/0W /e / 4* & 4 ' 4 9 8 91 velfce nesreče varvati ljube Stnveuce* 1 Celi pri Janezu Jeretinu 1851, V -N V ' Z ‘ 7 Jf?7 <>\ >» *, » * * 249891 I) l> ti ki St III b;t ro Anton Martin po vsmilenju božjem Lavantinski škof pozdravim vse verne svoje škofije, ter vsim milost božjo in vse dobro želim. Jsl oslušajte, preljubi Slovenci, žalostno pesin, ktero je svoje dni prerok Izaia Izraelskemu ljud¬ stvu zapel, rekoč: „Moj Ljubije imel lep vinograd na visokem rodovitnem kraju. (Tako se žalostna pesm glasi.) Ogradil ga je, pognojil, okopal in je iz njega kamnje pobral, ter žlahne terte v nje¬ ga zasadil. V sredi vinograda je lep hram pozi¬ dal in prešo postavil. Nadjal (troštal) se je, de mu bo tersje grozdje rodilo, je pa le vinikov (strupnih, divjih jagod) prineslo, — Zdaj bom pa tudi jaz pokazal, pravi Gospod, kaj hočem z vi¬ nogradom storiti. Plot bom raznesi!, de bo vino¬ grad oropan, kamnito ograjo bom poderl, de bo vinograd zatcptan. Ne bo obrezan ne okopan, ro¬ hnijo in ternje bo v njem rastlo ; oblaki ga ne bodo rosili, naj puša ostane,‘ c Izaia 5, 1 —13, 4 Kdo pa je oni imeniten vinograd, od kojega božji mož govori? To ste poleg Izraelskega ljud¬ stva tudi Vi, preljubi Slovenci, žlalmc, drago kuplene mladike Jezusa Kristusa, ktire je v svoj sončen vinograd svete katolske cerkve zasadil. On čaka, de bi mu storili, kar je prav, de bi trezno in pošteno živeli: alj čujte tožvanja glas, ki od Vas po svetu gre zavoljo pijanšine. „Ako bo taka, bo deset oralov vinograda le eno vedro vina dalo, in semena trideset mer, le eno mero zernja. — Gorje Vam, ki zjutrej vstajate, de bi pijancivat hodili, in do večera pijete od vina vroči! Za to bo pekel svoj trebuh (vamp) odperl in brez mere široko zazijal, in Vas požerl.“ Ta¬ ko govori Gospod vojskinih trum; in njegova be¬ seda je resnična. Imeniten vinograd ste, Slovenci Vi, drage terte Kristusove. Lepo Vas je oskerbel in obdaril, dal vam rodovito zemljo in tudi veliko dobrih letin; in kar še veliko več velja, dal Vam je pravo vero, in vse dobrote svoje svete katolske cerkve. Sladkiga grozdja keršanske pravičnosti dober Bog od Vas želi, alj kakor sc čuje, se če dalje več grenkih vinikov, strupnega grozdja pijanosti med vami najde — novega pijanstva, od kojega na Štajarskem je do sedaj še malokaj slišati bilo. Bog je Vam Slovencam na Štajarskem lju¬ bo vinsko terto dal, naj bi bila starim in mladim veselje; Vam je pa tudi preteklo leto slabo letino 5 poslal, de ste malo vina pridelali, naj bi ljudje božji dar bolj spoznali, sc iztrezili in naučili ljubo vino po pameti piti, Alj kaj ljudje spočnejo? Na¬ mesto vina žganje pijejo, in pijani vdelujejo, de se Bogu usmili! — Taki glas iz mnogih krajev pride, se po cesarskih sodnijah čuje in tudi v dnevnikih alj v novicah bere. — Oj Slovenci I tudi Vam žalostna pesni velja, ktero je prerok Izaia razujzdanim Judam pel. Bog vas je objiskal, de lansko leto v mnogoterem vinogradu se po vedru vina niste nabrali, ste po mernikih nasjali, na- mlatli pa malo; ali Vi božje roke ne spoznate? Namesto se poboljšati in k Bogu poverniti, ki Vam blagosloviti hoče Vaše žitne polja in vinske gore, se veliko Vas le pohujša, in draži Boga z novoj pregrehoj žganopivstva, ter novo kugo med ljudi spravlja! Oj mojo ljudstvo ! ti še strupa ne poznaš, kteriga piješ; ti še nesreče ne vidiš, ki tebe Čaka. — Gorje meni, pastirju višemu, ako tebi uevaršino zamolčim, v koji se znajdeš, kedar sc v žganje podaš. Žgunjica, naj si bo rozolj, brinjovec alj slivovec, alj kakor hoče sladčica, je goreča smer/na voda , zdravju in živlenju škodliva ; na¬ vadna žganopija je gladka cesta v časno in večno nesrečo. Kdor ne verjame, naj posluša. 