NOVO MESTO, 26. 8.1933 LETO XII ŠT. 11 LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO polletni rezultati Dopusti so minili in tako je tudi naše glasilo ponovno med nami. Čeprav smo že koncem avgusta, pa vendarle objavljamo polletne rezultate gospodarjenja naše delovne organizacije. Glede na to da smo bili vsi delavci z rezultati že na zborih natančno seznanjeni, se v tokratnem sestavku pomudimo le ob vsebinski oceni, ki jo je ob gradivu za odločanje pripravil glavni direktor. KAKO SMO REALIZIRALI ZASTAVLJENE NALOGE? 1. V letu 1983 smo se v okviru osnovnih proizvodnih programov dogovorili za še hitrejšo rast programa ženskih bluz in kril. Iz podatkov je razvidno, da je v primerjavi z istim obdobjem 1982 indeks rasti proizvodnje pri srajcah 90,01 pri bluzah 141,8 ter pri vrhnjih oblačilih 108,06, predvsem na račun povečane proizvodnje kril. Tako strategijo nam je seveda omogočal tudi povečan obseg kooperacije, saj je indeks v prvem polletju 111. 2. Število zaposlenih v delovni organizaciji je v celoti gledano preseglo plansko dogovorjen okvir za 1,74 odst. Nove zaposlitve so skoraj v celoti usmerjene v proizvodnjo. 3. Plan proizvodnje predvideva rast za 1,4 odstotka (po fakturiranih minutah). Iz podatkov je razvidno, da smo tako zastavljeni plan realizirali v lastni proizvodnji z 103,6 odst., skupaj s kooperacijo pa 108 odst. Prav gotovo je največji uspeh to, da je zastavljen plan dosešen 100—odstotno. Bitko za plan smo v prvem polletju dobili. Tudi storilnost, izražena v doseganju normativov, je v primerjavi z enakim obdobjem lani porasla za 1,4 odst. in je povprečno znašala 104,8 odstotka. 4. Plan prodaje je v prvem polletju v celoti uresničen. Podatki kažejo, da smo ga na domačem trgu dosegli z indeksom 139,3, v izvozu pa komaj 76,8. Vendar realizacija plana izvoza za leto 1983 ni vprašljiva, saj gre le za časovne premike, ki so jih povzročili naši partnerji. Skupaj z izvozom je indeks realizacije prodaje 128,5 odst. Pri nabavni politiki smo sledili politiki zmanjševanja nabave surovin na tujem trgu in nadomeščanja z domačimi. Osnovni problem pri tem je še vedno devizna udeležba, saj smo večji izvozniki pod velikim pritiskom združevanja deviz, še posebej zato, ker nekatere tovarne premalo izvažajo, blago pa dobivajo brez devizne udeležbe, ali neposredno ali pa posredno. To je prav gotovo anomalija sedanjega trenutka. Zahtevki za devizno udeležbo pa sosegajo tudi višine, ki jih Labod ne more zagotoviti. 5. V naložbeni politiki smo težili skoraj izključno k cilju posodabljanja opreme. Tudi v letošnjem letu nam je uspelo nakupiti stroje za posodobitev našega strojnega parka, in sicer prek Bagata in sejemske- ga kontingenta (sejem v Ljubljani). Vrednost te opreme znaša blizu 1,5 milijarde starih dinarjev. Za program bluz je bil odobren tudi inozemski kredit tozda Libna v višini 300.000 DM. Na koriščenje tega kredita še čakamo. Omembe vredna je še izgradnja prizidka v tozdu Temenica v vrednosti 300 milijonov starih dinarjev za namene skladiščenja materiala ter krojenja. Ocenjujemo, da smo z tako realizacijo lahko zadovoljni. 6. Celotni prihodek in razdelitev Pri načrtovanju rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka smo v plan vgradili usmeritve resolucije in spremljajočih dokumentov za leto 1983. V prvih šestih mesecih smo dosegli 1.123,806.101,78 dinarjev celotnega prihodka ali 122 odst. glede na letni plan, ustvarili smo za 528,072.820,62 dinarjev ali 143,3 odst. glede na plan in za 396,230.347,84 dinarjev čistega dohodka ali 157 odst. glede na plan. Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je v razmerju 58 odst. osebni dohodki in 42 odst. skladi. Taka delitev je posledica naše vnaprej opredeljene politike. Glede opredelitve rasti sredstev za OD delavcev DSSS lahko ugotovimo, da so v skladu s planom in povprečno rastjo OD v tozdih. Tozdi so za DSSS tudi dosledno izpolnjevali svoje obveze. 7. Politiko delitve sredstev za OD smo s planom naravnali izključno na sprejeta izhodišča resolucije in dogovora. Zastavili smo si zelo preprost cilj: najprej ustvariti in potem tudi deliti. Politiki delitve smo dali v našem delu precej večji poudarek kot doslej. Želimo dokazati, da se da tudi v konfekciji ob dobrih rezultatih in poštenem delu primerno živeti. Rezultati nam kažejo, da smo dosegli povprečni OD 13.968 dinarjev ali 33,7 odst. več kot v istem obdobju lani. V primerjavi z letnim povprečjem 1982 je povečanje za 8,4 odst. Povprečni osebni dohodek delavcev v tozdih lahke konfekcije znaša 12.737 dinarjev, delavcev v tozdih težke konfekcije pa 13.518 dinarjev, kar pomeni, da je 6 odst. višji od povprečja v lahki konfekciji. S poračunom, ki je bil opravljen na podlagi petmesečnega obračuna in z dvigom vrednosti točke za naslednje obdobje, smo sledili dogovorjenim ciljem. Če bi bila rast življenjskih stroškov nižja ali pa vsaj v okvirih načrtovane, bi bili doseženi rezultati na tem področju za vse nas ugodni. Tako pa je prav, da vemo, da nam bo kljub vsem prizadevanjem in dobremu gospodarjenju realni osebni dohodek padal. 