r Največji slovenski dnevnik i v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Ln Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 su 1 TELEFON: CHelses S—3878 NO. 271. — ŠTEV. 271 GLAS NARODA Ust i slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays, 75,000 Entered ss Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1878 TELEFON: CHetsea MEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1931. — SREDA, 18. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. JAPONCI ZAHTEVAJO ODSTOP GENERALA CAN SANA OBE STRANKI STA VČERAJ PREDLOŽILI SVOJE PRITOŽBE SVETU LIGE NARODOV Kitajski general noče ugoditi japonskim zahtevam. Stavil je svoje pogoje, katere so pa Japonci odločno zavrnili. — Nadaljni bombni napadi na kitajske postojanke. — Kitajsko-japonski spor pred svetom Lige narodov. — Japonci so zaplenili kitajske soline v Mandžuriji. Premogovni baroni proti preiskavi HARBIN, Mandžurija, 1 7. novembra. — Kitajski general Mah Can San ni hotel danes ugoditi za-' htevi japonskega generalnega poročnika Honja, vrhovnega poveljnika japonskih čet v Mandžuriji, naj odstopi kot governer province Heilungkiang in kot vrhovni poveljnik kitajskih čet. Rekel pa je, da bo odpoklical svoje vojaštvo iz o-kolice Anganghi, če Japonci izpolnejo sledeče pogoje: — Kitajske čete, ki se nahajajo južno od vzhodne kitajske železnice, se bodo umaknile proti severu, ako Japonci izpraznijo provinco Heilungkiang ter ostanejo devetdeset milj južno od Anganghi. — Napadi na Taonan in Anganghi železnico bodo ponehali, če se Japoncem posreči pregovoriti Oan Sanovega nasprotnika, generala Can Hai Fenga, da bo prenehal s prodiranjem. — General Mah Can San si pridržuje pravice, da začne s syojimi četami operirati južno od kitajske vzhodne železnice, ako ne bodo ponehali napadi roparskih tolp. Iz japonskega glavnega etana so sporočili, da poveljnik Honjo pod nobenim pogojem ne bo ugo-dil tem zahtevam. Nasprotno pa Japonci zahtevajo, da mora Mah Can San odstopiti do 25. novembra. Kitajski general je sporočil, da so se završili nadal j ni bombni napadi na kitajsko vojaštvo. Japonski letalci so vrgli šest bomb na kitajske postojanke pri Fularči in dvajset bomb v mesto Kelimu, ki se nahaja * kitajskih rokah. V kitajskem glavnem stanu so odločno dementi-rali, da so se završili včeraj vroči boji ob reki Nonni. Iz Tokia poročajo, da se je vršila v vojnem ministrstvu konferenca vseh članov kabineta. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, naj bodo nadaljne čete pripravljene za odhod v Mandžurijo. % Z ozirom na resen položaj naj bosta dve diviziji japonskih vojakov pripravljeni za odhod v Mandžurijo. Japonska divizija ima osemnajst tisoč mož, pet tisoč konj in šestintrideset topov. PARIZ, Francija, I 7. novembra. — Pri današnji seji sveta Lige narodov so japonski in kitajski zastopniki predložili svoje pritožbe in svoje zahteve. Na pritožbo Kitajcev, da so Japonci zaplenili soline iz njih izvirajoče dohodke, je odvrnil japonski zastopnik Jožisava, da se je to vsledtega zgodilo, da bi denar ne prišel v roko mandžurskega maršala Cang Hsue Lianga, ki bi ga uporabil za nakup orožja in municije. Nadaljna seja sveta Lige narodov se bo jutri vršila. Zastopniki Japonske in Kitajske se je ne bodo udeležili. IZŠEL JE SLOVENSKO - AMERIKANSK1 KOLEDAR za leto 1932 CENA 50c •GLAS NARODA' 216 W. 18th Street New York City H00VERJEV SVAK HOČE PRED POROTO Leavitt pride pred sodili jo 24. nov. — Obdol-žen je, da je nosil žganje. — Leavitt ni vedel, kaj je v vreči. SALXTA MONICA, Cal., 17. no-vembra. — C\ Van Ness Leavitt, star 57 let in svak predsednika Ilooverja ter C\ li. Dailev, lastnik groeerijske trgovine, ki sta bila }>. novembra aretirana zaradi vreče žganja, sta danes stala pred sodiščem, ki je dofočilo dan njihove obravnave. Leavitt, ki ima za ženo edino sestro predsednika Hoove rja. Mary, je takoj pri aretaciji zahteval kazensko postopanje pred poroto. Sodnik pe določil dan obravnave proti Leavittu 24. novembra. proti Dailevu pa 7. decembra. Prohibicijski agent Thomas Ca reje oba dva aretiral 9. novembra, ko je Leavitt prišel iz Daileyeve trgovine z vrečo, v kateri je bilo 1 nika tRade Saveanu. sta BUTLEGAR IMA NA BANKI PREDNOST Butlegarju ni bilo treba šestdeset dni prej naznaniti, da bo dvignil denar. — Dobil ga je takoj. CHICAGO, 111., 17. novembra. Edward L. O'Donnell. po poklicu prodajalec piva. je danes izpovedal pred veliko poroto, kako je na svojo zahtevo dobil iz Ha in Hank $20,000, ki jih je imel naložene v zavodu. O'Donnell je banki dal samo eno liro časa, da mu izplača denar. Denar je tudi dobil. Kavno to je tudi velika porota hotela vedeti v preiskavi proti Johnu Hain, čigar dvanjast bank je bilo na odredbo državnega bančnega nadzornika zaprtih. O'Donnell je bil edini, ki je dobil kak denar iz banke. Govorice so se širile, da je O'Donnell nastavil na Hainovega sina revolver in zahteval denar, toda O'Donnell je pred sodiščem izja-hteva svoj denar, ali pa bo kaj vil, da e samo telefoniral, da z;»-drugega. Njegova žena je šla na banko po denar, toda rečeno ji je bilo. da mora 60 dni prej naznaniti, PITTSBURGH, Pa., 17. nov.— ako hoče dvigniti vlogo. Žena te- Mrs. Laverna Culbertson je bila ROMUNSKI PRINC ŽIVI V ZADOVOLJSTVU Romunski kralj še vedno nasprotuje zakonu svojega brata. — Nikolaj in njegova ljubica sta premagala vse zapreke. BUDAPEST A, Ogrska. 17. nov. j Princ Nikolaj še vedno živi s svojo morganatično ženo .lano Lucijo Deletz v neki vili blizu Bukarešta, navzlic temu, tla je njegov brat vkralj Karol zapovedal svojemu bratu, da se mora zglasiti pri njeni zaradi svoje poroke z navadno meščanko. Kralj je tudi u-kazal županu v Tohanu, da uniči poročno listno, kar je tudi storil. toda vseeno je prišla v javnost zgodovina njegove ljubezni do lepe žene sina bivšega romunskega ministra. Princ iNikolaj se je namreč odločil, da poroči Jano. ker je bilo dete njunega razmerja na potu. 27 let stari princ in 2o let stara ločena žena poslaniskega taj- °ISATELJ DREISER IN DEVET DRUGIH POD OBTOŽBO MIDDLEBORO, Ky., 17. novembra. — Theodore Dreiser in John Dos Passos iz New Yorka, oba poznana pisatelja, Dreiser jeva tajnica Mary Pergain in osem drugih je porota obdolžila, da so ščuvali stavkarje proti vladnim postavam in k nasilju. ROSE ALLEN PRI BRATU 10 pajntov žganja. Leavitt se zagovarja. da mu je nekdo izročil vrečo z naročilom, naj jo nese iz nem ~b„ju oklenila, da napravita premagala vse zapreke, ki so jim bile stavljene na pot iu sta po petlet- trgovim*. Pravi pa. da ni vedel, kaj je v vreči. skupni doni. Poleg tega. da je tej zvezi z vso silo nasprotoval kralj Karol, je bil nasproten njunemu Dailey je bil že enkrat kaznovan zaradi prodaje žganja; bilo razmerju tudi razljuten mož veje lani v novembru in je plačal $25 kazni. NESREČA _ALI ZLOČIN Mož je hotel iti na lov. Prepirala sta se za puško, ki se je sprožila.