Hatoliik cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga me>ca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 »Id. 60 kr.. \ lisLarnici sprejenian.i na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 cM. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo uli praznik, izide llanira dan poprej Te*i\j XVII. V Ljubljani 20. kimovca 1864. Lisi 27. M£a ho se fe češenje sv. \oiburge razširita po Miran jshem. Vidili smo tiiidan na otoku Marije Device na blejskem jezeru stare bukve, v kterih so spisane litanije sv. Notburge po slovensko. Te molitve, da vrneš rečemo, celo v jezikoslovnem pomenu niso brez zanimivosti. Bere se v njih n. pr.: .,Ti iicpremagaiia savet^) te potcrpcshlivofli in krot-kofi'. — Ti vitouska ) premagauka ussega telesnega posheleiua. — Ti zir iu zhast celic Privianske i vi ti tudi Je-sirske cerkuc. — Ti veduo tekozhi studenez teh gnad u Intallarski dolini inu (udi ua .Icsirskemo llrib/.o. - Ti fliaz teh gnad IJlejfkega Kotla SOj. — Ti posebnu in troftlivu perbcshalilhe kmelifhkiga Kolka v useli shiviuskeh potrebah. — Ti IVcta skus zeu Tvroll inu Parsko, tudi Krainsko de-shelo rcfglafhena Diviza." itd. Tc besede obilno »pričujejo, kako znana in močno cešena je bila sv. \otburga ob Jezeru in sploh po Kranjskem. Škoda, da nimajo bukve letne številke. Havno to pa tudi dokazuje svetinja s\. Notburge, ki je v cerkvi shranjena in je tudi škofovo poterjciije pridjano. Vidi se namreč perst svetnice v posrebernjeni posodici, ki ima podobo majhne moštrauce, z napisom: ...S. Notburgae 173S Casp. Ignatius. Pars anterioris digiti. Hccogn. 1771 Ep. Carolus Peer.*4— Tudi je bila na stranskem oltarji lepa podoba te svetnice, ktera je pa zdaj odmaknjena, ter jo bodo popravljeno zopet na oltar postavili. Poslednjič tudi vse ua Kranjskem, mlado in staro, dobro pozna to svetnico; gotovo pozabile pa so sc žc mnoge dogodbe in nasledki ali sad , ki je izviral iz češenja te svetnice na Kranjskem. In ker ravno zdaj med drugim žuga stiska, o kakoršui so naši predniki pri sv. Notburgi pomoči iskali in našli; torej gotovo ne bo odveč, da nekoliko več povemo o njenem češenji na Kranjskem. V Briksnu je pred dvema letoma prišlo ua svitlo življenje svete dekle Notburge Kotcuburškc, ki ga je na novo popisal neki duhoven une škofije Mil. knez in škof Vincencij Gasser so ua čelu priporočilo zapisali ter pravijo: ..Leta 1313 je umerla ponižna dekla Gospodova sv. Not-burga; njeno truplo je bilo pokopano na Kbcn-u, kjer jc nekdaj deklovala. Kmali po smerti jo je jelo verno Ijud-sto za svetnico častiti na njenem grobu. Češenje se od oudod ni razširilo le po vsem Tirolskem, ampak tudi deleč na tuje. To češenje se je godilo po privoljenji duhovskih vikših. in nebo ga jc poterdilo s prečtiduim usliševanjem molitev. Na mojo prošnjo in prigaiijanjc pa so 27. sušca tega leta (t. I. 1862) tudi sv. Oče po zrelem preiskanji tc reči poterdili češenje sv. Notburge od ncpomljivih časov, in s tem poterjenjem so jo slovesno prišteli svetnikom v •) l»o tem takem so takrat take besede bile v navadi. ••) Tako še zmiraj to okrajino imenujejo domačini. Lcbcn der hciligen Oien?tmagd Notbburga. Briien und Lienz lbt>2. A. \Veger. l'o Lercherji se zamorejo bukvice naročiti. nebesih.... Na mojo prošnjo jc duhoven moje škofije spisal te-le bukvice v čast Božjo in sv. Notburge, in k pridu iu blagru vernega ljudstva. Jest sem jih pridno bral. in vošim le to, da naj bi vsem tako dopadle iu vse (ako gi-nile, kakor sc jc to pri meni zgodilo.... Vsi stanovi si zamorejo iz teli bukvic korist zajemati, prav posebno pa posli. Torej, ljubi posel, oberui nektere solde za tc bukvice, namesto da bi jih ua lišp obesil. I čile Ic bodo, kako moreš z milostjo Božjo in s svojim lastnim prizadevanjem tkati tisto svatovsko oblačilo, v kterem boš kdaj na nebeški svatovšini sedel zraven angelov in svetnikov, vreden njih tovarš, in se boš z njimi vekomaj veselil." Kako pa se jc djanje in življenje ter češenje te svetnice na Kranjsko razširilo? — Ker jc bila blejska okrajine pod briksenško škofijo, si je lahko misliti. dala svetnica tudi ua Kranjskem ni mogla neznana ostati. Pisavec pa na-znanuje se to-le posebno: Neki gospod, ki ni nikoli poprej kej o sv. Notburgi slisal, jc dobil po prijatlu njeno podobo. Bila ic svetnica v tirolski kmetovški obleki, obdana z množico revežev iu trumo raznih žival, in bral sc jc podpis: „Sv. Notburga, pomočnica ubogih iu živine." To podobo jc s privoljenjem duhovskih vikših obesil ua steno podružne cerkve ss. Ilermagora in Fortunatu v ..Groblje" (Kbcnsfeld ), blizo mostii čez Bistrico v mengeški fari. Kmali potem je bila okrog huda živinska kuga; v ..Grobljah" pa jc bila vsa živina zdrava. Več duhovnov je ljudem njeno življenje razlagalo, in zadobili so k nji toliko zaupanje, da so v procesija b hodili k tej podobi, iu na oltarji, ki je bil blizo podobe, so ss. maše najemali. Nato je kuga pojenjala. Naredili so na tistem mestu, kjer jc podoba stala, tudi oltar, so podobo uanj djali, iu maševali so ondi. Prišlo jc do 800 ss. maš na leto; Itim je privolil popolnoma odpustke v dan sv. Notburge, vsaki petek skoz leto iu vsak dau v osmini vernih duš privilegirano sv. mašo na tem oltarji. Dobili so tudi iz Tirolskega svetinj te svetnice, ki so jih v slovesni procesii prinesli iz Mengšu v ..Groblje." Češenje svete Notburge se je potem ua Kranjskem tuko razširjalo, du so nji na čust ziduli veliko cerkev in kapel: skorej jc ni bilo nc ccrkvc ne proste koče brez njene podobe. in njeno življenje so cclo otroci vedili pripovedovati. S Kranjskega sc je to češenje razširilo v bližnje dežele. nu Koroško, Štajersko, Goriško in llcrvaško. Vitez Gozens piše o sv. Notburgi, da je Bog njen grob s čudeži poveličeval in je bila torej že ob koncu 1'». stoletja znana kakor čudodelna svetnica. Dobrote, kar jih jc zapisanih, da jih jc naša dežela do-egla po njeni prošnji, so nur bolj iz osemnajstega stoletja. Ljudje so posebno pogosto pri svojih domačih nevarnostih iu potrebah , v dušnih iu telesnih boleznih njeno pomoč skusili. Nuj posnamemo nektere zglede, ki jih pisavec pripoveduje. Divjulu je okrog Grobclj goveja kuga: ker uutorni pomočki uič niso izduli, iše neki prcbivavec iz vusi Domžale pomoti pri sv. Noihurgi. in kuga je zginila iz njegovega hleva, živina -e je ozdravila. .lakop Gregorič je imel ravno lo sti-ko; ze mu je bil en vol poginil, drugi je bil okužen. Pribeži k sv. Notburgi. da nji na tast sv. mašo brati in klice |o z živim zaupanjem na pomoč, in ozdravelo jc bolno govedo, in tudi druga živina jc ostala zdrava. Miha Vavpečik (Vaupetschick) jc bil v tej kugi že ob dve kravi in druga živina ze dva dui ui hotla jesti. Tedaj zvečer, prejden spat gre. zaupljivo sv. Notburgo na pomoč kliče. Zjutrai ve- v strahu, da bo zopet kako živinče mertvo našel, pride v hlev. najde pa vso živino čisto zdravo in v*a klap v jaslih je bila sucdeiia. Ves razveseljen zavolj tc milosti hiti v Grobljc iu da sv. \otburgi na čast presveto daritev opraviti in tudi neki dar ji posveti. Tc duhovne milo-ti. ki so p • zanesljivih pričah poterjcnc iu izmed veliko druzih ob easu tiste kuge vzete, je naznanil g. Ilajmiind Hitrih, duhovni pomočnik v .Mengšu. Tomaž Italok (Uallock). duhovni pomočnik na Jezeru na kranjskem, naznanuje rožnika 17 IG to-le: Jakop Zmosifk | Schrnosteck ). i/. Pilštatija na Stajarskem . jc obiskal lansko leto to romarsko eerkev Marije Device na Jezeru: prišel je tudi letošnjo leto 17 KI '.t. rožnika. 