8. Stroški poslovanja Cilj, ki smo si ga s planom zastavili na področju stroškov poslovanja, je ob polletnih rezultatih delno uresničen. Z varčevanjem pri porabi surovin in pomožnih materialov ter drugih stroških poslovanja sicer nismo uspeli obdržati planirano povečanje glede na lansko obdobje, saj je nenehno povečanje cen. zmanjšalo rezultate naših prizadevanj. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo izboljšali ekonomičnost poslo- (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) vanja kot tudi donosnost uporabljenih sredstev. Dosegli smo ugodnejše razmerje porabljenih sredstev v celotnem prihodku tako glede na lansko obdobje kot tudi glede na planirano. Pri 21—odstotnem večjem celotnem prihodku glede na plan znašajo porabljena sredstva le 7 odst. več kot planirana. Za 14 odst. nad planom je bilo porabljenega dohodka za pokritje obveznosti, predvsem obresti od kreditov, ki so se glede na lansko leto povečale z indeksom 267,2, glede na plan pa z indeksom 119,2. Stroški poslovanja na proizvodnjo minut so glede na plan nižji za 3 odst., skupno z osebnimi dohodki pa je cena minute prav tako nižja za 3 odst. od planirane. 9. Družbeni standard V prvem polletju je bilo od razpoložljivih 24.441 tisoč dinarjev stanovanjskih sredstev porabljenih 15.727 tisoč dinarjev na nivoju delovne organizacije, od tega za odplačilo kreditov 8 odst., za nakup stanovanj 30, 23 za individualne kredite, 8 za vezavo pri banki, 16 za združena sredstva ter 15 odst. za vračilo združenih sredstev, soudeležbo v drugih DO ter ostalo. Za druge namene skupne porabe smo od razpoložljivih 53.561 tisoč dinarjev porabili 27.884 tisoč dinarjev na nivoju delovne organizacije, od tega 29. odst. za regres za letni dopust, 15 za obveznosti po samoupravnih sporazumih, 20 za gradnjo in vzdrževanje rekreacijskih objektov ter 36 odst. za ostale namene skupne porabe. Glede na določila družbenega dogovora ugotavljamo, da v tem obdobju dovoljena poraba na delavca na nivoju delovne organizacije ni bila prekoračena. Uspešno poslovanje v prvem polletju postavlja pred vse nas odgovorno nalogo, da svoje delo delo enako opravimo tudi v drugem polletju. Politika naslonitve na lastne sile delavcem Laboda ni novost, zato jo podpiramo. Dobro vemo, da program gospodarske stabilizacije naše družbe tako kot tudi naš lasten sam po sebi ne poemni nič, če za njim ne stojijo ljudje, ki so pripravljeni storiti vse, da bi ga realizirali. Še se velja boriti za temeljito reformo obnašanja slehernega izmed nas. Še velja izboljšati odnos do dela, do družbene lastnine, do številnih vprašanj, ki sestavljajo vsakodnevno življenje- To so konkretne naloge, vsak delavec in vsak tozd se mora vedno bolj zavedati odgovornosti pred družbo in pred drugimi delavci in tozdi v Labodu. Z večjo zavzetostjo se moramo lotiti izvrševanja nalog, ki smo jih načeli reševati, npr. sistem nagrajevanja, kadrovanje in izobraževanje, nadaljnje dograjevanje in razvijanje samoupravljanja. Tudi te naloge kaže izpolniti 100—odstotno! Poslovni odbor je 26. julija obravnaval poslovanje v šestih mesecih letošnjega leta in vam posreduje poročilo o predloženi obliki. Ne glede na letne dopuste so poslovodni organi in organi upravljanja dolžni k tej oceni pripraviti oceno dela v lastnem tozdu in jo posredovati zborom delavcev. Na podlagi številnih razprav moramo pripraviti programe delovanja do konca leta. Glavni direktor MILAN BRATOŽ novosti V zdravstvenem varstvu Skupščina zdravstvene skupnosti Novo mesto je 14. julija 1983 sprejela samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki se bo z izjemo 9. in 23. člena pričel uporabljati 1. julija 1983. S tem dnem bo prenehal veljati samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občini zdravstveni skupnosti Novo mesto. Delavci si zagotovijo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom v svojih organizacijah združenega dela, oziroma z uresničevanjem solidarnosti na podlagi dogovorjenih meril v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela pa tudi v zdravstveni skupnosti. To pravico zagotavljajo zase in za svoje delavce iz svojega dohodka oziroma na podlagi dogovorjenih meril tudi s solidarnostjo v zdravstveni skupnosti. Pravica do socialne varnosti obsega: — nadomestilo osebnega dohodka, — povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva, — pogrebnino, — posmrtnino. Pravico do nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb imajo: — delavci v združenem delu (vštevši delavce, ki poklicno opravljajo delegatske ali druge družbene funkcije) in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, — občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, — druge osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v 21. členu samoupravnega sporazuma. Upravičenci do nadomestila osebnega dohodka uveljavljajo to pravico na podlagi mnenja pristojnega zdravnika oziroma konzilija ustrezne zdravstvene organizacije v primerih začasnih zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu in izven dela, medicinskih preiskav, transplantaciji tkiva in organov v prid drugih oseb in dajanja krvi, nege obolelega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva. Pravica do nadomestila gre delavcem in drugim delovnim ljudem: — za čas, katerega ugotovi zdravnik oziroma zdravniški konzilij v skladu z določili samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, da začasno niso sposobni za delo, oziroma dokler pristojni organ s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da je pri njih nastala trajna delovna nezmožnost; — med nego družinskega člana največ do sedem delovnih dni, v izjemnih primerih lahko ustrezna služba podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana do največ 14 delovnih dni (22. člen samoupravnega sporazuma). Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe si zagotavljamo delavci OZD oziroma delovnih skupnostih iz lastnih sredstev oziroma z uveljavljanjem dogovorjene solidarnosti. Konkreten obseg posameznih pravic določijo organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih. Mesečno nadomestilo obsega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma ne nižji od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SR Slovenije. Opredelitve veljajo tudi za druge delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov in za pri njih zaposlene delavce. Organizacije združenega dela zagotovijo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu v višini: — 75 % od osnove za prve tri(3) dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana, — 85 % od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti, — 90 % od osnove od šestnajstega (16) dneva dalje, — 100 % od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi. Delavec, ki na podlagi mnenja zdravniškega konzilija oziroma komisije dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu, da bi tako hitreje obnovil svoje delovne zmožnosti, velja za zadržanega z dela za tisti čas, ko ne dela. Za ta čas ima tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka. Če je v tem primeru delavčev osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu šlo, če ta čas ne bi delal, ima pravico do nadomestila za to razliko. Če delavec na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija ne more opravljati dela in dela poln delovni čas na drugem delu (invalid III. kategorije), ima pravico do razlike med osebnim dohodkom in višino nadomestila, ki bi mu šla, če ne bi delal. Delavec ima pravico do nadomestila, dokler pristojni zdravnik za ocenjevanje delovne nezmožnosti ne ugotovi, da je zmožen opravljati delo, oziroma dokler ni pravnomo- čna odločba o njegovi trajni delovni nezmožnosti. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepoln delovni čas. Za izračun osnove ne upoštevamo: 1. osebnega dohodka za pogodbeno delo, honorarjev, nagrad za dolgoletno delo ipd., 2. dnevnice, kilometrine, terenski dodatek za ločeno življenje, regres ipd., 3. nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege in poroda. Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1. julija 1983 dalje. S tem dnem preneha veljati stari samoupravni sporazum, ki je bil sklenjen leta 1978, prav tako pa vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma in vsi drugi splošni akti, sklepi in ukrepi, ki niso usklajeni z določbami tega sporazuma. Vse ostale podrobnosti so objavljene v Delegatskem obveščevalcu (6. aprila 1983, št. 35) v prečiščenem besedilu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. osrednja tema -kadrovska politika Konferenca sindikata naše delovne organizacije je na svoji drugi seji letos zopet obravnavala zelo aktualna vprašanja; osrednja tema pa je bila kadrovska politika. Seja je bila na Sromljah, tik pred dopusti. V prvi točki so predstavniki komisij za dograjevanje sistema nagrajevanja seznanih prisotne s svojim delom. Člani konference so postavljali tudi več vprašanj, med temi je vprašanje predstavnika iz.Tip-topa, kako se bodo v novi metodologiji odražali pogoji za delo, saj po njegovem mnenju le—ti doslej niso bili dovolj upoštevani, oziroma so bili premalo poudarjeni, da bi stimulirali mlad in šolan kader za delo v proizvodnji. Glavni direktor je pozval člane vseh treh komisij, da s kar največjim elanom pospešeno delajo na dograjevanju sistema in da v čim večji meri vključijo v svoje delo tudi tozde. Datum, ki smo si ga zastavili za predložitev novega sistema, se naglo bliža, kar pa ne sme biti vzrok za površno in povšalno delo. Konkretne kriterije moramo izdelati, da bi nam ti služili kot čvrsta izhodišča za nagrajevanje po delu in rezultatih tega. V bodoče pa bomo morali zagotoviti tudi spoštovanje teh, saj vemo, da doslej nismo bili dovolj trdni in tako se nam je kriterij kvalitete v veliki večini (izjemi sta le Libna in Delta) prelevil kar v konstanto, ki ne glede na ugotavljanje ustreznosti kvalitete dela zagotavlja tistih 20 odstotkov. Najmanj pa smemo dovoliti, je poudaril glavni direktor, da bi naše nagrajevanje teklo mimo kategorije dohodka, uspešnosti in gospodarnosti ter rezultatov dela. Kot že rečeno, naj bi se v dograjevanje sistema nagrajevanja vključilo čim več delavcev s svojimi pobudami in predlogi (tudi v našem glasilu smo že nekajkrat pozvali k sodelovanju na tem področju), vsi tozdi pa naj bi imenovali tudi svoje komisije za opis del in nalog. KADROVSKA VPRAŠANJA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Osrednja točka dnevnega reda je bila kadrovska politika v Labodu. Na osnovi izčrpne analize so delegacije vseh tozdov pripravile svoje razprave, stališča in pripombe. Analiza je