— Mož je obležal mrtev. bila meščan - like lepotice, ki je skega rodu. Ko je pred nekaj leti Saveanu izvedel za razmerje svoje žene s princem, je ponovno zaogrozil. da bo ustre lil princa. Pozneje je bil prestavljen k nekemu poslaništvu v tujini in sledila je ločitev zakona. Ker Saveanu ni mogle pozabiti svoje žene, je pričel piti, vsled česar je zanemarjal svojo službo in je bil odpuščen iz diplomatske službe. PES VZROK SMRTI "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga! lefonira možu. BLPIIIA. Pa., 17. no-rekla Mrs. Culbertson. — Sporni-' vembra. — Električni podjetniki njam se samo, da se je Albert o- jn delavci so pričeli poseben na- Vsi obtoženci so bili pod vodstvom Dreiserja poslani, da preiščejo delavske razmere v premoga rskem sporu v Harlan okrožju. Dreiser, Dos Passos in Mary Pergain se nahajajo v New Torku, toda državni pravdnik W. A. lJrock je rekel, da jim bo poslal pozivniee, da se vrnejo v Middle-boro in se zagovarjajo zaradi ob-dolžitev proti njim. PIILLADELPIHA, Pa., 17. no- Drugi obtoženci so: Charles vembra. — Kose Allen je danes j Rumford Walker, njegova žena obiskala v ječi svojega brata Ed- j Adelaide, iSamuel Omitz, Celia warda. ki je ustrelil pred enim Kuhin. Georger Maurer, ki za-tednom njenega ljubimca. Franka stopa delavsko obrambno zvezo, A. Donaldsona. Rose Allen je obiskala svojega brata, ki je u-| strelil njenega ljubimca. — Odpustila mu je. iRose Allen je jokala, ko je prišla do vrat kaznilnice in ne je go-fovo spominjala svojih besel. ko jih je izrekla po umoru: — iNik-dar več ne maraiu videti Edija. Govorila sta samo petnajst minut in nikdo ne ve, kaj sta se nagovarjala kot sama. Toda ko je Rose prišla skozi vrata kaznilnice, je opirajoč se na roke prijatelja njenega očeta Peareeja. rekla: — Prišla "sem. ker ljubim svojega brata. — Nato pa je naglo stopila v avtomobil in se odplejala v Ilaverport, kjer sedaj stanuje s svojim očetom od časa umora. Mladi Allen, kot je izjavil njegov zagovornik John R. Scott.se bo zagovaral, da ob času umora ni bi pri zdravi pameti, kar je posledica njegove nesreče, ker je trikrat padel s konja in se pobil na glavo. Kot pravi njegov zagovornik, je Allen pri vsakem padcu s konja bil po eno uro brez zavesti in je bil vsak ikra t prepeljan v bol- pisatelj M. P. Levy in A. Gohus. Dreiser in Mary Pergain sta že obdolžena zaradi nespodobnega vedenja v nekem hotelu. Ako bodo obsojeni zaradi ščuva-nja proti državni postavi, jih doleti kazen do 20 let zapora in deset tisoč dolarjev globe. ADVERTISE in "GLAS NARODA' V MADRIDU IŠČEJO ROJALISTE MADRID, Španska, 17. nov. — Policija preiskuje hiše, da najde dokaze za novo zaroto proti republikanski vladi. Aretiranih je bilo 19 o^eb. Policija sicer ni objavila obtožbe proti aretiranim, toda izvedelo se je. da so vsi obdol-ženi člani organizacije, ki ima namen po celi deželi razširjati versko in monarhistieno propagando. S AN SEBASTIAN, Španska, 16. novembra.--Marki j de Al- baida je bil aretiran, ko je skušal v avtomobilu prekoračiti francosko mejo. Njegovo aretacijo so odredile oblasti v Madridu, ki zasledujejo delovanje monarhistov. ilSJeglede kje živite, | v Kanadi ali Združenih I Državah | je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu. ^ žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. potekel in se zgrudil na tla. čin, kao dobiti delo in pomagati brezposelnim. Štirje tovorni avtomobili so vozili delavce za električne stvari in so od hiše do hiše Kot je bilo dognano, so Culbert-sonovi in "Walkerjevi v soboto zvečer mnogo pili in je prišlo do „ , , ___• . .. povpraševali za kaka poravila ali prepira v prvi vrsti zaradi raz- 1 1 gretih mož an v Inove naPrave* Izvežbani delavci v električnih Walker in njegova žena sta napeljavah so ustanovili odbor, ki bila tudi poklicana pred polieijo, bo skrbel, da vsi člani dobijo de- toda sta bila izpuščena. lo. i \ (j Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev t polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj tesar Semi, kres — mM taea na daljnih potov tn stroftkov. Posebne vrednosti ao tudi povratnice, u so opremljene e portpmi naslovi] en cev ln ftigom zadnjih pott, kater« dostavljamo pnSlH- teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice ao zelo potrebne ta posameznike ? elntej« h*-sreče pri dela radi kompenzacije, kakor m&ogokral * rasnih ali« čajih tudi na sodni jI v atari domovini. _^ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, H. Y, -Telephone BArclay 1—0380 ah 0381 , OL1INilODl MEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A. "Glas Naroda" mak (A Corporation) at off tttt corporation and addressee of »bore offlctn: New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Take H Uw PmH«) Dopisi. Dej lictpt Bandars end Holiday« $7j00 -S3 JO Se oalo leto valja Hat aa Ameriko,, Za New York se celo leto ki Kanado _**JOO\ Za pol lete- Sa pel leta _AtjOOll Ze inozemstvo sa eek> leto--S7-00 t» fcetrt leta_______SIJOČE* pol lete ------------------------OAfl Subscription Yearly »dJO.__ Advertisement on Agreement. MQlee Naroda" Uhaja vsaki dan tzvsemftl nedelj In DopM bres podpisa In oasbnostt ss ne prtobtojejo. Denar na] se blagovoli poSUjett po Money Order. Pri spremembi kraja narofcnlkov. da se nam tudi prejinje bivali**® nssnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NABODA", Z1S W. Itth Street, Nem York. N Y. Tdcfbi OROŽJE SLABKJŠEGA Med dogodki, ki se dogajajo v vzhodnem delu Azije, v sovražnostih, ki izbruhnejo sleherni dan, v japonskih predlogih in kitajskih proti predlogi h, je danes le ena stvar gotova, namreč, da se ji' začela japonska hat i svojega lastnega poguma. Poročila o japonskih predlogih glede* premirja i n predlogov za posredovanje j«* treha razsojati z dveh vidikov. Naprej je treba ugotoviti- da se japonske oblasti prav dobro zavedajo, da je Japonski sovražen ves svet ter skušajo to sovraštvo na predvečer pariških posvetovanj sveta Lige narodov nekoliko omiliti. V drugi vrsti je pa treba vpoštevati. da bi bilo japonskim zahtevam v praksi ugodeno, če bi se ustanovila dozdevno neodvisna mandžurska vlada v Mukdenu. Vsledtega ni prav nič čudnega, če so se začeli na Japonskem pojavljati glasovi za mirno ureditev mandžur-Bkega vprašanja in če postajajo silnejše zahteve, naj Japonska odpokliče svoje vojaštvo. To seveda japonskim imperialistom ni po volji, toda če ne bo drugače, se l>odo morali ukloniti. Ako bo Japonska ukročena, jo bo v prvi vrsti ukrotila gospodarska kriza, v drugi vrsti pa gospodarski bojkot, ki ga je začela Kitajska izvajati proti nji. V japonskih skladiščili se nahaja za milijone in milijone dolarjev blaga, dočini se je njena glavna odjemal-ka, Kitajska- skujala. Japonski kreditni sistem je v takem neredu, da je morala te dni Japonska poslati v Ameriko za trideset milijo nov dolarjev zlata za poravnavo dolgov, ki bi jih v normalnih razmerah zamogla z blagom poravnati. Vkratkem bodo sledile nadaljne pošiljatve, da bo mogoče v težki gospodarski krizi obdržati zelo ogroženo japonsko zlato valuto. Že leta 192?) je utrpela Japonska v sled kitajskega trgovskega bojkota izgubo, znašajočo na stotine milijonov dolarjev. S tedanjim bojkotom je odgovorila Kitajska na proti-postavno zaseden je province ttantmig. Ta odgovor se je izkazal kot uspešen, kajti Japonci so kmalu zapustili omenjeno ozemlje. Gospodarski bojkot je mogočno orožje v rokah naroda, ki je slaboten v vojaškem pogledu. Vsledtega tudi možnosti nove vojne niso tako preteče kot so t) i 1 prejšnjih časih. Porterville, CaL Pred tednom dni se je oglasil pri meni večletni hišni prijatelj •r. John .Taksa iz C'orkoran. (Kings County). Mož je doma izpod CSmoče luže nad Semičem. in I'se bavi z mlekarstvom na svoji farmi. Rekel je: Bil sem svoje-časno tudi v slov. naselbini v Rajski dolini, danes pa sem namenjen v Springville. ker sem dobil slabo sporočilo, da se moj sin George nahaja v tukajšnjem zavodu v slabem stanju. — Jacob! — tako me je nagovoril. — hočeš z menoj f — Ja. gotovo. — mu odgovorim. — samo počakaj malo. da se preoblečeni. Družina je šla k maši. jaz sem imel pa drugega o-pravka pri hiši. Poglej tamle na drevesu sem obesil osnaženega mladega petelina, ki nam bo služil za južino. V tem r-asu je prišla domov iz cerkve stara. Petelin visi na