3. nedeljo po lliukostih zopet gori. Ilil je ves hrom in reven in le z bcrgljami si je pomagal dalje. Med daritvijo sv. maše pred oltarjem >v. \otburge goreče moli ter Marijo iu njo t-v. \otbiirgo i na pomoč kliče, kar mu med zadnjim blagoslovom v pričo obilnega ljudstva bcrglje nenavadno za-hruše in -e zlomijo, ou pa gre čisto zdrav iu pokonci iz cerkve, brez kaeega znamnja poprejšnjega stanu, — potem ko se jp bil priserčno ztihvalil svojima pomočnicama. v sprieevauje zadobljcne milosti pa svoje berglje v cerkvi pustil. ( Dalje nasi.) Mran šlajliarti baron IV# /razor. -lavni k r a j o p i scc in zgodovinar kranjske v o j v o d i n c, j c bil ..k a t o I i č a n." (koncc.) ."». I.e pravoveren katoličan zamorc tako goreče zagovarjati svetega Metoda, ki jc bil po krivo razkoli.i-iva ohdolzcn. kol naš Valvazor. Piše namreč, ko omenja sovražni v por zoper -v. Metoda zavolj slovanske Kož je službe, da je ravno visoka učenost sv. škofa zavidanje pii njegovih nasprotnikih obudila; kajti, pravi Valvazor. je osoda vsih. ki llogu zvesto služijo, da svojih sovražnikov najdejo med tistimi, ki llogu le z jezikom služijo, ali pa le po svoji uespameti se togotijo nad službo lložjo. pametno vravnano. ..Jako sc je — sodi nas pisatelj, berž ko ne, i udi svete m u . u e e u t m u . z v e s i e m u in m a r I j i v e-m u škofu Metodu godilo. • (VII buk. II del .">. pogl.) Na dalje Valvazor opisuje sv. Metoda opravičenje v Kimu pri papežu Joanu VIII. ima v svoji knjigi list. ki so ga papež moravskemu knezu Svatopluku pisali, in so kakor vidni in naj vi-i poglavar vesoljne cerkve vso reč poravnali in v. Metoda v novic v cerkvenih pravicah poterditi. — Tako pa gotovo le katoliški pisatelj, ktcii ve. kaj ie sv. cerkev iu kdo da je rimski škof. p'r»aii zamore. v trm ko je proti-ianš|\u. posebno Valvazorjeve dobe. navada bila. pero v zole namakali. kadar koli so rimskega papeža omcniii. t e nadalje pogledamo II del VII buk.. l»i. pogl.. 123 sir. 2. polov.. sC očitno prepričamo, da se je rimsko-kaioliskcmu Valvazor ju studilo pismo spljetskega ^) arhi-diakona Toma. v kterem on svetega očeta papeža namesti ..Njih svetost" le na ravnost ..gospod papeža" imenuje. li. Čisla Valvazor v II delu VII buk. 14. pogl. 469 Spljel ali Splci = >pjlato. str. 2. polov, nadvojvoda in poznejšega cesarja Ferdinanda II. ki je izgnal lutciane iz Stajaija. Korotana in Krauje, s pridevkom ,.S I a v e vredna glava." 7. V ravno omenjenem delu VII buk. od 665— »172 str. govori Valvazor zjstrau ljubljanskega kneza škofa Toma Kreua&j. ki je bil resnično preblag pastir iu iieugnan borivec svete katoliške vere. prav apostoljsk mož, prav z iskrenimi besedami, ter ga imenuje ..škofa blaženega spomina;** iu »»72. str. 2. polov, pa še pristavlja, da je škof Toma Kren po svoji smerti. kakor ou (Valvazor ) upanje ima , ..v c č n c g a zveličanja deleže n p o-s t a l.J Te kratke čeiiice bodo vsacega dovolj prepričale, da naš Valvazor se ni bil nikdar zapletel v lutcranske zmote, kajli ker protestanti sv. maše nimajo iu pravice ne dopuste, čemu bi bila zudušbina Valvazorjevega očeta? Nadalje je Valvazor v I juMjaui jezuitarski učenec bil. iu v take šole protestanti ni-o hodili. Njegovo pravovernost peterjuje tudi spodobno iu resnično spisovanjc cesarja Ferdinanda II iu pa ljubljanskega kneza škofa Toma krcna. — iu potem takem je naš Valvazor od svojega rojstva 1041 pa do natisa svoje ..Slavne kranjske vojvodinc" leta 16V.I mogel v katoliški zavezi biti. Živel pa ie po izdani omenjeni knjigi nekaj šc čez tri leta, kajti je umeri I. 1693 v kerškem mestu na Dolcu~kem. Mogoče, da bi bi! dunajski dopisavcc nekde staknil, da bi bil Valvazor v teh zadnjih treh letih svojega življenja od svete katoliške vere odstopil: pa njegova dolžuo-t bi bila. tudi pošteno dokazati, kar je terdil; ker sc pa Jo zgodilo ni. je prazno iu neveljavno vse go-zorjenje zastran Valvazorjeve krivovere." To so gotovo neovcižljivi dokazi ali prav pri-tojno orožje zastran Valvazorjevega pravoverstva iu vsak se zamorc našim protiv-nikom z njim veljavno odrezali. Pridemo pa tudi tlo očitane nam nevednosti zastran starosti ..hruševske fare,** ter v tem le toliko sporočimo: ..V n c k i d u h o v s k i seji j c s p r o žil nek d o. da b i ii a iii c s t i d o s i h m a I n c g a navadnega kratkega popisa ustanovitve i n s p r c m e m b ..t e i ž a š k o - k o-p e r s k e škofije" v prihodnje se veleli stavili leto za I c t o m popisi posameznih d c k a n i j in ustanovitve njeni h d u h o v n i j v imenik ali š c-ni a t i z c m , — i n tla bi v ta cilj i u konec dekani v a i h i v i h ti o t i e n i h p r i g o ti k o v poiskali in s k o-fijstvu poslali." Na to mi, ki nekoliko bolj na tanko ?c arhivne zaklade ( ? ) večidel tukajšnjih duhovnij poznamo. sporočevavcu odvcnicmo: Da smo več kot p r e-I r i č a n i, d a bi razjasnili t* m e n j e ni ti o p i s i p r a v tnalo, i n sicer zavolj tega. ker se u c ti o b i p r i -g o d k o v . k i bi čez 200 Ici segali, i u da p o tem ' a k e m h r e z p r e i s k o vanj a d r u g o t n i h s t u d e u c c v i a reč lesa m o blaga ž e I j a ostane. — kar sc je tudi pnterdilo. Da bi pa tudi vender nekoliko resnico svojih besed <1 jau-ko dokazali, jo zavernemo ..roniaje na Tersat" v llrušico. ki, kakor je znano, je ena naj starejših fara ..ter/, aške škofje, ter farni arhiv tlo nar neznatnejšega popir« eka prelijemo. — Izid v tem oziru je v 9 li-iu letošnje ..Danice". In to jt: prosti in zvesti stan v tej icti. Da pa pri leni takem ni šlo za ..starost ali v teme I j e-vanje hruševske fare." temuč le samo za zgodovinsko jedro farnega arhiva, seže tako ve. iu po tem takem tudi. «la nas gori omenjeno očitanje prav nit nc zadeva. — Dr. kamllerjcvo — I. Istria. — Conti Sloria cron. tli Trieste. Biauchi Documcnti in Mainati Mcmorie storicbe (ki pa niso njegove, temuč trud očeta Jerneja della Croce). in še druzih bukev, ki več ali manj v zgodovino ..teržaške škofije" segajo, sicer tudi imamo. Smejali smo se pa — če to greh ui — če z pičle prihodke nekdanjega hruševske- *) Thomes 1'hron blavni knez in skof ljubljanski od leta t."»9S — 1630. ga farmana, to je, 60 lir na leto. in toliko več, ko smo brali, da je on ali pa kdorkoli njegovih naslednikov leta 13*14 za celili 100 lir *) kaznovan bil. — Jož. Ko v a t i č. Skopuh. teski spisal Vurstov stale, poslovenil pa /.. Podgoritki. (Dalje.) Drugi dan po sveti maši za dušo terdokornega skopuha mi serce kar ni dalo miru doma. Do nekoliko važnejših opravkih sc odpravim zopet k svojemu včerajšnjemu bolniku, kterega nisem bil brez dobre nade zapustil. K njemu pridši zapazim, da mu je slabejše, kakor mu je bilo prej ta dan. da je pa nekoliko pokojnejši. Vprašam ga, kako sc kaj ima. starček pa mi poda roko. To je bilo žc dobro znamnje. Zdaj sem pogledal oluu/.c iu zopet sva se začela pomenkovati o malarski umetnosti. Na enkrat mi pa neka misel šine v glavo iu zdelo sc mi je, kakor bi mi bil nek glas veleval: ,.Nuj, ne mara da mu razgreješ še ljubezen, da otmeš njegovo dušo.'