizirane naslednje šole in tečaji: 8. razred osnovne šole, strojepisni tečaj, tečaj o varstvu pri delu za neposredne proizvajalce in vodilne elavc delavce ter obrambe in civilne iz ljudske ičite za neraz- porejene občane. Na željo Združenja obrtnikov pripravljajo še pre- davanje o psihologiji prodajalcev in gostinskih delavcev, na ‘katerem bodo udeleženci zvedeli, kakšen naj bo pravilen odnos do kupca, gosta oz. stranke. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 24. novembra, „Tudi angeli steljajo z desnico"; 26. in 27. novembra „Zardoz“, 30. novembra in 1. decembra „Dina-mitar Joe“. 26. in 27. novembra bo matineja „Zajedalci“. ^ OČEUSKE NOVICE hi/?) - 24. novembra 1977 REŠETO 2° SEJEM KMEČKE MEHANIZACIJE GORIZIA 3-11 DECEMBRA 1977 RAZSTAVIŠČE «£$POMEGQ» Tet. <04ST! 3(138\ ^ I I ***»». «.«><«.« « • * * ' l> «»*»»*.,,,*«»<«»*»«(<* « * ir «ij ZDRUŽENJE TRGOVCEV GORIŠKE POKRAJINE TRGOVINSKA ZBORNICA - GORICA OBČINA GORICA OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU ČESTITAMO VSEM OBČANOV DOLENJSKE. ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO • ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z . VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! VOZNIKI! «*<»«» * »c 14 * * $ ■ ♦ ♦ ♦ «»*1 «***»;*.*>,* « * ^ ♦ '♦*« K » •««,»>«»( t y im* *♦ <►**♦*♦ ' ♦ ^ K ♦ • •* « •** • * »•)•«*+ ' * * ** >« *«M * ♦ * # * I % *>*«<<«* ♦** *<«*»<«<%»<*» '*♦« ? .1 V"! ** *•** ’♦ v* ~ ♦ *M ♦**«»»*« t * * *««» »*««»«'* ****♦« ♦, *i 1» t : Uit!* i ♦ JJtf f ******** M • «*«**. ♦ v * , . » ** * * . • ' *t; > t M *•** **♦§ t •* ? » • t** vn* <-***# i'*fT 20 mm TECTYL CENTER ^KUPON ■ ■■ za brezplačen vstop na razstavišče „ESPOMEGO" 2. SEJEM KMEČKE MEHANIZACIJE GORICA (Italija) od 3. do 11. decembra 1977 DOLENJSKI LIST ■•■•■•■■■■■■•■■■■■■•■■■••■■■■■a■■■■■■■■■■■»■■•■■■■■■■■■■■■■■»»•■■•■■““““ Se?ieiisk0 JlLjimrnirnfnžJi podjetje Novo mesto ADAMIČEVA 2 KOMPAS JUGOSLAVIJA Cistične “ i- f»« mik INFORMACIJE } |INEX INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA NOVOLETNI LETI S*«6 se dodatnih letov na novo leto, ki so na-/Ijeni samo začasno zaposlenim v Nemčiji in nji-jotL*1 nai°žjirn sorodnikom. Cene letov so 50 od-ritov- nižie °d rednih linij! Z obiskom razveselite najdražje. jfcMMfff fakturi Stottttart 1 Zagreb { DflsseMorf Hannover Stuttgart Prodaja kart in informacije: ZR Nemčija: ' nk,T«./l’?a,n 1 Po8t,ach 3009 ' Wilheim-Leuschner-Strasse 2. •elefon (0611) 2 57 32 50 ,2 57 32 51. S filialami: SS.NKP,,,, 2? OOSsci /Main 1 • Miinchener Str. 42 • Tel. (0611) 2 57 32 01 i«.5rP°RF1 • Steinstrasse 20 • Tel. (0211)32 98 78 + 32 63 09 h - LangeReihe20 T:elefon7o4o')24 30 29 + 24 68 08 tL°1 • Herforder Str. 31 (Berl.Platz) • Tel. (0521) 6 32 82 8*0ta,lU?f.^i?r,a Aviopromet, Titova 48, tel. (061) 313-366, KOMPAS - Novo mesto In SAP - Sevnica IVAN BOBIČ SOBOSLIKARSTO IN PLESKARSTVO Marjana Kozine 51 Novo mesto tel.: 21-115 (068) Lastnikom avtomobilov sporočam, da sem začel opravljati notranjo in zunanjo zaščito v Valvolin Tectylom na Partizanski cesti v Novem mestu tik pred izlivom Težke vode v Krko. Naročite se lahko osebno ali tele-fonično. ^ Se priporočam I___________j , Ta©D? J1978GJ* PAVLIHOVA* I PRATIKA M KOLEDAR • IMENA • VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV• KAJ PA ZDRAVJE?• DOBRA VOLJA* IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH • UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH rn ZANIMIVOSTI • HUMOR • vesela*debela• •brana • iskana OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO, PARTIZANSKA 12 . Pri gradnji nove upravne stavbe Elektro Novo mesto v Bršlinu je ONPZ Hrast opravila vsa obrtniška dela, sodelujejo pa tudi pri drugih večjih objektih kot sta na primer poslovna stavba Ljubljanske banke v Novem mestu in hotel Metropol. V____________________________;________________________________________________________________________________ J ONPZ „HRAST" Novo mesto je ustanovilo 28 novomeških obrtnikov z namenom združiti delo in sredstva v smislu zakona o združenem delu. Zadruga je pričela poslovati ob polovici letošnjega leta in ima danes v> “-»ko petdeset članov, kar potrjuje pravilnost odločitve ustanoviteljev. V zadrugo so vključeni obrtniki iz občin Novo mesto, Metlika in Črnomelj. Začetni rezultati poslovanja ONPZ Hrast so dokaj ugodni, saj se letošnja realizacija približuje desetim milijonom dinarjev. . Dejavnost zadruge je zelo široka, saj zajema večino registriranih obrtniških dejavnosti in se kot taka vključuje v zadovoljevanje potreb gradbenih storitev podjetjem v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Črnomlju in v Krškem, s tem pa bo prihranjenega precej denarja, ki je doslej odtekal v druge občine in v druga območja. ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO! ISKRA ŠENTJERNEJ ISKRA IEZE - TOZD TOVARNA UPOROV IN POTENCIOMETROV ŠENTJERNEJ PRIHRANITE NEKAJ SVETLOBE ZA JOTRI Z ZATEMNILNIKI ISKRA roi in po 2 'drV*'n? *iut*em 'n poslovnim partnerjem čestitamo za dan republike'in se ufUjemo čestitkam občanom občine Metlika ob njihovem občinskem fiiku. inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novo mESTO OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOLENJSKE. boste enostavno in praktično regulirali osvetljenost prostorov in hkrati veliko električne energije. TEDENSKA Četrtek, 24. novembra - Ivan Petek, 25. novembra - Katarina Sobota, 26. novembra - Konrad Nedelja, 27. novembra - Bernarda Ponedeljek, 28. novembra - Jaka Torek, 29. novembra - Dan rep. Sreda, 30. novembra - Andraž Četrtek, 1. decembra - Marjan LUNINE MENE 25i novembra ob 18.31 uri - ščip Četrtek, 1. decembra - Marjan Petek, 2. decembra - Branka Sobota, 3. decembra — Franček Nedelja, 4. decembra - Barbka Ponedeljek, 5. decembra - Stojan Torek, 6. decembra - Miklavž Sreda, 7. decembra - Ambrož Četrtek, 8. decembra - Marinka LUNINE MENE 3. decembra ob 22.16 uri - zadnji krajec BRESTANICA: 26. in 27. 11. ameriški film Spopad v jetnišniri. 29. in 30. 11. ameriški film Texas ekspres. BREŽICE: 25. in 26. 11. francoski barvni film Nepopravljivi Bel-mondo. 27. in 28. 11. italijanski barvni film Človek iz ulice deli pravico. 29. in 30. 11. ameriški barvni film Malori. KRŠKO: 26. in 27. 11. jugoslovanski film Trenutek odločitve. 30. 11. francoski film Specialni oddelek. 3. in 4. 12. slovenski film Sreča na vrvici. 7. 12. italijanski film Mali greh. MIRNA: 29. in 30. 11. film Nava-ronski topovi 3. 12. film Nora dirka. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 25. do 27.. 11. ameriški barvni film Maščevanje zelenega obada. 28. in 29. 11. sovjetski barvni film Komandir srečne ščuke. 30. 11. in 1. IZ zahodno nemški barvni film Krvavi jastrebi Aljaske. RIBNICA: 26. in 27. 11. ameriški barvni film Afriška zveza. 3. in 4. 12. ameriški barvni film Mož z zlatim samokresom. SEVNICA: 26. in 27. 11. ameriški film Sinovi pustinje. 30. 11. domači film Čudoviti prah. 3. in 4. 12. ameriški film Safir v Afriki 7. 12. itaHjansko-sovjetski film Nora dirka. TREBNJE: 26. in 27. 11. hongkonški barvni fanntastični film Zelena nevarnost 3. in 4.12. ameriški barvni akcijski film Boter - IL det SLUŽBO ISCE SPREJMEM kakršnokoli honorarno delo v popoldanskem času (lahko vsa strojepisna dela). Naslov v upravi lista. SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlim KV ali priučenega mizarja. Informacije do 17. ure dalje. Naslov v upravi lista (3747/77) ali telefon: 21-420. TAKOJ zaposlimo kvalificirano ali priučeno natakarico. Osebni dohodek po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši Gostilna Šerek, Višnja gora, telefon: (061) 784-021. ZAPOSLIM dva mlajša KV mizarja Sihištvene ali stavbne stroke, ožnost nadurnega dela, OD po dogovoru. Bojan in Neda Gerden, Mizarstvo, Ivančna gorica 92. STANOVANJA FANT išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3746/77). IŠČEM eno - ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Plačam za dve leti vnaprej. Telefon: 23-598 popoldan. MLAD pošten fant išče opremljeno in ogrevano sobo v Črnomlju. Na- slov v upravi lista (3683/77). STANOVANJE v okolici Krškega-Leskovca vzamem v najem. Nudim predplačilo. Naslov v upravi Usta (3684/77). VZAMEM v najem dvosobno stanovanje v bloku. Nudim predplačilo za dve leti Naslov v upravi Usta V SREDI SČU Trebnjega, tik ob glavni cesti, prodam dvosobno stanovanje s pritiklinami, primerno tudi za manjši lokai Ludvik Strajnar, Gubčeva 1 B, 68210 Trebnje. MLAD par išče enosobno stanovanje. Telefon: 22-511, interna 71, Simec. Motorna vozila PRODAM škodo 100, letnik 1971, registrirano do 12. 11. 1978. Milan Doičinovič, Cesta bratstva in enotnosti 83, MetUka. PO UGODNI ceni nodam tiaktor, 12 KS. Marija Gorenc, Groblje 32, Šentjernej. UGODNO prodam fiat 75o, letnik 1969. Franc Smrke, Gor. Globo-dol 30, Mirna peč. PRODAM zastavo 620 (2 toni) v voznem stanju, letnik 1972. Ivan Vovko, Brezje 1, Ratež, Brusnice. PRODAM Simco 1501, letnik 1967, v nevoznem stanju, registrirano. Branko Čepuran, Pribanjci 7, Vinica pri Črnomlju. PRODAM zastavo 101 de luxe, letnik 1976. Ivan Luzar, Gor. Suhadol 10, Brusnice. UGODNO prodam karambolirano škodo, letnik 1969. Ivan Andol-šek, Lončarjev dol 28, Sevnica. PRODAM NSU 1200 C, na novo registriran, z obnovljenim motorjem. Zglasite se pri Horvat, Drska 15, Novo mesto. PRODAM avto Zastava 750, letnik 1970. Bajec, Jurčičeva 2, (Ziber-tov hrib), Novo mesto. PRODAM traktor Deutz, 30 KS, s kabino, koso in plugom. Anton Račič, Drnovo 36, Leskovec. PRODAM tovorni avto Mercedes 1113, letnik izdelave 1968, v odličnem stanju. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Lojze Salmič, Leskovec pri Krškem 226. PRODAM renault 4, letnik 1974. Kastelec, telefon: 23-445. PRODAM zastavo 750, prevoženih 3a000 km, letnik 1971. Ivo Vencelj, Kotarjeva 2, Novo mesto. PRODAM karamboliran opel rekord 1700, letnik 1965. Ogled vsak dan, razen ponedeljka in četrtka. Podklanec 28, 68344 Vinica pri Črnomlju. PRODAM NSU 1200, letnik 1970, generalno obnovljen. Zadravec, Ragovska 7, Novo mesto. PRODAM traktor Pasquali, 18 KS, s plugom in branami, v dobrem stanju. Terezija Kopina, Vel vas 32, Leskovec pri Krškem. PRODAM fiat 620 B-tovorni, letnik 1970. Cena po dogovoru. Jože Zupančič, PoaUpa 7, Raka. PRODAM R-16, letnik 1968, v voznem stanju, lahko tudi po de-Uh. Franc Rauh, Potoki 3, Semič. PRODAM traktor Zetor 35. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto. AUSTIN 1300, december 1971, z generalno, prodam. Vprašati telefonsko: 21-908. Naslov v upravi Usta (3722/77). PRODAM VW 1200. Kukman, BršUn 38, Novo mesto. PRODAM R-4 (katrco), star 3 leta. Alojz Pirkovič, Cegelnica 72, Novo mesto. PRODAM 125 PZ, letnik 1972. Jože Turk, Zajčji vrh 6, Stopiče. UGODNO prodam malo rabljeno kosilnico BCS in obračalnik ter kravo. Anton Berus, Srednji Glo-bodol 6, Mirna peč. PRODAM osebni avto Austin 1300, letnik 1970, v voznem stanju, tudi na kreditni ček. Franc Bahč, Vel Podlog, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM NSU Pretiš 1200 G Stopiče 3 a. PRODAM zastavo 750. Milan Zdravje, Zalog 2, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen Ami 8, letnik 1970. Ogled v soboto in nedeljo: Cešek, Stopno 8, Škocjan. . PRODAM osebni avto Fiat 101 in R-10. Jože Novak, Na Lazu 1, Novo mesto. PRODAM avto Diano, letnik 1970. Zlatko Božič, Kettejev drevored 41, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1968, etrebna večjega popravila (školj-) in klavirsko harmoniko (120 basov). Franc Jakelj, Prečna 44, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Cesta herojev 35, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Ogled možen od 13. ure na telefon: 22-159. PRODAM zastavo 1300, letnik 1972. Ogled možen do 14. ure v prostorih mehanične delavnice AMD Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1975. Jordan, Grajska 27, Kostanjevica. PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Plačilo delno tudi s kreditom. Novak (pri Urbančič), DoL Toplice 96, telefon: 85-739 vsak dan od 14. ure dalje. PRODAM princa, letnik 1969. Dol. Kamence 16, Novo mesto. PRODAM traktor Zadrugar s Perknesovim motorjem, potreben manjšega popravila aU menjam za Mačka frezo ali podobno manjše vozilo. Naslov v upravi Usta (3756/77). PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1969. Anton Gorenc, Mirna vas 7, Mokronog. PRODAM zastavo 101 de lux, letnik 1976. Prevoženih 21.000 km. Informacije vsak dan po 15. uri na naslov: Dako Grubačevič, Ganglova 12, MetUka. PRODAM zastavo 101, letnik 1974, prevoženih 45.700 km. Informacije od 16. ure dalje. Veko Kaplan, Ragovska 6 a, Novo mesto. PRODAM Wilys Jeep, registriran. ZeUč, Heroja Maroka 24, Sevnica. PRODAM spačka, letnik 1971. Informacije na telefon: 72-083 Brežice, od 13. do 14. ure. PRODAM Z 750, letnik 1973 in Z 101, letnik 1974. Igor Cerle, Sre-miška 3, Krško. PRODAM 2 amija 8, letnik 1971 in spačka, letnik 1969. Marko Potočnik, SkaUckijeva 1, Novo mesto. PRODAM UGODNO prodam Tcombiniran mizarski stroj, širina 60 cm. Informacije na telefon: (064) 61-830. PRODAM trašiča, težkega 130 do 180 kg. Telefon: (068) 23-290. PRODAM nov tranzistor s kaseto (Grundig 5000 C avtomatic). Telefon: 23-172 po 13. uri. UGODNO prodam štedilnik Gorenje, 2 plin 2 elektrika " dobrem stanju. Fanči Kotni . . n. Sevnica in Trebnje. . ia Pre® IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanj* nik: Slavko Lubšina. ^ ul*” UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odg°V^ika)’ 53 nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega ur guST Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). ® .Jca Jepra | mu— »'--'celj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja. on°ins Žlcznik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič* i: Janko Saje, Marko KUnc. , - IZ,a . 1. r.____________________ S din l.tfPft Milan Markel in Alfred propaganda IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 ®* pU^^Ll naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 .0“ ^ 49 vnaprej - Za inozemstvo 340 din aU 20 ameriških dola^c. ftc' (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - ™ 52100-620-107-OGLASI: v tej 12000-009-8-9 uuLAii: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 ?m j ,3,1 u strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din. nadML strani 250 din. - Vsak maU oglas do 10 besed 45 din, vs fc<,y beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi cenik št 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenia ^‘poienr informacije IS SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. rttfjLj TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Nov^.1^, 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo m tnlmv 1 n n 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov upi» Glavni trg 3, p.p. 33, telefon: fotografij ne vračamo - C^ni fl' talcev 2, p.p. Novo mesto, Nenaročenih rokopisov in filmi in prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST St. 46 (1477) - 24. »° TELEVIZIJSKI SPORED NOVEMBRA: h£k»° Od Sutjeske do taJ* P°*ja> oddaja iz cikla CT n , do 15'20)' 17.30 6,40 r«, azar> barvna oddaja. “Dornik. 17.55 Skrivnosti ^na serija. 18.45 Mozaik. _• “elina: Raziskovanje se barvna serija Igrajmo se ,20 Ki ".15 Barvna risanka. US pl ^ 19.30 TV dnevnik. :ijlt "Ofagandna oddaja. 20.00 ‘oizanvl sosedje, barvna V 2n« w‘30 Propagandna 1.35 «£■; Mednarodna obzorja. °Pap7nJlarodna obzorja. 21.25 .jE^na oddaja. 21.30 * Modli-,,1iz cikla Stoletje Wrvi2'15 ™ dnevnik. 22.30 PETpv v Slovenjem Gradcu. JŽS. 25. ------------ ponovitev (do JOJ7:20 Križem kražetn. ttina /Ji,,vas zanima: Tone nkj tir05. Obzornik. 18.20 '40 Mn, m ’ barvna oddaja. ? io 18.45 Oblikovanje la barvna oddaja iz "na S151® tehnike. 19.15 ■30 19.20 Cikcak. t’^jenoii?AVl?**C- 1^-55 Tedenski Wan?n m k°mentar. 20.00 '•eh?? oddaja. 20.05 I. lalievani, lennie, barvna 4ja, 2,^S- 20.55 Propagandna fj^donsk«? %z8ledi: Domovina ib ji *?l Slovanov, barvna iO s,J "opagandna oddaja, ni ZL^vi piloti, serijski ,.0S C,2?'48 ^ dnevnik. SOBOta komentar. HO n 7’ 26. nov . '‘O fese Z besedo in popoldne. NOVEMBRA: „ 26. NOVEMBRA: "**• 8 fn°r-7 ?aItazar> barvna K,°ržkovo esedo ‘n sliko: okrog sveta, “ 8.40 M 8.25 barvna Belina: barvna Vas ."v 6«=uiui5i;e. 9.05 Un,iJa.mma: Tone Svetina, ija. o??-*®, Ggozdov, barvna ,¥ai">o se "gledališče. I5. K^^ntama Varstvo oddaja. oddaja. Jennie, 16.25 pri delu, 1 0.00 .... L barvna Rokomet grenos iz bzomik. Mladinski . ___________________________ 10,fena risanka. 19.20 e°ski dnevnik. 19.50 le1tar ,£Unanjepolitični [Ej»ja, 20 nn Propagandna S 2htTV Ž^tnikTbarvna h? film ^ Nemirni kavboj, 2Z15 ^ Sevnik. SlSfer V- NOVEMBRA: 7 jutro^' p nede})sko bari??' Festival MPZ dlje ■Sfc*!L oddaja. 9.35 G. 10 3n o!Spa Bovary, barvna £ost ob koncu del 5°s. 1, „P°nava-Tisa-Donava, ^tijsb Mozaik. 11.30 N J?daia- 12-15 Karino, 12.40 Ostržek, 13.lov4 senia. 13.05 Poročila ij\ Nedeljsko popoldne: N *?.žem, Zakoni divjine, St fr Okrogli svet, TV i^^ni časi, film, ra Košarka Brest : uT’ Prenos (za JRT) v «VDa ^Pagandna oddaja. 19.15 0 Tv^nka‘ 19-20 Cikcak, “nevnik. 19.50 Tedenski komentar. 19.55 5l - TV ‘Pod >c: , oddaja. 20.00 L ^ s^ob Tesla, barvna nad. Spr;. °koli Jastrebarskega, S 21.40 Miniature: b^?T,faJdnove- 21-55 TV &fEss°f?r"di8. ■ki^ca- 17.10 Glasbena v?*»i d;,.Plobina diviT*v'uina zvona. 17.25 ^#tnik barvna serija. 17.50 > hatv-. 18.05 Raziskovalna U«1 ^ oddaja. 18.15 Varstvo “t iR^na oddaja. 18.25 Mi‘Jr, Dogovorili smo se. a ^di za mlade. 19.15 30 JHgnka. 19.20 Cikcak, anrt dnevnik. 19.55 oddaja. 20.00 ^ Pfoces, I. del drame TV i?»>J0 Pro llf", lavnostna dna oddaja, igonale. 22.20 dnevu kovinarjev, odd. TV Zgb. Lj. 15.50 Vlak v snegu, barvni film. 17.15 Poročila. 17.10 Košarka Rabotnički Partizan, prenos Skopje - Lj v odmoru Propagandna oddaja. 18.50 Muppet show, barvna oddaja. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Bombaški proces, II. del drame TV Zgb. 21.30 Glasbena oddaja. 21.45 Propagandna oddaja. 21.50 Kitajska, 1. del barvne oddaje iz cikla Stoletje revolucij. 22.30 TV dnevnik. SREDA, 30. NOVEMBRA: 17.50 Grege c-Kobilica, otroška oddaja. 18.05 Poročila. 18.10 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja Lj. 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Opčine pri Trstu, barvna oddaja. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Kozara. 22.05 Propagandna oddaja. 22.10 TV dnevnik. Četrtek, i. decembra: 15.00 TV v šoli - Ponovitev (do 16.30). 17.25 Profesor Baltazar, barvna risanka. 17.35 Obzornik. 17.50 Eksperimenti v koralnih čereh, barvni film Lj. 18.40 Mozaik. 18.45 M Belina: Odprava v različnih smereh, barvna nanizanka Igrajmo se gledališče. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Prijatelji in sosedje, barvna humoristična oddaja Lj. 20.30 Propagandna oddaja. 20.35 Pogovor o... 21.25 Ob glave do pete, barvna oddaja TV Beograd. 22.40 TV dnevnik. PETEK, 2. DECEMBRA: 15.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00). 17.10 Križem kražem. 17.20 Pisani svet, barvna oddaja. 17.55 Obzornik. 18.10 Tuja folklora: Bali. 18.40 Mozaik. 18.45 Oblikovanje gline, barvna serija kiparske tehnike Lj. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 L Mitchell: Jennie, barvna nadaljevanka. 20.52 Propagandna oddaja. 20.55 Razgledi: Katera bo prva kolo popeljala, barvna oddaja. 21.40 ~ ...................... Spencerjevi film, piloti, serijski barvni film. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Šahovski komentar. SOBOTA, 3. DECEMBRA: 8.00 Profesor Baltazar, barvna risanka. 8.10 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne. 8.20 Potovanje okrog sveta, barvna lutkovna serija TV Zg. 8.35 M Belina: Odprava v različnih smereh, barvna nanizanka Igrajmo se gledališče. 9.05 Pisani svet, barvna oddaja. 9.40 Varstvo pri delu. 9.50 Kiparske tehnike. 10.50 Dokumentarna oddaja............ I. Mitchell: Jennie, barvna nadaljevnaka Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja Lj. V SPOMIN 26. novembra bo minilo žalostnih 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, sestra in teta URŠKA KAŠČEK iz Vavte vasi Težko se je vživeti v to,da te ni več med nami. Tih in pust je dom brez tebe. Odšla si, bolečina pa je ostala. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili in da še vedno živiš z nami. Hvala vsem, ki se jo spominjate in prižigate svečke. Vsi njeni NOVEMBRA: Diireditev ob V SPOMIN 29. novembra 1977 bo minilo žalostno leto dni, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si od nas za vedno, naš, dragi in dobri mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD BOJDA iz Mrtvic pri Leskovcu Težko se je vživeti v to, da te ni več med nami, tih in pust ter žalosten je naš dom brez tebe. Odšel si, nikoli več se ne vrneš, bolečina pa je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili. Se vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj. Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate. Tvoji: žena Pepca, sin Filip z sorodstvo. družino in drugo V SPOMIN 23. novembra 1977 je minilo žalostno leto dni, odkar si nas za vedno zapustila, draga žena, ljuba mama, stara mama, sestra in teta LJUDMILA BRAČUN iz Stolovnika Praznina je v našem domu, vedno znova te pričakujemo, da se boš vrnila. Ni te in te nikoli več ne bo. Ostali so le nepozabni spomini na tebe, vedno se te spominjajo, ti prinašamo cvetje in prižigamo svečke. Ponovno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence in cvetje in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih in našo drago pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena in najlepša hvala! Žalujoči: mož in vsi tvoji. ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjij. vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje. Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige. NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO ČASA Sedem slovenskih založb ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov po izredno nizkih cenah. I Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba 20 din Kranjec: Lepa Vida Prekmurska 20 din Kosmač: Pomladni dan 30 din Lem: Nepremagljiva 40 din Konsalik: Kirurginja 40 din Tvoj otrok od A do 2 40 din Ivačič: Kuharska knjiga 50 din Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost 50 din Higgins: Orel je pristal 50 din MacLean: Polarna postaja Zebra 50 din Piekalkievvicz: Agenti, vohuni, vojaki 50 din Remargue: Slavolok zmage 60 din Te knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah. POVPRAŠAJTE PO NOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE Sl JO! Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost: 12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov 2EPNA KNJIGA, 61000 Ljubljana, Šubičeva 3. NAROČILNICA: DL Nepreklicno naročam komplet 12 žepnih knjig za 400 din PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Ime in priimek:................................................... Poštna številka: ................................................ Kraj:............................................................ Ulica: Reg. štev. osebne izk............ kje je izdana: Plačal bom po povzetju. Podpis:............ KJE ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN DENAR? ■ ti Tajnica šestim županom Če ženska nedaleč od upokojitve in z družino, v kateri jo vnuček že kliče „bababa“, kar naprej ostaja na delovnem mestu tajnice predsednika občinske skupščine, je najbrž že sposobna, sicer bi jo gotovo zamenjale mlajše moči Justi Macedoni je tista, ki v zadnjih letih prestreza stranke, namenjene k novomeškim županom. Kar šest predsednikov občinske skupščine v Novem mestu je že spoznala do podrobnosti, kot je to dopuščeno le njihovim tajnicam. Kaj pravi o njih? „Trdim, da mesto predsednika občinske skupščine ni zavidanja vredno. Kar naprej visi nad njim velika odgovornost, kar naprej je izpostavljen kritiki, bolj malo pa deležen pohval Taka vsaj je bila dosedanja praksa. Predsednikov delovni dan traja dostikrat za dva običajna „šihta“, zato me ne preseneča, če je skoro vsak ob koncu mandatne dobe bolan. Justi bo prihodnje leto izpolnila trideset let delovne dobe. V tem času je bila razen nekajmesečne prekinitve ves čas na okraju, potem v občinski upravi, vedno pa v isti stavbi Osemnajstletno dekle je bilo po vojni določeno za pisarniška dela na oddelku za socialno skrbstvo. „Takrat smo bili večinoma vsi bre7 kakršnih koli izkušenj. Kakor se je kdo zna-■ A, tako je delal Moram pa jči, da sem se pri prvem fu, konzulu Mikoliču, veli-) naučila in da se ga, že več let pokojnega, velikokrat spomnim. Več let sem službovala tudi pri poverjeništvu za gradbeništvo in promet, kjer je bil načelnik Slavko More, potem so me premestili za vodjo pisarne na okrajni oddelek za gospodarstvo. Malo pred ukinitvijo okrajev me je bivši in tudi že pokojni občinski tajnik Zvonko Perc nagovoril, da sem prevzela tajniško mesto pri predsedniku Ludviku Golobu. Potem so se za njim zvrstili še drugi predsedniki: Sergej Thorževskij, Franci Kuhar, Avgust Avbar, Jakob Berič in pred kratkim smo dobili novega predsednika -Marjana Simiča. Nekateri ne razumejo, da predsednik ne more vsega rešiti in da ni vsegamogočen. Nanj se obračajo zaradi potov, zaradi stanovanj pa celo v povsem osebnih zadevah. Veliko ljudi že poznam in izkušnje S o me naučile preceniti, kako s stranko ravnati Če kdo hoče k predsedniku zaradi stanovanja ali zaposlitve, ga skušam že jaz usmeriti tja, kjer te stvari rešujejo. “ čeravno je Justi vedno videti prijazna, nasmejana in vljudna, ima dostikrat živce napete kot struna. Večerni sprehod pred spanjem ji je prešel v običaj. „Ko boste prišli v moja leta, boste znali ceniti svež zrak in sprehode,“ je rekla zabavljačem. Lahko verjamemo, ker Justi ni take sorte, da bi komu ostala dolžna odgovor. RIA BAČER KRVAV DAVEK DRZNOSTI - Prejšnjo sredo malo po 12. uri smo bili priča eni najhujših prometnih nesreč v zadnjem času pri nas. 71-letni Celovčan je z žabo, v kateri so bili še trije sopotniki, pri Lešnici prehiteval dva tovornjaka, ko je nasproti z avtomobilom—cisterno pripekal Franc Štrukelj iz Volč pri Postojni. Po silovitem trčenju je na kraju nesreče ostal le še kup okrvavljene pločevine, v kateri so poleg voznika osebnega avtomobila izgubili življenje vsi trije sopotniki (na posnetku). V STANOVANJU eksplodiral PLIN Prejšnji četrtek dopoldne je v stanovanju Antoni Kumra na Ragovskl ,je. eksplodiral plin. Ugotovlje no je bilo, da se je zaradi »e pravilne namestitve varnost nega ventila v omarici nabra la večja količina Pbnf' d srečo ni bilo hujšega janja ali poškodb, škodo p cenijo na 200 din. J Za Doklovo še pokal gimnastike Ljubitelji ^P°rtn^‘Xf»niniiv° h ko v Ljubljani 0g‘e”"„,tjke m *“V _ t lahko v Ljubljani prireditev „Por pionirski pokal . ‘“'“Slovenije Gimnastična zveza t .iiMi#ne> na- Gimnasticna f T, r iubljane, Iia‘ Gimnastični cen|t^e1Zvsinajbolj5J> ' pili pa so malone vsi jovanski telovadci.^^ najbolj sto gosi Morilefe iz Kladja si je sodi! sam Štirikratnega morilca so v petek našli obešenega v Svinjskem, vasici uro hoda od Kladja — Kje je morilska pištola? Po več kot štirinajstih dneh napornega iskanja so Martina Oblaka, 62-letnega morilca Jožeta in Marice Sevšek, Marije Cestnik ter Marice Starina, našli obešenega tik pod streho kozolca v Svinjskem, majhni vasici, okoli 7 km oddaljeni od Kladja. Oblaka je v petek okoli 18. „1“? Ljudska domišljija ponov- / ure našel lastnik kozolca Anton Majcen. Po dosedanjih ugotovitvah si je Oblak sodil štiri ali pet dni, preden so ga našli, ni pa znano, kod je hodil dneve po zločinu. Naj bo kakorkoli, za prebivalce Kladja in okolice so poslej napočili mirnejši dnevi, strah pred zločincem je po najdbi trupla — raziskave so z gotovostjo potrdile, da gre za Martina Oblaka - končno izginil. Pravi vzrok za tako gnusen zločin bo potemtakem za vselej ostal prikrit. Uganka je tudi, kje je Oblakova morilska pištola, kje fotografije, ki jih je ob zadnjem slovesu s hčerko Dragico odnesel s seboj. Pri njem niso našli enega samega predmeta. Jih je skril, komu „poda- NEGOTOVOST OKOLI TV PRETVORNIKA Na vprašanje, kako poteka preureditev TV pretvornika pri Kočevju, je RTV Ljubljana 16. novembra odgovorila, da zdaj preurejajo antenski sistem in elektiično omrežje. Ta dela bodo končana do 15. decembra. RTV Ljubljana pa ima z drugim proizvajalcem (MP) sklenjeno pogodbo, da bo do 15. decembra izdelal pretvornik. Ta proizvajalec bo to delo tudi opravil, če mu bo ISKRA dobavila potrebne elemente, sicer pa se bodo dela zavlekla za dva meseca. no plete svojo zgodbo, podobno tisti, da je Oblak skrit v bunkerju z zalogo hrane. Za kriminaliste primer še ni končan. PREHITRO JE VOZIL V soboto ob 20.30 je Celjan Franc Rebernik peljal osebni avtomobil iz Krškega proti Sevnici, v Guntah pa je na magistralni cesti dohitel kolesarja Alojza Božiča. Slednji je vozil nekolikanj po sredi ceste in Rebernik ga je zadel. Udarec je bil tako močan, da je kolesar poškodbam podlegel že na kraju nesreče. Gmotne škode je za 15.000 din. SMRT MLADEGA KOLESARJA V ponedeljek ob 18. uri se je 10-letni Marko Vovk iz Čerine peljal iz Brežic proti Čatežu. V Trnju je za njim pripeljal avtobus celjske registracije, ki ga je vozil Kazimir Širovnik. Med prehitevanjem je s sprednjim delom zadel Marka in ga zbil 40 metrov- daleč po nasipu. Deček je kmalu po prevozu v novomeško bolnišnico poškodbam podlegel. Gmotne škoda je za 3.000 din. Krvava nedelja v Kladju je tako prejšnji petek dobila epilog: Oblak, štirikratni morilec, si je sodil sam. Dogodki izpred dvajsetih dni bodo počasi tonili v pozabo, prazna Sevškova domačija in prazen stol ob peči v hiši Bunderškovih pa boao še dolgo pričali o morilskem pohodu človeka, ki je zapustil sedem otrok, štirim pa vzel starše. B. B. Za Dolenjce je .vse'“k!x. poKai“ zanimiva vest, da je jasnaD°^ zmagala Novo meščanka^ uspeh. ki je tako o zanesljiv0^ Jasna je telovadila z osvojil31? je na posameznih orodjih ^ naj- prva mesta, enkrat P ^ ^ novi-boljše mesto. Se bot) ^lcovost' ca, da smo dobili se . j je na®" noo telovadko: v L ubijaj. ^ reč odlično telovadil ^ Koče va, malo slab& ^Lia \ep usp^ varjeva, ki je tudi doseg ^ Vrstni red-članice, ReIn»k red: 1. Dokl 37, . (Ljubljana) 36,55, 35,70. Boki 18,95, gred' ‘J l8,60. .. 18,25, bradlja: 1. Do« športni«* Najboljša novomeška P^ p0 jugoslovanska ^anempfj stopu na 1A. - j—avo odpotovala v zasto kov, kjer najboljše na svetu ITnTšo državo^ pokalu državnih^ :opala na PoKf'“ r,7tudi«^ , kjer bodo telovadile j P. Novinarski »dvoboj stoletja NE, PODKUPITI SE PA NE DAM! — Prav ste prišli, da. Izvolite sesti. Zadeva bo urejena še ta trenutek. — Veste, gotovo vam je telefoniral tovariš Tone Zračnik. Sva prijatelja. — Prijatelji mojih prijateljev so tudi moji prijatelji. — Veseli me, hvala vam. — Ni bilo lahko, da veste. Najprej sem moral prepričati kolegij, nato pa še nekaj posameznikov. Hudičevo so trdovratni. Da bi kazilo mesto, so rekli. Pa sem jih pritisnil. — Ne ostanem vam dolžan, brez skrbi. — Pustite to. Še vedno mi pomeni prijateljstvo več od denarja. S Tonetom Zračnikom sva skoraj brata. Rasla vsa skupaj. — Pripovedoval mi je o tem. Toda vseeno ... — Izgubljate besede in čas, tovariš Repič. Saj se pišete tako, mar ne? — Da, Repič, sem Jožič Repič. — No, vidite. In kako naj vzamem od vas denar? Za delo sem plačan, če pa že komu naredim uslugico ... — Meni ste jo, pa veliko uslugo. Prosim vas, vzemite! — Šalo na stran. Med drugim pa ni v mojem karakterju, da bi sel dal podkupiti. - To vendar ni podkupnina. Plačilce za uslugo, trud, za prepričevanje ... - Rekel sem. Za prijateljstvo vse. Ne, ne. Lepo prosim! Ne rinite mi te kuverte v žep. Ne vzamem. ♦ — Kar pustite, saj niste sami vzeli, dal sem vam. Lahko imate čisto vest. — Izvolite kuverto in denar nazaj, prosim. Tako. In tuje dokumentacija, ki jo potrebujete. Vse je v redu. pojdite domov. Na Samo trenutek še: mojega Toneta Kar lepo svidenje. lepo pozdravite drugega prijatelja Zračnika. Prav? — Seveda ga bom. Lepa hvala. Na svidenje. Jožič Repič je stisnil kuverto v žep in šele doma jo je odprl, da bi dal denar na prejšnje mesto. Nemalo pa je bil presenečen, ko je ob preštevanju ugotovil, da je našel v kuverti (ki je bila nekoliko bolj obledela od njegove) namesto svojih pet tisočakov še enkrat toliko. TONI GAŠPERIC Novinarski nogometni reprezentanci Dolenjskega lista in mariborskega Večera se bosta pomerili za naslov boljše med slabimi. Nogometna humoreska bo v soboto, 3. decembra, ob 16. uri v novomeški športni dvorani. Novinarski poskus ravnanja z žogo je podtekma košar- UMRLA ZARADI PODHLADITVE Prejšnjo sredo okoli 16. ure so v gozdu med Vetrnikom in Koprivnico našli mrtvo Jožefo Moškon, staro 64 let, doma iz Koprivnice. Ugotovili so, da je Moškonova šla 13 novembra popoldne na obisk k sosedu, med vračanjem pa je verjetno zavila s poti, onemogla in zaradi podhladitve tudi umrla. PREVEC VINA, PREMALO POSOD - V nedeljo je Rozalija Kopina ugotovila, da ji je nekdo iz kleti v Dolenjem Grčcvju ukradel leseno kad, vredno okoli 1.800 din. Bera vina je bila verjetno tako bogata, da nekaterim primanjkuje celo posod. karske tekme v ligi. Iz dobro obves krogov se je zve(! ’0§tvOs Večer okrepil svoje mostDo. fanti iz ,,Secimih ^ ^ lenjci pa imajo asa , |aVca v podobi hitrega sode ^ Alfreda Železnika, Ki precej več kot stot. * * V ' ^ SE NE DAJO - Jože ^ Boštanja ni samo . ^ V* temveč tudi izkušen ® errialo eno se je v ne^elj° Ve čudil, ko je nabral p« n£ čke. .Mavrahu(nalevOJ^ toliko čudil, ajdovčta P kar tako za ta mraz. J Sicer pa gozd toplejše kotičke, treba zanje. EMONA-DOLENJKA trgovsko podjetje na in drobno, n.sol.o., Novo mesto, bo jutri 25. 11. 1977 ob 10. uri odprla NOVO SAMOPOSTRE2NO PRODAJALNO NA DRSKI. .ii Ob otvoritvi bo degustacija proizvodov „S'0VI ..Bizeljsko", Brežice, in Ljubljanskih mlekarn. tozd v_ Za dan republike čestitamo vsem potroi Za obisk se priporočamo! šnikonf- VSEM BRALi ' ' ' ' ' ENJSKEGA LISTA IN SVOJIM POTROŠNIKOM ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE KOLEKTIVI: - TOZD TRGOVSKA HlSA MAXIMARKET LJUBLJANA - TOZD SUPERMARKET LJUBLJANA - TOZD MALOPRODAJA LJUBLJANA emona PRILOGA 'HALNICA UNIFORMI 'rnmm mm nnm l9^e dobrimi 35 leti, bilo je to spomladi prvj ' **° so se v Sloveniji pričeli ustanavljati sp0rP*art'zanski odredi, je glavni štab že dobival dg je ?lla 0 velikem pomanjkanju hrane, o tem, Part. akota poleg okupatorja najhujši sovražnik 0grQ an°v- Tudi danes nam zgodovina priča c Pov* 'z9ubah, ki jih je v 2. svetovni vojn stayei° tem 150 veliko bolj razumlji\ ka|0 : da ie pravilna, biološko polnovredna, , 0 spretno sučejo okoli ogromnih kotlov v ri|e jedilnicah. Zapišimo, da je na leto-kov tekmovanju LJAO sodelovalo 25 odstotna^ *e9a kuharskega osebja, da so bili to pridig vseh narodov in narodnosti naše domovin ornerili so se tisti, ki so v sivo-zeleni uni-Itj j: ' Prvič poprijeli za kuhalnico, pa do tistih, ' n ie kuhanje kar poklic. V ^ iak°',Um vse^' **i j'*1 služenje vojaškega roka if\ zapišimo, da imamo danes po vojašnici^ 13,10 °Premijene učilnice, ki vojake se- )al° z vsemi skrivnostmi dobre hrane, da so na razpolago najsodobnejši pripomočki in seveda strokovno vodstvo. In neštetokrat seje na raznih vajah ali mitingih pokazalo, da so tudi vojaki-kuharji pripravljeni, da nam v vojnem stanju pripravijo zares okusen obrok. JLA ima danes nešteto modernih vojaških restavracij z najsodobnejšimi pripomočki za hitro in dobro pripravo hrane, delo pa nadzoruje strokovno osebje. Vse naj bo po predpisih in normah, ki jih določa vojaška kuhinja! Če danes staremu očetu poveš, da imajo naši soldatje pri vsakem obroku na voljo tri menije DOLENJSKI LIST kovi, so jo s kljukami na dolgih dr°9°. QVraŽ' nili k sebi, vojaki so v jurišu obračunali s nikovo posadko. . ,eI1j Ž» Asirci so na temelju feničanskih radit' okrog leta 700 pred našim štetjem zaceli 9 ^ ladje z dvema vrstama vesel in z ostrife nom, ki se je zaril v nasprotnikovo plo ladje so imele tudi po 200 veslačev. .gr) sO' pozna že ladje s petimi vrstami vesel, nJ .. na vražnik Rini pa je okrepil boke vojnih la krov postavil katapulte. Rimljani so 'f Jostovi- i mili tudi s tako imenovanimi letečimi v1 v£)jna | Že pred punskimi vojnami je štela rimsiK ^oO ! flota okoli 200 ladij, od tega med drU9^jre^ trirem (s tremi vrstami vesel) in 100 kvifi (pet vrst vesel). „V črno sem žalost zakopan, pa se ozrem v gorenjsko stran, in glej: planine so visoke kakor prej." Te besede je mojster slovenske besede Oton Župančič napisal na čelo prve in druge izdaje Evgena Lovšina knjige „V Triglavu in njegovi soseščini". Posvetilo ni naključno, Evgen Lovšin, upokojeni višji predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti in planinski pisatelj, ter Oton Župančič sta bila rojena v isti hiši v Vinici. „Moja mama," pripoveduje prof. Lovšin," in Oton sta bila sestrična in bratranec. Oče, ki je bil 40 let nadučitelj v Vinici, je z mamo priženil tudi pogorišče tiste hiše." Z Evgenom Lovšinom sediva v njegovem delovnem v Detelovi 3 v Ljubljani. Nenapovedan sem ga zmotil med pripravljanjem zadnjih rokopisov za knjigo „Triglav, gora in simbol". Izšla bo ob 200-letnici prve zabeležene človekove stopinje na teme kralja naših gora. Pisci so še Potočnik, Hribar in VVraber. Lovšinova žena EVGEN LOVŠIN tiho prinese kavo in zamrmra nekaj o neredu. Ko se vrata zapro, se razumevajoče nasmehneva: „Kaj bi šele bilo, če bi znale ženske razlikovati med navadnim in ustvarjalnim neredom." „Nekaj iz moje mladosti? Berite Zupančiča, vse je povedal. O Koupi, kot pravimo Belokranjci, o brezah, pastirčkih. Spominjam se da so nas, otročaje, ob trgatvi poslali v vinograde odganjat sladkosnedne kose. Prepričan sem, da bi se moral že po enem takem jesenskem .varovanju' trt za večno pisati Kos in ne Lovšin." Leta 1906 je izobraženi in razgledani Lovšinov oče pripeljal Evgena v Ljubljano. V prvi razred ljubljanske II. državne gimnazije, ki je imela tedaj prostore v Beethovnovi ulici; naslednje leto se je zavod preselil v moderno poslopje na Poljanah. „Z bratom Alfonzom sva stanovala prva tri leta," pripoveduje Lovšin, „pri starših pesnika Otona Župančiča, pri dacarju Francu Župančiču in njegovi ženi Ani. To je bilo dvoriščno KOLIKO KALORIJ V MEN AZKI stanovanjce na Miklošičevi. Spominjam se pesnikovih prihodov iz tujine, kjer je študiral. Kadar je prišel ponoči, se mu je stric (tako sva z bratom rekla pesnikovemu očetu) umaknil v kuhinjo; tam je spala teta, mi trije pa: pesnik, brat in jaz, smo spali v edini sobi. Oton je zjutraj posegel po jabolkih, ki so bila na peči. Teta (mama) je hotela počastiti sinov prihod, pripravila je testo za ocvrtke. Stric je zadovoljno sedel za mizo ob svojem običajnem kozarčku ruma. Oton je pripovedoval, kako se je v Bregenzu smučal po gorah. Ali vesta, fanta, kaj so to smuči? nama je hudomušno razlagal: Podaljšana stopala, da se noge ne grezijo v sneg, temveč hitijo čez kot iskri vranci, zapreženi v sani. Poslušali smo ga kot Mesijo." Pa ne mislite, da je Evgen Lovšin gost naše rubrike zgolj zaradi sorodstvene zveze z Otonom Župančičem. Lovšin je bil eden od vodilnih preporodovcev, član nacionalističnega gibanja, ki je pred izbruhom prve svetovne vojne menilo, da se slovensko narodno vprašanje ne more rešiti v okviru kakršnekoli Avstrije, ampak samo z razbitjem Avstrije in ustanovitvijo popolnoma samostojne jugoslovanske države. Nosilci te ideje so bili slovenski srednješolci in študentje. Zgodovinski pomen preporodovskega gibanja je določil znani proces leta 1914 v Ljubljani, po katerem smo se Slovenci v srcu odločili za prelom z Avstrijo. Naš sogovornik Evgen Lovšin je bil eden od obtožencev na tem, kot so rekle avstrijske oblasti, ..veleizdajalskem" procesu. Za rešetkami je bil pol leta. Čeprav tik pred maturo, je bil za kazen izključen z vseh avstro-ogrskih gimnazij. Vmes je prišel sarajevski atentat. Za topovsko hrano na fronti v Galiciji je bil Lovšin dober tudi brez maturitetnega spričevala. „Tri leta sem služil," prizanesljivo poseže v spomin naš sogovornik," bolj poredkoma spal v postelji. Sreče, ki se je imenovala rusko ujetništvo, nisem doživel." Leta 1917 je bilo Lovšinu dovoljeno maturirati. Konec prvega svetovnega požara in razpad Avstro-Ogrske je uresničil le nekaj preporodov-skih sanj. Lovšin se je vpisal in končal visoko šolo za zunanjo trgovino na Dunaju. Kot vnet sindikalni delavec je bil zelo priljubljen pri komunistih, skoraj praviloma je glasoval za njihove programe. Skoraj se ne ve, da je Evgen Lovšin zaslužen tudi za zidavo Narodne in univerzitetne knjižnice. S sodelovanjem študentov so pokojni dr. Anton Kržišnik, dr. Drago Marušič, dr. Milan Vidmar, naš gost in še nekateri dosegli, da skega, podmorniškega, bolniškega, ujetniškega, potapljaškega itd. Tako imajo na primer ameriške oborožene sile pet vrst otrokov (od 3600 do 4400 kalorij), sovjetska armada pa celo 15 raznih obrokov'(od 2445 do 4712 kalorij). Za ameriško armado je značilno, da njihovi obroki vsebujejo zelo malo kruha — 336 gramov. so za zidavo NUK odobrili dva takratna mili jona. „Še danes velja, da je važno začeti, Pr'P° veduje preizkušeni ekonomist. „Ko vložiš do r mero denarja, ni več ,ekonomično' odne a i. Ali pa ni politično. Meje med enim in drugim s bile, so in bodo tanke." Višji predavatelj na ekonomski fakulteti uni verze v Ljubljani Evgen Lovšin je bil P^iz.an J. pedagog. Rekli bi, da je bil dober praktik- J govo geslo je bilo, da je čisto naravno nic.y® ti, važno pa je pametno vprašati. „Si pametno vprašanje, ne da bi veliko vedeli- Med drugo svetovno vojno se je prof. Lovšin, kot pravi sam, „skrival" deloma na Vinici, ma pa v Ljubljani. Častno priznanje skup ^ mesta Ljubljana, je za Lovšinovo ude organiziranem osvobodilnem delovanju T NOB podpisal Miha Košak. Na Lovšina so se spomnili tudi takoj P° vojni, ko je bilo treba proizvodnjo Tndo ^ premogovne družbe dvigniti na predvoj ven. Nekje v tej sobi, ki slovi po ustvarj neredu, sta tudi red bratstva in enotnost stopnje ter red dela z zlatim vencem. „V svojem življenju sem, zdaj, ko imam z* di let možnost izbire, ponosen na samo stvari. Ponosen sem, da sem bil kolesce 9 ^ nju preporodovcev, rad se spomnim, da s kot dober telovadec (sokol) imenovan v o ^ sko vrsto — za rezervo. Nikoli nisem zataj sem rojen na Vinici. Vedno sem bil nikoli nisem imel časa za demagogijo, pa sem napisal nekaj knjig o alPini*?U. knjjaa nirtstvu. Vsi mislijo, da mi je ,sorodnišW o Župančiču ,Rod in mladost Otona £ P" ^ ča' najljubša. Pa ni tako. Več mi PornA- ^ jn omenjeno ,V Triglavu in njegovi s0se® r0ke. knjižica, ki je najbrž še nikoli niste vzeli To so Gorski vodniki v Julijskih Alpah. knjižice je — temelji na dejstvih - da Je s. človek vodil tujca v naše gore. Zasluge lastili turisti. Gore, naše gore je odkriva 0 čin in ne tujec." f Leta 1895 rojeni Evgen Lovšin jn načrtov. Za pisanje, brskanje po arhi čmarno zdrav je, še vedno zmore peš pot na a goro. „Ko pa bom za vedno odšel," Pra''‘' '/^or natanko vedel, da bodo planine visoke P,eJ " MARJAN BAUE» V Jugoslovanski ljudski armadi smo 1 -e leta 1956 osem raznih obrokov, nat0 n ka|o-5, sedaj pa le še tri. To so obrok I (390 ^ rij), obrok II (4500 kalorij) in suhi obro^. nekatere enote so seveda na mizi tudi d za letalce na primer letalski zajtrk. VOJAŠKI KOTIČEK Na prvi strani današnje Priloge objavljamo reportažni zapis o tekmovanju kuharjev ljubljanskega armadnega območja. Pravijo, da je pol vojakove morale dobra hrana, zato v Vojaškem kotičku poglejmo, kako so se vojščaki hranili nekdaj in kako danes. Prve vojaške obroke poznamo že iz rimske vojske, ko je na pešaka prišlo na mesec po 38 kilogramov žita, na konjenika z dvema pomočnikoma pa skupno po 114 kg žita in 410 kg ječmena. V beneški mornarici je vojaški obrok vseboval 710 gramov biskvita, 40 gramov sira, 300 gramov boba, 60 gramov nasoljenega svinjskega mesa in tri četrt litra vina. Vojaški obrok v vstajniški srbski vojski (leta 1805) je bil dva funta koruzne moke, funt mesa in liter žganja. Tako nekdaj. Danes vojaški obrok ni enoten za vse vojake in vse okoliščine. Po kalorični vrednosti in sestavi ga delimo na mirnodobnega in vojnega, rezervnega, suhega, frontnega, zalednega, letal- PRVE VOJNE LADJE Prve vojne ladje so zgradili v obdobju, ko se je začela razvijati medsebojna menjava dobrin, torej trgovina. Da bi se zaščitili pred pirati, so sprva, v vojaške namene uporabljali oborožene trgovske ladje, kasneje pa so pričeli graditi vojne ladje s pokritim premcem in krmo. Ladje so poganjali veslači, jadro je kasnejši izum. V Egiptu so v obdobju stare državimeli vojno ladjevje v zgornjem in spodnjem toku Nila. Vrhovi komandant flot je bil faraon. Dve floti so imeli Egipčani tudi v obdobju srednje države — eno v Sueškem zalivu, drugo pa v Sredozemlju. Na ladjah so bili poleg častnikov, veslačev in mornarjev tudi vojaki, oboroženi s konji in puščicami. Ko se je ladja približala nasprotni- DOLENJSKI LIST ELEKTRIKA ’PASE’ DIVJE SVINJE , a prenekateri hribovski •ali drugače osamljeni je mogoče slišati, da se divjad brez milosti joteVa.P°IJščin. Divje svinje, srnjad in jelenjad se l^yajo koruze, drugih žit, fižola itd. Marsikje I® že postavljajo „ali mi ali divjad" in hkrati Djv * )0 'zPostavljene njive. Pogovor ponavadi e na videz enostavno rešitev. Lovci naj bi lj stalež divjadi, če ne že kar vse postreli-za uničene posevke so ponavadi io h ilne’ čeprav si marsikje tudi lovci prizadeva-.1 bil volk sit in koza cela. ^ )esen je bil v dolini Mirne pod Jelovcem M k P0g*ec* na dvoje precejšnjih njiv, zaseja-svir,j uzo- Njivi je ločevala druga njiva. Divje frJj0 koruzo na Jermančičevi njivi dobesedno tejav 2 zemljo. Na vsej površini je bilo takrat s bi|a .J- kakšno zravnano steblo. Poleg je bibJIV? ^gate Lenarčičeve iz iste vasi. Svinjam niso d .a teknila tudi ta koruza, vendar se je Ho °taknile, vsaj ne, da bi bilo omembe vred- tožijo, da že tri leta zapored ne Na j? Prelati dovolj koruze za pitanje bikcev. pr‘ °vi opustošeni njivi sta krog in krog viseli 6a|e ^ det>eli pleteni žici, ki naj bi svinje odvra-io bj|j3 *-enarčičevi njivi česa takega ni bilo. Pač odgani ?• rol3u ^oli. k* so izdajali, da so svinje Len !-S ~ smrdečimi cunjami! Nsed if0Va ie Poveda,a> da Je vprašala za svet ji dalj n Kostanjške lovske družine. Lovci so kala Clj10.seljne pripravke, v katere je nato nama^ naj bj Pridajala je še razne druge snovi, ki Nadlogo P° splošnem prepričanju odganjale ob r,jjv-' v času, ko je koruza najbolj sočna, so ?°sPod' ?rivezali svojega hudega psa čuvaja, ie naj I?13 ie ^ja znosila nemalo česna, porabila Va koša cunj. Tudi Jermančičevi so tam VSAKA BOMBA JE LAHKO ZADNJA puščali psa, vendar naj bi ga ravno pred neko nevihto, ko se jim je pes smilil, vzeli domov, svinje pa so opravile svoje. Na drugem koncu, okrog Brezovice in Jablanice, pa so prišli kmetje do drugačnih izkušenj. Napredni kmet Ivan Pečnik ima za svojo številno čredo v silosu nemalo koruze z izredno izpostavljene njive pod vasjo. Z očetom sta se lotila zašči- te z električnim pastirjem. Po Ivanovih izkušnjah zagotavljja 100-odstotno varnost, seveda samo, če je vse skupaj res narejeno dovolj močno. Spomladi, kmalu po sajenju, ko njive še ni bil zaščitil, so divji prašiči njivo prerili po dolgem in počez v pičlih treh dneh. „Ko smo postavili našo ograjo na ponovno zasajeno njivo, ni bilo nobenega več," sedaj zadovoljno opisuje svoje ukrepe. Pred dvema letoma je kupil tega električnega pastirja, da bi z njim čuval živino. Potem so se spomnili, da bi z njim odganjali divje prašiče. Izkušnje so pokazale, da se je mogoče svinj zanesljivo ubraniti, če sta pod tokom dve žici. Pozna kmeta, ki je napel le eno, vendar so se tam svinje vseeno dodobra napasle. Divji prašič namreč ni tako previden kot krava, ki ob prvem šoku odneha. Prašiči se na vsako oviro spravijo bolj temeljito; če ne zdrži prvega naleta, je konec. Pečnikovi so zato bolj na gosto razvrstili kole z izolatorji in jih tudi globlje zakopali. Žica mora biti seveda tudi dobro napeta. Gospodar Pečnik pravi, da bo poslej njivo ogradil in spustil elektriko v žice, brž ko bo posadil koruzo. V bližini je še več gospodarjev, ki so na podoben način obvarovali svoje posevke. Za vse skupaj je le potrebna skrb. Ivan Pečnik poudarja: „Cim se zmrači, mora biti do dneva električni pastir priključen. Zgodilo se je, da so se svinje v jezi spravile nad travo, vendar samo do žice." Poleg skrbi pa takšna zaščita seveda ni zastonj. No lovci so obljubili sodelovanje. Navsezadnje bo zadovoljstvo obojestransko. Kmet Pečnik si ob tolikšni čredi ne more privoščiti tveganja, ali bo imel kaj koruze ali ne, ravno tako ne, da koruze na tistih njivah ne bi sejal. Sodoben hlev, silosi, stroji morajo vračati vloženi trud. Tudi narava bi bila pusta, če bi divjad iztrebili. Ob uporabi neštetih vrst raznih strupov je ravnotežje že tako hudo načeto. Kjer se ne more obdržati žival, je ogrožen tudi človek. Človek pokaže svojo premoč in um s pravo izbiro zaščite. Pečnikovi ne dajo nič na pripravke in smrdeče cunje, zaupajo samo dobro napeljani električni zaščiti. Zato se tod ne sliši, da sejejo za divjad! ALFRED ŽELEZNIK M NM 240 48 obložena z razstrelivom, obsvetljevalo z izdatnimi snopi in mi pokazalo, zakaj ni eksplodirala: odpovedala je vrvica Martin Jerele, zidar z Gradišča pri Šentjerneju trdi, da biti pirotehnik ni prijetna stvar. Nemara res ne. V Berlinu, na primer, med zadnjo vojno več kot 14.000 avionskih bomb ni eksplodiralo. Na delo so poklicali najboljše poznavalce in njihove pomočnike. K družinam se nikoli več ni vrnilo 11 pirotehnikov in 40 pomočnikov. Potemtakem ima Martin prav, ko trdi, da je lahko vsaka mina zadnja. V Jugoslaviji je od leta 1948 do 1967 umrlo zaradi ostankov vojne več kot 5000 občanov, pretirana radovednost je naredila 3000 ljudi za hude invalide, več kot tisoč pa po .igranju" z minami, bombami itd. nikoli ve ne bo videlo sonca. Tudi na Dolenjskem je bilo precej žrtev. Zadnja lani, ko je nekemu mladeniču odtrgalo roko. Pred kratkim pa je imel neki buldožerist iz Črnomlja veliko sreče: s svojim vozilom je zapeljal na 500 kg težko avionsko bombo, ko so širili cesto. Nenadoma je začutil, da je z buldožerjem zapel za kovinski predmet. Hitro so začeli kopati in svetla raza je pokazala, da je bil Črnomaljčan zelo blizu smrti: le centimeter bolj v desno bi zapeljal, pa bi aktiviral v mino predelano bombo. ki naj bi pred dobrimi tremi desetletji zaustavila partizansko motorizacijo. „Danes je precej manj nesreč," je nadaljeval Novogradov delavec, „zakaj ljudje so se prepričali, da se z zarjavelimi izstrelki ni dobro šaliti. Včasih, ko so potrebovali eksploziv za miniranje, je bilo slabše. Če danes kdo najde mino, hitro obvesti najbližjo postajo milice. Seveda pa to ni pravilo. Če jo bo kdo našel v prihodnosti, se naj ravna po naslednjih pravilih: bombe ne sme premikati, zakaj lahko je v navezi z drugimi. Označi naj mesto in hitro obvesti miličnika. Žal pa se dogaja, da hočejo biti posamezniki pirotehniki. V najboljšem primeru se znajdejo v bolnišnici brez rok, v krvi in hudih ranah. Nekateri drugi so bolj previdni, napako pa naredijo takrat, ko neaktivi-rano mino ali bombo odnesejo domov za spomin. Zgodilo se je, da so me obvestili, da ima v Novem mestu neki občan okoli 200 kg težko bombo. Ko smo ga našli, je bil močno jezen, češ da mu krademo spomin na težke'vojne dni. Pošast je bila povsem nepoškodovana. Zadostoval bi le rahel udarec po vžigalniku, pa bi poslal nenavadni zbiralec v zrak razen sebe še nekaj sosedov." Pirotehnik ne more biti vsakdo. Martin pravi, da mora po vsakih 365 dneh na pregled. Če mu Uk *°ril enkrat sem pogledal, če je vse v redu, opo-bfijgjl^mlljevalce, naj se dobro zavarujejo, in *v N *az'9alno vrvico. V hipu se je spremenila v [6liki £enček. ki je skakal preko skal in se bližal * h1*1'- varnem zavetju masivnih skal sem S SBk0^rt? minuto in čakal, kdaj bo treščilo. Še J*ka| Und'- ena, toda zemlja se ni stresla. Po-v^ica?,T1 neka! ^asa> bomba ie ostala gluha. tesno pripet na zemljo, z razširjenimi n Sem se Počas' pomikal proti njenemu A n'. oslej se mi kaj takega še ni prepetilo. Ji v sr»*ii Sum se mi je kot ostra puščica zapi-r joCe‘ ^'na >e vedno molčala. Po tihem iSn i ~ros'*> moledoval, ukazoval, preklinjal. Sai d treUaj pred njo se mi je zdelo, da je čas t L n'koli v mojih devetindvajsetih letih ako otipljiv. Pogledal sem v smeri, kjer je °kaz človeške neumnosti. Veliko sonce je Pošast iz druge svetovne vojne, ki je bila popustijo živci, opeša vid, vonj in druge sposobnosti, se lahko zgodi, da se bo od nevarnega poklica poslovil. Martin bi se nemara že danes, že zaradi svojih dveh otrok, zaveda pa se svojega poslanstva. Do sedaj je .spustil dušo' več kot 200 minam, bombam in granatam. Samo enkrat se mu je zatresla roka, takrat, ko je odpovedala vrvica. Najbolj pa se boji odkopavanja min. Razumljivo je namreč, da večina ubojnih sredstev le redko ostane na površini zemlje. Največkrat se zarijejo v zemljo. Štrokovnjaki pa menijo, da pri padcu na tla ne eksplodira do 5 odstotkov bomb ali granat. Torej imajo pirotehniki tudi po slabih štirih desetletjih še obilo dela. Na Dolenjskem menda največ v Kočevskem Rogu, kjer je Martin s svojim fičkom pogost obiskovalec. Na srečo pa najdejo danes ljudje le malo zaritih bomb, dasiravno je res, da ima zemlja v svojih nedrjih še precej nepoškodovanih izstrelkov. Ti so večna past za neprevidne delavce, ki kopljejo temelje, gradijo ceste, pa tudi za kmete, ki orjejo. Jerele prav vsem svetuje, naj takoj, ko posumijo, da je njihov stroj, lopata ali plug zadel ob nenavaden predmet, iščejo pomoč. Sami naj nikar ne kopljejo, lahko se zgodi, da si kopljejo grob! JANEZ PEZELJ 27 STAVBE m DO OBLAKOV, ODNOSI DOTEMELJEV skupnih službah. Druge generalije so: poslovni sklad s 330 milijoni dinarjev, 2500 zgrajenih stanovanj na leto, 200.000 m2 montažnih elementov za industrijske in stanovanjske zgradbe (iz Togrela), 2000 hotelskih ležišč na leto, 40.000 m2 harmonika in preklopnih vrat (lesni obrat v Novem mestu); doma ustvarijo z dejavnostjo 25 odstotkov, drugje po Sloveniji 35, v drugih republikah 38 in v tujini 2 odstotka dohodka. POSEBNE DELOVNE ENOTE SO POTREBA Z vso to dejavnostjo so kajpak rasli dohodkovni odnosi in le-tem je tudi na okrogli mizi veljala osrednja pozornost. Takoj na začetku pogovora se je izkazalo, da je Pionir na tem področju že daleč od prvih korakov. Direktor Kočevar je dosedanje izkušnje strnil v naslednjo ugotovitev: „Res je, da poznamo dohodkovne odnose že od prej. To se vidi tudi iz naše prakse, saj imamo poleg tozdov še posebne delovne enote, prek katerih posamezni tozdi združujejo delo in sredstva na podlagi svojega živega in minulega dela. Rezultat tega je dohodek oziroma prihodek. Letos smo imeli tri take enote. Na Malem Lošinju je tako delovno enoto sestavljalo 5 tozdov in skupne službe, v Bosni in Hercegovini smo podobno gradili silose in tovarno „Birač" v Zvorniku, trenutno pa organiziramo posebno delovno enoto (4 tozdi in skupne službe) za gradnjo stanovanj na območju Zagreba. Pet tozdov in skupne službe bo združilo delo in sredstva za gradnjo turističnih objektov, šole in blagovnice na Rabu v skupni vrednosti 200.000 milijonov dinarjev." Delo in sredstva združujejo tudi pri gradnji v tujini. Ustanovili so posebno delovno enoto „ Libijo" in vanjo pritegnili pet tozdov. Posebne delovne enote narekuje Pionirju potreba, ker noben njegov tozd ni sposoben sam prevzeti in izvesti večjih oziroma celovitih del. Koliko dela in sredstev bo vložil vsak od sodelujočih tozdov in koliko dohodka si bo s tem pridobil, urejujejo samoupravni sporazumi posebej za vsako posebno delovno enoto. Mikavno pri tem je, da so računi čisti, saj vsakdo že vnaprej ve, kaj bo dobil na podlagi vloženega. KAJ SE SKRIVA ZA ZDRUŽEVANJEM? In kaj pomeni za sodelujoči tozd skupni prihodek? Ivan Kočevar: „Naj ponovim, da imamo to urejeno s samoupravnimi sporazumi. Bistvo teh je, da se tozdi podpisniki obvežejo združiti delo in sredstva sorazmerno z višino pogodbenih del za posamezne gradnje. Naj podkrepim s prime- rom: tovarno glinice Birač so skupaj zgradili tozdi gradbene operative iz Novega mesta. Krškega in Ljubljane ter tozd SPO, in sicer tako, da je gradbena operativa vložila 90, SPO pa 10 odstotkov dela in sredstev. Poslovanje pri takem skupnem nastopanju seveda ureja poseben poslovnik, samoupravni sporazum pa zajema načrt denarnih sredstev glede na odstotek udeležbe posameznih tozdov. Kaj se pravzaprav skriva za tem združevanjem? Tozdi, ki tvorijo posebno delovno enoto, združujejo pravzaprav osnovna in delovna sredstva, strokovno in delovno silo ter vse ostale storitve, vključujoč nastanitev in prehrano delavcev. Kaj in koliko je potrebno združevati, pokaže mrežni plan. Obratna in osnovna sredstva so seveda ovrednotena Naj se zopet oprem na primer! V posebni delovni enoti „Zvornik" je bilo po vrednosti zajetega 19 odstotkov minulega in 81 odstotkov živega dela. Vodi se posebno knjigovodstvo, ki natančno beleži, koliko sredstev je posamezni tozd prispeval za posebno delovno enoto. Podobna evidenca je tudi za strokovnjake in druge delavce. Prednost knjigovodstva so čisti računi, saj je naposled le treba poslovati na osnovi tržnih cen. Knjigovodstvo omogoča še posebno skrbno gospodarjenje, saj je vsakemu tozdu v posebni delovni enoti želja „čim večji dohodek." „ LAH KO DELIŠ DOBIČEK ALI IZGUBO" Iz prakse vemo, da ne prinaša vsako delo dobička, ampak lahko pride tudi do izgube. Čeprav le-te Pionir skorajda ne pozna, to ne pomeni, da je pred njo varen in brezskrben. Nasprotno: tržni pogoji, ki so v gradbeništvu še posebno zaostreni, jih silijo k temu, da morajo računati s to možnostjo. Ob neugodni izbiri je potrebno prevzeti dela, kakršna se ponudijo, to pa pomeni, da se lahko zgodi, da bi namesto dobička delili izgubo. „Tako je torej: lahko deliš dobiček ali izgubo. Pri nas sicer še nismo delili izgube, vendar smo v samoupravne sporazume zapisali tudi to možnost," je sklenil direktor Kočevar razmišljanje o riziku pri skupnih poslih. OD ZAPLETENEGA K ENOSTAVNEMU Ob okrogli mizi v Pionirju so se udeleženci precej razgovorili o delovnih metodah, prek katerih uresničujejo zakon o združenem delu. Martin Pungerčar je omenil, da so še posebno delavni koordinacijski odbori, sestavljeni iz samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov. Za javne razprave pripravljajo zgoščene informacije, kar je še zlasti dobrodošlo za obveščanje v samoupravnih informativnih skupinah. Marko Svetina je dodal, da poznajo v Pionirju pravzaprav tri nači- ne informiranja: z objavo v Biltenu, K ^ (jjr sklepov samoupravnih organov ali okr kularna pisma) in s seminarji. Slednje predvsem za vodje razprav o Porn jr0brtf)1 samoupravnih aktih. Na seminarjih P ■ s#>, ic pretresejo vse plati takih aktov, Pre“vs® jnterna kaj želijo z njimi doseči in kako je zakonodaja usklajena s splošnimi a ’ jflief. Jožef je posegel nekoliko nazaj in nave . ^ |c0 kako so pri Pionirju informirali delavce p kJer so se vanjo tvorno vključile ni|,Sj|enoP0litične organizacije. Vpliv subjektiv-spominjanje odnosov torej ni tako ne- pr'zaclevanju se pri Pionirju boje, da nalogam le ne bodo popolnoma kos. »vetina je med drugim navedel, da še 'Pfaša -11 2a*tonov> ^i hi podrobneje razreševali Kavij.J9, so v zakonu o združenem delu za- kttni L-3 *arno načelno. Bojijo se, da dodatni za-Siin '• vfsn.ii°- ne bodo ustregli njihovim dose-js p°Vž „Ovira je torej to, ne pa roki", ^snitv 6 k° Svetina. Po njegovem prav zaradi *tav|ja 6 s'stemskih zakonov tudi roki, ki jih po-- on 0 združenem delu, niso pravilni, ^lo ?St' ki jo ti roki dajejo, je prezahtevna %t (^j - a r°vsko najmočnejše delovne organizacij, |< a » 0 vsak trenutek oblikujejo strokovne Za maniše klovne organizacije in Pj0ni .1 *ake, ki strokovnjakov sploh nimajo. uPovat',U na9'ica Da i'm ne 1)0 treba 10 $e n' Raketa samoupravnih-aktov na „borzi", ftfavjij j l2vajanje zakona o združenem delu pri-ž °V°^ 29oc*aj- Kot je bilo slišati za okroglo Ko,' e takrat, ko je bil ta zakon še v osnutku, ^'hjjodjetjih niso naredili še niti analih Jega. stanja, so njihovi delavci imeli v ieti6rtl ® Vsai teze in osnutke z zakonom o zdru-e*u usklajenih aktov. To je nedvomno H ?akQPrec*nost- Pionir pa je že tako kratke roke združenem delu še poostril, kar po- - ° mn°gi akti sprejeti namesto v pri- ^ Hov *e v tem letu. Najbrž je tudi to dokaz, •^en^ki 9radbeniki uresničevanja zakona o •sitioj em delu ne pojmujejo kot opravilo, ki ga fi'žik Z "levo roko" r*i,Pot*0hno je tudi iskanje za Pionirja naj- ^ 0 ?d 't0V’ * zahteva uresničevanje zako- ne fUzenem delu. Komaj so ob okrogli mizi ^ Ure 6 ^esede o tem, ni bilo težko ugotoviti, ^ni 0pri tem tudi v strokovno tako močni de-°>%h. ^^pizaciji, kot je Pionir, za dokaj trd ^ skfb°* .j6 navedel Marko Svetina, je ta naloga Nitta skupnih služb. Pripravljena je cela vrsta v.Samoupravnih aktov. Rojevali so se ob Sto turi-6*11 strokovnjakov v skupnih službah, Al!' ^0P°^ne. ob prostih sobotah in nede-Pripravljajo skupine strokovnjakov z Ja h P°dro^ij in z obilico delovnih izkušenj. ^ben *.ki je strokovno izredno zahtevno in Jk f| °P°litično odgovorno in pri čemer mora %^„in skupine sam priti do odgovorov na «rryQ ^i se zastavljajo pri iskanju rešitev. , W Zakonodajo začenjamo preverjati že pri %ž(Jinastanku. V izdelavo tez in osnutkov se Sfese | sindikati. Vsak akt mora upoštevati Sirnega člana kolektiva. Delavci imajo last Uv.e^av't' sv°ja mnenja že takrat, ko akti jj1 [».j aJaj°. To je odvisno od razprave. Bistve-lirj^*!) ie- da so delavci kar najbolje predin- h vek nfo S»0ryranie V podjetjih več tisoč delavci J'jlahko. To doživljajo na svoji koži tudi S JJpi gradbeniki. Svetina je za to navedel " V|°9a: naravo d®*3 (dislocirana gradbišča, ir W . l®nost delavcev po terenu) in občevanje v b \ j^^ih- V Pionirju so se za dobre izkazale i* Sli ^enovane sindikalne skupine, saj je naj-r \6j 'r 'nformiranja še vedno človek. Kako so ih peščeni, je pač odvisno od tistega, ki if fjje daje — eden bolj, drugi manj po- 0 V* “ tem je skupen vir informiranja tiskano 'S 3n asil° Bi,ten' ki izhaja v mesečni nakladi V 0^ 0 izvodov in ga dobi vsak član kolek-. dobrih straneh ima glasilo tudi pomanj-si 'n in sicer premajno število sodelavcev iz * °Srednih proizvajalcev ter premalo se-** Nr0j-. Opisanih za delavce z drugih jezikovnih r Ne zanemarjajo tudi družbenopolitič- V ra*evanja samoupravljalcev, kar pride še ’ 'ifo? *?rav delegatom. r K| hiranje tudi v posebnih delovnih skupi-*’ \|k-*?nemarjeno, za kar skrbijo sindikalni ■ ^ti in aktivi komunistov iz vseh sodelu- CUS' INFORMATOR JE jočih tozdov. Že pred leti so začele uspešno delovati samoupravne informativne skupine. Te so bile pogosto na dislociranih gradbiščih. Za obveščanje je bil posebej dolžan skrbeti vodja saj je bil to eden izmed pogojev za namestitev. Po mnenju Alojza Jožefa je zelo učinkovito informiranje v pismeni obliki. Pomembni sklepi delavskega sveta in drugih samoupravnih organov so nekakšno „cirkularno pismo", ki ga lahko hkrati pošljejo tako v Libijo, kot Bihač ali Zvor-ni k. Znano je, da je lahko dober samoupravljalec samo dobro informiran delavec. Le slednji lahko daje tudi predloge za spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov. Pri Pionirju se ne morejo pritoževati, da pride iz baze premalo pobud, še več, uporabnih je kar 80 odstotkov vseh pripomb delavcev. Seveda je tako tudi zaradi pravočasnih in kvalitetnih povratnih informacij. Da bi bilo takih informacij čimveč, zahtevajo delegati razumljivo in pravočasno dostavljeno gradivo. Včasih se zgodi, da zaradi nejasnega in zakasnelega gradiva sploh nočejo razpravljati. Edvard Kardelj daje v svoji znani knjigi „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" velik poudarek na delovanje subjektivnih sil kot osrednjega dejavnika pri uresničevanju zakona o združenem delu. Tudi v Pionirju delajo tako, da je zadoščeno pomenu vloge družbenopolitičnih organizacij. Še več, kot je povedal Martin Pungerčar, imajo osnovne organizacije sindikata in osnovne organizacije zveze komunistov (če omenimo samo te) v vseh tozdih, razen v dveh, kjer take organiziranosti niso mogli uresničiti zaradi premajhnega števila članov. V posebnih delovnih enotah so ustanovljeni partijski aktivi, delo vseh osnovnih organizacij ZK pa usklajuje svet ZK na ravni podjetja. Podobno organiziranost poznajo tudi v sozdih, na primer v Gipposu, kjer je sekretariat še posebno elastičen. Tako sindikalne kot partijske osnovne organizacije so se temeljito vključile v uresničevanje zakona o združenem delu, si razdelile dolžnosti in jim določile roke. ZAKON NI „BAVBAV" Pionir je tudi ena izmed delovnih organizacij, kjer zakona o združenem delu in iz njega izhajajočih odnosov niso mistificirali. Pomeni, da se zakona ne bojijo, pa naj bo v očeh mnogih pisan še tako učeno in zapleteno. Janez Gabrijelčič je navrgel, da najbrž tako ravnajo tam, kjer zakona ali niso sposobni ali nočejo razumeti. Tudi na mnogih sestankih se o dohodkovnih odnosih veliko govori, nihče pa ne pove za kaj pravzaprav gre. „Zame je dohodkovni odnos proces povezovanja, usklajevanja in prilagajanja tozdov s tem, da tako dobimo dohodek za zadovoljevanje družbenih in individualnih potreb," je Gabrijelčič skoraj zdefiniral lastnao razumevanje dohodkovnih odnosov. „Pri nas smo poskrbeli za to, da delavcem ti odnosi niso tuji. S tem pa smo nemara dosegli to, kar se sploh da v delovni organizaciji doseči: Moram reči, da so dohodkovni odnosi v naši dejavnosti razčistili tudi marsikatero nejasnost in trditev. Znano je, da je bil Pion|r vse prevečkrat po krivem obdolžen, so tu še mnogi drugi, s katerimi skupno uresničuje gradbene naloge. Iz našega sistema dohodkovnih odnosov pa je natanko razvidno, za koga gre še." Zakon o združenem delu bo nedvomno odpravil našo staro bolezen: račune brez krčmarja. Prav gotovo bo to velika pridobitev tudi za Pionirja, čigar ime je precejkrat bledelo prav zaradi nerazčiščenih odnosov. Vemo pa, da so odnosi v gradbeništvu često zaostreni zaradi dejavnikov, ki tako ali drugače posegajo v razvoj te gospodarske panoge. Pionirjeva barka pluje v plimi in oseki najrazličnejših interesov in kalnih voda. Priti do pravega modela dohodkovnih odnosv v takih razmerah ni samo težaško delo, ampak že kar umetnost. Novomeški gradbeniki se tega še kako zavedajo. Kljub obilici nejasnih vprašanj je vsaj odgovor na eno vprašanje jasen: ..skrojena obleka" mora biti prav samim gradbincem, panogi in vsem, s katerimi Pionir povezuje svoje interese. Orehove pa tudi manj plemenite knjižne police v prenekaterih sodobnih stanovanjih se šibijo pod težo knjig „na metre"; pač takšnih, za katere pogosto ni važno, kaj se nahaja med platnicami. Glavno je, da so slednje vsaj platnene, če že niso usnjene in v plastificiranih ovitkih. Če se oči lahko napasejo na umetelnih skladovnicah knjižnih hrbtov, potem ni težko trkati se na prsi in govoričiti o kulturi. Slovenske založbe se običajno ravnajo po okusu, ki knjige spravlja v denar. Skrivnost pa ni, da je za dandanašnjega Slovenca mikavna le razkošno opremljena knjiga. Skrivnost tudi ni dejstvo, da vsak drugi Slovenec v letu dni ne prebere niti ene knjige. Ni časa? Ni duhovnih in podobnih potreb? So knjige predrage? Za romane je treba odšteti poprečno precej nad sto dinarjev, za strokovne knjige celo nekajkrat več, prav poceni pa niso niti nekaj deset strani debele pesniške zbirke. Knjige so res odločno predrage in zato nedostopne širokemu krogu bralcev. NIKOLI PRAVEGA ZANIMANJA Žepna knjiga? ! Sploh ni potrebno na dolgo in široko razpravljati, kaj je žepna knjiga, kakšen je njen namen in pomen. Broširana, po obliki prej majhna ko velika, zlasti pa poceni in zato vsem dostopna — to je žepna knjiga, pa naj gre za pesniško zbirko, roman, priročnik ali poljudnoznanstveno delo. Takšne knjižne izdaje v veliki nakladi so na Slovenskem že leta redkost. En sam razlog je za to: ne gredo v denar. Oglejmo si nekaj primerov knjižnih zbirk slovenskih založb, ki puščajo za seboj sled žepne knjige. „Mala knjižnica": v petdesetih letih je izšlo na desetine žepnih knjig (povesti, novele, romani, eseji in podobno). V knjigarnah jih seveda nimajo več, zato pa se od časa do časa znajdejo v Trubarjevem antikvariatu, kjer jih je moč kupiti za dinar ali dva. Kaže, da so na knjižnih policah v napoto zdajšnjim razkošno vezanim knjigam. „Znamenja": nekaj deset naslovov knjig poezije, proze, esejev, razprav. Po obliki in vezavi — žepne knjige, po nakladi daleč od tega. Cena je močno zasoljena, odbijajoča, zato se splača počakati nekaj let in nato knjige kupiti na razprodajah za nekaj dinarjev. „Kiosk", ..Izredni Kiosk", „Klasje": gre za zbirke, v katerih so izhajala ali še izhajajo knjige (slovenska klasika, povesti, novele, romani, spomini, življenjepisi), ki so v vseh ozirih žepne knjige. Že leta in leta se valjajo na policah knjigarn, še nobena razprodaja ni uspela do konca izčrpati zaloge, četudi je bilo treba za posamezno knjigo odšteti manj ko deset dinarjev. „Komet“, ..Kozmos": po vseh značilnostih — žepne knjige (novele, romani, dela s področja literarne zgodovine in teorije, sociologije, psihologije in tako dalje). Vse še niso razprodane. „100 romanov": kljub nekaterim zadržkom lahko tudi knjige iz te zbirke uvrstimo v krog žepnih knjig. V prvih letih izhajanja je znašala naklada precej nad dvajset tisoč, ob koncu samo še okoli šest tisoč izvodov. Kje tiči vzrok za to, saj je znano, da je šlo za izvrsten izbor romanov, ki so jim dajale posebno vrednost obsežne spremne študije? V ceni najbrž ne. Kaj pa v broširani vezavi? Sodeč po prodanih pesniških zbirkah, je na Slovenskem več pesnikov kot pa bralcev poezije. V primeri z romani so izdaje pesmi kljub nizki nakladi razmeroma poceni, toda večidel broširane, in zdi se, da ko nalašč za kopičenje prahu v knjigarnah ali skladiščih založb. ..Zenit": zbirka tipičnih žepnih knjig (novele, romani, drame), ki so jih izrinila sedemdeseta leta z oholim razkošjem pri izdajanju knjig. Dejstvo torej je, da na Slovenskem ni bilo nikoli pravega zanimanja za preprosto vezano in oblikovano, zato pa vsebinsko kakovostno in poceni knjigo. In kako bo tokrat? BO POSLEJ DRUGAČE? Tokrat, ko so se na slovenskem knjižnem trgu spet pojavile prave pravcate žepne knjige! Velikega izdajateljskega posla so se lotile založbe Borec, Cankarjeva, Državna, Mladinska knjiga. Lipa, Obzorja in Tehniška založba. V žepni izdaji bodo izhajala dela iz slovenske in svetovne literature, priročniki, dokumentarna in poljudnoznanstvena dela in dela s področja znanstvene fantastike. Odveč je poudarjati, da bodo knjige izhajale v množični nakladi, da bodo broširane in zato v primeri s siceršnjim stanjem v slovenskem knjigotrštvu - poceni in tako dostopne vsem, tudi tistim, ki so se zdaj predvsem zaradi cen izogibali knjig kot kužnih znamenj. Gotovo ni naključje, da je prvih dvanajst žepnih knjig izšlo prav v letošnjem mesecu knjige. Kar na blizu dvesto prodajnih mestih je mogoče kupiti naslednje knjige: Za 30 dinarjev Kosmačev ..Pomladni dan", Kranjčevo „Lepo Vido Prekmursko" in Seliškar-jevo ..Bratovščino sinjega galeba"; Lemova ..Nepremagljiva" stane 40 dinarjev; po 50 dinarjev so Konsalikova ..Kirurginja", Ivačičeva ..Kuharska knjiga" in ..Tvoj otrok od A do Ž"; 60 dinarjev pa je treba odšteti za knjige „Sla-volok zmage" (Remarque), ,,Ljubezen kot umetnost in znanost" (Ellis), „Orel je pristal" (Higgins), ..Polarna postaja Zebra" (MacLean) in „Agenti, vohuni, vojaki" (Piekalhievvicz). Slovenci torej spet imamo žepne knjige. Modrovati o tem, ali bodo kaj spremenile naš „trdo vezani" knjižni okus, je najbrž še prezgodaj. To se bo pokazalo šele tedaj, ko se bodo ali pa tudi ne bodo praznila stojala z žepnimi knjigami, bodisi v knjigarnah ali samopostrežnih trgovinah. Sled žepne knjige v zadnjem poldrugem desetletju in več očitno ni vodila k številnim bralcem. Upajmo, da bo poslej drugače! D. RUSTJA ropotarnica brez besed T>fcf\ZNlKt bolniška BOLNIŠKA DIMITRIJE 2IVADINOVIČ JUGOSLAVIJA A.3«. jM TO. *R. tCT. P£- 46#. NED. TO. t6T. PET. M*. VW>. I. KU5ANIČ, Politika I O ZGODOVINI — Kdor razume zgodovino, | ne bo v njej zagotovo igral | nobene vloge. Simon— Theodor Juffroy - Iz zgodovine se vedno na novo učimo, da se ne učimo. Henry de Montherlant O ZNANOSTI — Psihoanaliza je bolj strast kot znanost. Karl Kraus — Nacionalna ekonomija med drugim proučuje tudi, zakaj ljudje nimajo denarja. Za to je več vzrokov; najugodnejši so znanstveni. Kurt Tucholsky — Vsaka vojna je plod strahu. Če se želimo izogniti vojni, moramo najprej prema gati strah. Norman Angeli O VOJNI — Človeštvo mora prekiniti z vojskovanjem, sicer bo vojskovanje prekinilo s človeštvom. John F. Kennedy O ŽENSKAH — Zenska se prvič poroči iz ljubezni, drugič iz družabnosti, tretjič iz preračunljivosti, potem pa samo še iz navade. Helen Row/and - Ženske, ki mislijo, so ženske, na katere nikoli ne mislimo. Georg Bernard Shaw MARJAN MANČEK JUGOSLAVIJA moški v velurju MMFAfftA jablana Kdo ne pozna drevesa in sadu, ki je pri nas med najbolj priljubljenimi, pa vendar so zdravilni učinki jablane manj znani. Predvsem moramo vedeti, da vsebujejo peške precej amigdalina, plod pa sadno in fosforno kislino ter lub florizin. Te snovi ugodno vplivajo posebno na prebavo. Sveža ali pečena jabolka priporočajo pri driski, pri motnjah v črevesju, pri akutnem črevesnem katarju in zaprtju. Že v starih časih so kisla jabolka uporabljali kot zdravilo od glist pokvarjenega želodca, sladka pa za one, ki imajo mrzel želodec ali proti piku strupene živali. Vsaka jabolka pa škodujeejo ljudem s kamni. Jabolka so dobro zdravilo za težave in slabosti v želodcu, sok kislih jabolk je dober za mrzlico. Jabolčni mošt še dandanes uporabljajo kot čistilo za gliste. Voda, v kateri so se kuhala gnila jabolka, pa je dobra za prisad. V to vodo namočimo krpo in jo polagamo na bolno mesto. 7a Isto velja in pomaga ki se nerade celijo. je Posebno PriP°. n* jesti jabolka, pit' ™ ieC)jo-" -i vsaj pred Jjg, kateri so se Pa J** zd?avi!° tudi kot za & pn iaz.mii Preh|aC!ihMp| paradižnikovo orn^°jJk 301 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST mat— življenju in delu velikih mož. Eno takih je tudi „Michelan-gelovo življenje", ki je pod naslovom ..Michelangelo" izšlo v slovenskem prevodu. Prvič je knjiga prišla med naše bralce leta 1954, letos pa jo je založba Obzorja poslala še enkrat na trg. Ponatis, knjige sam dovolj zgovorno priča o vrednosti tega čtiva. Roland s kleno, globoko občuteno besedo očrtuje lik velikega florentinskega kiparja, slikarja in arhitekta, kakor se je gradil skozi različna obdobja življenja. Michelangelovo tragično, trpečo osebnost je Roland izrisal na podlagi številnih zgodovinskih dejstev. Pazljiv bralec bo močno pogrešal ustrezen oris Michelangelovih umetnin, še posebno ker pisatelj bralca sam navaja k neki drugi svoji knjigi o tem umetniku. Morda bo založba tudi to kmalu uvrstila v svoj program in tako zaokrožila poljudno, vsakomur dostopno in razumljivo podobo velikega genija, katerega pomen presega časovne okvire. » Ulmske srede jjjj ljubitelje filmske umet-Lle sreda že lep čas tisti L tednu, ko dve uri večera i n Ve °t> televizorjih; te dneve ijjg P^em programu Ijubljan-^ televizije Film tedna, "ta*3, V ^ateri se P° bolJ fowečenem 'zboru Vfstijo 'osti n3 -0*6*3 fi,mske umet-H0j Oddaja si je že priborila »m r°9 gledalcev, gotovo pa mr ® *5r°g še razširil, saj je Pliva6 oddaj, ki lahko :udj tin.a,razv°j filmskega okusa i!jjVe ' ki so zaradi pomanjša [„11 slilost programu grafov, o katerih pa ‘jgihii0 2aPisati, da se najraje %rja ° tJa' ^amor Piha veter jfc, Pr|hpdnje leto imajo pri HjL nskl televiziji v načrtu trnovo Filma tedna, šanje so že sprejeli, vpra-lahkQ |e *e' koliko ga bodo teh-J^SHičili. Novi urednik !aSn al ^°ne Frelih je takole 5tjdaj F i Vsakomesečni ciklus HeSe tedna: prvo sredo v !peu- ,° na programu retro- a jugoslovanskega filma, : tietjQ f.Va'itetni svetovni film, Hatoorf^1 iz manj znane kine' hesec,,1 zadnjo sredo v liinani ^oc*° ^'me izbirali I bili na vfnci, oziroma naj bi ialCev f.'Jrst' filmi velikih ustvar-Nsm ske umetnosti. jbejJ ^to dosedanjih uvodnih % n ° VSak mesec na progra-a oddaja, v kateri !°ciolJtrokovniaki, filmarji* Sli »'■ Ps^ologi. kritiki in Plinih *Jre9°Vorili o posameznih ..Pr Wna^ram 'n zasnova Filma elika' prav' Fre,ih. ..zahteva 6evani sredstva, zato je uresni-Vprašlifv Cel9tnega koncepta ^Pelo °'.. ,^e bo televiziji ^blern ta stalno prisotni ki j, bomo dobili oddajo, tristo navsezadnje tudi zelo Wj: n Pripomoček pri filmski Ob D' Vzgojitelji bodo lahko ^ Do kritičnih pretre- ! 'žhaiaparne2ni*1 filmov, ki bodo K' v reviji Ekran, Film Modrost Zahoda Pred skoraj tristo leti jo plemič Janez Vajkard Valvasor zapravil vse svoje imetje, da je na svetlo dal v štirih debelih zvezkih natisnjenih petnajst knjig „Slave' vojvodine Kranjske". V tem obsežnem, malodane enciklopedičnem delu je domoljub Valvasor orisal deželo Kranjsko, njene prebivalce, šege, nravi, naravna čudesa, zgodovino, vraže, mesta, gradove, skratka vse, kar je bilo v deželi Kranjski vredno peresa. Danes je „Slava" še vedno zanimivo branje, kar nedvomno potrjuje nova izdaja izbranih odlomkov tega temeljnega dela slovenske književnosti. V novi izdaji, ki je izšla pri Mladinski knjigi v knjižnem klubu Svet knjige, je Bogomil Gerlanc izbral tista poglavja in odlomke iz Valvasorja, ki so današnjemu bralcu še zanimivi in aktualni. Izdajo je zasnoval po izboru in prevodu Mirka Rupla, čigar Valvasorjevo berilo je izšlo 1951. leta in je bilo kmalu razprodano. Pri sedanji izdaji velja omeniti okusno in kar razkošno opremo ter pretehtan izbor ilustracij. Bertrand Russell je napisal nad 40 knjig, v katerih obravnava najrazličnejše stvari. Zaslovel je predvsem z deli s področja logike, matematike in filozofije. Med najbolj priljubljene knjige tega angleškega filozofa, matematika in javnega družbenega delavca spadata ..Zgodovina zahodne filozofije" in ..Modrost zahoda". Slednja je že v drugo izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi. Russell v tem delu uspešno povezuje zgodovinsko dogajanje z znanstveno filozofsko analizo ter pojasnjuje številne ideje in njihove vplive na naše današnje mišljenje. Besedilo spremljajo diagrami, skice, fotografije in ostalo likovno dokumentarno gradivo, na katero odpade velik del nazornosti. Gotovo je največja vrednost knjige „Modrost zahoda" v njeni jasnosti, jedrnatosti in razumljivosti pri prenašanju središčnih idej posamezne dobe k skupnemu zakladu zahodne misli. Pod ta pojem je Russell uvrstil mislece in filozofe od Talesa, Anaksimandra, Anaksimenesa do Jeana Paula Sartra in VVittgensteina. natisnjenih šest Borovih dram (Raztrganci, Vrnitev Blažono-vih, Bele vode, Ples smeti. Šola noči. Popoldanski počitek), z njimi pa je avtor ustrezno predstavljen kot učinkovit dramatik realistične smeri. Bor je s svojimi dramami premagal slovensko odrsko neučinkovitost, navlako liričnosti in anemičnost v dramskem ustvarjanju. Med vrline Borovega pisanja sodi okreten, zaostren dialog, obvladanje odra in moč nosilnih prizorov. To ga uvršča na vidno mesto v slovenskem dramskem snovanju. Zanimivi so tudi zapisi o dramah, objavljenih v četrti knjigi, predvsem zaradi tega, ker so ob samih pisateljevih zapisih postavljeni še kritični zapisi Lojzeta Filipiča in Bratka Krefta. knjiga bere skoraj kot kak napet roman. Zanimivo je, da jo je napisal zgodovinar amater. Morda je prav to Hermu omogočilo, da ni s preveč strokovnosti uničil bralne vrednosti. Timove igre zvezdna deklica STALIN Isaac Deutscher, Poljak, ki je bil v dvajsetih let in na začetku tridesetih vidnejši politik poljske KP in iz slednje izključen, češ da je trockist, je eden najboljših poznavalcev zgodovine porevolucionarne Rusije. To pronicljivo poznavanje se kaže zlasti v njegovih biografijah o Trockem in Stalinu. Deutscherjev življenjepis o Stalinu je prvič izšel 1949, nato dopolnjen v izvirniku še dvakrat, izdali so ga v številnih deželah, za založbo Globus pa ga je v slovenščino prevedel Bojan Samarin. Na osnovi dokumentarnega gradiva je Deutcsher prikazal Stalinovo pot od otroštva do prvega seznanjanja z idejami marksizma, njegovo vlogo pri utrjevanju boljševiške partije in v oktobrski revoluciji, še posebno nazorno pa je opisano, kako je Stalin prišel do absolutne moči nad „šestino sveta" in kako je to moč nečloveško izrabljal. Na skoraj šeststo straneh je biograf podal tudi izčrpen opis sovjetske notranje in zunanje poli-i tike, kolektivizacije vasi in industrializacije dežele, ob Stalinu je prikazal uspehe in neuspehe, vojne poraze in zmage sovjetskih narodov med zadnjo vojno. Ob visokem življenjskem jubileju slovenskega pisatelja Danila Lokarja, ki je praznoval 85. rojstni dan, je Cankarjeva založba izdala njegovo petnajsto knjigo. Pod naslovom „Timove igre" so zbrali novele: Tistega jesenskega dne. Kam si šla, Verena je umrla, Mladi Kočijažev in Timove igre. Spremno besedo je napisal Lino Legiša. S to knjigo se Lokar predstavlja v svoji že povsem izdelani in dorečeni ustvarjalnosti, ki pomeni svojevrsten pojav v slovenski literatuti ne samo zato, ker se je začel pisatelj uveljavljati v že zrelejših letih, ampak tudi zaradi vztrajnosti ohranjevanja nekaterih meril leposlovne umetnosti. Slovenska prevodna literatura bi bila hudo pomanjkljiva, če bi puščala ob strani pravljice in pripovedke iz svetovne književnosti. Da ni tako, gre zasluga zbirki „Zlata ptica", ki izhaja pri Mladinski knjigi. V knjigi ..Zvezdna deklica" je pred kratkim izšel izbor brazilskih ljudskih pravljic, ki jih je prevedel Jože Dolenc. Največ prostora je odmerjenega mitološkim pripovedim brazilskih Indijancev; pravljice slednjih, pa naj gre za šaljivke ali grozljivke, so v dobršni meri sorodne mitološkim pripovedim severnoameriških Indijancev, opaziti pa je celo evropski vpliv. V pravljicah brazilskih črncev je polno prvin, ki so tipične za afriške ljudske pripovedi; pravljični spomini na staro domovino se prepletajo z opisi zla suženjstva v prostrani deželi, ki soji z bičem zavladali belci. Najmanj pravljic v »Zvezdni deklici" je od brazilskih belcev. FENICANI Michelangelo Troje stvari bo ostalo za vse čase zapisano v zgodovini člo veštva ob imenu starodavnega ljudstva Feničanov: pomorsko raziskovanje, škrlat in abeceda. Nedvomno je največje in najdragocenejše darilo svetovni kulturi prav praktično, črkovno pismo, ki ga je izumilo to izredno pogumno trgovsko ljudstvo z bregov Libanona. Njihovo zgodovino in pomen opisuje Gerhard Herm v knjigi „Feni-čani"; nedolgo tega je izšla v slovenščini pri Cankarjevi založbi. Knjiga ni napisana za strokovnjake, ampak je namenjena povprečnemu bralcu. Namenu primerna je obdelava zgodovinskega gradiva, saj se ZAKLJUČENA IZBRANA DELA Romain Roland, francoski pisatelj, esejist in borec za mir, je dobitnik velike francoske književne nagrade in Nobelove nagrade za mir; obe nagradi kažeta, v kakšni smeri je Roland deloval večji del svojega življenja. V njegovi literarni zapuščini so poleg izrazito leposlovnih del tudi izredni zapisi o S četrto knjigo Izbranega dela Vladimirja Pavšiča—Mateja Bora je Cankarjeva založba zaključila izdajanje izbranih besedil tega slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in publicista. Urednik Lojze Filipič je po izboru samega avtorja pripravil knjigo, v kateri je C9 Tk'iUČili v svoja prizade-S) l 0 je koliko bolj pomem (L®r ie filmska vzgoja^ žal , e vedno zapostavljena ■ Prave načrtne rasti in 'lanja." M. MARKELJ °t> MIZARJA DO GRAFIKA Da človek zdrži vse napore, ki jih tak študij ob redni službi zahteva, ni dovolj samo močna volja, poglavitna je ljubezen do poklica, ki si ga je izbral. „Po trikrat na teden sem se z vlakom vozil v Ljubljano na predavanja," pove absolvent. In nič kolikokrat štiri ure vožje v eno stran in prav toliko nazaj v istem dnevu zato, da je bil poldrugo uro na predavanju ali vajah. Poleg tega je bil član ljubljanskega društva likovnih samorastnikov. Kot slikarja Jakšo, razumljivo, najbolj privlačijo belo-kranjskski motivi. „Bela krajina je za slikarja neizčrpen vir; ne vem, zakaj naj bi hodil drugam, ko pa so veliki slikarji, na primer Jama, Gaspari in drugi, pri nas našli toliko snovi za svoje delo." Njegova želja je, da v grafiki obdela belokranjske običaje; nekaj linorezov na to temo že ima, vendar meni, da bo za to potreboval še veliko časa. „Ne „Pa je spet en dan mimo." Vendar je njegov odnos tako po pouka kot do učenca drugačen, bolj poglobljen, zavzet. „Ne gre samo za to, da bi učence vzgajal le pri pouku; moja želja je, da jih navajam opazovati lepoto, ki nas obdaja, da jih na to opozarjam, da jim jo prikažem," pravi Jakša, ki poučuje na tej šoli že 14. leto. Morda si še bolj prizadeva zato, ker se zaveda, da bi bila tudi njegova dosedanja pot precej lažja, ko bi se nekdo zanj tako zayzel. Jakša je prehodil dokaj nenavadno pot. V Gradcu se je izučil za mizarja, po odsluženem vojaškem roku je opravil mojstrski izpit, vendar ga to ni zadovoljilo in vpisal se je v dopisno srednjo tehnično šolo lesne stroke in se zaposlil na črnomaljski šoli kot učitelj tehničnega pouka. „Že od malega me je privlačilo risanje in sploh vse, kar je v zvezi z likovnostjo; spominjam se, da sem iz gline delal razne figurice, rezljal v les. Vendar so me v tistih letih zelo zaposlovale tudi druge dejavnosti: v Gradcu sem se veliko ukvarjal z igralstvom, takrat je bila ta dejavnost zelo živa; veliko sem režiral, prav tako sem za vse igre izdelal sceno. Moja velika ljubezen pa je bila in je še petje." v raznih zborih je pel in nikoli mu ni bilo žal časa za številne vaje, čeprav se je nanje moral voziti celo v Novo mesto. „Žal so vsi ti zbori prenehali delovati; še danes pa bi se z veseljem vključil v kakšem zbor. Tu v Črnomlju je pevcev dovolj, samo nekdo bi moral vso stvar prijeti v roke," pravi. Bolj ko je razmišljal, bolj je prihajal do spoznanja, da vsegj) ne bo zmogel. Moral se je odločiti med igralstvom in ljubeznijo do slikanja. Odločil se je za slednje. Poleg dela na šoli se je kot izredni študent vpisal na pedagoško akademijo, likovno-tehnično smer. morem delati kar tako: najprej moram dodobra spoznati našo folkloro; da bi lahko upodobil belokranjske plese, se jih moram najprej naučiti plesati." Jakša svoje grafike sam tiska, po svojih načrtih si je dal narediti prešo, sedaj si ureja tudi prostor, kjer bo lahko delal. Jakša čuti, da bi se morali belokranjski likovni amaterji bolj povezati, od časa do časa razstaviti svoja dela, da bi drugi ljudje videli, da je tudi v Beli krajini živo likovno ustvarjanje. Zase meni, da še ni zrel za samostojno razstavo, vendar je v tem verjetno tudi precej nepotrebne skromnosti, obenem pa priča o resnosti in veliki samokritičnosti. „Bolj ko stvari poznaš, več pomanjkljivosti vidiš pri svojem delu." Vendar se pri Jakši ni bati, da bi gledalci na razstavi iskali pomanjkljivosti, saj bi lahko videli precej več vrlin in kvalitet. A. BARTELJ nih del svojih učencev; ali če jih ne bi vodil v odročne kraje, kjer si še lahko ogledajo, kako je včasih potekalo življenje v belokranjskih vaseh; ati če bi po koncu pouka pospravil svoje stvari in rekel: So ® ne bi mogel očitati Sne 'ru Jakš'. učitelju li-r'oin T tehnične vzgoje na aljski osnovni šoli, da Vnrav|ja v rec*u svojih Hj na primer lani S* Pripravil razstave likov- ^51ZAKL4q7 DOLENJSKE BENETKE KAM SO SLI SVETNIKI7 Nekaj tednov je od tega, ko so neznani zlikovci ponoči vdrli v podružnično cerkev na Muljavi, fara Šentvid pri Stični, in odnesli 12 nabožnih kipcev iz edinstvenega boročnega oltarja ne samo v slovenskem, temveč tudi evropskem merilu. Poleg tega so s sten pobrali 12 slik križevega pota. Neznani umetnik je te slike v prejšnjem stoletju naredil na steklu. Marsikomu ni jasno, kako so mogli biti nepridipravi tako zelo barbarski, da so s tem dejanjem uničili pravo vrednost oltarja, brez veljave pa je tudi križev pot, saj je skoraj slehernemu jasno, da ima svetopisemsko potovanje Jezusa Kristusa 14 postaj, torej tudi toliko slik. Storilci pa so dve sliki pustili.. . Zaradi zgodovinske in umetniške vrednosti ukradenih predmetov ni moč oceniti. Prizadeta je kulturno-umetniška in zgodovinska dediščina-naroda. Nihče od strokovnjakov ne more povedati, koliko znaša vrednost odnesenih predmetov. Dejstvo pa je, da tako ..razdeljen" pltar na odnesene kipce in na tisto, kar je še ostalo, še zdaleč nima tiste pomembnosti, ki jo je imel predtem. Muljavski oltar, ki je v svetu (lahko bi rekli) bolj znan kot pa Jurčičeva rojstna hiša z muzejem, je tako bogato izdelan, da človek, ki ga ne pozna do^ro, sploh ne bo opazil, da kaj manjka. Za poznavalce je močno okrnjen. V ozadju oltarja piše, da je bil narejen leta 1674. Zgodovina ve povedati, da ga je iz lesa izrezljal Jernej Plumbergar, poslikala in pozlatila pa sta ga Višnjegorčana Jakob Menhart in njegov pomočnik. Jože Zajc iz Muljave ve povedati še več: „Bilo je leta 1923 ali morda 1924, ko smo Muljavčani zbrali denar in povabili, zdi se mi, nekega Čeha, ki je živel na Nemškem, da je prišel k nam in popravil oltar, ki je že propadal. Vse kipce je pri Mežnarju prekuhal v kotlu, da je uničil hudičevo zalego, jaz sem mu pa kot petnajstleten poba pri tem pomagal. Takrat je ta oltar imel še okoli 200 kipcev, pa je bilo nekaj že tako zelo črvivih in uničenih, da sva jih kar zažgala. Po vojni, pred nekako 20 leti, so zopet prišli neki ljudje, rekoč, da bodo oltar zopet prenovili. Tedaj pa sta zmanjkala še dva lepa in velika angela s perutmi, ki sta gledala v „tabernakel". Zdaj pa še tole! Kar zapišite, takšne ljudi, ki kradejo po cerkvarh, bi bilo treba... rajši ne bi rekel, kaj!" Policija seveda zaradi interesov preiskave v glavnem molči. Smrdi pa že, pravijo. Domačini, ki so zelo razburjeni, so zaenkrat zadovoljni tudi s takšnimi namigi. Bomo že počakali, pravijo, da bi le dobili naše svetnike nazai. Zdi se, da jim bo v zadovoljstvo že zgolj to, da bi zvedeli za „barabe, ki ne morejo pustiti pri miru tristo let stariKlesenih kipcev." Ker ne bi želeli prehitevati stvari, naj le mimogrede omenimo ukradeni ključ od stranskega vhoda v cerkev, ki ga skoraj šštiri tedne ni bilo, po ..opravljeni" kraji pa se je zopet našel na starem mestu. Vse to in še nekatere okoliščine kažejo, da gre za organizirano krajo oziroma tolpo, ki je v glavnem vedela, kaj hoče. Iva Leinfegner, ki ima ključe od cerkve in na skrbi tudi čiščenje ter zvonjenje, je prva opazila, da so bili v cerkvi nepovabljeni gostje. „Ob sedmih sem prišla zvonit. Najprej nisem nič opazila, potem se mi je pa le čudno zdelo, da so rože drugače razpostavljene kot običajno. Najprej sem pomislila na mačko, ker je bil pa tudi križ povsem drugje, sem poklicala Krznarjevega očeta (Jožeta Zajca). Tudi on je šele potem, ko ni bilo slik, opazil, da manjkajo tudi kipci v oltarju. Potem sem seveda poklicala policijo." To je bilo v soboto, 22. oktobra. Danes, po nekaj tednih, lahko v bistvu ugotavljamo isto kot takoj po tatvini. Gre za tatvino narodovega ponosa, za siromašenje naše zgodovine, naše umetniške zakladnice, na katero je lahko sleherni Slovenec ponosen. Še vedno se lahko samo sprašujemo, če muljavske umetnine morda že niso našle poti kam v tujino. Takšnih oltarjev, kot je bil (in bo morda še? ) muljavski, je na Slovenskem več. Ta pa je bil najpomembnejši, ker je s podpisom označeval letnico in avtorstvo in je predstavljal edinstveno sožitje gotske arhitekture, stenske slikarije (delo Janeza Ljubljanskega) in baročno obdelanega oltarja. To je že leta 1914 opazil znani umetnostni zgodovinar Max Dvoržak, ki je tedaj v svojih knjigah in razpravah kot edino slovensko cerkev predstavil prav Muljavo. ILIJA BREGAR Domnevajo, da izvira beseda Kostanjevica iz rimskega Castagneum. Tako se je menda imenoval rimski tabor na polotoku Krke. Rimljani naj bi bili tudi tisti, ki so polotok spremenili v otok — prekopali so zemljski jezik in Krko napeljali v dvojno strugo. Seveda iz obrambnih in ne estetskih razlogov. Veliko vode v Krki je preteklo do leta 1091, ko se Kostanjevica prvič omenja v srednjem veku. Leta 1143 je prešla Kostanjevica v posest največji velikaški rodbini tistega časa — koroškim Spanhajncem. Koroški vojvode so bili dalekovidni vladarji. Spoznali so veliko strateško in trgovsko sposobnost malega naselja. Kraj so močno utrdili, sezidali grad in dali tako utrjeni naselbini ime Landstrost, kar pomeni tolažba dežele. Kot trg se Kostanjevica prvič omenja 1249, ker prej pač ni dobila napisanih tržnih pravic. Že samo dejstvo, da kostanjeviški novec nastopa že 1210, pa nam da misliti, da je trška avtonomija še starejša. Koroški vojvoda Bernard pa ne velja samo za ustanovitelja kostanjeviške kovnice novcev pod imenom „Moneta Landestro-stensis". Bernard je Kostanjevico povzdignil tudi v mesto v pravem smislu besede. Mestne pravice in svoboščine so bile dane ustno leta 1252. Ustno izročeno mestno pravo je pozneje potrdil koroški vojvoda in odstavljeni češki kralj Henrik. Ta listina pa ni ohranjena v originalu. Prepisu, ki je na voljo, manjka med drugim tudi datum. Domnevajo pa, da je bil Herik dobrohoten v letih 1295-1307, kar pomeni, da ima Kostanjevica starejše mestne pravice kot Ljubljana, ki ji je dal isti Henrik privilegije leta 1320. Avstrijski vojvoda Albreht II. je pravice, ki jih je njegov stric Henrik dal Kostanjevici, potrdil, prav tako Albrehtov sin Rudolf IV. Mimogrede naj povemo, da je ta Rudolf ustanovil Novo- mesto, prav tako pa je zanimivo, da so kostanjeviški meščani za potrditev mestnih pravic manj upogibali hrbte kot Ljubljančani. Leta 1360 je prišel 21 -letni vojvoda Rudolf IV. s sijajnim spremstvom v Ljubljano. Ljubljančani so mu šli naproti do Gradca, Kostanjevičani pa so ga mirno počakali kar v Ljubljani. Kljub temu je Rudolf rad ustregel kostanjeviški želji in dal 2. aprila 1360 spisati listino, v kateri je tistim, ki bi Kostanjevici kratili mestne pravice, zagrozil s kaznijo sto funtov zlatnikov. Pol bi šlo upra- vi vojvodove komore, polovica pa oškodovancu. Ta listina je opremljena z velikim pečatom, za priče pa nastopajo med drugimi tudi celjska grofa Ulrik in Herman, solnogra-ški nadškof in papežev legat Ortolf, še šest drugih škofov (med njimi krški) ter neskončna vrsta drugih imenitnikov. Kostanjeviške mestne pravice so potrjevali tudi kasnejši vladarji (taka je bila takrat navada), nazadnje cesar Karl VI. leta 1726. Med drugim je zanimivo tudi, da pozna Kostanjevica mestni svet z dvanajstimi zapriseženimi možmi že leta 1317, kar je 50 let prej kot druga kranjska mesta. Ustanovitelj Kostanjevice vojvoda Bernard pa mesta ni dal samo močno zavarovati in gospodarsko dvigniti, skrbel je tudi za onostransko življenje. Blizu mesta je dal sezidati cistercijanski samostan. Opatiji so dali ime ..Marijin studenec". Prva "samo- na je iz leta 1234, druga pa m imPinjk na stan je postal skoraj |naiv,eč.1Ll DOdložnih Kranjskem, saj je imel nad iu k vasi, oskrboval je tudi veliko župnij- ^ To kratko in nepopolno z9^°.v': vpadi. sta Kostanjevice končujemo s tur Življenje v mestu je začelo P°ierTia^|