drevesu, pripravi ga za južno. — Ja, pa bom. — mi je obljubila, — tudi potico bo spekla, šara«! glejta, da sta doma najzadnje ob eni. G. .Jakša jet pognal karo in v dobri pol ure sva bila v Spring-ville, kjer se nahaja County Sanitarium. Jaz sem moral dobiti dovoljenje za tak obisk. g. Jakša pa ni potreboval nikake izkaznice. Tako sva torej obiskala Jacoba Kočevarja, Po daljšem razgovoru. kako se počuti, mi je odgovo-ril: — fXiniam nikake pritožb« Odkar sem tukaj sem za 11 funtov težji. Boli me nič. jem s slastjo, samo ako hočem vstati in hoditi okoli, seni slab. Drugače pa _ mislim, tla se mi zdravje boljša, vis'i1"**-četudi me bolniški strežniki pritiskajo na postelj. Počutim se. da bi se boril z močnim Jack Demp-sevem. sel ne važna kmetska vprašanja. Mr. John Jakša je pravil, kako je živel v letih prosperitete. ko je imel zaposlene 2 do 3 hlapce. Na farmi so redili okrog 50 krav. Imeli so deteljine v izobilju in velike stoge krme za zimsko zalogo. — Kje sem sedaj i — tako je Iz Slovenije. Neuspel satanski načrt mladega roparja. V četrtek dne 20. oktobra se je zgodil pri belem dnevu na "Va-zarjevem travniku" pri Gostincih grd roparski zločin. Tega dela se je nantreč mudil 5o-letni posestnik Godec Janez iz mož rekel. — Suha leta, pomanj- Gaberja pri Trebeljevem po o-kanje vode za pridelovanje živin-1 pravkih v Litiji. Ko je v litiji o-ske krme me je prisilio. da sem , pravil, se je nazaj grede oglasil moral na dražbi prodati 30 polno-} prj gostilničarju Dintlu v Gostin- krvnih krav. za katere sem plačal od 200 do 300 dolarjev za glavo. Kaj misliš, da sem na dražbi dobil zanje? Povprečno $42.00. — 7a menoj je ravno Taka. — sem mu odgovoril. — Tudi jaz sem imel uslužbene delavce. Imel sem polno kaščo pšenice, bila so dobra leta in cena pridelkom je Peter Zgaga — iN o, ali si že prečita 1 knjigo 4,Kako postane energičen?" — Od začetka do konca, toda koristila mi ne bo. — Zakaj pa ne? — Ker jo je prečitala tudi moja žena. cih. kjer je naročil žganje. Tuše je seznanil z mladim, slabo oblečenim človekom, ki je tožil, da mu gre slabo in da je brez denarja. Ko je Godec plačal tudi za ne-znanea. je odprl svojo denarnico, kjer je imel nekaj stotakov in kovačev. Godec je nato odšel domov po bila primerna, da sem lahko po- takozvanem "Gostinskem grab-r a vnel svoje davke, ki so znašali, nn", ki je najbolj samoten kraj v trebeljevskem okraju. Kmalu je zapustil gostilno tudi neznanec, "i-eš da prre v hrib gledat neka drva. Komaj 10 minut hoda <*l gostilne Dint I pri "Vaza rje vem travniku" pa je Godca neznanec tlošel ter nad njim zakričal: ""Kdo si, kje imaš denar, daj pa sem ali pa te ubijem!" Godca je podrl na tla in ga začel davit«i. Ker se mu je Godec, ki je bil nekoliki* vinjen, vendar od šest do sedem sto dolarjev ni leto. Davki so ravno tisti še danes. Kje je denar, in kj<* so dohodki'? V okolici Porterville so pričeli z obiranjem oranž. Ljudi je kakor, muh. ki gledajo za tako delo. To delo ni stalno. Ljudje pridejo z avtomobili od vseh vetrov, si postavijo svoje kampe in kadar ni več dela, zginejo kakor kafra. Vem kaj Stalnega dela govorim. Rojaki! v Calif o rni ji ni. še upiral in s sklenjenimi rokami roparja prosil, naj ga pusti živeta, naj denar le vzame, je napadalec svojo silo podvojil, mu pokleknil na prsa ter ga z vso silo davil. Godec je obležal nezavesten. Jiopar ga je še udaril z nekim železnim predmetom nad desno oko v sence in mu je prebil na tem niestu kožo do kosti. Neza-1 starejša igralka: — Nevrjetno! vestnega Godce je ropar docela Dandanes pa res ni mogoče dobili oropal. dobro zrcalo! Da bi za k ril svoj zločin, si je ■ ^ ropar nato izmislil satanski načrt. Zavlekel je Godca k bližnje- j — Vi bi se pač že lahko poro-mu potoku in ga zakotalil v stm-{čili; že radi vaših upnikov, go. Nato je odšel nazaj v gostil- j — Ce rabijo moji upniki denar, no. kjer je še spil nekaj žganja naj se kar sami ženijo! ter plačal z novim kovačem. Oo- l * stilničarki se je zdelo sumljivo, j ker je malo preje tako tožil, da Krojač sreča na ulici svojega nima denarja, sedaj pa nenado- klij(.nta ki mu ni plafa, oble. ma neznanec plačuje z novim ko-vačem. Godet | Gospod povsem neprisiljeno in se je v potoku zdramil, brez vsake Mtlpftjrp pozdravi kro- se pobral in se vrnil nazaj v go- Ja(.a m „a vpraia. stilno, kjer je povedal, kaj se mu __ Kak6np obh.ke bomo pa kflj je pripetilo. Seveda so takoj ob- n0aili ,etoAnjo zimn . vestih orožmštvo v Veliki Stangi. __ Pl« let. doma nekje iz okolice Dev. Marije v Polju. Najbolj zaposleni ljudje v Cali-forniji kakor tudi po drugih državah so detektivi in šerifi, lš- _ čejo tatove, zasledujejo vlomilce i in ravbarje. ki jih je dežela vsa polna. 'Xa sledu so ubijalcem in morilcem. Jim ne boš ntekel, kakor Mrs. Ruth Judd. Arizon-ska postava ji že postavlja nove J. R. Š. e V B0K0B0KBE. V Mt. Nicholas Rink bodo nocoj pod vodstvom promoter ja Jack Hermana zapet velike rokoborbe. George Zarynoff. ukrajinski šampjon, se bo spopadel z Pat McGill-om, Ircem iz Nebraske. Oba rokoborca sta splošno znana, in pričakovati je velike udeležbe. MeGill, ki je nad šest čevljev visok in tehta približno 215 funtov, je začetnik znanega oprijema "lift-and-whirl", ki mu pravijo "aeroplane spin". C'e se mu Je nudi prilika, dvigne svojega nasprotnika v zrak in ga toliko časa veti nad evojo glavo, de se povsem zmede, nakar ga kaj lah-Jgd premege. Zarynoff se jako elegantno bori; ako pa njegov nasprotnik posten« prtsirov, ga mine galant Ti ost, in V takem slučaju nasprot-oprevi. Harry Comsweet, graduiranec z Brown University in bivši amaterski šampjon, se bo b oril Carlom Vogel-om. ki je znan pod imenom "človeška gora". Litvinec Kari Pojello ae bo boril s Tony-jem -letni sin. Ilasiui je takoj planil nadenj in mu z enim udarcem! razbil glavo. Nato je skočil za hčerko, ki je bežala, a se ob .vodnjaku onemogla zgrudila na tla. Zbesneli oče je hčerki odsekal glavo, noge in roke. Roke je stlačil v usta odsekane glave. Nato je na kamnu razsekal vse hčerkino truplo .prav tako trupli že- vse skupaj spravil v red'." Hasiiu je že lani v blaznosti se-sekal nekega kmeta s konjem vred. Človek se mora vprašat i, zakaj tako nevarnega norca puste še prosto hoditi po svetu? Strašen zločin nad 14-letno klico. de- »Nedavno je izginila iz vasi Vaj-ske pri Somiboru 14-letna Zofija Sučinovič. Pred dnevi so je pa našli umorjeno v bližnjem gozdu. Pri obdukciji so ugotovili, tla je morilec deklico najprvo zadavil, potem pa posilil. Orožniki so u-vedli obširno preiskavo in prijeli nekega mladeniča, kateri je pred sodn^i v Somboru svoj zverinski zlorin priznal. Zaradi na-daljnih poizvedovanj policija še ni objavila imena tega ostudnega zločinca. Volitve v Jugoslaviji so, hvala Hogu končane, in vse je ostalo po starem. Volitve so bile take, kot jih je pred kratkim uvedel v Italiji Mussolini. Izbral je kandidate in n-kt-l -. — Te smete voliti ali pa nobenih. Nezadovoljstvo s takim ukrepom bi volilei lahko pokazali s tem. tla bi ne šli na volišče. l*a so šli v velikih množinah, kar je znamenje, da jih je znal Živkovič dobro ustrahovati. V narodni skupščini ne bo prišla ja ! — jo je vprašal mož par tednov po poroki. — Tega ti pa ne morem povedati. tlragi moj. — Zakaj pa ne? — Zato, ker je predrago. Stane namreč sto dvajset dolarjev. Izdajatelji časopisov so na konvenciji sklenili, di^se v svojih poročilih ne bodo več posluževali izraza "depresija", češ, da ima ta beseda na «"-itat«'lje zelo neugoden vpliv. 