1 . 'Žaganje ob o za ljudi, cele rodbine, stariše in otroke nesrečne stori ; žganje bo grob domačije, ktire se prime. Le poglejte pijan- G ca, kako sc njemu, njegovi ženi in otrokam godi, ki žganje pijejo! Pijane ves bled, alj pa ko ku¬ han rak, raztergan okolj bodi in zadni pertič pre¬ da, de ga na žganju zapije; njegova žena nima ji a j kuhati; njegovi otroci nimajo jesti, lic kaj o- blcci. Naj več družin skoz pijanost nesrečnih po svetu za kruhom gre, naj več kmetij po pijancih na boben pride. Skoz pijanost oboža pijane, žena, otroci, in vsi, kteri mu kaj posodijo, zgubijo ; pri pijancu tudi kerčmar zgubi, kteri mu preveč na vup daja. Srenja (gmajna) mora poslcdnič pjanca rediti in njegovim nesrečnim otrokam za kruli skcrbcli. / Pijane noče delati, in v kratkem tudi ne more, zakaj žganje mu ude oslabi in trupla moč sneda, kakor kukic alj knaver (červ) čerstvo drevo, Ro- kodcl, žganopivc, se tako zlo trese, de ni delati v stanu, dokler ne pije. Po piji en časek komara, pa kmalo zopet oslabi. Gospodinja žganja vajena sc tako zdela, de za drugo ni, kakor de pije. Dopolnijo se žganopivcam besede svetiga Duha, ki pravi: „Kdo kliče jomcnc ? Kdo ječi in izdihuje? Kdo sc prepira? Kdo ima zatekle oči? Tisti, ki cele noči kozarc za kozarcom polaskajo. Taka pijača zlo milo teče po gerlu, posleduič pa pikne ko gad, in rani ko strupna kača.“ Ne rekajte: Žganje nam daja novo moč, in nas za delo oživi. Ta beseda je goljulna in gerda laž. Žganopivcu sc godi kakor bolniku v legru 7 * (vročinski bolezni). Tudi bolnik je v ognenci mo¬ čen, iti po dva možka mu večkrat nista kos. Pa hitro po taki nezdravi moči bolnik na smcrt oslabi, in po cele tiicsence dni veliko slaboto občuti, ako ne vmerje. Pogoje ko sc človek žganja napije, poprej oslabi. Lenoba, vbožtvo in pa kup dolgov je žganopivcov navadno lovarštvo. Njih časna sreča gre rakovo pot; pa tudi večna sreča jim vmira. 2 . Žganje dela nepokoj, boj in morije; kamor žganje pride, od undod ljub mir beži. Ho¬ diš po svetu in čuješ v kerfmi neznano trušati, kleti in rotiti sc, prašaj, kaj imajo? Zvedel boš, de žganje pijejo. „Vino, pravi sv. pismo, serce človeku ovcseli žganje pa človeka le zdivja. Hitro sc žganopivci spro in stepejo, čaše (kozarec) truplejo, mize terejo, noge iz stolov piplejo in sc kolejo, ter kcrvavc glave domu neso. Nesrečno žganje, ono je oče naj sfrašnejih hudobij in naj grozovitnejših morij. *) Na Angležkem sc izmed petdeset hudodclcov štirideset pijancov v železji po ječah našteje. V novem Jorku, velikem mestu *) V Ljublanskih Novicah leta 1851 se bere, kako je J. J , 30 let star mladenč na porotni sodbi stal, zatozen, de je svojega očeta vbil. Oče je prišel ves pijan na večer domu, je razsajal po izbi posebno zoper sina Jkterimu je poslednič skledo v glavo zagnal , de se mu je kerv vlila, Čeravno je sin dolgo ter pel, ga $- severne Amerike najdeš veliko sto otrok zavolj tatvine in drugih hudodel po ječah zapertih, pa veči del tih mladih hudobcov so otroci žganopiv- cov. Na Nemškem je pred nekoliko letini žgano- pivc svojo tašo v pijanosti vbil, ker mu je pijanč- vanje očitala. Žgano vino je srečnih zakonov smert. Ktera zakonska žena več solz prelije, ko ona, ki moža pjanca ima? PreŠtej nesrečne zakone, in boš naj¬ de!, dc več od pol nesrečnih zakonov pijanšina stori. Deca jokajo, mati zdihuje, oče pa v lituži pije. Ni druge pomoči za tako družino ko pijanca smert, ki je celi hiši živa nesreča. *) 3 . Zijanje človeku pamet jemle, omami