* In res, blagoslovil je Bog to misel. Oglcdova je te obraze rečem srarčku: take podobe mi daj" dvojni prid: sc.ee sc mi ojači. duša pa za dobro vname vselej, kadar vidim kaj tacega. I.e pogledite to Madono, kako sveta mi-el je to! Kdinorojeui Božji sin v roci — v naročji čisti Devici, — prava vtelešena milost in ljubezen. Kdo bi ne ljubil tega milostnega Jczuška? Da, zopet ta-le obraz precej ob levi, kako mogočno mi govori na serce! Tu zopet vidim Jezusa ; kako roke steza k zbranim izraelskim sinovom. Tako se mi zdi, kakor da bi slišal ga: ..Pridite k meni vsi, kteri se trudile in ste obteženi, iu jaz vas poživim!" — Gospod Mirski, veliko imate tako nebeške krasote. Božji duh je ntivdihiiil malarja, ki je izobrazil spomina vredno dogodbo s sinom junaškega farizeja. — Kes da. krasnejše Magdelene nisem še nobenkrat vidil! Ta krasna postava, kako sc ji rumeni kodri razpiščeni vijo po vratu klečeči Kristusu pred koleni. To vam je obraz, to! Solze ji kar dero iz oči: |»a to bledo, to žalno obličje— neizrečena. globoka du-na bolest v vsakem izdihu: ob enem pa sije iz nje blaga nada , razlita povsem obličji, vzlasti pa iz rosnega očesa! In kako milo jo gleda Odrešenik. ..Odpuseni so li grehi!" Tc besede se mu bero na ustnah in roko ima stegnjeno proti farizejem , spokornici na brambo. — Kaj bi rekel o tej božji večerji, kaj tam o tem „Kcce bomo," in ondukaj-le na desni o Zvcličarju na križi? Popolna ljubezen. ktero je pokazal Gospod, koje svoje telo dal nam za led. iii kri za pijačo uu večno življenje. — kako primerno je izobraženo, kako je zadel jo umetnik zadnje večerje! — Ali vendar, priterditi moram, bičani Odrešenik s ter-njevo krono na glavi da mi še veliko bolj dopadc in seza v serce. Imetnik je prav čutil, kar jo delal. Precej se pozna, da je živo veroval v Kristusa in serčno ljubil ga. Gospod - zvezan s ternjevo krono na glavi! telo sama runa — vse /.ulito s kervjo. — kervavc kaplje mu kap-Ijejo s čela iu krope zemljo, — bolest mu kerči žile. — judje se razkačeni sučejo okoli nedolžnegu Jagnjeta. — iu Jagnjc. kako stoji tu v se milustljivo in Ijubeznjivo do to-gotntzov! Obličje, oko. ves ves je sama ljubezen. Die ki ga gledam, jasnejše so mi njegove besede: ,.Pridite k meni iu učite sc od mene, ker jaz sem krotak in i z serca ponižen. Tako mi je, kakor da bi ta moj Gospod veleval. •) _t clet.ro il veseovo Knrico (di N ildenstcin) li i Fchbrajo 1394, il sinodo dioccsano. nel »pialc reslar-mo cast;?a»i sei canonici di Tricstc in ducati d" oro vcnticin<|uc per uno; li canonici iti Jluizia in lire vcnlicin«jui- per ciascbcduno: il pievani di < rc-novizza. Cossana, I.onclie, Tomaj. Itozzo. Kruscbezza. lire ccnto per ciascbcduno, con il decano di Trieste asticmc." Storia cronozralica di Trieste lbti3 pag. 77. — Pis. ,,Idi in od mene se uči terpeti." — Nič menj ginljiv mi ni pogled na milega Odrešenika na krizi. Kakor sc meni zdi. to je delo kakega davnega umetnika. Kolika veličast mu sije i/, obličja, knlika iz tega božjega očesa! Jagnjc lložjc umira in zmeguje, gotovi svojo zmago na križi, umira za grehe, zmagoslavno umira! Mati joka pod križem. — okoli pa so ti zaničevavci iu sovražniki; smert mu igra okoli ust. Božjemu Sinu, ob bledih ustnah; zdi sc mi. kakor da hi ga slišal, kadar kliče: ..Oče odpusti jim, sej ue vedo. kaj delajo!" C'c grešnik le obraz pogleda in sliši tc besede, res ne more, -- ne sme obupati. Gospod prosi Očetovega usmiljenja sovražnikom, ki šc poslednji trenutek besno množijo Njegovo bolečino, da bi jo >c hujše razdražili. — In ta Gospod bi nc vslišal tacega grešnika, kteri sc s skesanim sercem oberne k njemu, kteri ga zaupljivo prosi odpušenja? — Kes čudim sc. gospod, od kod ste dobili toliko neprecenljivih biserjev. Podoba poslednje sodbe, zdaj-lc sem jo zagledal, o da bi jo imel. v vsaki hiši. Polno knjigo misli in čuti je v nji: veličasti nada iu groza — vse to siji? iz nje. Odrešenik na olda-cj|, — sredi neštevilne nebeške množice, kako gre sodi* zemljo iu dat vsacemu njegov delež! — Kako imenitno jc umetnik izobrazil radost, blaženo veselje izvoljenih, ki je Gospod mignil jim za seboj v svojo slavo! .loi. groza me napade, ko pogledam trumo teli zaveržcncev. Obupljivc imajo obraze — vsak drugač. Iii ta propast v večne muke. v ktero jih žene pravični Gospodov meč... O groza . strašna groza ! besedo mi jemlje." ..Gospod, vi ste bogati! — Ali, ljubi gospod, ne zamerite mi: tudi vi pojdetc preti Božji sodnji stol. Morebiti le nekoliko dni šc — in življenje se vam izteče, večnost nastane. O. prosim vas /.a Boga ljubega, pomislite na to! Ali morebiti ste žc pripravljeni, da bi mogli, tla bi z lahko vestjo smeli stopiti Vscvedoccmu pred obličje preti sodnji stol? — O mislite, tla se pripravite." Stari gospod jc ves čas dosti poteipežljivo poslušal Jaz sini govoril prijazno kakor mi je serce velevalo, pu tudi pazil, ali in koliko mu besede senc ganejo. In hvalo Bogu! prijemale so se ga. Zmiraj pazlivše je poslu-al. iu pogledoval: zdaj mene zdaj podobo, o kteri -cm govoril. - Dogovoril sem. Iu takrat je vzd.hnil iu z vso močjo vskriknil z bolečim tresočim glasom: ..tMi! »la nobenkrat nisem mislil ua to! Mnogo let sem gledal te ljube obraze v.-ak tlan: ali nobenkrat mi niso posvetile take misli v glavo. Gledal sem jih. čudil sc jim. ali »amo zarad take umetnosti. Zdaj še le se mi je razvedrilo, zdaj se le vem. kaj iu kako bi se bil mogel učiti, koliko lahko nau« il sc z njih Sedem iu sedemdeset let sem zapravil nu zemlji; - moje življenje pojemljc — in zakaj bi skrival? z eno nogo že stojim v grobu! — Oh. Bog moj! moj« grehi! moje grešno življenje! — Gorje mi. oh gorje! Ker reve/ sem. velik grešnik. — Zgubljen!" Glava kinkne ubogemu starčku: z oči so se mu vlile solze kakor de/., i/, serca >c uiti izmikajo bolestni vzdihi, in iz persi goiki jeki. Molčim nekoliko časa; z ginjenim sercem gorice hvalim Boga za to veselo zmago Njegove milosti. da se jc otajala ledena duša. t Dalje nasl.) B. v ne k pridnosti* sag rešene k rednosti buditi. „1. c n uli j c kakor z lužnatim kam njem posut, i n v s i z a n i č I j i v o govore od njega. I.e n u h j c kakor z v o I o v j c k o m o m c t a n ; in sleherni, ki s c ga dotakne, si roke o t r e s a." To so besede modrega Siralia (22. 