8 tem bodo presneto malo pomagali in še manj dosegli. Po mojem skromnem mnenju je izraz "depresija"' le nedolžna krinka obstoječih razmer. Niti z besedama "gospodarski polom"' bi se ne dalo točno označiti sedanjega stanja. Italijanski minister Dino Oran-tli je dospel v "Washington. Praznih rok je prišel in bo menda tudi praznih rok odšel. Še vedno dobivam odgovore na vprašanje: — Kakšen je razloček med Štajercem in Kranjcem. VsTso več ali manj dobri, dva pa zaslužita zlato medaljo. V prvem slučaju je Stajere do nebes povišan, Kranjec pa v blato podelan. d očim je v drugem slnčaju utvar baš nasprotna. V veliki jadregi sem, ker ne vem, katerim bi verjel: tistim, ki Štajerce povišujejo, ali tistim, ki dajejo Kranjcem kredit t •Na tretje mesto pride odgovor brhke hrooklvnske rojakinje, ki je poročena in se piše rs. Forlim-popolo (ali tako nekako) ter mi je rekla: — Tako ti povem. Zgaga, da vsi skupaj niste dosti vredni. "OLA 8 NARODA" NEW YORK. WEDNESDAY, N OVEMBER 18, 1931 THB LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A J. H ROSNY: Če niti najpri&rčnejše in naj-iskrenejše občudovanje ne more biti izraz hvaležnosti, ki smo jo dolžni resničnemu izumitelju, ne po'nam na drugi strani nič bolj talcstnega in ponižujočega, kakor so groteskni domisleki dozdevnih izumiteljev. Bil sem v najožjih stikih z mania kom, ki je zapravljal svoje in moje premoženje — bil sem namreč njegov edini dedič — da zmaši najnerodnejše letalo na svetu. Vse neumnosti, kar jih Je kdaj priobčil tisk. so bile za popa dene v njegovi ideji, vsakdanje kakor razne vesti bulvarnega tiska, blazne kakor ideja o stroju, ki ot pla-j kal, smešne ta fantastične. Ko soj mi pravili v mestecu XX.. kjer sem takrat prebival, o maniakovih poskusih. sem začel besneti. \ Toda prebivalstvo je z občudo- j vanjem gledalo na nesmrtnega ge-rtija, ki naj bi razširil slavo mesteca X. po vsem svetu. In tako je zapravljal moj stric te tretji milijon, ne da bi pomislil, da se bo dvignilo njegovo nemogoče letalo komaj do tretjega nadstropja. in razmišljal o vseh škodoželjnih domislekih svojih sosedov, naj nadomesti železo z aluminijem ali bambusom. Videč, da se obeta moji dedščini žalosten konec, sem v srcu sklenil temeljito izpremeniti način svojega življenja. Manjkali so mi- aduti. V.-«o]cn kot edinec, v naročju u-gledne. premožne rodbine, nisem nikoli niti pomislil na to. da mi bo treba kdaj delati. Rezultat mojega razmišljanja je bil edini izhod: rešitev je bila v bogati ženi tvi. Nekoč sem pa skromno sanjal o ženitvi iz ljubezni, o zakonski zvezi z najlepšim dekletom sveta. Zdaj je pa usoda hotela, da postanem v svojo sramoto preračunljiv. Ljubil sem Renes. Vedel sem, da me tudi ona rada vidi, vedel sem na tudi. da je njen oče nepobolj-ijiv lahkomnež in stiskač, čeprav je bil tako bogat, da bi lahko vzdrževal tri take rodbine, kakor je bila naša. Upal sem pa, da ga pridobim 5 svojimi diplomatskimi sposobnostmi, ki so jih znali s priznanjem o- ZRAKOPLOV ceniti moji prijatelji. Kaj početi drugega, saj bi lahko prej upal. da najdem zaklad, nego da mi čudaški stric kaj zapusti. — Gospod. — mi je dejal oče Renee, — znano mi je, da ste zapravili devetsto tisoč frankov, torej celo premoženje, ki so ga vam -apustili roditelji. Toda to bi me ne oviralo, kljub temu bi vam dal Renee za ženo — kajti mladost se mora zdivjati — da ni vaše u-panje na stričevo premoženje na tak© slabih nogah, da ne rečem naravnost iluzorno. Kljub temu pa nihče ne gleda na njegove geni-jalne izume s tolikim občudovanjem kakor jaz.... Toda s tem še daleč ni rečeno, da ne poide njegovo premoženje rakom žvižgat. Moja dolžnost je odreči vam hčerkino roko. Kaj bi mogel ugovarjati tem logičnim in modrim besedam izkušenega moža? Mislim, da sem odhajal solznih oči.... Njegov sklep se pa s tem ni izpremenil in v svojem ogorčenju se nisem mogel premagati, da bi mu ne zabrusil v obraz, da je krokodil. Sanjal sem o os veti. Namesto da bi svojega strica preklinjal, sem si prizadeval uresničiti dober domislek. Najprej sem obnovil z njim davno pretrgane vezi. Začel sem mu pihati na dušo, sarkazem sem pa opustil. Navdahnil sem ga z mislijo, da se tudi sam bavim z irumi. Takoj mi je verjel, čeprav je bil moj izum starejši od sveta. Ko je bil že dovolj prepariran, sem ga pregovoril, da svoj izum javno preizkusiva. Vpričo množice bova krožila nad mestom. Komaj, komaj sem zmagal, kajti po pravici je domneval, da bi utegnilo to škodovati njegovi slavi. Rad bi se bil domenil z Renee. Toda Renee so skrbno strašili. Nikoli in šla z doma sama. Spremljal jo je oče ali pa stara teta, bolj suha od trske, stara devica, nedostopna čustvom. Toda spomnil sem se, da bi ji lahko na poletu ponudil mesto v zrakoplovu.Kmalu se je razširila po mestu vest, da je oče Renee, go-Vaucelle, naenkrat sklenil počastiti naju na prvem poletu s svojo prisotnostjo. Slutnja me torej ni Denar v Vasem 1 Bolezen, nezmožnost dobro opravljati svoje delo, skrb glede vašega zdravja, vse to vam jemlje denar iz vašega žepa. Dobro zdravje, moč, čista glava in mirna roka ga deva v žep. Varit vena PAIN-EXPELLER* Znamka Rrjf. U. S- Pat. Off. vam bo pomagal ohraniti vašo moč, telesno zmožnost, vašo nakupno silo. To je najslavnejši liniment, kar jih je znanih. Vzame bolečino, okorelost, unetje iz izdelanih, utrujenih mišic hitro! 35 c In 70c ...... Naprodaj vsepovsod * Pristni ima SIDRO varstveno znamko. DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ' - _ •••• 1 1 . ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta rano nk čira**«, SUvwoci w mi okakd. varala. Sicer mu je pa poslal moj stric posebno častno vabilo. La-komnež ni mogel premagati velike izkušnjave, da bi se ob tako slavnostni priliki ne pobahal s svojo hčerko in njenim nakitom. Srce mi je močno utripalo, ko je napočil dan poskusnega poleta. Več tednov sem bil zaposlen z izpopolnitvijo zrakoplova. Na dan poleta je nas obkolila že zgodaj zjutraj velika množica radovednežev. Zdaj pa zdaj se je za-čulo navdušeno ploskanje slavnemu izumitelju. Takoj po prvem poletu sem ponudil očetu ljubljene Renee mesto v zrakoplovu. Sprejel je moje vabilo in bil je navdušen nad mojo iznajdljivostjo. Ko smo se spustili nazaj na zemljo, sem ponudil mesto suhi teti; z grozo je moje vabilo odklonila. Pomežiknil sem Renee, češ naj prosi očeta, da ji dovoli leteti namesto tete. Malo je o-kleval naš dobri mož. potem je pa dovolil. ' Zrakoplov se je dvignil. Bil sem nepopisno srečen. — Renee, druge prilike nisem imel, da bi vam povedal, kako zelo vas ljubim. Zatisnila je oči in zardela. Takoj mi je bilo jasno, da me tudi ona ljubi. — Renee, ali bi hoteli postati moja žena? — Da, če dovoli oče. — Da, on dovoli! — sem vzkliknil. Vrgel sem od sebe kabel; ki je držal balon k tlom, in krepko sem objel napol onesveščeno Renee. Doli v množici so se začuli prestrašeni kriki. Spustili smo se na tla sto milj od X. Gospod Vaucelle je ta čas ves v skrbeh pričakoval vesti od svoje hčerke. Dobil jih je, toda šele iz Milana, kamor smo bili prileteli. Čez dva meseca je postala Renee Vaucellova moja žena. S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City BLAZN1K0VE Pratike za leto 1932 Cena 2Qc . % dobite pri "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Kako so BEOGRAD, 7. nov. — "Politika" j je pod naslovom "Ostavka nad- j škofa Sedeja" objavila uvodnik, v katerem pravi: Vest. da je goriški nadškof dr. Fran Sedej podal ostavko na svoj položaj in da je papež ostavko sprejel, je izzvala v političnih kro-; gih naše države veliko iznenade-: nje. Ime slovenskega nadškofa Se-; dej a je postalo znano vsej evropski javnosti pričetkom tega leta. ko je fašistična drhal v Gorici pričela napadati cerkve, da z