pokazala na mnoga pomembna področja v širokem in, lahko rečemo, ključnem področju kadrovske politike. V bodoče bomo morali temu področju posvetiti kar največ pozornosti in za začetek najprej poenotiti kadrovske evidence in stališča pri planiranju, saj vemo, da smo bili že v teh pristopih razglašeni. Plan kadrov mora postati sestavni del gospodarskega plana. Znanje je naša najboljša naložba, zato moramo štipendiranju, za katerega lahko rečemo, da mu je bilo že posvečene precej pozornosti v tozdih, še naprej vztrajno širiti pot. Natančno pa moramo izdelati dolgoročne programe profilov, ki jih potrebujemo, oziroma, ki jih bomo v določenem prihodnjem obdobju potrebovali. Tudi področje pripravništva bomo morali še dograjevati, za enkrat pa na tem področju velja, da ima med nami Delta najboljši sporazum. Ob vstopu mladega delavca med nas — pa naj gre za pripravnika ali pa za učenca na proizvodnem delu — se mu moramo bolj posvetiti, če želimo doseči njegovo čim hitrejši pa tudi čim kvalitetnejšo vključitev. Velikokrat smo že govorili o izobraževanju. V vseh tozdih so izrazite potrebe po dograjevanju znanja brigadirjev pa tudi delavcev. Nekaj je bilo v tej smeri že storjenega, veliko dela pa še čaka. Ob tem pa moramo ločiti, kaj je izpopolnjevanje in kaj je izobraževanje, oboje pa moramo negovati. Z organiziranim in kontinuiranim izobraževanjem bomo gotovo dosegli pozitivne vplive na produktivnost, z znanjem bomo dosegali premike v organizaciji dela in, ne nazadnje, tudi večje zadovoljstvo delavcev. Tudi med nami je precej strokovnjakov, ki bi lahko ob organiziranem izobraževanju naših delavcev pomagali s svojimi teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami. Zahteve po dopolnilnem izobraževanju so največj- prav za brigadirje, in sicer na področju organizacije dela, dela z ljudmi itd. Na drugi strani pa moramo še bolj spodbujati funkcionalna znanja. Tudi interno kvalifikacijo moramo izpeljati. saj je to neurejeno področje tudi eden od vzrokov za odstopanja med dejansko in potrebno zasedbo. Širok plan aktivnosti zahteva tudi višji strokovni nivo kadrovske službe, hkrati pa bo nujno usposobiti tozde za večjo samostojnost v operativi kadrovskega dela. Ob zahtevnih nalogah, ki jih je izpostavila tudi konferenca sindikata, pa moramo poudariti, da je vendarle celotna kadrovska politika obrnjena k človeku, k zdravemu in zadovoljnemu delavcu. Kajti le tak človek bo lahko delal, se izpopolnjeval, sledil naglemu tehnološkemu napredku in bil kos nalogam, ki si jih zastavljamo. uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja Obveščanju kot enemu ključnih elementov samoupravljanja posvečamo v naši družbi veliko pozornost. Pred nedavnim je izšel tudi zakon o družbenem sistemu informiranja, ki zajema vse vidike in nivoje obveščanja, od služb družbenega knjigovodstva, indok centrov do vseh sredstev javnega obveščanja od republike do občine in delovne organizacije. Obveščanje v združenem delu je obravnavano v okviru služb, ki zbirajo in obdelujejo podatke, v tako imenovanem posrednem informiranju, kamor sodijo glasila, časopisi, bilteni, gradiva za delegatsko odločanje... Zakon moramo v vseh okoljih v roku enega leta prenesti tudi v naše akte, ki pa jih bomo morali uskladiti tudi z s \ kadrovska sprememba v tip—topu Avgusta je po skoraj sedmih letih dela v Labodu odšel iz našega okolja direktor tozda Tip—top, Milan Kavčič. V tem času je uspešno opravljal svoje odgovoren naloge, za kar so se mu sodelavci, delavski svet in družbenopolitične organizacije najtopleje zahvaliti. Na novem delovnem mestu mu želimo veliko zadovoljstva in uspehov. V obdobju do nastopa novega direktorja bo vršilec dolžnosti Ivan Murko, vodja proizvodnje v Tip—topu. V________ J na, to so odgovornosti in sankcije za neizpolnjevanje obveznosti na področju informiranja in podobno. In kaj novi zakon pomeni za informiranje v organizacijah združenega dela? Najprej nam nalaga proučitev smotrnosti obstoječega sistema informiranja v posameznih okoljih, oziroma organiziranosti informacijskih služb in hitrejše uveljavljanje sodobnega poslovanja in računalniške tehnologije. Za izkazovanje potrebnih in pomembnih podatkov naj bi bila pripravljena v celotni republiki temeljna lista informacij. S tem naj bi pokazali na minimalni fond najpotrebnejših informacij za usmerjanje, odločanje in kontroliranje. O tej je sicer že pred leti tekla Voditeljica fakturnega oddelka iz tozda Commerce, tovarišica Kristina Pešec, seje po sedemnajstih letih dela v Labodu poslovila od svojih sodelavcev. Želimo ji veliko osebne sreče in da domotožje ne bi bilo prehudo. v_________________________________________________________/ zakonom o javnem obveščanju, to pa je v pripravi. Ob usklajevanju dokumentov pa je tudi priložnost pretehtati naš sistem obveščanja, povezovanja služb, kot so računovodska, plansko—analitska, oziroma vseh, ki zbirajo in obdelujejo podatke, ter službe, kot so tajništvo samoupravnih organov, in služb za obveščanje, ki informacije posredujejo in ki imajo hkrati nalogo povezovati in zbliževati delavce v posamezni delovni organizaciji. Zakon o družbenem sistemu obveščanja je zasnovan tudi tako, da predvideva sodobnejši in bolj povezan način pridobivanja