um, in glavo toliko oslabi, de pijane sam ne Ve, kaj dela . Na dražbah (licitirngah) po nekih je posledniČ tunder jeza zmagala, de verze en kol proti očetu, Iti ga na glavo zadene, de okolj pade in vmerje. Drugo juh o zgodaj se je šel sin sam zalozil, Zdravnik je dokazal, de rana sama po sebi ne bi bila za smert; pa ker je bil stari mož pijan in tagolen, so bili njegovi možgani vsi z kervjoj zalili, de je vmerl, *j Ze v mladih letih, piše zdravnik, se je mož žganja privadil. Enkrat je pijan po noči do¬ mu Šel, v globok jarek padel, in si roke, po¬ sebno pa glavo hudo ranil. Ko ozdravi, se za¬ obljubi žganja ne okusili. V kratkem pa zopet <» krajih kupce z žganjem napojijo, de se prav po¬ ganjajo, ter sami ne vedo, koliko obljubijo, in pa za kaj. Zganopivci vcinijo v svoji pijanosti toliko bedarij in hudobij, de je groza. Kakor se dim iz kamena alj kurišča vzdiguje, in oči nakadi, tako vstaja iz želodca žganja čad (sopuh) človeku v glavo, možgane vname (vžge), ter gotovo, če ravno pomalem človeka ob pamet spravi. Naj tenši živice, koje duša za misliti in soditi trebujc kakor oči za gledati, nesrečno žganje oslabi in strati. Zganopivci prej alj slej, pa veči del ob pamet pridejo; kar jim danes poveš, jutri ne pom¬ nijo ; veliko jih clo grozovitim izdivja. Zrajtano in dokazano je, de v zanemžnicah (v hišah za nore) sc nad pol takih znajde, ki so od žganja obnoreli. Zganopivcu vgasne vsako pošteno ve¬ selje ; nekaka znotrajna žalost ga začne klati, kojo si jiše z žganjem vdušiti. Neka neznana groza ga obhaja in mu pamet meša, dokler gostokrat sam sebi živlenje grozovitno konča, *) Bolezn pijance začne žgano vino pili, Inko do mu je večkrat ob pamet slo, V svoji pijanosti se je prepiral , klel, tepel, in svojih naj boljših prijatelov lotil. V taki pijanosti je eno noč svojo lastno ženo zamoril. K smerti so ga obsodli, kajti je žganje svojvoljno pil, kojega si je že večkrat posku¬ sil , de mu pamet ošlcodje, pa je le pil. *J Na Koroškem , nemškem kraju se je premožen mož v■ žganje podal, in v kratkih letih se mu no naj rajši pojišče, in smeit žganopivcov naj več pobere. Huda kolera jc žganju dober kup nare¬ dila ; zakaj mod sto merlifev jc sedemdeset žga¬ nopivcov pokosila. 4 . Žganje ljudi, ki ga navadno pijejo, hitro postara in jih pomori . Ali poznaš pijanca žganopivca prav zdravega ? Dokler je trezen (strezig), je bolen; se napije, tako jc pjanost njega bolest. De žganje človeka krepkiga stori, kakor pijanci in kcrčmnrji pravijo, ravno tako la¬ žejo, kakor jc kača v raju Evi legala, ki je djala, de jima prepovedan sad škodval ne bo, marveč bota od njega kakor Bog. Žgano vino j c ognjena voda, kakor ga Indijanci zovejo. Žganje po vsili žilah šviga ko ogenj, in živlenja moč požge, vsuši in skerči človeku želodec, de ne more vži- vati, kar mu je potreba; kerv žganopivca je vžgana, oserčje in drob sta prisadna. Trese se kakor šiba na vodi, in kedar žbolf, se ga nobeno zdravilo ne prime, in po njem je. Godi sc žganopivca kakor mlinu, katerimu mlinar preveč vode napusti. Na¬ glo sc obrača in ropota, kakor goreč kolovrat gre, alj ne bo dolgo ropotal. Hitro so tak mlin potcrc, je na pameti mešati jelo. Od pekla je govoril, in ljudem pravil, kako v peklenskem hrezdnu za-nj kurijo, Enekral je v Dravo hotel, pa so ga srečno oteli, in mu varita dali. Enkrat varh iz sobe ( cimrn) gre , in nesrečen žganopivc se za ro¬ bec obesi. Takih žalostnih prič ma žganje veliko. n in težko popravi. Močnejšo vino ko piješ, in več ko ga naliješ, huje svojo kerv razgreje«, de li po žilah v rej c kakor v loncu krop. Pošlataj