nasiljem in terorjem prepreči v njih pridige in molitve v našem jeziku. Naša javnost se še spominja, kako so fašisti tedaj napadali in pretepali naše duhovnike, kako so oblasti veliko število naših svečenikov postavile kar pod policijsko nadzorstvo, kako so pregnali župnika Ivana Rejca v pregnanstvo v Južni Italiji. V spominu je še, kako je! tedaj šef goriške policije Mode-! sti obiskal nadškofa Sedeja in ga s surovimi pretnjami skušal prisiliti.' da bi sam prepovedal slovenske pro-povedi po Goriškem. Toda Frančišek Sedej je z dostojanstvenim ponosom zavrnil nedostojnega terorista in ga pozval, naj takoj zapusti nadškofijske dvore. V italijanskem tisku se je tedaj obnovila besna kampanja proti Sedeju, ki ji je bil namen ta. da bi Vatikan prisilil Sedeja. da se umakne. Toda slovenski nadškof je nadaljeval z neomajno energije borbo za pri-rodne pravice svojega ljudstva in se ni niti najmanj zbal pretenj pobesnele fašistične javnosti in pritiska državnih oblasti. Znana o-krožnica zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je imela ta veliki pomen, aa je obrnila pažnjo Evrope na versko preganjanje, ki ga vrši Italija proti jugoslovenskim katolikom v Julijski Krajini, in je izzvala soglasno solidarnost katolikov Nemčije, Francije, Poljske, Češkoslovaške in Švice z nadškofom Sedejem. Meseca marca 1931. se je vršila v goriški katedrali proslava 25 letnice posvecenja -dr. Sedej a-za škofa. K tej proslavi so se zbrali v Gorici tisoči in tisočeri vernikov iz najoddaljenejših dolin in vasi goriške pokrajine. Oblasti so s stotinami karabinerjev obkolile katedralo in s silo branile našim kmetom. da bi šli v cerkev. Med tem pa je masa fašistov in črnih srajcah s prefektom in kvestorjem na čelu prirejala pred katedralo burne politične demonstracije proti Sedeju. V cerkvi pa se je ljudstvu prečitalo pismo Pija XI., v katerem je papež odobril delo nadškofa Sedeja in mu podelil svoj blagoslov. To priznanje je nadškof Sedej gotovo zaslužil po dveh letih ber-be, v kateri je moral prenesti toliko ljutih in besnih napadov, toliko ponižanja in žalitev, kakor še noben škof v zgodovini goriške pokrajine. Po tem priznanju papeža Pija XI, ni bila samo naša manjšina, nego ves svet prepričan, da je Vatikan definitivno odbil idejo kapitulacije pred fašizmom in da je položaj slovenskega nadškofa neomajen. Danes pa si mora naenkrat vsakdo zastaviti vprašanje, kako je mogoče, da je dr. Sedej sedem mesecev kasneje moral podati ostavko. Mar Sedej ni več vzorni škof, kakor ga je še v mesecu- marcu tega leta nazval sam Pij XI.? Kaj je zakrivil, da ne more več voditi svoje škofije? Njegova ostavka ni posledica kakšnih njegovih osebnih napak, marveč je posledica novih političnih odnd-Sajev med Vatikanom in fašističnim režimom. Uaši či ta tel j i se spominjajo, ka- ko je nekaj mesecev po Bauerjevi okrožnici na novo izbruhnil spor med papežem ta Mussolinyem. spor med katerim so fašisti zakrivili težka nasilja proti katoliškim ustanovam in po vsej Italiji razbijali in sramotili papeževe slike. Mussolini je razpustil vsa mladinska društva katoliške akcije. Pij XI. se je tedaj z energično o-krožnico obrnil na katolike vsega sveta in obsodil pred očmi mednarodne javnosti protikrščansko politiko in ideologijo fašističnega režima. Pričakovati je bilo vsak hip, da bosta papež in Mussolini cdpoklicala svoje diplomatske zastopnike in se bodo prekinili odno-šaji med Vatikanom in Italijo. Toda na obeh straneh so se ustrašili posledic in prišlo je do novih pogajanj. Še v teku leta je bil sklenjen kompromis, ki je pomenil formalen umik Mussoiinija, a je v resnici vzel katoliški cerkvi celo vrsto važnih pravic. Kljub temu pa so fašisti tudi za ta "drugi sporazum" zahtevali in dobili dragocene koncesije. Med drugim so zahtevali glavo osovraženega slovenskega nadškofa dr. Sedeja in so v tem. kakor vidimo, popolnoma u-speli. Za ostavko nadškofa Sedeja torej niso obstojali verski razlogi, marveč razlogi čisto političnega značaja. In med tem, ko je slovensko ljudstvo, ki tvori veliko večino goriške nadškofije, strto in poga-ženo, se dviga iz fašističnih vrst Julijske Krajine val nacionalističnega navdušenja. Glavna terorista na Goriškem, šef policije Modesti in pokrajinski tajnik fašistične stranke Avenanti. ki sta s prega- POZOR, ROJAKI Ix naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov » V n j an jem naše manjšine in z držni- j menovan za novega poglavarja go-mi napadi na nadškofa Sedeja iz- riške nadškofije čistokrven fašist zvala v početku tega leta evropski Giovanni Siroti, ki se je še nedav-škandal, sta ostala na svojih me- no pisal Ivan Sirotič. S koperskega stih kot zmagovalca. Koncesija, ki semenišča, ki ga je dosedaj vodil, jo je napravil Vatikan fašistične- je kljub odporu tržaškega škofa mu in italijanskem režimu, se mu Fogarja odstranil vse slovenske in je gotovo izplačala. Toda zgodovin- hrvatske učitelje in prepovedal ska bo ostala resnica, da so bile te^ med semeniščniki vsako jugoslo-koristi sad trpljenja malega, sla- vensko besedo, betnega in preganjanega ljudstva., čim se jc izvedelo za padec nad-ki je imelo po vseh principih člo- škofa Sedeja. je bilo v goriško večanstva in krščanstva pravico do Alojzijevišče' sprejetih 15 italijan-energične zaščite in ki ni niti od i skih semeniščnikov. Pri Centralni daleč zaslužilo usode, da bo pod j posojilnici v Gorici, ki je bila v kakršnimkoli pogojem žrtvovano slovenskih katoliških rekah, so za svojim preganjalcem. j ravnatelja namestili Italijana.... i Nadškof dr. Sedej pa se je zaprl Da so ta izvajanja ••Politike" po- sam vase. Tistega dne. ko Je* odlo-vsem točna, potrjujejo tudi nova žil svoje posle, je sivolasi starček dejstva, ki piscu članka očividno jokal: nikogar ni sprejel, z niko-še niso bila znana. Predvsem je i- mur govoril. TRAGEDIJA RUSKE VOHUNKE POZIV! '■»i ... ; Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, čla jo možnosti či naprej obnove. — » Upgava "G. N." CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte .Pueblo, Peter Culig, A. Saftirt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich ^ Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvee • MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Oouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekala Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Pan Ian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Go wan da, Karl Btrnlsha Little Falls, Frank Mule OHIO' Barberton, John Balant, Joe Hi3 Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nilcs, Frank KogovAek Warren. Mrs. F. Rachar Younarstown Anton Kikelj Krayn, Ant. Taidelj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprtvšek Midway, John 2nst Moon Run, Frank Podn^lltek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Beading. J. Pesdirc Steelton, A. Keen . , Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Wilktek. J. -Peiernei Tajnica šefa avstrijskega generalnega štaba generala Hotzendor-fa v Baden-Badenu je postala v začetku vojne hčerka skrahirane avstrijske patricijske rodbine Margareta Vimolova. Ona ni bila sicer tako znamenita lepotica, kakor Mata Hari, imela je pa zelo lepe o-či. bila je izredno dražestna in inteligentna in zato ni čuda, da so se zanimali za njo vsi častniki gar-nizije. Toda proti pričakovanju se ni za nobenega ogrela in zdelo se je, da jo veseli samo delo v pisarni. V pisarni je bila čudovito marljiva, večkrat je delala nepretrgoma 24 ur. Pozimi 1915-1916 je bil dodeljen generalnemu štabu mladi nadporočnik Stefan Sralay, ki se mu je posrečilo ogreti Margaretino srce. Zasnubil jo je in Margareta je bila zadovoljna, toda pod pogojem, da ostane njun zakon tajen do konca vojne, češ, da podpira s svojim zaslužkom starše in če bi general zvedel, da se je omožila. bi jo odslovil. In tako se je nadporočnik Szaiay nekega večera v aprila 1. 