1. 2) in naznanujejo. da leni človek, ki noče delati, si nič za čednost nc prizadeva, bližnjega kakor trot nadlega. — taki človek jc ..kakor z lužt.atim k a m njem posut." to jc, poln naj gcrši nesnage; ..vsak .-i roke otresa. če se ga dotakne." to je. vsaki se ga bon" in želi znebiti, ker njegova lenoba ga za služb« Božjo in čl iveško nepripravnega dela. ..Kdor njemu, ki ne posluša, kaj pripoveduje. je kakor on. ki budi spijočega iz terd nega s p a u j a. K «1 o r neumnežu modrost razklada. n s p i j o č im govori; i u konce govorjenja reče: Kdo je ta?" (Sir. 22. 8. !».) Neumnež je tukaj hudobnež, ki mu je pregreha voljo spačila. Zaspanec je nejevoljin, če ga kdo budi iz spanja, enako hudobneža jeza lomi. kadar ga kdo opominja, svari, ali mu kaj svetega pripoveduje. ..Kdor ii i v dobrem umen, se n e d a izučiti." (Sir. 21. II.) Težko je kaj opraviti s človekom, kteri je v dobrem nevedin iu v hudobii zagoveden. ..Kakor podčrta hiša jc bedakov a modrost; i u n e r a z u iii I j i v e b e s e d e so n e u m n c ž e v a u č c-nost. Nauk je a kotniku kakor železje na nogah. i n kakor i o č ne ve z i na d c s ii : r o c i. A b o t n i k p o-v z d i g u j c svoj g I a s v s m e h u ; m odri m o ž pase komaj tiho smej a. (Sir. 21. 21—23.) V bedakovi glavi je vse zmedeno iu razveriženo kakor v razdjani hisi, kjer je vse sem ter tje razmetano, pravi llreiitano. Neumnež v hudobii. ki hoče pa vender modrovati. govori kakor bi otrobe vezal. Njemu je zopern zdravi iu trezni nauk, ki ga uči Cerkev in Božje razodeiijc. On si domisljuje. da ta nauk mu prostost ali svobodo v železje deva. torej ga isc otresti kakor železje in iše prostosti v naukih iu djanjih, ki ua-protvajo vesti. Cerkvi in Božjemu razodenju. Kavno s tem pa pride v naj hujši nasprotje, v pregreho, ter v okove, kajti Ic postava, kakor uči apostelj. človeka prostega stori. Bedak kratko in malo ne razume besed sv. Iliiha: ..N a u k je r a z u m n e m u zlato I c p o l i č j c . in Kakor zapestnica ua desni r o c i." (Sir. 22. 21.1 ..S i u ! /. mladega u k s p r e j e m a j. i u naj d e I boš modrost do sivih las." (Sir. (i. IS.) ..Pojdi k mravlji, o lenuh! iu ogleduj njene pola. ter se uči modrosti. Ona nima vojvoda. ii e učenika. ne oblastnika, pa si v e n d or po leti hrano pripravlja, in ob žetvi nabira, kar v ž i-v a." i Preg. li. ti - -lennh. doklej boš spal?... Nekoliko boš spal. n c k o 1 i k o dremal, nekoliko roke k r i ž e m d e r ž a I. da bi spal; in p o m a ii j k a n k a n j e bo prišlo k tebi kakor popotnik, in r e v š i u a kakor orožen človek." (Preg. H. !i — II.) (Konec nasl.| MMogoitbe pri Marii MPeriri uri št rez-lah na tm oren/tkem. Nekaj let že se bero po uovinuh čudovite ozdravenja, ki so »c zgodile po razn h krajih na prošnje Matere II »zje. Tudi iz Kiuiijskcga je Danica nekaj tak. ga že povedala od Marije Pomočnice na Brezjah v 1.3. in Hi. listu, in \ 25. I O.l V,ve stilic lia D deiiskem. IIjVIIo pO sv. Mitevžu bo obletnica, kar se je pričelo obilno romanje na Brezje k podružnici mošiti^ke fare blizo Kadoliee. zatoraj naj povem, kaj poM-bnega se ie to leto tukaj prigod lo: I. Čudovit.. ic ozdravela Marija Tavčar 22. kimovca I ^»»3, kakor je bilo p»pi-aiio v Danici lil. li-;. |. |. \aj pa se se pridene Mikaj. kar je o tem pi-al duhoven c. go-p. Mu-hovte. duhovni p m v llegnjah. II. Čudovito je ozdravela Mari.:a Jane 2. vinot >ka 1*03. popisano v Danici 15. l.-m |. |. (;„>p. Muhovcc I iu II takole popi-nje: 1.) Mica Ta ve ar. rojena 2*. *Več. 1*16. je ležala 12 tednov bolna, božjast jo je hudo lomila iu vila tako. da »o kosti pokale. V ti bolezni sc ji je desna noga v koleni sključila in od kolena naprej jc vsa noga mertva postala. — 16. tednov jc po bolezni po bergijah hodila, med tim časam je pa zmeraj zdravila imela. — Potem se ji je sanjalo dvakrat zaporedoma, da je šla v cerkev na Brezjah po bergijah, iz cerkve pa brez bergelj. In to se jc res zgodilo 22. kimovca 1863, ko je bila po sv. maši v cerkvi ostala iu je Marijo prosila, da bi se nje sanje spolnile. Noga jc bila poprej prav na kljuko kriva in se v kolenu ni rtič vdala. 2.) Mica Jane, rojena 27. grud. 1841. jc bila 11 let stara, ko je zbolela. Na rudne viže jo je bolezen krivila in lomila tako dolgo, da ji jc desno nogo popolnoma končala. — Dve leti je bila bolna, da je ležala; potem je še kake 4 leta mogla pa zimi zavoljo bolezni ležati. Poka-zena noga je bila v členu prav zlo, nekoliko pa še pod kolenom zasukana, tako, da je bila peta spredej. Moči ni imela v nogi nič; noga je bila veliko kraji in Ulj drobna, taka kakor pred boleznijo v 11 letu. ker poteui ni bila nič zrastia in se ni nič zredila, iu tudi ne podaljšala; v kolenu se ludi ni nič vdala iu bila jc na kljuko kriva. Kadar je klečala, se je malo operala na koleno. Po pervi bolezni ni nobenih zdravil rabila, to je. od 13. leta. Stara je bila 22 let, ko se ji je noga stegnila. Zgodilo se je 2. vinotoka 1863. Zaupanje je imela tako. da je čevelj že na Brezje nesla seboj, da se bo tam obula. Povedala mi je, tla je sb po kolenih trikrat okoli altarja. ko v tretje pride okoli, je vstala pred altarjem in stopila na zdravo nogo. iu ravno takrat jc bolna noga se stegnila. Kako se je to godilo, n:č iic ve, ker se je od groze in strahu vsa omamljena na tla zgrudila, in ne ve. koliko ča-a je tako ležala, ker je bila sama v cerkvi. Strah je obletel tudi druge, ki so jo vidili na nogi stati. III. Je Neža Tavčar, rojena Pavlic, i/. Mošenj . ki je imela celih ti let hudo bulo za ušesom, ktera jo ic posebno v deževju zlo zlo bolela in je bila ze tolika zrastia, da jc skor ni mogla več z ruto pokrivati. Sperva je opraševala veliko zdravnikov iu rabila tudi zdravila, pa vse ni nič pomagalo. Toraj je opustila vse in sc v Božjo voljo vdala, ker prav gotovo jc mislila, da bo kmalo mogla umreti, zla-ti ker so ji zdravniki rekli, da bo umerla. če ji to bulo prertžejo. Sliši pa od pervega na Brezjah čudovito ozdravljenega dekliča, toraj s posebnim zaupanjem hodi Marijo ua Brezje prosit, da bi ji od Boga dobila ljubo zdravje. Vsih Svetnikov večer čuti posebno hude bolečine za ušesom, da nc more spati. Vstane tedaj, se usede k peči, bula se predel e, bolečina neha. v kratkem je v anio z levico kaj majhnega premikati, sicer jo je noč in dan na pers h nosila. Ct/. leto pa ji še tri perst e na levici sključi. da si sirota ni mogla prav nič pomagati, rte jesti ne oblačiti se. Stara mati ji je kruha na ko-cc narezanega ua mizi pu-ala. kadar je mogla