vsak petek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ Prevalje, Koroško.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
2a Jugoslavijo ...	ir iriža ostalo inozemstvo .	.c.____
za celo leto.
,w rtd
minimum 24 cm» 7" VS^kokrat; plačuje no an n ‘ ~ Za P°s|ano izjave ter zn . ’ Za parfe’ “hvale 40 I, ji",	b1Ct'dll1»m
Picnic po ,0 h Va besedeč vsakokrat;
. minimum 1 K.
Vnra^nf10 Pr‘ "PraVn- 1 K P0Scbei-1 asanjem je za odgovor priložiti
znamko.
Denar naj se pošilja na naslov :
Upravništvo lista „Mir“, Prevalje, Koroško.
leto XXXVIII.
Prevalje, 23. avgusta 1919.
St. 26.
Našim bravcem!
in odrinili, ker le na ta način bi vi ostali osameli in še v nadaljni revščini, kar bi jim torej vaše zasuženje in popolno podjarmljenje pospešilo.
Vi Korošci in ve Korošice ste danes zidarji naših
Zopet po preteku enega meseca prihaja med vas,
dragi bravci, vaš stari prijatelj „Mir“. Ne nosi sicer to-	.. ------- vc IVU1U51LC 5ie aanes zlQ naših
pot lične obleke, ki ste je vajeni iz prejšnjih dni, toda j in svojih mej na Koroškem. O vas bo v tem oziru zgo-pomnite, da se „Miru še nahaja zaenkrat v begunstvu. I dovina pisala in vi bodete odgovarjali svojim otrokom Vsled nepredvidenih neprilik ta številka tudi ni mogla | ki jih ljubite. Zato vam pravim: Naša slovenska meja iziti na 4 straneh, a prihodnja bo po možnosti zopet na Koroškem ne smejo biti te naše prastare Cestite "ore
Popolna.	S ,e™vei, na5a meja mora leči tam, do koder se pretaka
To za vas nerodno zunanjo obliko bo nosil vala slovenska kri, do koder bijejo vala slovenska srca „Miru približno en mesec; potem pa bo zopet prihajal ; in do koder se moli slovenski očenaš v stari „Mirovi“ obleki.	[ Rotim vas, koroški možje in fantje, bodite naši na- !
Zato cenjeni bravci in bralke, vsi stari prijatelji na- | rodni apostoli, hodite od hiše do hiše in oznanjujte naš šega lista, ne odrecite svoje naklonjenosti „Miru“ v ča- j sveti slovenski evangelij, ki pravi: „Mi vsi Slovenci ki 1 sih, ko se ima le-ta boriti z velikimi tehničnimi in dru- j živimo pod božjim solncem, moramo in hočemo ostati ‘
gimi težavami.	j Ginjeni, ne samo za čas nekaj rodov, temveč na ve- j
Navzlic temu, da so se stroski za tisk večkrat po- ). kov veke.
dražili, se cena „Miru“ v tem letu ne bo zvišala in	Mi ne delamo ne za nas, ne za danes, temveč mi i
delamo za tiste rodove, ki pridejo za nami. In tem bo- . dočim rodovom hočemo in moramo postaviti take do- j movinske mejnike, da nas ne bodo naši potomci pre- 5 klinjali, temveč da bodo nas in naše delo blagoslavljali. Zato pa na delo za zedinjenje vse naše lepe Iju-bijene domovine, katero naj naš veliki Bog blagoslovi | in poživi! Bog živi našo zedinjeno, čvrsto Slovenijo!
Nato je nastopil na govorniškem odru, navdušeno pozdravljen
ostane kakor dozdaj 10 K za celo leto.
Tudi dopisnike vabimo in prosimo, da nas v lem važnem času ne pozabijo. Tokrat je moralo nekaj starih dopisov, ki so sedaj brez pomena, izostati. Naj nam dotičniki tega ne zamerijo.
Širite naš list in zahtevajte ga po vseh gostilnah in prodajalnah !