1916 na Dunaju poročil z Margareto, zjutraj sta se pa vrnila v Baden-Baden vsak na svoje službeno mesto. Čez zimo so pripravljali v generalnem štabu načrt ofenzive proti Brusilovu. Ko je bilo vse pripravljeno, je dal Hotzendorf povelje za začetek ofenzive. Toda ko se je bila avstrijska ofenziva že pričela, je prišla kakor strela isi jasnega z bojišča vest. da so začeli tudi Rusi veliko in izborno pripravljeno ofenzivo. In čudno — telefonska proga, ki naj bi prinašala v avstrijski generalni štab važne vesti, je bila naenkrat pretrgana. — Brusilov je poslal vse svoje rezerve na levo avstrijsko krilo, od koder so bile avstrijske čete zaradi ofenzive poslane na desno krilo, in tako so Rusi avstrijsko fronto prodrli. Predno so jih Avstrijci ustavili, so imeli toliko izgub, da na ofenzivo niti misliti niso mogli. Takoj je bilo jasno, da so bile priprave za avstrijsko ofenzivo izdane in vojaške oblasti so napele vse sile, da izslede vohuna. Toda vse njihovo prizadevanje bi bilo zaman, da jim ni priskočilo na pomoč čudno naključje. Vojaška patrulja je našla v Brnu na ulici božjastnega moža. Odvedla ga je v vojašni- OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BrldgeviUe. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vansek Crafton, Fr. Machek Export, O. Previč, Louis Zupan, čid, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Oreensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Poianc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa. Koren Bheboggan. John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis TaochAr - Dtamondvllle. Joe Rollch co, kjer so ugotovili, da je pod srajco obložen s papirji. Irkazalo se je, da gre za francosko pisana tajna vojaška povelja in da je areti-ranec adjutant šefa ruske špijo-nažne služoe majorja Ivanova Mi-halčeviča. Ko se je aretiranec zdramil iz epileptičnega napada, je srjoznai, da je izdan. Na vsa vprašanja je molčal in čez nekaj dni je bil ustreljen. Dokumente so poslali Hotzendor-fu, ki je ves presenečen spoznal, da so povelja pisana na njegovem pisalnem stroju, ki se je tako razlikoval cd drugih, da ga ni bilo mogoče zamenjati. Na ta strej je pisala samo Hoetzendorfova tajnica. Ne njeno stanovanje so takoj poslali detektive, ki so našli med perilom za 2 milijona bankovcev. Takoj bi bilo sklicano vojno sodišče pod predsedstvom cesarjevega bratranca nadvojvode Friedricha. ki je obsodilo Margareto Vimolovo na smrt. V obsodbi je bilo rečeno, da mora biti takoj ustreljena. Kljub temu so jo pa pustili živeti še dva dni. da bi zvedeli od nje, kje se skriva major Ivanov, ki se je mudil nekje v Avstriji. Toda Margareta njegovega skrivališča ni hotela izdati. Ta čas se je vrnil nadporočnik Qzalay. ki je bil poslan s povelji na bojišče, in lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko je zagledal na Margaretinem mestu drugo tajnico. Mislil je, da je njegova žena zbolela. Ko je že odhajal, ga je poklical Hoetzendorf nazaj in mu sporočil. da bo drugo jutro poveljeval odredu, ki ima nalogo ustreliti vo-hunko Margareto Vimolovo. Szaiay je povelje izpolnil, potem je pa odšel v svoje stanovanje, napisal nekaj poslovilnih pisem in se ustrelil. Zadeva je ostala tajna in šele nedavno, ko so pregledovali vojni arhiv, so našli zapečateno škatlico, v kateri je bilo s krvjo pc&škorpljeno pismo nadporoenika Szalaya, naslovljeno Conradu von Hoetzendor-fu. Nadporočnik piše svojemu predstojniku, da je bila Margareta Vimolova njegova žena, da jo je vroče ljubil in da ni imel niti pojma, da je vohunka. Zato si je končal življenje. NAZNANILO. Kadar želite suho meso, šunke, plečeta, klobase in jezike, obrnite se na nas. ker izdelujemo vse pre-čičevo meso prav kot v starem kraju. — Cena je vse 25c funt in poštnino plačate sami. John P i 1 i p i č, 1048 £. 76 St., Cleveland, Ohio. (3x 16,18&20) SAKSER STATE BANK K CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. zvečer. "iWWT'-Wa^fi«*.. ' •-■T- JM i—i , ■(;,.. V— ODA NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1931 THB LARGEST SLOVENS DAILY trn U. S. 4. raiaiBiBigiaiaii!^^ Pomladni Sen saaaafifefisf? soman iz življenja. aaeRR«faef» Za Glas Naroda priredil I. H, 5 RRRReSr riMaanijniBfaaiBjniai^^ Baafaiaigisuisiai 12 (-Nadaljevanje.) V. Tiha. T-arobno lepa no«-; tako porek in priliznjen zrak. tak'.» nasit-en z vonjem cvetlic in omamljivegra cvetja akacij; tako skrivnostna tišina, katero je motilo samo iliteee in koprneče slaveevo l»etje; vse tako tajinst veno. da je moralo biti konec vsaki tujri in tla ni bilo niti i»o{ro«'e misliti v bodočnost! — !>va dni te nisem videla! O, moj drajri. kako porasi je potekal ."as. — sepeee .Marija in s«* mu nasloni na prsi. Kot vedno Ma Nedela pod veliko lipo. kjer je bilo tako prijetno v tihem mraku — In kako setn jaz hrepenel po tebi. mi ni treba šele povedati — odfrovori Wolf in jo ej 1 lerjr«'rj«*vi. ki ju je |>o/.«lravila z velikim veseljem. — (*akala sem ž«*; tako t-udiio mi ji*. IJerjr^r j«* š«-l dan«*> k Vi ljeniu. llekel j«*, da ho oh desetih nazaj. — Tako pozno pa še dol fro ni. jrospa llerjrer. — pravi Wolf. — Sedite, prosim. *ro* p i ra Marija. Ali želite kozarer limonade? — Medtem ko j«- stara žena hitela iz ene -ohe v drupo. da postreže svojima frostoma. j,. Marija razvila zavitek in vzame iz nj.*-jpi lepo stkano čepico in svojo sliko. :— Kaj pomeni to? — vpraša Wolf. — Samo pazi. Wolf, kako ho vedela. tVpieo sem siniM-i »tkala lil pri tem mislila ii;i tebe. kako si se zabaval v kazini. — Ivako lepo od teh««! — K. in tvoja slika! — Hrepeneče jo jrleda in jo pritisne na svoje ustnice. — Kaj pa delaš. Wolf.' Saj imaš vendar mene! — Pri tein se dvijrne na |»r>l«' in lun ponudi ustnice v poljub. — Zdaj pa hitro tvojo sliko. Wolf. <>ospa Iterjrerjeva vstopi ■/. limonado. — Za gospoda portM-nik« imam »teklenieo piva. katerega gotovo ne ho hranil. Videti je bilo. kako je hila vesela, da je tunela pogostiti svoja ffluta. — To je prav. nuiti. — pravi prijazno Wolf, ravno sem žejen. voda pa je tako tenka. —• Mama lter«r«»r. iw.jrlejte saj. — zakliče veselo Marija. — Starka pristopi k mizi. Najprej zagleda slike. — Jo j. joj — kaj takega — in tako podohni. kot hi hili izrezani. — Iii izmenoma opazuje enkrat eno. enkrat drugo sliko. — Kaj pa te »Vpiee ne vidite, ki vam jo j«« prinesla moja Marija ! — vpraša Wolf. Tedaj pa zagleda stara £ena njej prineseni dar. — Kaj to naj imain jaz? Prelepa je za mene. — in solze »ri-ujenosti ji teko pu licih, ko ogleduje čepico od vseh strnili. — Xe, mati Iterper. ta še dolgo ni dovolj dobra za vas. Ved-lio jo nosite in mislite ua mene — stkala sem jo iz hvaležnosti do \«s. iu te slike naj vas vedno spominjajo na naju, ko nas več ne ho tu. — Dobra otroka! I)a se vsaj kaj kmalu izpolni vajina želja. — pravi jjospa • llcrgerjfva vsa ginjena. — da sta kmalu mož in žena i Wolf in Marija si pogledata globoko v oči. Saj je to bila njih iskrena želja. Kmalu nato »e poslovita in odideta. Hvaležne besede gospe Iiergerjeve so ju spremljale, Iioko v roki sta korakala v tiho noč. — Kaj si me hotela vprašati? — prične Wolf. — Včeraj opoldne sem te videla z gospodično I'lrihovo. — o, tako hudo mi je bilo! — Marija, menda nisi ljubosumna! (»lej. moj stan je zvezan z mnogimi družabnimi obveznostmi, katerim se nikakor ne morem odtegniti. Občujem v 