žgano- pivca žilo, boš čutil, kako mu serce močno klujc, kakor bi hotlo pcrsi raznesti. Tako sc pijane ka¬ kor po železnici smerti bliža. —- Koliko jezerov ljudi bi še po svetu leliko živelo zdravih in ve¬ selih, naj bi nesrečniga žganja pili ne bili! Gotova resnica je, de kdor žganje pije, poprej vmerje, kakor mu je odločeno, sam sebi živlcnje krajša in zoper peto zapoved božjo greši, ki pravi: Ne vbijaj! — Lepo sv. Duh opomina: „Nc dražite smerti skoz grešno živlenjc, in skoz svoje dela (pijanosti) ne skakajte v pogublcnje. 44 '■*) 5 , Žganje 'človeku vest zaduši, in luč svete vere mu vgasue; žgano vino vsaki pre¬ grehi vrata široko odpira. Kdor se v žganje poda, njega ne veseli moliti, ne poslušati božje besede. Kedar sosedje v cerkva gredo, njo pijanec v lituš Blizo Drave sta dva mesarja se v tieremi po¬ skušala, k/eri ti vec popil. ,,Tal(o ga piva, de bo srovo od naju šlo,“ sta djala. Kedar že nista več rnoglu , se domu spravljata. Bilo je po noči in pa huda zima. Na poli sta obležala in na pol zmerznila, poprej ko so jih ljudje najšli. Eden pijancov je hitro vmerl, drugemu so pa. pomalem omerli udje odpadali, perst za perstom. Na vozuncu so ga od hiše do hiše vozili kruha prosit in sromaKa preredit. 12 potegne. Ni kraja na svetu, kjer bi gerše zoper sveto vero in zoper služavnike božje kramljali kakor pri žganju. Angel dobre vesti pijance za¬ pusti, žganje vsim hudim nagonam vrata odpre, de kakor iz pekla planejo, in dela dopernašajo, kojih nas sam večni Bog ovarji! *) Zapelivci de¬ kletom žganje in rozoljc kupujejo, de svoje ne¬ sramne želje spolnijo. Za to svari sv. Pavl kristjane, rekoč: „Ne vpijanite se s vitram, v ko- jem je nečistost, 44 — Sunlarji in goljufi postopače z žganjem na¬ pojijo, de jih po tem kakor divjo živino nad go¬ sposke iu nad druge ljudi ženo, koje hudobni prekučuni soražijo, Vbijavci in razbojniki se žgan¬ ja nažro, poprej ko gredo plenit (ropat), ljudi mu¬ čit in klat. W*) Žganopivci prešestujejo, če ne v djanju, ker ni priložnosti, pa z nesramnim govor- V Poglavitnemu žganopivčetu je slab prijatel toliko žganja plačal, kolikor gaje hotel piti. Veliko ga je že polikal, pa se veselo čašico povsdigne — naglo se pa zverne, široko zine, in iz gerla mu gerdo planino černo zeleno šviga, ter žganje iz njega gori. Obraz se mu strašno premeni , in v treh urah je poginul , Pri¬ jale! ki mu je žganje kupoval , je na sodbo prišel. ialij p i e d nekoliko lehni je človek sam obstal , de je hotel svojo ženo v smer lili ■ pa ni imel serca, in roke so se mu tresle kaj takega storiti. 'La to 13 jenjem. Žganopivci kradejo, ako ne ljudskim (plujim) ljudem, pašami sebi, svoji ženi in otro- kam. Žganopivci lažejo, se rotijo, in se ne boje po krivem priseči, če se jim le žganja plača. Ako kdo meni ne verjame, naj bere pisma kervavih sodb, in bo najdel, de se naj ve c in naj strašnej- ših hudobij v pijanosti zgodi. Pijane nedolžno ženo preteple, in je svojih otrok naj grozovitnej kervolog. „Kdor pa za svoje ljudi, posebno za domače skerbi nima, on je vero zatajil, in je hujši od nevernika / 4 uči sv. Pavl. kupico zganja popije; pa še ni mogel. Zopet drugo kupico zganja zalije, pa še ni imel serca se žene lotiti , Tretjo kupico popije, in kakor od hudiča obsedeti nad gospodinjo skoči in njo nevsmileno zamori. *) Po Amerikanskem je mil j ono v bratov zmernosti bralovšine. Kdor se v to braterno zapiše, ob¬ ljubo stori se vsaltiga žgani g a vina varvati , Samo ol (pir) in pa srovo vino se pije, pa tudi to le pomalem. Vsak tovarš ima dolžnost svoje bližne kakor ve in zna, žganja odvaditi , V enem letu se je nad šest miljonov goldinar¬ jev privarvalo, ki so jih poprej na žganju zapili. Ljudje rajši vbogajo, ki žganja ne pijo, zadovo/jnej žive in so bolj zdravi. Žene se hvalijo, de imajo nebesa, kar možje žganja ne pijejo. Ljub mir pri hiši prebiva, bolji živež in obleko imajo, pa tudi za otroke bolj u 6 . 