Ljudski tabor v Sinčivasi. ,
J	škaf dr. Ant. B. Jeglič,
Tako lepega dneva že dolgo časa ni videla slov j ki je govoril o medsebojni krščanski ljubezni narodov. Koroška. Iz vseh krajev slovenske domovine so prispeli « ljubezni ni, in zato so se narodi vojskovali so se naši bratje, da se udeleže tega veličastnega ljudskega j sovražili med seboj in hujskali k sovražnostim.' Prišlo tabora na Koroškem. Posebni vlak, ki je vozil iz Ljub- j Ìe ^ vojske, v kateri so se borili narodi za pravičen Ijane, ozaljšan z zelenjem je ob 9 tih dop. med gro- j	mir- Za tak mir	se	je izrekel tudi	Wilson, ki je progla-
menjem topov prispel v Sinčovas, kjer ga je pričakovalo )	silv Pavico tudi	za	male narode.	Ta glas pravice, glas
mnogobrojno občinstvo, med njim general M'aister. Na f krščanske zavesti, je odmeva! po vsem svetu in prodrl širnem travniku pod lesom je bila sv. maša, katero je [ v srca vseh. Tudi nam se je priznala pravica, da se od-darnval ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič. Med sv. mašo ;	trgamo od onih,	ki	so nas tlačili,	od Nemcev in Maža-
je pel pevski zbor Glasb. Matice. Ob oltarju pa so bile l	rov> da dobimo	svojo državo in	ujetji n imo narod, da \
postavljene v polkrogu zastave raznih društev, med ! dobimo svoje ljudske in najvišje šole, ki jih hočemo njimi tudi zastava jezerskih Slovencev iz 1. 1868, ki je j Imeti. Mi priznavamo tudi drugim, kar jim gre, a mi ho-bila že 1. 1870 na taboru v Bistrici pri Pliberku in po- j čemo samo to, kar je našega. To je bil naš pravičen zneje na vseh velikih taborih v naši domovini. Po kon- | k'*0- Naši sosedi na zapadu in severu pa nam pravice ] čani službi božji je zaigrala vojaška godba srbsko himno I ne dajo. Korotan, ki mora biti slovenski, je zdaj severno ^ in „Lepo našo domovino11, nakar se je pričelo ljudsko i že ponemčen in odtujen, dasi nam je 'blizu po krvi in ^ zborovanje, ki ga je otvoril, viharno pozdravljen	| jeziku. Ker govorimo en jezik, bi sodili, da bomo živeli
general Maister.	s ><akor bratje in sestre, da se bomo počutili kot člani
V imenu Narodnega s^eta za Koroško in v imenu : lste r°dbine. A videli smo na Koroškem divjanje, kakor vseh Slovencev, ki ljubijo svojo domovino, otvarjam ta j 'še ni Postopal sovražnik. In to proti lastnim sodežeia-veličastni tabor.	llom- To je velika sramota. To je bila velika krivica. Ni
Pravzaprav bi se morali zbrali na Gosposvetskem polju, kajti k Gospe Sveti vodi naša narodna božja pot. A ta-le naša današnja pot ni božja pot, temveč to je
dovolj, da smo morali mnogo pretrpeti od svojih nasprotnikov, sedaj hočejo celo, da bi bile Karavanke južna meja Nemške Avstrije. Z največjim trudom smo mi m naši delegati to preprečili. Sklenjeno je bilo, da
narodov križev pot. Morali smo se tu zbrati, da s trdno ;	------—... omenjeno je ono, da
voljo danes in za vedno	treščimo s trudnih in ožuljenih	j	naJ Slovenci na	Koroškem sami	povedo, kam hočejo	?
ramen težak križ, ki so	nam ga nalagali naši narodni	pripadati, ali v	Nemško Avstrijo	alf v Jugoslavijo. Mi	|
sovražniki.	sinovi slovenske matere, torej hočemo, da& se združimo !
Mi Slovenci smo vedno trpeli pod tujimi verigami, j z našimi brati Jugoslovani kot en narod. Slovenski a med vsemi nami najbolj vi, Korošci.	! rnožje in žene, upam, da ne bo nikogar med vami, ki
In vrhu vsega tega	zahtevajo in terjajo Nemci, da	j	bi ne rekel: Mi	hočemo biti združeni z našimi brati na
vas v Parizu zastopniki	antante vprežejo za večno v	:	iuSu v eni vel‘l<i državi. Zato vse	za Jugoslavo ! Živela
nemški jarem.	; Jugoslavija!
Odrekajo vam pravico, da bi ostali Slovenci, in tr- ! t Govor ljubljanskega škofa je bil sprejet z burnim di jo., da niste imeli nikdar v svojih prsih narodne za- ; odobravanjem.
ve/dnosti. Toda če pogledam v zgodovino, vidim pred ! Nato ie govoril ljubljanski podžupan , ^eboj tabore iz leta 1838. in 1866., katere tabore so ravno	dr. Triller,
tiste gore gledale kakor naš današnji tabor, in na ka-	ki je pozdravil zbor v imenu mesta Ljubljane	in	govo-
terih taborih so vaši očetje in dedje glasno zahtevali	r‘l o gospodarski bodočnosti Koroške,
zedinjenje z vsemi Slovenci. In če vidim danes pred se- (j Burno pozdravljen je na to govoril boj ta tisočglavi tabor, tedaj^ je to najboljši dokaz, da j	poslanec Grafenauer,
se danes pretaka v vas ista čvrsta slovenska kri, kakor ; ki je dejal med drugim: 23 let jo preteklo odkar so "a se je pretakala v vseh naših rodovih, ki so živeli tod j koroški Slovenci poslali na Dunaj v državni zbor v po-na Koroškem. In verujte mi, da m grab, v ! Nemec za [ litične vice. Minilo je vse, tudi zadnjih pet let naWroz-vas. Gre iru za vašo Icjdo zemljo masama zavist ga žene	nejših zanj in za njegovo družino. Še sem	živ	in	prišel
v boj, da bi to krasno, bogato zemljo osvoyi. Nemci '	sem zopet med vas, da rešujemo skupno	vsakikrat te-
vedo dobro, da ima danes združena Slovenija zvezo z žavnejše naloge. Mi Slovenci smo dosedaj brez vsakih velikim morjem, ki je danes za vsak narod največje bo- j pravic in še danes hočejo Nemci s krivicami in s oo-gastvo. In od nas, ki smo združeni, torej od človeškega močjo svojega papirnatega denarja, ki pa jih nebo rešil morja in od onega bogatega morja bi vas radi (^trgali ’ pridobiti slovenski živelj na Koroškem. Zato sem prišel
danes med vas, da vas vprašam, ali hočete ostati zve-sh mater. Jugoslaviji, ali se hočete utopiti v morju nem-š va, k. je za vas pogubno. Dosedaj so govorili, da so Nema državo vzdržujoč element in podobno. Mi smo niis 11 ,a z ustanovitvijo jugoslovanske države napravimo Nemc em celo uslugo, ko, se jim umaknemo. Vidimo pa sedaj, da je pri njih sama beračija. Vidimo, kako je zopet sedaj v Celovcu. Ako bi ne bilo nemških uradnikov, hujskačev, bi bil Celovec že danes jugoslovanski ajii iz gospodarskih ozirov bi moral Celovec pripasti Jugoslaviji. Celovec brez nas ne more živeti, ki ima sedaj zborovanja zaradi pomankanja sočivja. Mi jih še nismo imeli.	• -
Kar se tiče nemške kulture, jo posebno označuje to, da so svetovno vojsko povzročili brez vsakega dvoma Nemci in kriv ni samo cesar ali Hindenburg, ampak ves nemški narod, ki je vojno hotel. Nemškemu narodu Je hilo samo na tem, da bi slovanske dežele u-nicii in izčrpal. Rop je bila njihova glavna vera. Izzvali so vojno med slovanstvom in germanstvom, Ker so bili tulno prepričani, da nas ubijejo, našo zemljo pa za vedno zasužnijo. To so hoteli izvesti tudi na Koroškem. Toda mi hočemo pripasti do zadnje vasi Jugoslaviji.
Govoru posl. Grafenauer-ja je sledilo živahno o-dobravanje,
.'Na*o je govorila gdč. dr. P i sk e r n i ko va, ki je poz-ravi a shod v imenu Slovenske ženske zveze v Ljub-jani in slovenskega koroškega ženskega društva. Go-von J jL 0 Pomenu slov. ženstva za ljudsko glasovanje, o slov. ženi, ki bo sedaj prvič stopila pred JavnosJ volilnim listkom v rokah. Za njo sta govorila dr. Ravnik ter vojak Pavlica.
Nato je bila soglasno sprejeta z velikim navdušenjem na predlog kapetana Dolarja nastopna resolucija: Mirovna konferenca v Parizu je pri določanju naših mej nas koroške Slovence nepričakovano udarila s težkim udarcem. Zato je Narodni svet za Koroško kot prosto izvoljeni in priznani reprezentant vseh koroških Slovencev sklical na dan 15. avgusta 1919 v Sinčovas na Koroškem velik tabor, kjer dvigamo koroški Slovenci, zbrani v tisočglavi množici, vpričo zastopnikov iz vseh delov osvobojene Slovenije svoj glas k sledeči resoluciji:
L .Najostreje protestiramo, da je mirovna konferenca vsled nepoznanja naših razmer ali pa pod pritiskom naših sovražnikov vzela za podlago svojim odločitvam avstrijsko uradno ljudsko štetje, ki je bilo povsod v škodo Slovanom potvorjeno, nikjer pa tako krivično, kakor ravno na Koroškem. Odločno ugovarjamo, da se nam velik del slovenskega ozemlja, tako Ziljska in Kanalska dolina, kratkomalo iztrga in da se nam hoče tudi ostali del, ki je vzlic stoletnemu sistematičnemu ponemčevanju še vedno ohranil pristno slovenski značai prisoditi šele potom plebiscita, ki je za nas ravno tako krivičen, kakor bi bil krivičen za Alzacijo in Loreno, ali pa, če se je že za sporno ozemlje plebiscit uveljavil kakor bi bil pravičen za našo Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo.
2.	Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot bistveno enak del ostalih Slovencev, s katerimi hočemo združeni deliti vsako usodo.
3.	Svečano proglašamo svojo nevpogijivo voljo da ne maramo priti ne pod Nemško Avstrijo, ne pod Italijo, ne pod Nemčijo, temveč edino pod našo, od nas m vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo, kjer bo združen ves naš iroimeni narod.
Nato se je zborovanje prekinilo.
Nadaljevalo se je popoldne 'bb štirih. Govorili so zastopniki raznih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Občinstvo, ki je sledilo že predpoldne z nepopisnim zanimanjem izvajanjem govornikov, storilo je isto tudi popoldne, kljub temu, da je pritiskala zdaj na slavnostni prostor vročina poletnega solnca. Bilo je popoldne občinstva tudi mnogo več, kakor predpoldne. Nastopilo je veliko število govornikov, med njimi urednik Fr. Zebot iz Maribora, kot zastopnica mariborskega ženskega društva gdč. Štupca, Korošec dr. j. Kotnik, Andrej Oset iz Guštanja, Istran kapetan Sancin, inže’
(
v Z O <u
c« •— o C/j
nir Ante Ružič, gospodarski komisar, odposlanec poverjeništva za agrarno reformo, v imenu Sokolov Mihael Verovšek, v imenu slovenskega katolišk. dijaštva Krek, Dragotin Čelik iz Sarajeva, Ivan Škerjanec in Goričan Jurman v imenu Mežiške doline in v imenu slovenskega delavstva.
Ob pol 7. uri zvečer je general Majster med velikanskim navdušenjem navzočih zaključil lepo uspelo zborovanje.
Slovenska srednja šola.
Kar se v bivši Avstriji nikoli ne bi bilo zgodilo, to nam je prineslo združenje s Hrvati in Srbi, to nam je dala naša mlada država.
Koroški Slovenci dobimo svojo slovensko srednjo šolo. V Velikovcu je ustanovljena državna gimnazija in učiteljišče. Država ne more trpeti, da bi se vzgajala njena mladina v tuji državi, zato ne moremo več pošiljati svojih otrok v celovške šole. Začeli bodo s 1. gimnazijskim razredom in s 1. letnikom učiteljišča. Verjetno je, da se ustanove za 2. gimn. razred v Velikovcu vsaj zaposlovalni tečaji. In tako bodo dijaki, ki so dovršili lansko šolsko leto 1. gimn. razred v Celovcu, lahko nadaljevali svoje študije v Velikovcu. Ustanovi oziroma prenese se Dijaški dom iz Celovca v Velikovec. Kdor želi v tem oziru pojasnil, naj se obrne na g. kaplana Grila v Šmihelu nad Pliberkom. Za revne dijake se bo ustanovila dijaška kuhinja. Prispevke za to je pošiljati g. kanoniku Štihu v Velikovec. Naj ne bi bilo društva, ne bi bilo posojilnice na Koroškem, ki ne bi prispevala po svojih močeh za to blagodejno ustanovo. Društva naj bi čisti dobiček iger in drugih prireditev darovala v ta namen. Tudi srednješolsko in visokošolsko dijaštvo naj bi prirejalo v ta namen igre. Sveta naša dolžnost je, da preskrbimo revnim dijakom 'prehrano. Mi smo demokratična država. Zato mora priti tudi sin revnih starišev, ki je nadarjen in priden, do vplivnejšega mesta.
Če bo Celovec trdovraten in ne bo hotel pod Jugoslavijo, bodo dobile enega izmed teh dveh zavodov prihodnje leto Borovlje.
Za I. letnik učiteljišča naj se bi izbrali najnadarje-nejši fantje in deklice. Učitelji jih bodo gotovo radi pripravili za sprejemni izpit. *
Na delo vsi, ki ljubite našo mladino!
Politični pregled.
Nova vlad».
Belgrad, dne 16. avgusta. Presbiro javlja: Danes popoldne je podpisal regent prestolonaslednik Aleksander ukaz o sestavi nove vlade, ki je nastopna: Predsednik ministrskega sveta, minister brez portfelja Ljubomir Davidovič, minister za prosveto Pavle Marinkovič, finančni minister Vojislav Veljkovič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, minister za promet Milorad Draškovič, minister za pravosodje in pripravo konstitu-ante Kosta Timotijevič, minister za javna dela Velislav Vulovič, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič, minister za verstvo Tugomir Alaupovič, minister za socialno politiko in kot zastopnik ministra za narodno zdravje Vitomir Korač, minister za trgovino in industrijo dr. Alb. Kramer, vojni minister general Hadžič, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franjo Poljak, minister za prehrano in obnovo zemlje Viljem Bukšeg, minister za šume in rudo Anton Kristan. Predsednik in člani vlade položili so danes v kr. dvoru ob 6. uri popoldne prisego.
Narodno predstavništvo sklicano na 21. t. m
LDU. Belgrad, 17. avgusta. Prva seja narodnega predstavništva, pri kateri se je predstavila nova vlada, se je vršila v četrtek, dne 21. t. m.
Prekmurski Slovenci svobodni
Pariška konferenca je prisodila prekmursko ozemlje, na katerem biva okoli 100.000 Slovencev, Jugoslaviji. Ko so naše čete vkorakale v te kraje, kjer so preje po živinsko razsajali in divjali ogrski toljševiki, je ljudstvo vriskalo od veselja in v celih procesijah šlo nasproti svojim rešiteljem.
Preganjanje žido t.
Po raznih ukrajinskih mestih so pomorili 120.000 Židov. Povsodi po Ukrajini preganjajo židovstvo.
Dnevne vesli.
G. dr. V. Rožič, ki je bil že od 3. maja t. 1. interniran v Gmiindu na Zgornjem Koroškem, je Nemcem ušel ter po treh dneh tavanja po hribih in gozdovih pribežal s trgovcem Renkom iz Borovelj na jugoslovanska tla. Prisrčno pozdravljena !
Mohorjeva dražba. Kakor že znano, se je preselila Mohorjeva driižba iz Celovca v Prevalje z vsemi stroji in z vso knjižno zalogo. Prostori, kjer bodo nameščeni
stroji, se pridno popravljajo in tako je upati, da se bo tekom enega meseca že moglo pričeti vsaj deloma s tiskarskim delom. „Mir“ med tem časom tiska Cirilova tiskarna v Mariboru.
G. A. Oset prejšnji posestnik Tolstovrške slatine je vzel v najem v Slov. Gradcu prejšnje Šularjeve prostore ter otvoril ondi hotel in kavarno „Beograd“.
vlade koroški begunec, odvetniški kandidat dr. Schau-bach, doma iz Ziljske doline. Slovenski kmetje se bodo oddahnili, ko ne bo nad njimi več gospodoval oholi nemški grajščak in njegovi valpeti in forštnarji. Kmet je bil preje odvisen od tega Nemca, moral ga je prositi za vsaki voz stelje in se mu prodati z dušo in telesom. Tako se je vzdrževalo nemškutarstvo v vobrski in grebinjski občini. Danes je tega vsega konec in slovenski kmet bo lahko zadihal in nič več se ne bo klanjal raznim baronom Helldorfom in njegovemu nečaku
t	,i	^	* Mirbachu. Nastanjeno je slovensko uradništvo, ki bo
Iz baljaàke okolice. Dne 31. jul. so imeli župani l znalo upoštevati vse kmetove želje. Prihodnjič več o beljaškega okraja od glavarstva sklicano posvetovanje f delovanju Helldorfa.
zaradi oddaje žita Nemška Avstrija potrebuje na leto | fiilčovs 7 Rožu. Na Veliko Gospojnico smo imeli 70.000 vagonov ž.ta od zunaj. Razpravljalo se je o tem, shod. Zborovalci so se enodušno izjavili, da hočejo ob
fi!) QP \J Vi m C» 1 »11 Vi	m c% V«« o •'M ^ «.s-tlva	\ L n	I : 1 *	«	J
Iz cone B.
da se v obmejnih občinah ne bi smelo rekvirirati žita, ker bi to moglo slabo vplivati na plebiscit. Zlasti ker ljudstvo dobro ve, da ima Jugoslavija na razpolago dovolj žita in tudi drugih dragih potrebščin n. pr. tobak i. t. d.
Celovec. Nemška koroška vlada, ki še vedno sedi v Špitalu, se je obrnila na antantino komisijo v Celovcu da bi ona posredovala, da dobi Celovec kaj drv iz Osojnice (Satnitz) ker je kriza drv in premoga v Celovcu zelo velika. Nedavno so v Celovcu morali ustaviti izdajo sočivja, ker nemški kmetje že nekaj časa ničesar
ljudskem glasovanju glasovati za Jugoslavijo. Kdor hoče, da na Koroškem popolnoma ne zamre naš materni jezik, kdor noče, da se naš jezik ne izrine iz vsega javnega življenja, celo iz cerkve, kakor se to že zdaj godi v nesrečni slovenski Ziljski dolini, kjer že doni s prižnic pozdrav: „Meine lieben deutschen Čhristen“, kdor noče plačevati Nemški Avstriji naloženih vojnih dolgov, kdor noče oddati svojega premoženja, kdor noče, da sé mu rekvirira in s silo vzame živina, žito in drugi poljski pridelki, kdor noče stradati in gladovati in biti brez dela in zaslužka, kdor noče, da je koroški Slovenec nič
' .	~~ -----J------Kuor noce, aa je koroški Slovenec nič
vec niso pripeljali na trg. Sedaj bo imel Celovec spoznati, drugega kot nemški hlapec - kdor vsega tega noče da ga redi le slovenski kmet iz okolice.	-	& s »
Dopisi.
Velikovec. (Slovenski značaj) našega mesta se čedalje bolj kaže. Vsa javna poslopja in razni uradi so dobili slovenske napise : okrajno glavarstvo, okrajno sodišče, mestna hranilnica, meščanska bolnišnica, požarna bramba. Tudi nekaj gostiln je že dobilo slovenskih napisov, ali večina gostiln in prodajaln še skriva svoje mišljenje za pobeljenimi nemškimi napisi. Zato Slovenci držimo se le takih gostiln in prodajaln, ki nas poznajo !
Železna Kapla. V nedeljo, dne 17. t. m., je priredila naša Čitalnica zelo dobro uspelo veselico z obširnim programom na vrtu in v prostorih Gregorjevega doma. Oba pevska zbora, moški pod vodstvom g. davkarja Adamiča in mešani pod vodstvom g. org. Hader-lapa sta kakor vedno tudi to pot izvrstno in neumorno pela naše umetne in narodne pesmi. Nekaj nenavadnega pri tej veselici je bil pojav g. Činkčunga iz Himaiaje, ki nam je povedal toliko zabavnega, da se že dolgo Ka-pelčani nismo tako prisrčno smejali, kakor ta dan. Tudi srečolov in ples, pri katerem je svirala naša domača godba, je zlasti našemu mlademu svetu pripravil nekaj prav veselih uric. Med veselico nas je počastil z navdu-ševalnim govorom g. nadpoštar Ravnik iz Ljubljane. — Čisti dobiček je namenjen v prvi vrsti naši mladi Čitalnici, kateri so že pri rojstvu nemški volksratovci povzročili precej škode, če pa mogoče, tudi Dijaškemu domu v Velikovcu.
Št. Lenart nad Železno Kaplo. Dne 10. t. m. smo
obhajali „žegnanje.w Po dolgem odmoru v času vojske se je vršil v našem gorskem kraju tik pod Olševo zopet enkrat lepo obiskan ljudski shod, katerega so se udeležili vsi romarji, ki jih je lepo vreme privabilo v naše planinske višave. V imenu N. S. v Železni Kapli je otvoril zborovanje g. nadučitelj Klavora, ki nam j£ potem v obširnem in vsestranskem govoru pojasnil in naštel grehe pokojne Avstrije ter nas ob koncu vzpodbujal k zavednosti in resnemu delu, tako, da ob priliki ljudskega glasovanja ne bo niti enega med nami, ki bi glasoval za falirano Nemško Avstrijo. Drugi govornik, g. okraj, gozdar Primožič nam je na kratko in lepo obrazložil pomen agrarne reforme, ki se bo izpeljala v Jugoslaviji. Po shodu je bilo tudi nekaj debate. Kape-liski pevci so nam zapeli po zborovanju nekaj veselih pesmi. — V hribih se dela dan !
ta mora glasovati za Jugoslavijo. Na shodu je poročal zelo poučno in popularno g. župnik Arnuš. Zborovalci so mu sledili z napetim zanimanjem in so mu za ta iz srca govorjeni govor, ki je tudi vsem segel do srca, iskreno hvaležni. Sprejeli so se nastopni sklepi: Zborovalci zbrani na ljudskem shodu v Bilčovsu dne 15. avg izjavljamo: 1. Da hočemo pripadati Jugoslaviji in ne pa Nemški Avstriji, ker naš jezik je jugoslovanski in smo del naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hočemo biti in ostati zvesti državljani kraljestva SHS. 2. Protestiramo proti nasilstvu in krivici, da naše Primorje z Goriško, Trstom, z delom Kranjske in Kanalska dolina brez glasovanja pripadejo Italiji, slovenska Zilska dolina z Belakom in okolico pa Nemški Avstriji, med tem, ko moramo mi šele glasovati za Jugoslavijo. 3. Zahtevamo, da jse Celovec ne loči od nas, ampak da se z nami vred priklopi Jugoslaviji, ker je večina celovškega prebivalstva slovenskega pokolenja in mesto in dežela po naravi in iz gospodarskih ozirov spadata skupaj.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Elaspieler, prošt v Tinjah.
Ogovorni urednik: Otmar alih&i.eit.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
INSIRATI.
Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je z razpisom z dne 5. avgusta 1919, št. 3469 odredilo, da se jeseni otvori provizorično v Velikovcu prvi gimnazijski razred in prvi letnik učiteljišča.
Začetek šolskega leta se bo pravočasno razglasil po naših listih
Sprejemale se bodo na obeh zavodih tudi učenke.
Stariši, ki želijo poslati svoje otroke na velikovška zavoda, naj jih za enkrat pismeno prijavijo za sprejemne izpite, ki se bodo vršili pred začetkom šolskega leta.
Pri teh izpitih se bomo ozirali na prejšnje šolsko razmere na Koroškem
V Velikovcu, dne 18 avgusta 1919.
Vodstvo državne gimnazije in državnega učiteljišča v Velikovcu.
—■». —M— (—■-[- [».MT- Mp ■ I MB ■■■ll HM || W IB 1 il M	_
Mladi in stari radi berejo list
Mlada Jugoslavija.
Izdaja ga okrajni šolski komisarijat v Velikovcu, in nadomešča v naših šolah čitanke. Po svoji zanimivi vsebini, 07	c« o i- ui i * .• t ka^or: domače dogodbice in pravljice, narodne koroške in
.. ’	‘ ^ H	ra 1 P0 klag°s ovu v soli : druge lepo pesmi, zgodovinsko in zemljepisne črtice i. dr.,
gospodarji, gospodinje, žene in dekleta. Vršil se je v | sc je list povsodi takoj udomačil in prikupil Vsaka izdaja naši občini prvi ženski shod. Globoko v srcu nam bo j	se je takoj razprodala. Odslej se tiska list v večji
ostal zapisan velezanimiv govor polkovnega župnika j lia^|a(^ in b° posebno VIII. številka, ki iziefe v kratkem,.
Martina Škerjanca: „0 stanovski in narodni samozavesti I .nU(llla mnogo zabavnega čLva, ki Ka kodo z enakim užit-•	i t • i	•	•• ll	tudi čitali odrasli. — Cena izvodu 40 vin. (50 vir 10
m ° po reb, zenske organizacije«. Da se vrne zopet	posti), celoletna naioMna « K 1	■;
mirno, krščansko življenje na vseh straneh, se morajo Naročila na okr. šolski komlsariiat v Velikovec, ženske organizirati. Združijo naj se v dekliški zvezi, v j izobraževalnem društvu, kaiero ima namen* da se narod -izobražuje. Poleg Marijine družbe naj se ustanovi de- j kliška zveza, da bodo ženske skupaj delovale za se, za t svoj blagor in za blagor naroda. Č. g. Vinko Razgoršek, ’
župnik iz Št. Lipša je orisal gospodarski in narodni po-	tramove, drva, oglje kupuje vsako množino
ložaj v Jugoslaviji. Podal nam je jasen pregled o boga- : stvu Jugoslavije. V njej bo cvetelo poljedelstvo, gozdar- j	99'
stvo in živinoreja bo krasno uspevala. V Jugoslaviji bo ; ^esna trgovska ia industrijska družba z o. z. v Mariboru., imel kmet prvo besedo, a samo, če se bo organiziral. |	^ j Tj	—
Kmečka zveza je prva kmečka šola. Udeležencev je bilo ’ S	nSflfOVd KR pri ?l,Pni cerkvi na Reberci se
okrog 100. Razdelili so se tasopisi Mir, Korošec. Slo- j in s,an„vanfe; ak<> zna
venec m Domoljub.	! se plača znatno zboljša. Služba je primerna za kakega
Vobre. Veleposestvo barona Ferdinanda Helldorfa rokodelca ali mladeniča, ki bi pomagal pri kmetijstva je prišlo pod sekvester. Za sekvestra je postavljen od	Župni urad na Reberci.
Rezan in okrogel les