1'lrihovi hiši, pogostokrat sem tja povabljen in zaradi tega frospodične ne morem kar tako pustiti, dasi ne čutim prav nobene naklonjenosti do nje. — lies. Wolf.' — in v njenih besedah je tičalo veliko vprašanje. — Da. Marija. Bolj brezsrčnega, bolj površnega bitja še nisem iifcdar poznal. — In vendar govore in že dolgo, da se nameravaš z njo zaročiti. Lepa je iu bogata. Vedno kupuje pri nas najdražje klobuke in je tako sitna in tako malo priljubjena. da se vsakdo boji ji po-streči. In mene vedno zadene ta naloga, (iospa (Jutide me vedno pojil je k nji; tudi sama se je boji. — Kad vrjametli, tak litis napravi vedno. Ako se ji do sedaj iti posrečilo dobiti mojega srca, je sedaj popolnoma nemogoče, da hi mogla iz njega pregnati mojo Marijo. Ali si sedaj zadovoljna? — jo vpraša in jo |>ogleda v njene nežne, jasne oči. — Da. Wolf. — pravi mirno. — Samo zelo resne misli me mučijo, ako ti nisem v na pot ju glede tvoje bodočnosti. Ko ne boš več *ojak, ali bi ti bila p v^lji služba pri policiji ali davkariji? Mislim, da ne. Oh, jaz sem samo navadno dekle, brez stanu in imena — ti pa — nikjer ti ne bi bilo treba zastonj potrkati iu če bi tudi hotel iskati svojo tovariaico v najvišjih krogih. — Toda, Marija — — Pusti me, da povem. Wolf! In tedaj si mjslim. morda bi bilo boljše, da se midva ne bi nikdar videla. — Marija. — jo prekine vznemirjen in ji krčevito stisne roke. — Marija, ako me v resnici ljubiš, tedaj ne reci tega nikdar več. Ali se pa mogoče že kesas, da si ljubica ubogega častnika? Tvoja lepota bi ti mogla mnogo prinesti —7 denar in moč in slavo, česar ti jaz ne morem dati! In tedaj se ozre nanj z nepopisnim pogledom, vsled česar ni ltotel ve# dalje govoriti. Razumela sta se. Oba molčita; mesečna noč ju objame s svojo čarobnostjo — rdelo se jima je kot bi bilo vne razlito v najlepšem svitu in sijaju, ftrei vsake namere gresta po ozki stezi, ki je bila ob obeh straneh obraačena z gostimi drevesi, katerih veje so se med seboj stikale, tako da ni mogel »kozi nje predreti noben svetlobni žarek in bilo je. kot v rogu. Boječe se Marija stisne k Wolfu. — Ali te je strah? — jo vpraša tiho, kot bi se bal z glasno be-t=edo pregnati čarobnost, ki ju je objemala. Mesto odgovori samo zmaje z glavo in ga smeje pogleda. Xi sicer mogel videti, toda' čutil je, da so ga njene oči iskale iu Wolf se pripogne in ji poljubi rožnate ustnice. — Danes so štirje tedni, Wof, odkar se po2nava — tudi takrat je bila tako čarobna noč. Kaj ni res, da si srečen — Xepopisno. draga moja. Samo ostani mi zvesta iu dobra, potem sem zadovoljen. I>o sedaj sem bil samotar: tvoja ljubezen me .je Šele naučila ljubiti svoje življenje. Marija, samo da hi že bila enkrat združena, potem >i ne želim ničesar več. Kako bova šele tedaj srečna! — Wolf, ali poznaš ono pesem: — "O. naj držim te ura zlata!" —Xe. dragica, pesmi n«' znam. — se smeje Wolf. (Dalje prihodnjič.* 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA3 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZGOVOR S 116 LETNIM in ]".ih vi<1 ■|U ž< ,S'M|1 ; r stelji 'in ne gre ze ver let iz lii.se. STARCEM Blizu Podrinjske Mitrovice j** vas Xočaj. v kateri živi več stoletnih starcev. X est or tell stolet-nikov pa je lili let stari Peter Glišič.*Xjegov sosed Jadranski je pa star Uti let. Ta ima tudi ženo. ki ji je UMI let. Pred dnevi je dopisnik zagrebških "Novosti** obiskal čiko Pero. 4'ika IVra je «!<»-pisnika sprejel z besedami: IV-mozi Bog. sinko! Ali si prišel od daleč? In starec je nato pripofe-loval : Pa in t i m zelo daleč nazaj. Spominjam se še kneza Mihajla. Odtlej imamo že petejra poglavarja. K davno, davno je že

os n o. smo peli oil Bogatiča do Drine. Za časa Mihajla sem videl, kako so obesili izdajalca vojvodo Stojadina. Xekega smo pa bičali. Moral je med vrstama vojakov in vsak ga je udaril. Xa-to smo ga zašili v obe jo ko/a. v kateri je pes pogini! Imel sem 7 otrok. Ostala sta mi pa samo dva. Hčer mi je umori! Svaba. ko je prodrl v naše kraje. Ko ga je vprašal dopisnik, koliko let bi starec še hotel živeti, je Pera pa kazal na svojega pravnu-ka : Dotlej, da hi tega-le oženil! Pa našega dobrega kralja hi še rad videl! UMETNI OBLAKI IN UMETEN DEŽ Poskusi za umetno vplivanje na vreme, ki so jih napravili doslej. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanjem SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Iran AlbreHit > Ranjena gruda, izvirna povest. Iu4 str„ briširano .....................................33 št. U. tltado M urnik > Na Blrdu. izvirna invest. 181 str., !>ruš. -50 Šr. :!. i Ivan Itozinani ..Testament ljudska ilrama v 4 dej.. broS. KC strani ________________________________33 šr. 4. (Cvetko Uolar, ..Poletne i klasje. izbrane |»'smi. 184 str.. broširano ......................................Jjl 5. (Fran Milčinskii Gospod Kridolin Žolna in njegove druži žina. v<^'!i.iu««lrv črtice I.. TJ strani, broširano .....................S i!, t Novaki IJuobsumnost _____2t T. Andersonnve pripovedke. /..i slovensko mta Š*. S. Akt Mev. 113 _73 štev. !». ll'uiv. prof. .Jr. Frane Welter. » Pfbll—i llJltl fito-zofije. :U7 strani. ............1® Kretanje Parnikov — Shipping Newt — 19. novembra: ii*-r.in. i^o^Iucn« Sur Mer. Bremen 20. novembra: Olympic. Cherbourg K-.ti^rO^m. ix>ul»giie Sar tenkim Mer. Rot- sr sr. št. še niso pokazali tistega uspeha, ki bi nam jamčil, da je mogoče to vplivanje vršiti v praktično uporabni meri. Poljedelstvu bi bilo seveda v prid če bi se našel pripomoček, s katerim bi bilo mogoče povzročati dež v dobah nevarne suše ali pa zadrževati preobilico padavin. Že v stanh časih so uporabljali v ta namen zvonenje. ki naj bi zabranilo nevihte in točo. zlasti v Avstriji in v 11 ah j i pa so pozneje z istim manevrom streljali iz posebnih topov. Toda ti eksperimenti se niso obnesli, ker z zvonenjem in streljanjem povzročeni zračni valovi ne seže;<5 do oblakov, ali pa so veliko prešibki. st. l«». (Ivan Albreht i. ..Andrej Ti i —u« . reSijefua karikatur« in minul*>Mi. -V« ».tr.. l»nš. _____ » Šr. 11. i Pavel PHerfkvte Poslednje «anje. U ži.*ua i-wres* šr. i l»r. Karl Kn^ lienor —■ na r> m I m > » «la r-ki venil «tr. Albin -tr.. | št l- iFran Mil.--it.ski« aiegoM prstan, mrtulna |«rarljiiH*larski spis. ]m>s1«»-venil »|r. Albin «»^ris. >tr„ br.^. --------------------------------------------go št. IU. ♦ V. M. (iaršiin Nadežda Nikolajevna. rouiau. pusluveuil l". Žun. 11^ str., broš......................30 št. 1.".. Kdniond in Jules de Gon- eourt, Iteiiee .Maui>eriii ...................40 sr. 1»:. (Janka Samec> Življenje, l«*«-n»i. 1 ll! str., brus......................45 21. novembra: Croicc U^uingt'.n. Cherbourg. Ilam-burg 25. novembra: Ailrrt Uui.in, Cherlniurg. Hamburg 2C. novembra: StuttKuit. Cherb»»urg. Br»-m«-n 27. novembra: lt->m»-i jc. Chi-rb«urf AiiK .»iu». Nagoli. (jeriura 28 novembra: frrsKicni Hording. Cherbourg. Ham-bunt • »l>a;pi«-. Clrrbvurg 1. decembri: 1'jris, lUtre 2. decembra: iUmturs. I h. rtourt. llamt.u-e 3. decembra: Sttarnid, Tr*t 4. decembra: il-j»»ti«-. C! -rtx-Lirg 5. decembra: j Eur- tii. .'h-rt-rtirg. Bri-mni Lrvuiiaa. 8. decembra: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 9. decembra: I^resident I'.u'DU, Xi*i»oli. Genova IS. decembra: Hieinen. Cherbourg. Ilremen N>» l<»rk. CtMrbomg, llamburc New Am .trrtam, Uoukicnr »ur Mer, Kollrrtlam 17. decembra: lieriin, I^julogre Sur Mer. i:r*-men T» decembri: St L»uis, »'herbourx. Hamlrjrg 22. decembra: Vul« a nia. Trst 23. decembca: l*rr*i«l»rit Harding Cherbourg. Hum-, burs .