'Žganje človeški rod kvari (ferder- Imjej, in ljudi na duši in truplu srote in uromake stori po tistih krajih, po kojih se ljudje v žganje zgubijo. Otroci nosijo pregreho svojih starišev, iu so červivcniu sadju podobni, boletni na trupli, vbogi na duši. Skušnja uči, de je dete že niaterniga mleka pijano, kojeinu žganopivka persi da. Otroci, ki žganje pijejo, ostanejo pa- glovci, kakor kužeki drobni, kojim se za to žgan¬ je daja. *) Otroci od žganja že v mladih letih bo¬ lehajo, so terde glave, terniaste volje, in se ne dajo učiti; nimajo veselja do molitve, ne do dela. Cu- jejo, kako oče hudo dela, kaj mati spočne, kako se kolneta, se vsega tega nauče. Strah božji take skerbijo. — Se žganju do varvati je pa ve¬ liko bolj lehko, kakor se ga po malem odvaditi, *) Ni še dolgo, kar je mož vmerl, kteri je več let žganje pil, pa tudi žena ga je rada pila. On je bil skoro vsak dan pijan, in se je pi¬ janec v poste/o v/ege/. Imel je čvelero otrok, Perro je bilo dekle na duši in trupli zdravo; alj to dekle sta imela , poprej ko sla žganje piti začela. Trije ostalih, dva fantiča iu eno deklice, so bili /repi (bebecij vbogi na truplu in na duši, Tih troje pa sta dobita po tem, ko je bil on vsak dan zganja pijan. Brez šte¬ vila je po svetu otrok sromakov in sirot, ko¬ jih so starisi od žganja pijani spočeti. Kako hudo, kako strašno je to za storiš e t otroke zapusti, neki hudi duh jih obsede, izraslejo hudodelci brez vere in brez Boga. 7 , Žganje ljudi v zelezje hude navade zakuje, in jih po uglajeni cesti v pogublenje peljd. Resničen je pregovor : Pijane sc preoberne, kedar se v jamo zverne, de ga pokoplejo. Naj več žganopivcov nagle smerti vmerje, alj pa za plotam v kaki luži brez svetih zakramentov konec vzame. <:f ) Take pijance sveta cerkev po katoliško pokopati prepove, in sv, Pavl pravi, de noben pijane v nebeško kraljestvo ne pojde. In naj si ravno dober Bog mnogoterega pijanca na bolno postel položi, in mu dolgo bolezn pošle, pijane se tudi na sniertni posteli ne poboljšaj on prižgan pekel v sebi ima, ki poprej ne vgasne, dokler večen ogenj na unem svetu njemu goreti ne začne. Ako vsinilen Bog pijancu zopet zdravje da, pi¬ jane pije kakor poprej, in še huje; žganje ima za svojega Boga, kteremu premoženje, poštenje, I Parizu so teta /SUH prebivalci neznan smrad iz čumnate ovohati , v kteri je priletna tabela, znana zganopivka prebivala. Sterejo v čumnato , vidijo smer d/ir dan, pa tabele ne najdejo, Poslednic vgiedajo ceni kup germade, iz koje se je kadilo. Zažgano truplo je bilo žganopivke, k/era je bila eno uro poprej vsa pijana domu prilezla. Slama, stoli in miza so bili vžgani, in oblačilo je na njej zgorelo. Taka strasna sine rt žganopivcov in pivk je pogosta. 16 zdravje, živlenje in (udi dušo preda. Kako bi bil tak človek izvcličao ? Tako je žganje živlenju strup, časne in večne sreče grob, in vsili hudobij je žganjica kosata mati, naj hujša kuga za ljudi. Nesrečen kraj, kder je žganje doma, in vbogi ljudje, kteri se žganja privadijo. Drugi pijanci v navadi po poldne začnejo, žganopivci pa že v jutro zgodaj na teše pijejo; žganje iz njih hahla, kakor iz kotla, de ni blizo njih za obstati. Ljudje se od žganja poživinijo, in ni hujše vjime, ne veče nesreče kakor je žganje, ako se ljudje v žganje podajo. Ne motite se, preljubi, uho vec pijanCOV poznale, kojim se ni zgodilo vsega tega kaj; njih ura še ni dotekla. Tudi vesa se dolgo krog luči obeša in misli, de ji ogenj škodval ne bo ; alj ko bi trenil njo piamno zgrabi in požge. Tako pijanca huda navada le po malem mika in vleče, ob svojem času ga pa mahoma zgrabi, in kakor goreč kolovrat z njim v pogubo leti'; zvezan od hude navade si pomagati ne more, naj bi ravno rad. Ne izgovarjajte se, de le po malem žganje pijete; zmerno piti vam škodvalo ne bo. Pri malem človek začne, pri velikim pa nehati ne more, dokler pijančvanju smert konec ne stori. Vsak pijane je po malem začel. (Je ti žganju, kakor vsaki hudi navadi, le mezinc podaš, te bo hitro huda navada za vso roko popadla, in te ne iz- 17 pustila, dokler tc ne pogubi. Samo las pregrehi pokažeš, in hitro bo iz lasa močna verv (štrik), na kateri te greh v pogublenje popelja, Veliko bolj lehko je žganja clo ne okusiti, kakor odva¬ diti, ako se ga navadiš. Ne recite: Kaj pa hočemo piti , kaj da¬ jati delavcem, ker nam Bog lansko leto ni vina dal ? Bog Vam bo dal eno leto tudi brez vina prebaviti, in Vam bo drugo leto Vaše vin¬ ske gore za toliko bolj blagoslovil, de Vam bodo rodile. Veste de veliko miljonov ljudi po svetu brez vina živi zdravih, močnih in veselih; kaj bi pa Vi eno leto brez vina ne preživeli! Kaj hi pa jedli, če bi Vam Bog tudi ljub kruh vzel? — Ako si žejn, se dobre vode napij, in te glava bolela ne bo. Dajte ljudem boljega živeža, in delavce rajši boljše plačajte. Ne vprašajte, rekoč: Zakaj pa je žganje na svetu, če bi ga piti ne smeli? Za zdravilo (vračtvo alj arcnijo) je žganje, ne za vsakdanjo pijačo. Zdravo je žganja ene kaple požreti, kedar se v kako nezdravo sapo podaš — za kaj po¬ sebno težavnega primeš, alj v nalezlivi bolezni betežnikom strežeš. Za žejo in za vsakdanjo pijo pa žganje ni; je strup. Naši rajni (pokojni) so dobro vinsko žganje v oroarco varno zaklepali kakor smodnik, in le po kaplici so ga dali, ke¬ dar je bilo komu slabo, V sedajnih časih pa iz koruna (krumpirja), clo iz žita in iz drugih stvari 18 žganje delajo, iz ljubega kruha sirup napravljajo, in ga ne po žlicah, ampak po kupicah, po ma- selcih in clo po poličih spijajo, tako de začne iz človeka goreli. Ali ni to groza pregrehe ? Ali ni pravičen Bog nam ravno za to podzemlic (krum- pirja) vzel, de nam gnijejo, ker so žganjarji to¬ liko koruna v žganje pokuhali? Kaj bodo vbogi jedli, ako podzemljic ne bo? Ali ne bo huda la¬ kota tudi med nami ljudi' morila, kakor jih je po Irskem in po Slezii pretekle leta veliko jezer po- davila, ko niso koruna, kruha vbogih, za potrebo pridelali! Gorje nam, ako zavolj pijaušine zaslu¬ žimo, de nas Bog z lakoto pokoriti začne! Ne govorite: Tega škof ne zaslepijo, in pišejo, kar ne. vedo, (Je si ravno se nisim žganopijc sam poskusil, sim pa po svetu zadosti vidi! in zvedel, kaj nesreče in žalosti žganje na¬ redi. Pac bi nam bilo gorje, če bi si sami vse poskusili, in se po nesreči drugih ne izmodrili! — Ako pa meni ne verjamete, prašajle zdravnike; vsi Vam bodo poterdili, če le sami žganopivci niso, de je žganje človeku strupna pijača, in vsak razvajen žganopivc sam svoj morivc. Zdravniki Vam bodo pričali, de je žganje prava človeška kuga, ktira se loti tistega kraja ljudi, kjer se žganje za navadno pijačo ima. Poslušajte popot¬ nike, ki so po takih krajih hodili, kjer je žganopija doma; pravili Vam bodo od strašnega števila zdivjanih ljudi, kojih nobena druga skerb ni, ka¬ kor posleden krajcar na žganju zapiti. Vi, pre- 19 ljubi Slovenci, posebno na Štajarskem, še ne ve¬ slo, hvalo Bogu, kaj nesrečno žganje zna; zato¬ rej Vas je potreba pred toj nesrečoj svariti in prositi za sveto božjo voljo: Varujte sc žganja in po nobeni ceni ne vadite se ga! Varvali sc je lehko, odvaditi gorje. Ne rekajte: Kaj pa je škofu za to mar , oko mi žganje pijemo ; saj ga za svoje dnarje pijemo. — Vi ne zapijete le svojega duarja, marveč tudi premoženje svoje žene in svojih otrok, ter celo rodbino (familjo) nesrečno storite. Vi ne zapravljate le svojiga zdravja in živlenja, temveč tudi svojo poštenje in dobro vest, ter cele soseske nesrečne včinile. Vi zapravljate tudi svojo nevmerjočo dušo, praznite nebesa in pekel polnite, zatirate drag vinograd Kristusov, in ste krivi, de namestil žlahnega tersja poštenih božjih otrok le robidje požvinjenih pošast v njem raste; za sladko grozdje svetih čednost le stru¬ pne vinike grehov in hodobij rodi, To, preljubi, tudi Vašega škofa in vse duhovske pastirje moč¬ no zadeva, ki bodo enkrat za Vas na sodbi stali. Gorje nam, ako molčimo, kedar sc sovražnik bliža. Sovražnik je nesrečno žganje, ki se hoče našega ljudstva lotiti. Povzdigati mormo kakor trobenta svoj glas, in oznanovati ljudstvu njegove pregrehe. Bog bode Vaše duše iz naših rok terjal. Poslušajte torej, preljube moje ovčice, svo¬ jega višipastirja, kar Vam v imenu božjem, in v imenu svete matere katolškc cerkve povem : Sve- 20 ta volja božja je, de se zganja varjete, in ga ne pijete , kakor le za zdravilo (arcnijo). „Varujte se, veh' Kristus, de Vaše serca ne bodo preobložene v požrešnosti in pijanosti, de dan sod¬ be nanagloma nad Vas ne pride . 44 Sveta volja bošja je, de Vi gospodarji svoji družini in delavcem zganja ne daj at e, in jih ne razvadite, de sc Vam v žganje ne zgu¬ bijo. Jim nimate dati vina, ne ola (pira), ne gru- ševca pri težkem delu, v živežu jim zboljšate, de bo mir, ljubo zdravje in sreča pri Vas ostala. Sovražnega žganja varujte med svoje ljudi, ka¬ kor nar veči nesreče ! Sveta volja božja je, de se med seboj posvarite , ako čutite, de sc kdo v nesrečno žganje podaja. Vi njegovo dušo rešite; in to ve¬ liko velja! Le posvarite, prosite, naj nikar žganja sam ne pije, pa tudi drugim ne kupuje. Ne hen- jajte, dokler žganopivca pravemu spovedniku v roke ne spravite; pa tudi molite in prosite Boga, naj mu da milost in pomoč ne kaple žganja okusiti. Obljuba, de sc hoče po malem žganja odvati, je prazna in goljufna obljuba. Grehu in pa hudi navadi sc mora človek na enkrat odse¬ kati, alj pa nikolj. Koliko veselje človek ima rešiti človeka iz smertne nevaršine ognja alj pa vode ! Sc veče ve¬ selje nam bodi rešiti pijanca časne in veČue ne¬ sreče, dati zakonski ženi zopet moža, otrokam zopet skerbniga očeta. Pa ne pozabimo, de je veliko bolj lehko človeka pred žganjem zavarvati, kakor odvaditi. 21 Kako bo pa za žganjarje, ki žganje iz koruna (krompirja), iz zernja in drugih stvari de¬ lajo, ktire je dober Bog ljudem v živež stvaril, ter na drugo ne gledajo, razun na svoj časen dobiček? Ne bo dobro za take na ojstri božji sodbi. Naj bi oni prerajtali, koliko hudega njih žganje po svetu stori, koliko kletve, boja in mo¬ rij napravi, koliko nesrečnih rodbin in hiš žganje stori, koliko duš pogubi, kako malo pa ljudem, prav za prav hasne, iz strahu in groze bi svoje kotle popredali, pečnice razbili, in vse svoje žive dni kaplice žganja za pijačo ne žgali. Alj časen dobiček jih slepi, de sodbe ne vidijo, ktera jih čaka. Kakor pa ni le on hudobec, ki strupno pi¬ jačo vedoma ljudem napravlja, ampak tudi oni, ki