in obdelave podatkov, ki naj bi temeljil predvsem na moderni računalniški obdelavi. Te zmogljivosti naj bi v posameznih okoljih in širše v prostoru povezali in jih racionalno izkoristili. Torej nov zakon naj ne bi bil le formalnost, temveč naj bi sprožil kvaliteten premik v povezavi in dopolnitvi sistema obveščanja, tesneje in bolj vsebinsko povezal službe, ki delujejo v informativni verigi, in zagotovil, da bi načelo in ustavna pravica slehernega delavca po obveščanju bila v kar največji širini tudi dosežena. Ob tem sistemskem aktu pa nastaja tudi, kot je že povedano, zakon "o javnem obveščanju, ki bo posamezna področja obveščanja še bolj konkretiziral in bo gotovo vseboval tudi določila, ki so bila v toku javne razprave o zakonu družbenega sistema informiranja često izpostavlje- beseda, vendar v ozdih doslej še ni bila uveljavljena. To pa tudi pomeni, da je za celovit sistem obveščanja v ozdih treba opredeliti podatke, ki jih morajo dajati posamezne informacijske službe. Hkrati pa naj bi se vse službe, ki delujejo v verigi zbiranja, obdelovanja in posredovanja informacij, vsebinsko in organizacijsko povezale. V večjih delovnih organizacijah se bodo odločali tudi za pravilnik o informiranju, opomnik za ta akt že pripravlja RS ZSS, posamezna okolja pa ga bodo prilagodila in konkretizirala glede na lastno organiziranost. Zakon o družbenem sistemu informiranja v svojih posameznih členih prinaša tudi konkretna načela, ki so pomembna za delovanje sistema informiranja v ozdih. Navajamo jih nekaj med njimi: — Vsak dajalec podatkov je odgovoren za njihovo resničnost, celovitost, pravočasnost in dostopnost, uporabnik pa pri uporabi navede vir podatkov in je odgovoren za njihovo celovitost in dosledno uporabo. — S samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona se določijo tudi načini in oblike zagotavljanja podatkov in informacij javnosti. — Zakon in sporazumi določajo vrste podatkov, ki so predmet posebne zaščite in ravnanja, način njihove zaščite in postopke za preprečevanje nepravilne in zlonamerne uporabe. — Za vzpostavljanje in delovanje informacijskih služb je odgovoren poslovodni organ oziroma tudi drug organ, določen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom. Ta nadstropni jurček je slikan v Libni (pa ne da jim je zrastel pod kakšnim strojem, kotu). Irena ni izdala, kje gaje našla. Sicer pa — vse pa tudi ni za v javnost! . . . obeležitev — obletnici in času primerna Odbor za obeležitev 60—letnice Laboda si je zastavil obširen in zahteven program. Le—ta je razdeljen v dve smeri, in sicer obeležitev tega pomembnega datuma v naših delovnih okoljih in pa v eksterno obeležitev naših šestdeset let. Med zanimivimi idejami, ki bodo spremljale naše praznovanje, je tudi slikovna in tekstualna razstava razvoja Laboda kot celote in pa posameznih tozdov. Sicer pa je bilo idej na odboru veliko, saj smo bili v sestavi tudi raznoliki v naših dosedanjih akcijah. Tako je prišla tudi pobuda za razstavo naših modelov, skic,značk itd. Vse možnosti bo potrebno še pretehtati in se začeti pripravljati na naslednje leto, -i se nam kaj hitro približuje. Seveda bodo osrednje prireditve po tozdih na praznik delovne organizacije, želeli pa bi se enkrat srečati tudi vsi delavci in upokojenci Laboda. Veliko nas je, zato tudi priprava tega srečanja zahteva dobro in temeljito organizacijo. Ker Labod ni samo slovenski, temveč tudi jugoslovanski, je prav, da akcije ob 60—letnici sežejo globlje v naš prostor. Pogosteje se bomo pojavljali na TV zaslonih in v časopisih ter revijah, poseben program pa zahteva tudi sodelovanje z našimi domačimi in tujimi dobavitelji in kupci. Skratka, ob okrogli obletnici se bomo spomnili nas vseh, predvsem pa bi želeli akcijo usmeriti k delavcu Laboda, k sodelavcem, k še boljšim poslovnim stikom. Kljub vsemu naštetemu pa nimamo v mislih potratnega praznovanja, ki mu tudi sicer — ne samo glede na čas in težke gospodarske razmere — nismo naklonjeni. S prisrčnostjo in domačnostjo, predvsem pa z dobrimi delovnimi rezultati želimo obeležiti teh naših šestdeset let. Da pa bo to doseženo, je vendarle potrebno storiti še veliko, predvsem pa urediti okolico naših stavb in doseči, da bo zunaj tako lepo in prijetno kot znotraj. Ker smo v konfekcijski branži, je urejenost sestavni in nujni del de- Tudi v našem glasilu smo se odločili za rubriko „Naš teleobjektiv”. V njej želimo opozoriti na nepravilnosti in pospešiti akcijo za njihovo odpravitev, nikakor pa ne dajati le črnih pik. Tokrat je pred nami posnetek iz skladišča surovin v Ljubljani. Vodja skladišča surovin, tov. Bratož (na posnetku), tarna nad prostorsko stisko, saj so mnoge bale kar po hodnikih, založili pa so celo dvigalo. . . Pa vendar se mora najti ob vseh, sicer objektivnih težavah, še kakšna drugačna, boljša rešitev, ki bo varnejša za ljudi in za blago. javnosti. Tukaj bomo torej začeli s pripravami in nadaljevali prek evidentiranja zaslužnih delavcev za priznanja, do srečanj in simboličnih prireditev. Vseskozi pa bodo — tako kot vedno — spremljali akcije za obeležitev 60—letnice Laboda tudi delovna prizadevanja in vse, kar sodi poleg. Da bodo akcije usklajene, bo delavski svet delovne organizacije potrdil razširjen odbor, v katerem bodo člani vseh tozdov in DSSS, pa tudi temeljne organizacije bodo morale za aktivnosti v svojih okoljih imenovati odbore za obeležitev praznika. Torej bomo z organiziranostjo ter pretehtanim in racionalnim odnosom skušali dati obletnici in času primeren poudarek, prek tega pa mora biti našemu delavcu namenjen delež, ki si ga je in si ga še z delom in z gradnjo našega Laboda zasluži. naši šoferji so tudi naši predstavniki Zares redki so trenutki, ko se zberejo vsi naši šoferji, saj jih delo od jutra pa do večera vodi po naši ožji in širši domo- S srečanja šoferjev ob njihovem prazniku. vini. Morda je to le enkrat na leto — ob njihovem prazniku. Na letošnjem srečanju se jim je pridružil ob odgovornih delavcih tozda Commerce tudi glavni direktor in skupno so stekli pogovori o tem in onem. Glavni direktorje poudaril, da so prav šoferji naši ambasadorji. Dan za dnem se srečujejo s številnimi kupci in ni vseeno, kako pred njimi nastopijo. Mnoge malenkosti lahko postanejo pomembne v stiku s kupci, in za dobre poslovne odnose, za ime delovne organizacije morajo čestokrat tudi prek sebe. Kljub časovni stiski morajo pokazati kupci pripravljenost pomagati, sodelovati, znati se morajo pogovoriti itd. Prav zato ne bi bilo odveč občasno sklicati skupne sestanke, kjer bi šoferje odgovorni delavci Commerca in Laboda seznanili z novicami in novostmi. Gotovo pogostokrat nanesejo pogovori na teme o naši proizvodnji, o proizvodnih kapacitetah, o tem, koliko srajc dnevno naredimo in podobno. To ..listo osnovnih informacij" bi morali ponuditi našim šoferjem, ker — kot že rečeno — so v pravem pomenu besede naši ambasadorji. Na srečanju pa je bilo izpostavljeno še eno zelo občutljivo in za šoferje specifično področje — informiranje in dele-gatskoo delo. Zaradi narave dela so često prikrajšani za redno delo v posameznih organih upravljanja, na drugi strani pa imajo prav gotovo precej področij, na katera bi želeli vplivati s svojimi mnenji in stališči, oziroma jih reševati po samoupravni delegatski poti. Sicer jim te pravice nikakor niso krajšane, toda osebna prisotnost, oziroma neposredna predstavitev vprašanj in stališč je vedno bolj plastična in s tem tudi učinkovitejša. Delno so sicer tudi šoferji obveščeni prek naših biltenov in časopisa, manjka pa žive besede, izmenjave mnenj, sprotnega obveščanja, zato se bo treba še potruditi, da bo tudi v tako specifičnih okoljih pretok informacij in delegatsko delo kar najboljše. otroci petič na letovanju Letošnja peta kolinija otrok je bila organizirana prek Rdečega križa Novo mesto v zdraviliško—počitniškem domu RK Slovenije na Debelem rtiču. Priprava in izvedba kolonije je zahtevala precej dela naše kadrovsko—socialne službe, saj smo moraliizdelati kriterije za izbor otrok, navodila za starše in otroke, poskrbeti za zdravstvene preglede ter organizirati prihod in odhod otrok. Zaradi precejšnje prostorske oddaljenosti med tozdi so bili prav prevozi velika skrb. Letošnja kolonija je trajala od 30. julija do 10. avgusta. Vključenih je bilo štiriindvajset otrok naših delavk, in sicer 4 otroci iz Delte, 2 iz Libne (eden zaradi bolezni ni odšel v kolonijo), 4 otroci iz Ločne, trije iz Tip—topa, po dva iz Temenice in Zale ter po trije iz Commerca in DSSS. Pedagoško in vzgojiteljsko osebje je bilo izbrano v sodelovanju z RK. Pri obisku delegacije iz Laboda smo ugotovili, da je bilo pedagoško osebje izredno prizadevno, organizacija (hrana, rekreacija, zdravstveni nadzor) pa tudi zelo dobra. Otroci naših delavk so se zelo hitro vključili v skupino stopetdesetih otrok in so bili poslušni ter tovariški. Z vsemi otroci je bil opravljen pogovor o počutju in vtisih in vsi so se pohvalno izrazili o koloniji. Kljub temu da so bili iz različnih krajev ter z različnimi navadami in običaji, v so bili homogena skupina. Čutiti pa je tudi bilo, da znajo ceniti prizadevanja delovne organizacije — tako starši kot tudi otroci. Stroški celotne organizacije so se nekoliko povečali, saj so se v tem času dvignili tudi življenjski stroški. Cena za enega udeleženca je za deset dni znašala 4.639 din. DRAGICA NENADIČ Na poti domov je bilo v avtobusu vse živo. Otroci so si izmenjavali naslove, naročali to in ono, peli, skratka: do konca so ostali homogena skupina. Ker so se udeleženci izleta dogovorili, da bodo združili prijetno s koristnim in poučnim, je bil urnik kar zahteven. Skupna delegacija tozda Libne in Lisce je položila venec na legendarni Kadinjači k spomeniku Delavskemu bataljonu. Le-ta je leta 1942 branil umik Vrhovnega štaba s tov. Titom na čelu. Pri tem so v boju s trikrat številnejšim sovražnikom padli vsi borci Delavskega bataljona. Dopoldne so si ogledali Kadi-njačo, ki izdeluje pletenine, in Tarateks. V slednji delovni organizaciji, ki je po vsebini dela bliže proizvodnemu programu Libne, so stekli tudi zanimivi pogovori. To je delovna organizacija, ki se naglo razvija. Ta čas dokončujejo tudi novo proizvodno halo, sicer pa imajo zelo dober strojni park, urejeno otroško in zdravstveno varstvo. r % K: - K, ji izlet najboljših delavk Mesto Krško tesno sodeluje s pobrateno občino Bajina Ba-šta in med obema krajema so se spletle že tesne vezi. Vsako leto so organizirani tudi izleti, izmenjujejo se razstave, sodelovanje teče na športnem področju itd. Vsako leto pa se krajani med seboj tudi obiščejo. Letos spomladi so Krško obiskali prebivalci Bajine Baš-te, poleti pa jim je krška občine vrnila obisk. Tako so se dogovorili za izlet tekstilcev, saj sta v občini Bajina Bašta kar dve zelo uspešni tekstilni oziroma konfekcijski tovarni Tarateks in Kadinjača. Na obisk k tema dvema kolektivoma in v pobrateno občino so iz krške občine odpotovali delavci Lisce in Libne. V Libni so se odločili, da se izleta udeleže najboljši delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Da bi bila pot kar najbolj izkoriščena, so se odločili tudi za ogled Beograda in za obisk hiše cvetja ter Avale. Ob poti naprej so se ustavili tudi v Topoli in nato v večernih urah dopotovali v Bajino Bašto. O vtisih so pripovedovale Remica Blažekovič, Vera Voglar in Tonika Barbič/Vse tri so poudarile nadvse topel sprejem in pozornost, s katero so gostitelji obsipali obiskovalce ves čas obiska. Pravijo, da nimajo besed, s katerimi bi opisale prisrčnost in pozornost, saj jih je sprejel in se jim tudi v času dvodnevnega obiska pogosto priključil tudi predsednik skupščine občine Bajina Bašta. V kratkem bo tudi menza dokončana in takrat bo poskrbljeno za kosila, delavke bodo lahko izbirale med večimi me-nuji. Veliko pozornosti posvečajo kvaliteti svojih izdelkov, kar jim je prineslo tudi precej tujih naročil. Da bi dosegali svoje planske naloge, se morajo v Tarateksu precej potruditi, zato je delovna disciplina na visoki ravni. Ob vsem naštetem pa velja pouda-titi tudi to, da v vseh prostorih tega kolektiva (to pa velja tudi za hotel in za vsak kotiček, kamor so gostje odšli) vlada izredna čistoča. Tudi o načrtih za bodoče je tekla beseda in gostitelji so povedali, da skrbe za mlad kader, da redno teče priuče-vanje in izpopolnjevanje delavcev, saj se zavedajo, da bo bitka s tehnologijo in s trgom vse težja. Okolica Bajine Bašte je polna zanimivosti in obeležij. Naši udeleženci so si med drugim ogledali tudi lovsko kočo, ki jo je občasno obiskal Tito, delovno sobo pa je imel tudi v hotelu Omorika, kjer so prenočevali naši obiskovalci. V tej sobi je Tito pred leti vodil svečano sejo v počastitev občinskega praznika. Ogledali so si tudi elektrarno, zgrajeno v izredno težkih razmerah, se vozili po Drini itd. Organizirana pa so bila tudi športna tekmovanja. V šahu so zmagali Krčani, v Strelstvu Sevničani, v namiznem tenisu pa domačini. Ob tako izpolnjenih dveh dnevih pa je bil to le več kot izlet — lahko rečemo, da je bil to delovni obisk z izmenjavo mnenj, ura zgodovine, ki seje vsem udeležencem vtisnila globoko v spomin, in pa prijetno srečanje, v katerem so vezi med krajoma še trdnejše. **+*****+**♦*>**++*+** Če bi mladi fiziki eksperimentirali tako kot mladi književniki, bi človeštvo že zdavnaj zletelo v zrak. G. G UAR ESC HI Posušeni strugi nismo več hvaležni za to, kar je prej dajala. TAGORE Naučite ljudstvo brati in vse drugo bo šlo samo po sebi. DOSTOJEVSKI Knjiga nas uči ljubiti ljudi nesebično in spoštovati njihovo delo. GORKI Tl«nln«k« (M* m) fm-ATOR^O*- ** • pismo štipendistke izlet k triglavskim jezerom Planinska sekcija Laboda ima vedno več aktivnih članov. Na zadnjem izletu, ki smo ga organizirali od 5. do 7. avgusta, se nam je pridružila Zdenka s hčerko Tino. Bila je zadolžena, da pripravi članek za časopis. Pot iz Trente v Bohinj je opisala takole: V petek smo krenili iz mesta z vlakom. Iz Ljubljane smo nadaljevali vožnjo z avtobusom prek Vršiča v dolino Trente. V domu Zlatorog smo prespali in se zgodaj zjutraj napotili proti Prehodavcem. Pot do koče je bila dolga in strma. Marsikomu so se rojevale v glavi razne misli. Seveda posebno pri večjem vzponu. Spomnim se, da sem ničk-olikokrat pomislila na asfalt v mestu. Na Prehodavcih smo počivali eno uro, nato pa smo se spustili proti dolini Triglavskih jezer. O sedmih jezerih se res ne ve, katero je lepše od drugega. Ker v koči pri Triglavskih jezerih nismo dobili prenočišča, smo se morali odpraviti do Komne. Pot je bila težka, saj smo bili že utrujeni in tudi rahlo je deževalo. Zjutraj smo krenili s Komne v zelo lepem vremenu. Pogled na Bohinjsko jezero je bil enkraten. Od dvanajstih planincev, kolikor nas je bilo, se jih je večina povzela do slapa Savica. Ti trije dnevi so bili zelo naporni, vendar nepozabni!” ZDENKA CVIJANOVIČ TOZD LOČNA NEKATERIM ODPUŠČAMO NAPAKE ZARADI NJIHOVE MLADOSTI, DRUGIM PA ZARADI NJIHOVE STAROSTI. PROBLEM NI VTEM, DA GOVORI NEUMNOSTI, PROBLEM JE V TEM, DA TAKO TUDI MISLI. KOLIKOR BOLJ SE ZAMISLIM PRI VSAKI PODRAŽITVI, TOLIKO BOLJ SE ZASMEJEM PRI OBRAZLOŽITVI. LEPI ŽENSKI VSE PRISTAJA — CELO VARČNOST S TEKSTILOM. ČE SE ŠE TAKO SAMOKRITIČNO POGLEDAM, JE VEDNO NEKDO DRUG PRED MENOJ V VRSTI. STEVO DOŠENOVIČ TOZD COMMERCE Letošnje šolsko leto sem zaključila drugi letnik šole za tekstilno — tehnološkega ko-nfekcionarja. Kljub temu, da je usmerjeno izobraževanje prekinilo obezno prakso med poletnimi počitnicami, smo se z Alenko Mikuž in Barbaro Žnidaršič odločile, da bomo med počitnicami delale v tozdu Tip—top, katerega štipendistke smo vse tri. Delam pri brigadirki Ivanki Piškur. Pomaga mi pri spoznavanju različnih faz, delo mi razloži in tudi pokaže na posameznem primeru. S tem mi posamezna operacija postane razumljiva in delo prijetnejše. Delavke so do mene prijazne in pozorne, če pa se mi kje kaj zatakne, mi rade volje priskočijo na pomoč. Z delom sem zadovoljna, saj sem se seznanila z mnogimi stvarmi, ki se jih v šoli nisem imela priložnosti naučiti. S počitniškim delom v tozdu sem obogatila svoje znanje. Vesela sem tudi, da vlada v kolektivu, kjer bom nekoč delala, tako prijetno vzdušje, saj je s tem pregnan strah pred začetkom nastopa dela, oziroma vključitvijo v delo in delovno okolje. LANI KUNAVER pohvala našim prodajalkam Nedeljski dnevnik ima tudi rubriko ..Pritožno knjigo, prosim”, v kateri je pred nedavnim tekla beseda tudi o Labodovi novomeški prodajalni. Naslov rubrike ne obeta nič dobrega, pa vendar je bralka najprej pohvalila trgovke iz naše prodajalne in šele nato potarnala nad slabimi izkušnjami drugje. Tako je med drugim zapisala: ..Najprej trgovina Labod, ki je — kot je sicer v naravi — ob tovarni sami. Presenečena nad kulturno postrežbo, ljubeznivostjo in ustrežljivostjo bi ji lahko ob morebitnem točkovanju dodelila 10 točk. Ljubljanske prodajalke, v tečaj k Labodu!" Taka ocena pa zasluži objavo, mar ne. Najprej trgovino Labod, ki je — kot je to sicer v navadi — ob tovarni sami. Presenečene nad kulturno postrežbo, ljubeznivostjo in ustrežljivostjo, bi ji lahko ob morebitnem točkovanju dodelile 10 točk. Ljubljanske prodajalke, v tečaj k Labodu! SLOVO OD MIHE MARINKA Še ena vrzel je nastala v vrstah graditeljev naše nove in revolucionarne socialistične poti — v triinosemdesetem letu je umrl Miha Marinko, znani družbenopolitični aktivist, proletarec in revolucionar. Miha Marinko je že od svoje zgodnje mladosti po- vezan s slovenskim revolucionarnim gibanjem. Rojen I je bil v proletarski kmečki družini in že s trinajstim letom si je moral začeti služiti lastni kruh kot delavec v tovarni, s petnajstim pa je pričel delati v rudniku. To delo in razmere, s katerimi se je takrat srečeval delavski razred, so vklesale v mladega proletarca neizbrisne sledi, ki so ga spremljale vse življenje na njegovi bogati in uspešni revolucionarni poti, polni težkih preizkušenj, pa tudi vizije o pravičnejšem redu, ki bo tudi delavskemu razredu prinesel oblast. Že leta 1920 je Miha Marinko postal član SKOJ in od takrat ni niti za korak odstopil s poti, ki je vodila Komunistično partijo skozi ogenj narodnoosvobodilnega boja v zmagovito izgradnjo lastne variante samoupravnega socializma. Kmalu je zaradi svoje revolucionarne dejavnosti zgubil delo. Odšel je v francoske rudnike, nato pa v partijsko šolo v Moskvo. Od tu se je že kot izkušen revolucionar vrnil v domovino, kjer je kmalu posta! eden najbolj aktivnih članov KPS, leta 1934pa tudi član CK KPJ in bližnji Titov sodelavec. Miha Marinko je svoje bogate organizacijske sposobnosti posveti! tudi narodnoosvobodilnemu boju. Tako je postal politični komisar pri davnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet, ko pa je prešeI na druge naloge je padel v roko okupatorju, ki ga je po težkih zaslišanjih in mučenjih obsodil na ječo v Italiji. Po italijanski okupaciji se je vrnil v partizansko vojsko, kjer so ga visoke politične in vojaške funkcije vodile po vsej okupirani domovini. Tudi po vojni je nosil težko breme socialistične izgradnje kot eden najvidnejših slovenskih in jugoslovanskih politikov. Bil je sekretar slovenske partije, predsednik slovenske skupščine, predsednik Socialistične zveze Slovenije, član izvršnega komiteja, član predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije. Miha Marinko bo ostal trajno zapisan v spominu slovenskih in jugoslovanskih delavskih množic kot eden njihovih najvidnejših borcev. SSNe pozabimo: brez dobrega)a ""obveščanja ni uspešnega^ samoupravljanja! Sodelujte v ^glasilu domače delovne orga-jS ionizacije! a Zgodi se, da ženska moškemu prikriva strast, ki jo čuti do njega, medtem ko moški prikriva, da je sploh ne čuti. LA BRUYERE Huda nesreča za ljudi je, da tako dobro vedo, kaj jim pripada, in tako malo občutijo, kaj dolgujejo drugim. DE SALES Nihče nima druge pravice, kot da vselej opravlja svojo dolžnost. COMTE Če izvzamemo nekatere sramotne izjeme je demokracija na splošno dala navadnemu delavcu več dostojanstva, kot ga je kdaj imel. SINCLAIR LEWIS Demokracija, kot jo razumem jaz, bi morala najšibkejšim dajati enake možnosti kot najmočnejšim. A to lahko dosežemo le z nenasiljem. GANDHI Vselej imamo sidro, ki nas čvrsto drži, dokler ga sami ne razbijemo. To je čut dolžnosti. TURGENIJEV Težava privlači značajnega človeka, kajti ko se je loti, sam sebe uresničuje. DE GAULLE Ž 2 | Sodelujte v glasilu svoje | £ delovne organizacije! ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXX\XXN k V Savudriji in v Nerezinah so naše počitniške kapacitete v celoti zasedene do konca avgusta, nekaj prostih mest pa je še za letovanje v septembru. Več o letošnjem letovanju pa bomo objavili v naslednji številki Laboda. Prizidek v Temenici raste počasneje kot je bilo predvideno. Pogodba namreč določa, da morajo biti dela končana do občinskega praznika, to je do 9. septembra, gradbincem pa se kljub temu ne mudi. Posnetek kaže začetek del v juliju.