\:b*rt Ktliin. Cherbourg. Hamburg 2®. decembri: A<{uitania, Cherbourg 29. decembra: Kur«tm, Cnert>ourg. Pivm^n 30 decembri: Hamburg. Ch*rl*.urf. Hamburg Sr. IT. (I'msjuT Mariuieel Verne duše v v if ah. povest, jirevel Mir-K«» Pretnar, Ml slra................... Zanimiva opazovanja, ki so jih napravili z letali, so vedla te poskuse v drugo smer. Opazovali "so namreč, da se v velikih višinah n. . ^ . *.....M- ,s* h.ve-poskusili povzročiti tvorbo oblakov nil «lr. Fr. Bradač. 47 strani. DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESMH OCEANSKIH VEliKAMH "PARI S* — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a. dtana našega n«wyorik«. ga urada m — "ILE DE FRANCE** — 11. DECEMBRA pod st rokovnjaškim vodstvom JOSEPH.j MAJOlČA-a. člana naie agencij* v Bjchsu NARAVNOST V IIAVP.E Naglica — Udobnost — Postreiba — taborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $ 1 £2.00 -l.e de France" ........ ttMOO Zli Jamčite sedaj prostore. ViirnSajt«' ■ r.j-e.i uk-titj x.i |w n. -*• 19 STATE STREET NEW VORK. N V. .30 | sistematičn z močnim razvijanjem plinov. A do dežja s tem niso prišli. Resni znanstveniki se v splošnem zelo malo bavijo s taksnimi poskusi in tudi si ne obetajo od njih nobe- •»rotirano............................. Sr. 1!». (Cerhart Ilauotiuani P*»-topljcni zven, tirani, hajka \ i merili «l«»janjtli. |»><~1< •venil Anton Fuiitek. 1-1 strani. I.r«>s................5(1 Tri lesende o razpelu, tnl. vez Tri rože ................."....................... Tisoč in ena noč (U:i|m'» vez. inula izem pa v čolnu, dokler me ni vzel nih uspehov. Ni pa izJcljučeno. da se |.revel .ir. Fran lim- zet |>oirani. i»r..š...................41 ! bo v obilnejši meri omogočala dela i j st. < Frilt4in ž.lIllM, Kakor pri > kmtkorasnih x$odbie. IL. 7:: str. l»roš. .................................................JS št. t Tolst ».j < krruUrrjria MNuta .60 Tako je povoril čir-a Peni. Po- . lepo m ..grd0vreme sebno jc pa zatrjeval, da -a va- marsikakšnem problemu je tudi tu ruje amulet, katerega no-vi okoli j rešitev odvisna bolj od slučaja nego vratu, vsejra hudega. Nedavno ga ( od sistematičnega poskušanja. ki ne je obvaroval strele, ki je udaril i ' more biti popolnoma sistematično že ^ tr-na "frnikola**. (Va ima d<»hcr tek j premalo poučena o vzrokih vre- At'^f^ iT^nlu^; Prednji ^ in je dvakrat na dan. Slabo slisi j menskih pojavov. dnevi |'nniprjrr i. Oel. >ir., Iirttš. ..................................................JO št. Poslednji dnevi Ponipeja. II. del ................................................M ) Tisoč in ena noč: I. zvezek ................ II. zvezek................ III. zvezek ................. :: t*xji«;k sku-aj V krempljili ink% i/irije . V rtili>ttu i M a i i<* i«*» ....... V xorskrni iakolju _________ .........1— ...........l.:u» ...........l.io ...........IJSO ...._______ti. ..1 C Vodnik »\ojeinu narw«lu................. 8»» V«idniko«a pmtikj I. 1917 ................J»0 | Vodniku* a pralika 1. 19tS .......... ......'»t| \ ttdniki in preporoki ..................... .M /misel vmrti ______________________________M /.nInje doni ne^rrčneca kralja ... .M /a kruhom. |».v»->t .......................... /adiijj kiuerka tujska ....................Tj /aduja pra'.da. vcjl ....................—"Itr /;odo\iiu o nevidnem človeku ....... .Jill /nuj i* ItuMir .............................. .7« l.t.i /.»Ijenje slu«, trpina. izl>raiil spisi ..Li zv. -kn[-;ij TUDI TO LETO PRIREDIMO NAS VELIKI SKUPNI B02IČNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" dne 11. dec. (10.00 P. M.) % Kdor je namenjen preživeti božične praznike med svojci in sorodniki v stari domovini, je vabljen, da se pridruži temu našemu božičnemu izletu. Dodeljene so nam najboljše kabine na najvišjem krovu. Tedaj bo izletnike spremljal iz New Yorka pa skozi do Ljub'jane naš rojak g. JOS. MAJDIČ, glavni zastopnik francoske družbe, nastavljen v Buchs-u (Švica), ki se pripelje na!ašc v to svrbo semkaj; on je strokovnjak v tem poslu in bo skrbel zato, da bodo izletniki potovali brezbrižno in brezskrbno in on bo imel v oskrbi tudi prtljago, ki bo čekirana že tu skozi do Ljubljane. Tudi po COSULICH PROGI priredimo skupni BOŽIČNI IZLET z ladjo "Saturnia ^' dne 3. DECEMBRA (4.00 P. M.) MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD. HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Qakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y. št. iti. (1^ Andrejev i Orne maske. (»oslov. Josip Vidmar. N2 str. l»r;. Boheme .......................90 št. 47. Misterij duše ....................1.— Štev. 4S. Tarzanove živali .............90 štev. 4!>. Tarzanov sin. trd vez ....1.20 št. 5«. Stika De tiraye ................1.20 Št. 51. Slov. ba'ade in romance.....80 št. 54. V metežu ..........................1.— Št. r>5. Namišljeni bolnik ................-50 št. 5«:. To in onkraj Sotle.................30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd vez .......................................-.........1-2*! Št. 5N. Glad (Hanisuni ..................94, Št. 5!i. (Dostojevski) Zapiski iz jnrtveca doma, I. tlel ....................1.— št. ui. (Dostojevski i Zapiski iz .mrtvega doma. I!, del ..................1.— Št. Cl. (tiolar) Bratje in sestre.....75 Št. tZL Idijot, I. del < lH»stojevki .90 Št. «£2. Idijot, II del .......................90 Št. <>4. Idijot, III. del ....................JKI Št. 65. Idijot, IV. del ....................M Vsi 4 deli .............................. 3.25 Št. GC. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra ..................................45 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest, Moravske (dike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ..................................................2.50 Tigrovi zobje....................................1-— Tik za fronto -----------------------------------M Tatic, (Bevk), trd. vez. ________________-.75 Tri indijanske povesti .....................-30 Tunel. soc. roman ............................1J20 Trenutki oddiha ..............................30 1 Turki pred Dunajem .......................J5* V ukloftnjaku okru; sveta: 1. .1.1 ................................. d**l ................................... OBA SKI" l* A J ______________ Veliki inkvizitor ...................... Vent (Waklova*. l»r»«£........... Vojska ua Balkanu, s slikami .........9« ..........!H» _______ .......l.— ..........35 .1.50 ......20 ______45 ......45 ......50 Vrtnar. t Itat»iiulraiiatli Tax'»roi, trdo vezano broširam..............-.................... __.40 .hi .50 ...JiO Volk spokornik in dru^c povesti....I.— trdo vezano ................................1.25 Višnjega repatira. roman. 2 knjjd 1.30 Vojni, mir ali ]i«^an>tvi>. 1. zv......'S7t V pust i v je šla. III. zv......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 AI»*št»vee Zlatokopi .................................... /t-uiiii lutM* Koprnele .............. Zn»ote in kuner gdr. Pat le ...... Zlata %as ................................... Zbirka narodnih pripovedk: 1. .it-l___________________________ II. .1.4 ____________________ .25 Znamenje štirih il».>ylei ........ t Zgodovinske anekdote .............. 1 Z usnjem in mečem..................3.— .751 Zločin in kazen: I. in II. zrewk ......................1.— vezana ........................................1.25 Zgodbe Napoleonovega huzarja.........60 vezana ...........................................80 Zgodbe zdravnika Muznika .................70 Z'ati pan t ar ......................................SO Zvestoba do groba ............................1.50 .60 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN