34 Določevalni ključ: CEKINČKI SLOVENIJE Besedilo: Barbara Zakšek in Nika Kogovšek Ilustracije: Petra Muhič V Slovarju slovenskega knjižnega jezi- ka za besedo »cekinček« najdemo dve razlagi. Ena je, da je to dnevni metulj z zlato rdečimi krili. Večina »nemetu- ljarjev« pa ob besedi cekinček najprej pomisli na prvo razlago te besede, in sicer, da je to manjšalnica besede »ce- kin«. In točno to so cekinčki med metu- lji – pravi mali zlatniki. V svojem letu so zaradi značilne oranžne obarvano- sti in majhnosti res videti kot majhni cekini, poleg tega pa se nikoli ne po- javljajo v res velikem številu. So torej tudi redki kot pravi zlatniki. Od trinaj- stih vrst cekinčkov (Lycaena), ki se po- javljajo v Evropi, jih v Sloveniji živi šest: mali (L. phlaeas), močvirski (L. dispar), zlati (L. virgaureae), temni (L. tityrus), spreminjavi (L. alciphron) in škrlatni (L. hippothoe) cekinček. Skupaj z rep- karji (Theclinae) in pravimi modrini (Polyommatinae) jih uvrščamo v dru- žino modrinov (Lycaenidae). Cekinčki so, kot ostali modrini, majhni metulji, ki jih od ostalih vrst iz te družine ločimo po značilni oranžni obarvanosti zgornje strani kril. Le temni cekinček, kot nakazuje že njegovo ime, ima lahko zgor- njo stran kril pretežno rjave barve. Za začetnike je prepoznavanje posameznih vrst cekinčkov lahko precejšen zalogaj. Še posebej, če osebki niso »sveži« in so že nekoliko obledelih barv. Takrat so si lahko res podobni med sabo, zato jih bomo mo- rali za zanesljivo določitev vrste ujeti ali se jim zelo previdno približati, da si bomo lahko ogledali tako spodnjo kot zgornjo stran kril. Najlažje bomo prepoznali zla- tega cekinčka, ki ima edini tudi spodnjo stran kril pretežno živo oranžno s pri- sotnimi belimi lisami. Med lažje prepo- znavnimi je tudi močvirski cekinček, ki je največji med vsemi našimi cekinčki. Spo- dnjo stran zadnjega krila ima vsaj na bazi svetlo modre oziroma sive barve, medtem ko so preostali cekinčki na spodnji strani kril pretežno rjavih odtenkov. Mali cekin- ček se od preostalih vrst razlikuje pred- vsem po velikosti in obliki zadnjega krila z dvema majhnima repkoma, a ga zaradi majhnosti težko opazimo. Temni cekinček je med vsemi najtemnejši, vendar lahko samico te vrste hitro zamenjamo s sami- co škrlatnega ali spreminjavega cekinč- ka. Samci spreminjavih cekinčkov pa so, sploh ko so res sveži, lahko prepoznavni po nekoliko vijoličasti obarvanosti zgor- nje strani kril. Glede na vpadni kot son- ca se ta vijolični pridih preliva z osnovno oranžno barvo kril in prav zaradi tega so dobili ime spreminjavi cekinčki. Cekinčke težko zamenjamo z ostalimi vr- stami modrinov. Še najbolj jim je podoben lepi brezar (Thecla betulae), ki je prav ta- ko pretežno oranžne barve, vendar pravi- loma ni tako svetlečih barv. Bistveno je, da na spodnji strani kril lepega brezarja Samec škrlatnega cekinčka (Lycaena hippothoe). (foto: Nika Kogovšek) Samica temnega cekinčka (Lycaena tityrus) – levo – in samec lepega brezarja (Thecla betulae). Tako kot za večino drugih modrinov (Lycaenidae) je za cekinčke (Lycaena spp.) značilno, da imajo na spodnji strani kril črne pike ali lise, ki pa jih repkarji (Theclinae) nimajo. (foto: Barbara Zakšek, levo, in Nika Kogovšek, desno) 35 manjkajo črne pike ali lise, ki so drugače značilne za skoraj vse modrine. Gosenice cekinčkov se večinoma hranijo na kislicah (Rumex spp.), zato cekinčke najdemo v različnih habitatih, kjer uspe- vajo njihove hranilne rastline. Predvsem so to vrste suhih ali vlažnih ekstenzivnih travnikov in gozdnih robov. Močvirski, temni in škrlatni cekinček so značilni predstavniki vlažnih travnikov, medtem ko so preostale tri vrste pogostejše na su- hih travnikih. Kljub majhnosti so cekinčki dobro mobilni, saj so dobri letalci, zato ni nič nenavadnega, če jih srečamo tudi dru- god. Ker so samci cekinčkov precej teri- torialni, lahko ponavadi opazujemo samo posamezne osebke, ki branijo svoj teri- torij. Najlažje pri tem opazujemo samce močvirskega cekinčka, ki se spreletavajo ob jarkih z vmesnimi počitki na obrežnem rastlinju. Pogosto cekinčke opazimo šele, ko jih splašimo med njihovim počivanjem in potem hitro odletijo neznano kam. Za- radi značilne in dobro opazne oranžne obarvanosti smo lahko prepričani, da smo splašili cekinčka. Za določitev vrste pa je najbolje, da počakamo na istem mestu, kjer smo metulja splašili, saj se bo zelo verjetno vrnil na isto mesto in še nekaj- krat obletel svoj »teritorij«. Cekinčke lahko opazujemo od marca do novembra, čas letanja pa se od vrste do vrste razlikuje. Prav tako imajo lahko eno ali več generacij v letu, kar pomeni, da njihov razvojni krog v istem letu poteče enkrat ali večkrat. Enogeneracijski vrsti sta pri nas zlati in spreminjavi cekinček, ostale vrste cekinčkov pa imajo pravilo- ma letno vsaj dve generaciji. Čeprav se cekinčki nikjer ne pojavljajo v velikem številu, saj so zaradi teritorialno- sti razpršeni po habitatu, to še ne pomeni, da so vsi tudi redki in ogroženi. Največje varstvene pozornosti je deležen močvir- ski cekinček, ki je v Sloveniji zavarovan in naveden na Prilogi II in IV Direktive o habitatih, ter uvrščen na Rdeči seznam metuljev Slovenije kot ranljiva vrsta (V). Vrsta je v Srednji Evropi sicer povečala svoje območje razširjenosti, kar je najver- jetneje posledica prehoda na hranjenje s pogostima kislicama (kodrastolistno in topolistno), ki uspevata tudi na zmerno pašenih ali gnojenih travnikih. Kljub temu pa vrsta izgublja svoj primarni življenjski prostor. Na območjih, kjer so še prisotni večji kompleksi ekstenzivnih vlažnih in močvirnih travnikov, so močvirski cekinč- ki še pogosti. V Sloveniji jih bomo tako najlažje srečali v severovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem, v Ljubljanski kotlini in v Vipavski dolini, drugje pa nekoliko redke- je. Ob zadnjem popisu stanja v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je varstveno sta- nje močvirskega cekinčka ocenjeno kot ugodno. V Sloveniji sta na Rdeči seznam metuljev Slovenije od cekinčkov uvrščena tudi spreminjavi in škrlatni cekinček, oba prav tako v kategorijo ranljivih vrst (V). Vlažni travniki na Ljubljanskem barju so pomemben življenjski prostor več vrstam cekinčkov. (foto: Nika Kogovšek, 7. VIII. 2016) METULJČEK CEKINČEK, TI POTEPINČEK, KJE SI PA BIL? Vsi poznamo pesem Metuljček cekinček Janeza Bitenca in ob njenem prepevanju veliko ljudi pomisli na večjega rumenega metulja, ki ga lahko opazujemo čez celo leto – tudi v zimskih mesecih, ko ga topli sončni žarki zvabijo na plano. Ta metulj nosi ime citronček (Gonepteryx rhamni) in ni sorodnik cekinčkov, saj spada v dru- žino belinov (Pieridae). Do te zamenjave je najverjetneje prišlo zaradi ilustracij, saj je ob tej pesmici na ilustracijah ponavadi pogostejši in lažje opazni citronček, in ne kateri izmed cekinčkov. Citronček (Gonepteryx rhamni). (foto: Simon Kovačič) 36 KLJUČ ZA DOLOČANJE VRST CEKINČKOV (ROD LYCAENA), KI ŽIVIJO V SLOVENIJI: 1A) Na spodnji strani zadnjih kril so prisotne bele lise. Samci so zgoraj intenzivno oranžnordeči, samice zgoraj oranžne ali rjavooranžne s številnimi črnimi lisami. .................................................................................................. zlati cekinček (L. virgaureae) 1B) Na spodnji strani zadnjih kril ni prisotnih belih lis, prisotne so lahko samo beloobrobljene črne lise. ....................................... 2 2A) Na spodnji strani zadnjih kril je prisotna serija črnih submarginalnih pik z oranžnordečim pasom. ........................................... 3 2B) Na spodnji strani zadnjih kril ni prisotnih črnih submarginalnih pik, črne pike so zelo majhne, osnovna barva spodnje strani zadnjih kril je enotno svetlo rjava z oranžno linijo ob robu. Na zadnjih krilih sta prisotna dva kratka repka. Zgornja stran zadnjih kril je temna z oranžnordečim submarginalnim pasom. Samec in samica sta od zgoraj podobna. Najmanjši cekinček. ....................................................................................................................................................................................... mali cekinček (L. phlaeas) 3A) Postdiskalne črne pike na spodnji strani sprednjih kril so v ravni črti ali rahlem loku. …..............................................................… 4 3B) Postdiskalne črne pike na spodnji strani sprednjih kril so v razmeroma izrazitem loku. Postdiskalna pika v prostoru 1b je pomaknjena k bazi kril. ............................................................................................................................................................................................ 5 bele lise submarginalne pike postdiskalne pike pomaknjena pika 37 4A) Spodnja stran zadnjih kril je, vsaj na bazi, svetlo siva s svetlo modrim pridihom. Samci so na zgornji strani živo oranžne barve. …............................................................................................................................................................. močvirski cekinček (L. dispar) 4B) Spodnja stran zadnjih kril je svetlo rjava ali rumenosiva. ............................................................ škrlatni cekinček (L. hippothoe) 5A) Na spodnji strani zadnjih kril so submarginalne oranžnordeče lise zlite. Samci so zgoraj z vijoličastim pridihom in črnimi pikami. ...................................................................................................................................... spreminjavi cekinček (L. alciphron) 5B) Na spodnji strani zadnjih kril so submarginalne oranžnordeče lise ločene. Samci zgoraj pretežno rjave barve. ...................... ...................................................................................................................................................................................... temni cekinček (L. tityrus) zlite lise ločene lise 38 slovensko ime zlati cekinček mali cekinček močvirski cekinček strokovno ime L. virgaureae L. phlaeas L. dispar fotografija (foto: Barbara Zakšek, Nika Kogovšek, Rudi Verovnik) razpon kril 28–38 mm 21–28 mm 31–40 mm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) čas letanja od konca maja do začetka septembra v eni generaciji od marca do sredine novembra v dveh do štirih prekrivajočih se generacijah od sredine maja do sredine septembra v dveh generacijah življenjski prostor gozdi robovi, jase in poti, zaraščeni travniki zelo raznolika življenjska okolja; velikokrat tudi v ruderalnih okoljih vlažni in močvirni travniki, pasovi obvodne vegetacije hranilna rastlina gosenic kislica (Rumex spp.) kislica (Rumex spp.), dresnovke (Polygonaceae) kislica (Rumex spp.) 39 slovensko ime škrlatni cekinček spreminjavi cekinček temni cekinček strokovno ime L. hippothoe L. alciphron L. tityrus fotografija (foto: Barbara Zakšek, Nika Kogovšek) razpon kril 28–36 mm 30–37 mm 26–30 mm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) čas letanja od sredine maja do začetka septembra v dveh generacijah od sredine maja do konca avgusta v eni generaciji od sredine aprila do konca septembra v dveh generacijah življenjski prostor suhi in vlažni ekstenzivni travniki ekstenzivni travniki, predvsem suhi in deloma zaraščeni travniki vlažni in suhi travniki ter gozdne jase hranilna rastlina gosenic kislica (Rumex spp.), dresen (Polygonum spp.) kislica (Rumex spp.) kislica (Rumex spp.)