jo ljudem ponujajo in prodajajo, tako bo tudi likebam in kerčmarjem gorje, kteri škodlivo žganje ljudem točijo, ga po božjih potih in pri cerkvah na prodaj imajo, razun tega, kar ga je za zdra¬ vilo potreba. Kdor pijancam žganje nataka, sc vsih grehov deležen stori, ktire pijanci včinijo; on za časen dobiček svojo dušo proda. In kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi? Vsi ki žganje za pijačo kuhajo, slad¬ karijo prodajajo in ljudem ponujajo, naj bi ga pili, so pomagavci peklenskiga sovražnika, in bodo z zapelivci in pohujšlivci človeškiga rodu svoj del imeli. Ta beseda je ojstra, botc djalij pa Vam po¬ vem, de je resnična. Le samo to pristavim, kar je sv, Peter svoje dni Judam djal: „ Vem, bratje, 22 de ste do sedaj iz nevednosti to storili Alj zdaj ste slišali, kako škodliva jc žganop/ja; in moje besede Vas hečejo enkrat soditi, ako jih za- mečujete. — Vem, dc se bo veliko ljudi mojim besedam clo posmehovalo; alj take vprašam, jeli se bodo na smertni posteli — na sodbi tudi sme¬ jali? Njih smeh se jim hoče v jok premeniti. Vas, preljubi očetje in matere moje, pro¬ sim za pet kervavih ran Kristusovih, ne dajajte žganja okušati svojim otrokam. Vas gospodarji in gospodinje zarotim, ne vadite svoje družine na žganje, Žganopivci Vam ne bodo zvesti hlapci, ne žganopivke pridne dekle; žganje družino iz¬ pridi in podivja. Vi pošteni srenjski poglavarji, župani, svetvavci in odborniki modri, posebno Vam sc priporočim; ne terpite žganjarjev ne prodajavce te nesrečne pijače v svoji soseski, de se vam Vaša srenja (gmajna) v jamo razboja in nesreče premenila ne bo, Potrebite lituže, v k oj ih žganje točijo iz svoje srede, odpravite tabernače, ki žganje okolj nosijo, če hočete dc blagoslov (žegen) božji pri Vas ostane, in Vas Bog ne zapusti. Varvati Vam je lehko, če le prav hočete; alj ljudi žganja odvaditi Vam bo gorje, Poslednič se Vam, ve zakonske žene in hišne matere priporočim, na Vas svoje posebno zaupanje imam. Bodite ve angeli varhi svojih mo¬ žev, svojih otrok in vse svoje družine. Varujte jih žganja, če nočete pekla že na tem svetu imeti. Kog jc Vam ženam trojno orožje dal, ki vse premore : lepe, mile besede, prošnje, in pa solze. 23 Branite svojim na žganje hoditi; če lepa beseda ne zda, na kolena pokleknite, z povzdignenimi rokami prosite žganja ne pili; in če Vas ne slu- šajo, jokajte se. Se Vam Vasi možje al pa otroci te nadloge privadijo, bole srotc kervavc solze pretakale, pa bo prepozno. Varujte se zapeljive pijače pa tudi Ve žene ♦ Geni je pijane, de ni pod soncam geršega, pa se veliko gersi je pijanka, posebno pa žgano- pivka; ona. sc svojega sram ne pokrije, pravi svelo pismo. Za to je bilo pri starih Rimljanih žen¬ skemu spolu vino clo prepovedano. Ta je Vašega visi pastirja glas, kteri se za Vas, preljube moje verne ovčice, močno bojim, ker čujem, de se Vas hoče žganje, ta nevsmi- lena kuga lotiti. Oh storite, de se moja žalostna pesm meni u veselje premeni, ako se hote žganja varvali, in nikolj nikjer čuti ne bo, de bi bili po¬ šteni, čedni Slovenci gerdi žganopivcu Ne za- veržitc moje priserčne prošnje, de tudi Kristus, naš Gospod in naj viši Pastir nas zavergel ne bo. — Kteri se bodo pa po tem nauku ravnali, in žganja skerbno varvali, naj bode božji mir in milost z njimi. Amen. Pri svetim Andreju na pervo postno nedelo 1851 . Anton Mariin, Lavantinski slcof. ■ iftmtoirj[>ifiXVn>)'•»<* šnoiod ftft f -id* 'Ml r:s*.7o» ili ■■'■•’•. olb.on -‘imuA''- . »sto« ov«v > A 0*1 ■* • >toi$ .< > h mij nthnn&ki 'm? i4j f alr.i1iil . 1 \\ as \ ‘ j: ' * * * ’ i ‘{ '»'• C-j ■