od doma ifi. da ga je reva poletu z u-?mi z mize pobirala. In v takem slami živi zopet T h I. Cuje pa perve cu l »vite »z lravenja na Brezjah. izrodijo se llogu in Mar.i. ter roma 5. listopada 1 V>3 k Maiii Pomočnici na Brezje. Prosi pu tam saniir to. naj Si zatnogla vsaj še dva persta na desnici gibati, da bi si sauia pomagala pri jedi iu oblačenji, iti »Ia bi smela vse jedila od kraja v/i vati. (Je namreč hči uboge vdove, gostje ali osebeniee.) Če pa je duši v zveličanje, prosi tudi popolnega zdravja. Pri pervi sveti maši ne čuti nič posebnega: o darovanji druge pa se prične roka tresti iu boleti, ter se trese ako dolgo da mine povzdigovanje. Po povzdigovanju se roka začenja sama od sebe potegovati iu razklepati med velikimi bolečinami, da ji je hotlo slabo biti. Zdaj v komolcu poči, roka se v zapestji in komolcu ob enem poravna ter po životu omahne, in tudi persti se začno gibati. Pri tretji maši zamore že roko brez levice vzdigniti in v naročje položiti; pri zadnjem evangeliji te maše čez 7 let zopet sv. križ ž njo naredi. NB. Zdravila je samo o začetku bolezni jemala, potem pa nikdar več ne. Tudi se sploh govori, da je bila tukaj neka oseba od Novega mesta ozdravljena, ki jo je popred hudo metalo. Popustil je berglo tukaj neki berač, ki pa je šel svojo pot in se ne ve, kje je zdaj iu kako mu je; in letos po malem Šmarnu neki mladeneč od loške strani. Za perve štiri o-zdravenja je tukaj prič na kupe. za posljednje tri pa, ki so bili ptujci, bi zamoglc njih fare pričati, zatoraj naj bi možje, ki bodo kaj takega zasledili, bolj natanjko popraševali iu očitno potem v Danici naznauovali; da se dogodbe ohranijo. V. Lah. Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Dancs-teden, to jc, 13. t. m. zvečer ob 6 so bili prišli mil. knez in škof lavantinski Jakop .Maksimilijan v Ljubljano. Sprejeli so jih mil. škof z več korarji na kolodvoru. 15. t. m. so se zopet domu vernili. — Sliši se, da se bodo latinske šole v Ljubljani letos pol mesca pozneje pričele, ker sc poprave ne morejo poprej doveršiti. Iz Ljubljane. Visokočastitljivo škofijstvo v ccrkvc-ncin glasniku naznaniijc naslednje nove slovenske katekizme, ki jih jc z njegovim privoljenjem dala natisniti c. k. za-ložnija šolskih bukev ua Dunaii : 1. Mali katekizem v vprašanjih iu odgovorih za katoliške ljudske šole. \a Dunaji 1863. V mehkih platn. ccna 7 kr. — 2. Veliki katekizem za katoliške ljudske šole v avstrijanskem cesarstvu. Na Dunaji 1503. Terdovez, s platnenim herbt. 33 kr. — 3. Keršanski nauk v vprašanjih iu odgovorih, za četerti razred začetnih šol. Na Dunaji 1SG3. V platn. Iierbtu 32 kr. — Pervi je zapovedan za 1. razred ljudskih šol; drugi za nedeljske šole; zadrugi in tretji razred ljudskih šol je dosedanji ..Kratki katekizem4' pri (Klenieus-u); tretji zgorej imenovani pa je za četerti razred. Po tem, zapoveduje v. č. škofijstvo, naj se vestno ravnajo vsi učeniki keršanskega nauka, da ho edinost v učenju. Z <«oren*kcga. Pomoto v zadnjem listu, da dela V o d u i k v T e r ž i č u taberuakelj za jezersko c e r-kev. popravite tako, da ga je delal Vtirnik v lladolici in ga je zdaj tudi žc postavil — ravno pred malim Šmarnom. — t». Vurnik jc naročil tudi za novo cerkev v stari Loki šest malanih oken. ki bodo veljale s postavljanjem vred 700 gold. Iz Tiiliiiiske doline, dan sladkega imena Marije Device. (Veselo; — žalostno.) Ali ste kaj zelo zid počastili? praša nejeverec pobožnega meniha, ki jc goreče molil pred podobo križanega Zvciičarja, na zidu uamalano. Prav živo sem premišljeval Kristusovo terpljenje, ktero je malar tukaj tako izverstno na zidu narisal, kajti veliko ložcj molim, kedar vidim lepo podobo pred sabo, kakor pa tačas, ko mi Ic samo moja misel take reči pred oči stavlja. Tako jc odgovoril prav umno dobri menili. Zunanja lepota hiše llozje vabi občutnega k goreči molitvi, iu lepo ozali-šana domača cerkev jc podoba lepili nebes, kamor si ubogi terpin na zemlji priti želi. V cerkvi pozabi ubogi kmet nadlog iu težav življenja in veseli ga viditi, da se trud njegovih /.uljev na oltarju lesketa; lepo opravljena cerkev je ponos cele fare. Iz teh namenov skerhui dušni pa-tirji spodbujajo svoje verne k ozališevanju Božjih hramov. Radostno prebira človek Danico, ktera nam od vsili slovenskih krajev pripoveduje, kaj sc godi za olepšanjc cerkva, iu serce se mu veselja taja, kadar vidi, kako da po oddaljenih krajih od vsih krajev pobožni romarji v lepo ozališauc cerkve prihajajo in Boga dušnih iu telesnih dobrot prosijo. Kaj taecga sc pač more reči o marsikterih krajih po Slovcnkcin, velja pa to posebno tudi o farni cerkvi Device Marije v zgornjem Tuhinu. Odkar jc cerkev lepo popravljena, oltarji nekaj novi nekaj obnovljeni, odkar novo lepo zvonjcujc k Božji službi vabi. povzdignila sc je pobožnost iu spoštovanje farmanov do domače cerkve in ob Marijinih praznikih in shodili jc vse polno vnaujih romarjev. Lepo znamnje današnjega časa . ki ima zraven veliko nap-čnega tudi marsikaj dobrega. Druga novica jc pa silno silno žalostna. — V Beču na spodnjem Tuhiiiskcm umeri jc v petek po malem šmarnu čverst fantišk fant. vojak na odpustu. Mali Šmaren se verne od Lazov, kjer se je nekoliko mudil, o mraku proti domu. Da hi sc ognil svojim zoperiiikom, jo krene [»od vasjo po travnikih. Njegovi zo-perniki. doma iz Pšajnovicc, ga ugledajo, uderejo jo za njim iu ga potolčejo tako. da brez zavednosti obleži in drugi dan dušo izdihne; njegova tovarša pa tudi hudo nakle-stijo. ..Kajn, Kajti, kaj si storil? Kri tvojega brata vpije k m c n i z zemlje do nebes! zaklical jc Bog pervemu morivcu; -- iu kdo popiše tudi zdaj strah in britkost ccle fare. v kteri sc zgodi kak poboj? Zene jokajo iu tarnajo možje žalostno glave otresaje milo zdihu-jejo: o Bog kam smo prišli! — Iu morivec? Bog ga ho sodil iu deželna pravica ^a bo kaznovala. — \li to vse sc počasi pozabi . kmetiški roba vsi sc bijejo in klestijo med seboj, kakor smreke, kadar naštel pripravljajo. Lanskega leta jc bilo brati po novicah, da so v badeu-ki deželi na Nemškem tri hudodelce morivec ob glavo djali. — ko se je bilo storjeno hudodelstvo po deželi razglasilo, nastal je taki hrup in taka nejevolja med ljudstvom, da hi bili gotovo hudodclnikc ua drobne kosec stergali. ko bi jih bili v pest dobili. Ko pa deželna pravica smeriuo sodbo nad njimi izreče in sc ima izpeljati. je pa ljudstvo morivec tako milova-lo, da bi gotovo lic bilo besede čcrhiiilo. ko bi bili poinilosteui. Tako se godi po svetu. Sam sem vidil. s kakšno serdit-uosljo jc lansko leto v Kamniku ljudstvo gledalo morivcu 5 otrok, ko so ju, kakor postava tirja. k raztelesovaiiju ubitega tirali. Med ljudstvom sc jc glas raznescl: ..Na mestu do-pcrncšcncga hudodelstva ju bodo obesili, da se bodo zgledovali nad njima!" — Nekdaj pripeljejo človeka, ki j^ bil tri osebe umoril, pred francoskega krulja k sodbi. Salež pa. ki je bil po šegi tistih časov na kraljevem dvoru, zavpije: Ta človek je le enega ubil; druge si pa ti, kralj. — ker ga nisi po pervem uboju končal! — Pravijo, da jc človeško življenje imenitno, silno veliko vredno; ali jest tega ne verjamem, dokler smertna rana po glavi, zlomana roka ali noga ni več vredna po omikanih deželah, kakor kakih 10 — 30 goldinarjev, enega uli dveh mescev zapora. Kaj ui to po ceni ? — „Jc bil pijan, ni vedel, kaj dela.*' — Skoda, da pravica nima za zverinjaste pijance kake hude postave; djauja bi potem utajiti ne mogli. — Zverinja terga, da lakoto potolaži, ali taki divjak pa tolče in tolče, zato »la tolče, in s tem sc pokaže junaka; to mu je potlej ustciije. ..Na, tukaj imaš drugo srajco!" je rekel oče fantu, ki je s stergano srajco prišel dotnii, pa Ic pojdi nazaj, dobro sc derži iu le iiažcni jih !" — Ali potlej more fant drugače biti, ko ga žc starec na boj pošilja? Le sreča, da ni sc več pobojev med fanti, ker se tako divjaško mahajo. ..Ac-tas patent um ucipiam tulit iie<|iiiorcs nos," to/.il je /e ue- kdaj ajdovsk pesnik. Naj bi oče malega divjaka, ki se ihte po travi valja, s šibico našeškal, da bi imel rudeče klobase, kako dobro bi svojeglavčku storil, ker bi mu termo iz mlade buče izbil. in koliko britkih ur bi si prihranil. Otrok je še neumen, sejne ve kaj dela; bo že bolji. ko malo k pameti pride. Tako zagovarja slepa mati svojega ljubčeku, ko ga oče v strah jemlje. Očetu se še dobro zdi do srove moči svojega divjaka; mu pri delu verlo pomaga. .,Drugi ljudje pa mojih otrok ne bodo tepli, jih že posvarim, in moj Mihce tudi v šolo ne bo več hodil . zato ker mu je šolmoštcr malo brezovkc dal pokusiti," zadere se togotno fantova mati. Ali iz Milica zraste prav zali rogovilež, mu teme prošnje ga m* oiuece, očetove oblasti nc pozna , in tako nakoplje celi hi-i. do-likrat celi fari veliko hritkost in žalost, iu starši se spogledujejo, se čudijo iu eden druzega prašajo, od kod vendar to izhaja, da so naši otroci tako nerodni? Sej vender ni nobeden naše žlahte tako neroden! Tedaj: Gasite ogenj, dokler še v pepelu tli. — I'r i s t a v e k. S ponočevanjem, nečistimi zvezami in hudo kletvinjo se mladost hudiču zapiše, z opušenjem velikonočnega obhajila to zavezo zapečati; potem pa se taki človek kar urno prckucujc z brezna v brezno vsega hudega. V take nesreče pa zajde naj rajši mladost, ki se je poprej že na pasi, pii kopanji id. nraviio spridila in po-hujšala To vtegnejo biti viri hudega, zraven tega, kar je v spisu omenjeno. Vr. Iz Sinartmi. V naši fari je božja pot sv. .lošta na Goli. I.etos sem pregledoval pri štautih listike na cukre-n.h rečeh: nekaj nespodobnih sem tudi vmes našel in proč odtergal: nisem pa vedil dobro povedati, kje se pošteni napisi v l.jubljani kupujejo. Povejte vender po Danici, kje sc taki li-tiki v Ljubljani dobivajo; iu če se dobivajo? S prijateljskim pozdravom itd. J. K. Odgovor. Dohičkarija iu samopridiiost. ki se iz ljube/ni do denara pohujšanja in pt-kla ne boji. dostikrat tudi vedoma sega po spotikljivih listikih iu napisih, ki vne-majo k ti-ti pregrešni ljubezni, i/, ktere izhajajo zraven di u/ h ncsn c v elikrat tudi strašni pretrpi iu poboji. Li-stiki s rtdnimi in nespotikljivimi napisi .»e dobivajo pri g. Matiju i; c i hc rji zraven sprthajališa ..Zvezde" | Stem-ailcc I. Vedili |>a je. da ti napisi nimajo namena za grešne zaveze, lemuc za nedolžne spomine otrokom, prijatloiu itd. Oni imajo namen, takim zvezam nasprotvati. kakoršen namen mora v-akdo imeli, kdor ljubi Slovence iu želi njih blagra. Vr. Iz Zii/cnlicrkii. Od vsili strani dohajajo veseli dopi-i po ..Danici" in ..Novicah" o napredku ljudskih uči-ven. Iludi hi se ludi mi pohidiuli; rečeno a bodi zastran | o-lop;a. da šola je tukaj od terga v>e predeleč. iu otroci tri ki morajo hoditi po sUrmem klancu sj šolskih učenost pobirat; — za otroke vse fare je pa šola silo premajhna. Ha so otroci hribini, v idilo sr je zlasti pri izpraševanji keisatiskcga nauka. S pohvalo omenimo izpraševanja v Dvoru, kjer so otroci v v sili rečeh jako lepo kazali. da jc njihov učenik g. Dular mož. ki ga pravi duh navdaja: vidilo se je. da ni le nekter h otio\ ..ohrihlal" za eksameii. temuč kazalo se je pri vsacem učencu, da se je uritrij / njim trudil. —- Ni mi | št. Vincencij 2s. vel. serp. 1^04. Dragi moji! Dan za dnevom pričakujem kaj sporočila od Vas iz svoje predrage domovine, pa zastonj; čudno se mi zdi. da (ako dolgo nobenega listu od Vas ne dobim, saj sem Vam vender že trikrat pisal, ali morebiti niste mojih listov prejeli, a i i se je vaše zgubilo? — Vem, dragi moji' da sc večkiat pii jedi ali zvečer pogovarjate: ,.Kaj nek Jakop počnč, kod hodi. kako se mu godi?" Mislite si. kako se mi je v Ljubljani v semeniši godilo, kako sem bil zadovoljiti; — ravno lako je tukaj. Vstajamo zjutraj ob svoji uri. opravimo jutranjo molitev, gremo po zajuteiku k sveti maši, in potem hajdi na delo k učenju: Jaz se učim nekoliko bogoslovskili reči, potem angleškega in francoskega jezika: oh enajstih nas pokliče zvonec k jedi. Ko odkosimo. gremo v cerkev sv. rešnje Telo počastit, potem smo kake dve uri prosti in ob dveh se zopet začne učenje. V" prostih urah o poldne, ko se drugi v drevoredu pred samostanom sprehajajo, ju/, večji del glasovir igram, in sicer uaj raj še Hiharjcvc pesmi, ki smo jih že doma tolikokrat skupaj prepevali, iu vem, da jih še zdaj, če ne vsaki večer, veuder vsako nedeljo zvečer pojete. Ker so me bili gospod vodja za orglavcca pri vsakdanji šolski maši izvolili, prestavljam naj lepši slovenske pesmi v nemško, ter jih po Hiharjevih napevih. ki so mi lako pri sercu. v cerkvi pojemo. Vsim neizrečenu dopadejo. — Od dveh do šestih mora biti vse tiho iu se učiti. Med tem časom je šola. iu sicer •) Akoravno je nekaj malo reči iz tesa pisina že znanih, smo vender dali skorej vse pismo natisniti, da sc pomen nc terj^a Vred. za vsaki oddelek euo uro. za bogoslovce posebej, za tno-droslovcc zopet posebej itd., ko eni končajo, pridejo drugi na versto. Ob šestih je večerja, in po večerji gremo na sprehod, ob osmih je večerna molitev, kompletorium, in ob 9tih mora vse spat iti. Tako mine hitro dan za dnevom v popolnoma zadovoljuosti. Zdaj pa imamo počitnice in se vsaki le uči, kolikor iu kar se mu poljubi. Jez se učim tudi zdaj vsaki dan kakih pet do šest ur, ker potreba priganja, morebiti me žc pred letom vis. čast. škof v Mitie-soto pokličejo. Tu so sc začele počitnice žc pervega julija. Veliko slovesnost smo imeli ta dan, ki je terpela celi dan, in grozno veliko ljudi se je zbralo od vsih krajev. Ob osmih smo imeli slovesno sv. mašo z orkestrom, po masi pa se prične slovesnost z muziko, sledila sta dva prccej dolga angleška govora, potem so eni učenci izverstno gla-sovir igrali in eni bili z lepimi darili obdarovani, za tem sledi lep ucitišk govor, ki slovesnost /.a dopoldne sklene. Popoldne pa so igrali veselo igro v petih oddelkih, vmes jc muzicirala nekaj naša muzikalua družba ^banda), nekaj [ia se jc igralo na glasoviru. »Se le zvečer so sc ljudje počasi razšli. Pri tej priložnosti sem nujšel nekega Slovenca, iz Dolcnskcga doma, ki je že trinajst let tukaj, pa mu vendar slovenska beseda šc gladko teče; kaj vesel jc bil, ker že več let ni slišal milega niaterucga jezika. — Tu je ostalo samo nekaj bogoslovcev in kakih 15 učencev, ki zavoljo vojske ne morejo domu; popred pa jih je bilo veliko število, ker tu so začetne šole, gimnazija, bogoslovje iu sploh vseučiliše; kar se kdo hoče učiti, ima tu priložnost, zakaj učeniki so izverstni in učeni možje. Kavno tako so taki samostani za Ameriko, kakor so bili v srednjem veku (po Evropi in drugod j, kjer si je učenost zavetja iskala in ga tudi našla. Kako so nekteri mnihi vender učeni še celo tukaj, večji del v tej zadevi še neolikani Ameriki, je skoraj neverjetno; posebno izverstnih modro-slovcev, maiarjev in muzikaluih umetnikov je več. — -\e veliko pozneje pa je bila enaka slovesnost v krasnem sa-mostauu usmiljenih sester, ki ui daleč od sv. Vincencija. Tu je Kaj veliko učenk, starih iu mladih, od <». do 30. leta. Prav izurjene so ene v raznih umetnostih, posebno v inuziki, ki jo Amcrikani neizrečeno ljubijo. Igrale so na čveterih glasovirih, na vsakem »Ive ob enem, zraven pa se jc sprem-Ijevalo s harpo, ki jo je samostan prejel iz Monakovcga iz dvornega gledišu; vsa je z zlatom okiučaua in je neki grozno veliko veljala. Pri tej slovesnosti sem naletel zopet Slovenca. namreč žc priletnega g. misijonarja „Stibil-a" iz Gorice, ki jc pa žc matmii jezik precej pozabil. Šole pu se tu popred končajo zavoljo prevelike tukajšnje vročine, ki včasi tako žgč, kakor bi človek pri ognju stal; bogi so debeluhi v taki vročini; meni pa nič ne de. Dozori pa vse kaj hitro, kadar prava vročina pritisne, žito še zeleno, jc bilo v malo dneh popolnoma zrelo in posušeno. Dela sc pu tu vse s strojbumi (jiiašinainiJ, seje se, žanjc , mlati, kosi itd.: pa sej bi skoraj ne bilo mogoče takih travnikov, kakor jih imajo, s kosami pokositi, tukili planjav žita z rokami požeti. Vse to gre s strojbaiui kaj hitro; iznajšli so že take, da se ob enem žanje in samo v snope veže, in šc celo take, da se ob enem žanje, mlati, čisti iu v žakclj deva; kadar je eden poln, se drug pristavi, tako da, ko jc vse odžeto, se tudi že lahko zadnji žakelj žita nese v žituico. Kaj ne; to je kaj vredno? Čudno jc, ko so tako prebrisani ljudje v tej zadevi, du so v verskih rečeh tako nespametni, da nekteri nič nc verujejo in se za Božje reči kar nič ne zmenijo; posebno katoličani so jim tem v peti. Veliko pa je vender tudi v resnici pobožnih, ki pridejo prav od daleč sem v cerkev; ali veliko je tudi takih, ki so tako oddaljeni, da le redko morejo v tak kraj priti, da kako sv. mašo slišijo; iu zatorej se lahko zgodi, da nekteri že odrašeni Amcrikani čisto nič ne vedo o cerkvenih opravilih iu navadah. Zgodilo se je pred nekaj časom, da pride žc odrašen Aincrikan v neko katoliško cerkev k sv. maši. Ko orgle zasliši, se mu grozno čudno zdi. kaj da iiiuzika v cerkvi pomeni. Kadar ravno to premišljuje. pride nek gospod s svojo gospo, ter mu pomigne. da naj sc ji ugane iu ji sedež prepusti. Ilevež v naglici misli, da sc bo zdaj morebiti nekoliko poplesalo, iu da mil tu gospod hoče svojo gospo za družico ponuditi, se hitro jame izgovarjati, da nc pleše, iu posmehovajc ga gospod osramoti. — Gospod bogoslovec l.ojze Plut, ki je. kar sem že v enem pismu naznanil, iz Havra nazaj šel, še nekterih bogoslovccv ali duhovnov iskat, je tudi zdaj . kaj v št. Viuccuciju. Dobil ic samo enega duhovna na Češkem, ki pride pod škofa v Du-bique. kjer je dosti Cehov. Tu imam dosti prijatlov: vsi me imajo prav radi, vedno sem vesel i vi zadovoljiti; samo misel, da morebiti Vi doma preveč žalujete, mi nekoliko veselje kali: pa pomislite, da nas veže terdua vez — molitev, in zlato soluce ob enem Vam in meni sveti. Kadar se namreč pri Vas zahodu približuje, pri nas pa vzhaja. \e žalujte tedaj; mislite si. da sc Vas vedno v molitvi spominjam, in sem srečen. Molite tudi Vi. da bi sc /a-mogel prav dobiti pripraviti za ta imenitni stan. kamor me je Bog poklical, iu bodite z menoj vred veseli iu zadovoljili. Sej se bomo, ako Bog hoče in nam ljubo zdravje tla, morebiti v malo letih zopet vidili, zakaj zdaj se lahko kmalo pride v Kvropo in zopet nazaj v Ameriko. Pozdravite prcscrčtio v mojem imenu hI. gr. III., pozdravite vi-*, čast. domače duhovne, gospod bogoslovca (i., recite mu. ako ho kam popotval, ali šel na kako novo mašo. da naj vse gospode duhovne, ki sc me spominjajo, prcscrčtio pozdravi; posebni tisti gospodi bogoslovci. ki bodo letos imeli novo mašo, naj sc spominjajo tudi nas v daljni Ameriki; tudi mi se bomo v duhu in molitvi z njimi pri slovesni pervi sveti maši sklenili iu radovali itd. Vaš vedno hvaležni siti Jak. Trobec, bogoslovec v sev. Ameriki. X a p i s: James Trobec St. Viiiccnt eollege P. O. \Vestiiiorelaud Cor. Peusilvaiiia Via: \Vien. Bremen. Nortli - Amerika. ii<{J je hej noret/a po širokem srefu ? ..Bogu. kar je Božjega; cesarju kurje cc-s a rje ve ga.*' To je zapoved božja. Katoliška Cetkcv se jc derži nepremakljivo, iu katoličan ui vreden tega imena, ako sc vseli zapovedi božjih in matere Cerkve rvc-to ne derži. Znani mavtarji ali masoni imajo v ustih Boga iu cesarja; v sercu pa nobenega ne. Oni deržave spodkopu-jejo, zato so pa uezdušui sovražniki tistih, ki so resnična in zavoljo Boga in vere zvesta podpora deržavi. Ild tod izhaja, da tako velik del dandanašnjih časnikov jezuite čerti. obrekuje, čerui, preganja, kolikor koli jim je mogoče, dasiravno sc mnogi še prav čisto nc zavedo, kaj delajo. ..Zagreb. i.ist" piše o Portugalskem: ..Tri leta jc. odkar so se jezusovci poveruili v deželo ( ua Portugalsko), od kodar so bili pred 300 leti pregnani. V tem kratkem času so si zidali že tri samostane. Za čudo bo to vsakemu, kdor se pomni, kako je liberalna stran v l.izaboni preganjala usmiljene sestre. Ali vlada je spoznala, koliko učenikov |i je treba za olikovanjc v azijatiskih nasclbah. iu to še bolj potem. ko so jezusovci v Makavu pričeli gimnazijo. Po tem takem je mogla vlada dopustiti, da si ta red tudi ua Portugalskem zida samostanov, vedoč dobro, da sc uni vstav ne more domestovati iz krajinskega ljudstva. Iz enacih vzrokov se je moglo pred malo leti dopustiti na Spaiijolskem, da se jc povernila družba Jezusova. Vlada se jc zbala za Kubo, ta biser untilskih otokov; temu strahu naj veči vzrok pa je bil ta, ker jc mladina s tega otoka začenjala hoditi v severno-amerikuuske učilnice, od kodar je priua- šala republikanske misli in meržnjo do Spanjolcev. Ni tedaj kazalo drugo, razun postaviti domače učiliša, ktere bi s svojo čverstostjo prcdobile prcbivavstvo, da ne bi pošiljalo sinov več na tuje po nauk. Zavoljo tega je izročila špa-njolska vlada jezuitom prelepi vstav v llavani. — Obe vladi ste sc tedaj prepričali, kako bedasta je bila izmišljarija, češ, da so jezusovci deržavi nevarni. Ob tistem času ste imeli obč kraljestvi nezmerne nasclbe, po kterih so ravno jezuiti imeli nar več opraviti h kerševanjem, iu pa da se stano-vavei po eni veri tesneje zedinijo z materjo deržavo. Za kratek cas njih preganjanju pa ste zgubile »Španija in Por-tugalija večidel čezmorskih naselitev. Zdaj jih zmedeni narašaj nazaj kliče, da bi jim rešili saj ostanek nekdaj silnih kraljestev. Tako sc malo po malo očišujejo vlade vraž zoper jezuite, ter je razun Picmonta in Rusije, očitnih sovražnic Cerkve, komaj kak izobražen narod, kjer bi med katoličani ne smeli jezuiti delati." — Kar so pa jezuiti, kakor posebno verni udje sv. Cerkve, to je vse katoličan-rtvo sploh za občinski red in deržavni blagor ter srečo vsega prebivalstva. Torej vse vlade in njih prebivavci, kteri so katoličanstvu neprijazni, delajo nc Ic v duhovnem oziru pregrešno, ampak tudi zastran svojega lastnega prida nespametno in telečje; — m vlade, ktere se freimavrarjem v roke dajo, so svoje lastne sovražnice. Rovarstvo rned Arabljani v Tunis-u, Algerii id. še zmiraj vre; maršal Mak-Mahon ga jc šel gasit; preteklo saboto je neki odrinil iz Pariza. Celo v daljni Kini maho-medani, imenovani Huligani, neki rogovilijo zoper vlado. Čutiti je, kakor bi duh nekdanjih časov bercal na novo v tem prenapetem ljudstvu. Med severno in južno Ameriko ferfota golobič z olj-eico; kdo si ve, če bo sedel na kermilo amerikanskih deržav ? Voz pomirovanja z Dancem se je ustavil in kar noče dalje; premirje je siccr 15. t. m. izteklo, vender pa obetajo , da nc bode nove vojske. V politiškili zadevah še ni bilo nikoli take zmedenije, kakor jc zdaj. Vse križem se govori in piše zastran zvez med vladami, pa noben človek za gotovo ne ve, ktere si pod plajšem roke podajajo iu ktere druge za nos vodijo. Čutiti jc, de nekaj sc na skrivnem godi, ki utegne zroh-neti. kadar bo godno. Dansko sc menda v pogajanji za mir na nekaj opira, ker sc velikima vladama lako silno kerči. Svitli cesar sklicujejo dalmatinski deželni zbor 26. kimovca. Močno se govori, da tudi avstrijanska vlada bo greškega kralja Jurja I za tacega spoznala. Ravuo to francoski iu belgijski listi Avstrii prištevajo zastran tako imenovanega imvega laškega kraljestva; toda izobčenega kralja katoliška Avstrija gotovo ne bo spoznala za kralja nad »krajinami, ki jih je po tolovajsko naropal. — Francoska cesarica Kvgenija je prišla 7. t. m. v Frankobrod in se je naravnost dalje peljala v topliec Schualbach. Prav veliko spremstvo ima seboj, torej menijo, da bo delj časa gostovala na Nemškem. Polilikarji so vohali, da tu sc vteg-neta tudi Napoleon in pruski kralj sniti, kar bi imelo po-litišk pomen. Bil jc pa prusovski kralj že te dni v Sclu\albach-u. Vender se sumi, da Napoleon sc bo konec mesca z njim snidel v \Viesbaden-u, Darmstadt-u ali Badeu-Uadnu. Ce bosta kak nov „einmaleius" skuhala, časnikarji nc vedo. Sv. Oee so se 12. t. m. med slavoklici neštevilnega ljudstva poverni I i iz Kastelgandolfa v Rim. Spanjolski časniki z otoka Kuba, ki se je zanesti, da niso pristranski, močno hvalijo Maksimilijaiiovo vludo, njeno napredvanjc in veliko zadovoljnimi v Mehiki. Mlgsp, Janez žl. Geissel, kolinski vikši škof, je umeri 8. t. m. V Malinu zbrani katoličani so v pismu verne vdanosti do sv. Očeta razodeli, da spoznajo duhovsko in deželsko oblast Njegovo, in pa da so se ondi zato zbrali, da bi edinost katoličanov vterdovali, katoliške djanja sproževali, ter pripomogli k brambi svoje matere, sv. Cerkve, kolikor to tudi svetni ljudje premorejo. Angleški misijonar Pritcliarri (r.Pričerd) v Taiti, ki je katoliške misijonarje tako strahovito preganjal, da jim jc mogla francoska barka na pomoč hiteti, je zdaj sam 8 svojo deržino prestopil v katoliško Cerkev. Njegova naj stareji hči je opravila *ta prestop v Berolinu in izučila se je v uršulinskem samostanu za učenico ter bo v svoji domovini temu poklicu sc posvetila. (Kat. L.) Lesniki, jabeika in tesni k«**. Nemški časniki pobirajo mnoge laži iz piemonških zastran briganškega vodja Croceo-ta. Pravijo n. pr., da je čez 600.000 lir naropal in odnesel, in še veliko druzega čenčajo. Resnica je, pravi „Armonia," da Crocco je bil 4 leta gospodovavec čez Bazilikato, da jc imel zbrano trumo 500 mož, vse na konjih, orožene in vredene. Ker je pa obupal, da bi se mogel nadalje ohraniti, je trume razpustil in se umaknil na papeževo zemljo (rajši kakor da bi se bil Sardinom podal); tukaj je bil vjet in zapert. Tako odlete vse obrekovanja, kakor da bi se papeževa vlada vdeleže-vala brigantovstva. — V Šašin-u na Slovaškem na božji poti čudežne Žalostne Matere Božje je bila 7. in 8. t. m. obhajana s silnimi slovesnostmi 300lctnica tega sv. kraja. Milostna podoba je bila kronana z zlato krono. Pričujoči so pili: kardinal Scitovskv, papežev poročnik z Dunaja, 2 škofa, blizo 20 iiifuliranih prelatov, 4 — 500 druzih duhovnov in najmanj 80.000 romarjev. MMnhorske spremembe. V ljubljanski Škofii. Ti-le gg. so prestavljeni in vmesteni: Mor. Goslar iz Mokronoga v Dole; Janez F lis, novoposv., v Mouokrog; Anton Hočevar iz Horjula v stari Log na Kočevskem; Tom. Baše I j iz Ipave v Horjul; Jan. Tomažič, novoposv., v Ipavo ; Ant. Za-kelj od sv. Križa pri Kost. v Sostro namesto Jan. K u-lavica, ki gre v vstav sv. Avguština na Dunaj; Drag. llofer iz Boštanja k sv. Križu p. K.; And. Vole s Srednje vasi na Boh. v Boštanj; BI. Petrič iz Podkraja v Šturjo; Mat. Erjavec s Cerncga verba p. Ip. v Podkraj; Ant. A h čin iz Zirov za eksp. v Begnjc pri Cirkniei; Jan. Romč iz Zatičine v Ziri za duh. pom.; Anton Kacin iz Metlike vZatičino; Jan. Safer, sem. duhoven, v Metliko; Jan. Ca dež, sem. duhoven, v Logatec; Jak. Vindišar iz Cirkcl v Kncžak; Valentin Sarah on od sv. Duha v Cirkle. — Cinerl jc 7. kim. č. g. K a š p a r S u b e I j, fajm. v Dobrepolji(R. L P.), in ta duhovnija je razspisana 10. t. m. Dobrotni tlarori. Za m i s. g. Pirca. V. č. g. J. K. 3 gold., saben-ka N. K. 3 gold. — Za afrik. m i s. Sabcnka N. K. 3 gold.; M. Gorjanec 1 gold. — Za pogorelce v Iški vasi. Iz Rova 2 gold.; — g. Fr. S. 85 kr. Pogorori z gg• ti op isorarei. G. M. R.: Fict. — G. L. v R.: Prav drago poslano in obljubljeno. — Gg. J. G. v C., — J. V. v C., — J. L. v Z.. — F. S. v P. in P. v D.: Za ta pot prepozno došlo; torej s hvaležnostjo v prihodnjem listu. — Gg. N. in K.: Scrčna hvala! — G. V. G. v N.: Ravnokar prejeli; želja se Vam bo z radostjo spoluovala. G. III.: Prihodnjič gotovo.