"DELAJ MI POŠLIČEK..."
Izdelovanje papirnatih cvetlic v Porabju
Marija Kožar Mukič
IZVLEČEK
„Delaj mi pošliček, té boš ti moja
vsikdar" - obljublja fant dekletu v porabski
ljudski pesmi. Če je dekle naredilo šopek in
se je tudi fant držal obljube, sta se o pustu
poročila. Sorodnice obeh so izdelovale šopke
za svate. Izdelovanje papirnatih cvetlic je bilo
značilno za ljudsko umetnost slovenskih vasi
v okolici Monoštra do 70. let.
ABSTRACT
„Make me a bunch of flowers, and
you'll be mine forever" - a lad promises his
girl in a Porabje folk song. If the girl did
make the bunch and if the lad kept his
promise, they were married at Shrovetide. The
female relatives of both made the bunches for
the wedding guests. Making paper flowers
was characteristic of folk art in the Slovene
villages in the environs of Monošter (Hung.:
Szentgothard ) up to the 1970s.
Izdelovanje umetnih rož sega baje časovno v obdobje kralja Salomona (ok.
965 do 926 pr. n. š.). Po legendi je že tudi kraljica iz Sabe tako preizkušala modrost
kralja Salomona, da ga je vprašala, ali lahko loči prave lilije od umetnih. Modremu
kralju je uspelo žive cvetlice izbrati le s pomočjo čebel. Predelava in umetniško
obUkovanje papirja na Daljnem vzhodu, predvsem pri Japoncih in Kitajcih, ima
večstoletno tradicijo. Od Kitajcev - ki so predelavo papirja odkrili - je prišel
papir v Evropo s posredovanjem arabskega sveta v začetku srednjega veka.
Prvotno so uporabljali papir v praktične namene (zavijanje, pisava, pokrivanje
oken ipd.), od 16. stoletja pa ga uporabljajo tudi v okrasne namene. Pod perzijskim
ali turškim vplivom je prihajalo v modo v uglednih krogih, da so pisah
ljubezenska sporočila na papirje, katerih robove so krasili s škarjami izrezani
vzorčki.
Izdelovanje umetnih cvetlic lahko zasledujemo v samostanih od 17. stoletja
naprej, in sicer predvsem v Avstriji, v katoliških kantonih Švice, na Tirolskem in
v pokrajini ob Renu, v Belgiji, Franciji, Šparuji in Italiji. Umetne cvetlice so
izdelovali tudi na območju nekdanje Avstro-Ogrske - na Češkem, Madžarskem,
217
Marija Kožar Mukič
Bogkov kot (kóut). Muzej Avgusta Pavla,
Monošter (foto M. Kožar). ¦ House altar
(kóut). Avgust Pavel Museum, Monošter
(photo M. Kožar). ¦ «Coin de Dieu» ( kóut ).
Musée d'Avgust Pavel, Monošter
(photo M. Kožar).
Mrliški venec (korona). Muzej Avgusta Pavla,
Monošter (foto M. Kožar). ¦ Funeral wreath
(korona). Avgust Pavel Museum, Monošter
(photo M. Kožar). ¦ Couronne funéraire
(korona) Musée d'Avgust Pavel, Monošter
(photo M. Kožar).
Slovaškem in v Sloveniji - pa tudi na Poljskem in v Litvi. Najbolj znani samostani
po izdelovanju umetnih cvetlic so samostan sv. Klare v kraju Nola pri Neaplju in
samostani sv. Nikolaja, sv. Jerneja in sv. Duha v Genovi.
Z izrezovanjem različnih motivov iz papirja so nastale tudi samostojne
slike. To se pojavi tudi v ljudski umetnosti 19. stoletja, predvsem na nemškem
jezikovnem območju. Medtem ko je bila ta dejavnost v zahodni Evropi
razširjena poldrugo stoletje, je bilo v vzhodni in severni Evropi za izrezovanje
papirja komaj kaj zanimanja. Edino na Poljskem se je razvilo v samostojno
ljudsko obrt. Do prve svetovne vojne so izrezovali papirje predvsem na
podeželju, danes se ti izdelki prilagajajo bolj potrebam in okusu mestnega
prebivalstva.
Na Madžarskem je znanih nekaj primerkov iz 19. stoletja. Danes le Slovaki
na Madžarskem izdelujejo senčnike za svetilke iz papirja v okolici mesta
Békéscsaba (blizu romunske meje).^
Cvetlice in šopki - kot simboli ljubezni - se pojavijo v ljudski umetnosti
Madžarov v motivu »ljubezenski par s cvetlico". Šopek, cvetlični lonec je med
1 Verebélyi Kincsô, Ollomuvészet. (Umetnost škarij.) - V: A hagyomâny képei. Folklor es Etnografia
74. Debrecen 1993, str. 43-48.
218
"Delaj mi pošliček..." Izdelovanje papirnatih cvetlic v Porabju
Šopek (korina) na klobuku zvača. Muzej
Avgusta Pavla, Monošter (foto M. Kožar). ¦
Bunch (korina) on a wedding guest's hat.
Avgust Pavel Museum, Monošter (photo M.
Kožar). ¦ Bouquet (korina) sur le chapeau de
«zvac». Musée d'Avgust Pavel, Monošter
(photo M. Kozar).
Družičin šopek (pagejt) in znački (korinice) za
družico in druga. Muzej Avgusta Pavla,
Monošter (foto M. Kozar). ¦ Bridesmaid's
bunch (pagejt) and badges (korinice) for the
bridesmaid and best man. Avust Pavel
Museum, Monošter (photo M. Kozar). ¦
Bouquet de la demoiselle d'honneur (pagejt) et
les décorations de poitrine (korinice) de la
demoiselle et le garçon d'hormeur. Musée
d'Avgust Pavel, Monošter (photo M. Kozar).
fantom in dekletom, nad njuno glavo ali pred nogami. Dekle pogosto drži cvetlico
tudi v roki. ^
Domače izdelovanje papirnatega cvetja na podeželju se je tako na
Madžarskem kot Slovenskem razširilo iz nunskih samostanov. Njegov namen je
bil dekoracija bivalnega prostora, okraševanje hišnih bogkovih kotov, predmetov,
ki so jih uporabljali pri najrazličnejših šegah in navadah. ^
V Porabju so papirnate cvetlice nadomeščale vrtne cvetlice od jeseni do
spomladi. Iz cvetlic so sestavljali šopke za krst, za vojaški nabor, poroko, pogreb.
S papirnatimi cvetlicami so krasili svoje domove, cerkve in obcestne križe. Skupaj
so jih izdelovale ženske in dekleta iz krep papirja (rülpapir). Ene so cvetlice rezale
(rezale), druge z nožem oblikovale (vövlekle), sukale (sukale), sestavljale (vkiiprédle),
ovijale žico z zelenim papirjem za steblo (povivale) ali robile (dojrobüe) trakove.
2 Verebélyi Kincsô, A szerelem kertje. (Vrt ljubezni.) - V: Ahagyomâny képei. Folklor es Etnografia 74.
Debrecen 1993, str. 116-120.
3 Verebélyi Kincsô, Türelem rózsat terem. (Kdor rad potrpi, si rože sadi.) - V: A hagyomâny képei.
Folklor es Etnografia 74. Debrecen 1993, str. 121-127.
219
Marija Kožar Mukič
Demonstratorki izdelovanja papirnatih cvetlic Helga Škaper in Ema Vogrinčič. Muzej Savaria,
Szombathely (foto M. Kožar). ¦ Helga Škaper and Ema Vogrinčič demonstrate how paper
flowers are made. Savaria Museum, Szombathely (photo M. Kozar). ¦ Démonstratrices de la
fabrication des fleurs en papier, Mmes Helga Škaper et Ema Vogrinčič. Musée Savaria,
Szombathely (photo M. Kozar).
220
"Delaj mi pošliček../' Izdelovanje papirnatih cvetlic v Porabju
Za poroko (zdävanje) so glavnim svatbenim parom (svatba) izdelovali: šopke
(pagejte) za nevesto (snéjo) in družice (svabice), majhne značke (korinice) za nevesto
in ženina, za druge (družbam) in družice (svabice), za priče (starštne i starške) ter
šopke za klobuk in palico pozvačina (zvača). Nevestin šopek je bil bel, sestavljen
iz vrtnic (trnovi rouž), marjetic (Dpužefovi rouž), kal (kal), drobnih rožic (mali
drouvni rouž) in zelenih asparagusov (asparâtusofi. Družičin šopek je bil lahko
rožnate ali modre barve, sestavljen iz nageljnov (kltnčecofl, plavic (pšenični
modrijacofi, spominčic (spominčic), brogovit (króflovi rouž), zvezdic (zvejzdic),
potonik (risóuski rouž) in asparagusov (asparâtusof).
Le malo žensk aU deklet je znalo izdelovati šopke (korine) za klobuk
pozvačina (zvača), vojaških novincev (regrutof) in za god ter s šopkom, ruto ali
trakovi okrašeno pozvačinovo palico (róugef). Šopki so sestavljeni iz 3-6-12 vej
(vejk). Cvetlice so izdelane iz svetlikastega papirja. Zvač je imel klobuk s šopkom
na glavi le takrat, ko so svatje (svatba) plesali. *
Ta šopek so si potem ljudje sposojali. Ko je nekdo imel god, so mu zimaj na
oknu — na pisani ruti (törski vacalejk) — pripravili šopek (korino), dva litra vina
ki dva kolača (bejkli). Nato so zavriskali in zbežali. Ko je slavljenec odkril, kdo
mu je prinesel darilo, ga je povabil na pijačo (korino so zapâjali).
V prvi polovici 20. stoletja so v sobah še imeli v kotu nad mizo bogkov kot
(kout) z razpelom ali Marijinim kipom, obdano z vencem iz papirnatih rož (venec)?
(V srednjem veku so si redovnice postavljale v kot svoje sobe - kjer so molile -
Jezuščka, ki je bil oblečen v lepe obleke.)
Domače izdelovalke papirnatega cvetja so krasile tudi notranjščino cerkva
ob slavnostnih priložnostih (birma, zlata maša ipd.). Izdelovale so svetilke
(lampaše), verige (lance), košarice (kórble) in lončene cvetlice (tejgline).
Pogrebne vence so nekoč izdelovali le iz papirnatih cvetlic. Trakov z napisom
ni bUo, saj so vence nesH le sorodniki. Bel trak je bil le na majhnem vencu z
belimi cvetlicami, ki so ga položili na križ. Trakove robiti (dójrobiti) je znalo le
malo žensk. Mrliški venec (korono) so izdelovaH za pogreb neporočenega dekleta
ali fanta. Položili so ga na krsto in z njo vred pokopali.*"
Izdelovali so tudi posamezne cvetove: astre (mesnice), krizanteme (vsisvécove
rouže), marjetice (Dpužefove rouže), plavice (pšenične modrijače), nageljne (klinčece),
narcise (narcise), popke (bómbrike), tulipane (tulipane), vrtnice (trnove rouže).
Papirnato cvetje so kombinirali tudi s svežim zelenjem (rožmarin, asparagus).
¦i Gda so na štolingo šli, so to korine meli na klobuki, pa dosta pantlikov. Steri je več pantlike emo, tisti
je bole eričen (slaven) biu. Tou je pomenilo, ka dosta ciijvalon, dosta zlate ma. Klobuk je njava dekla mogla
gorokinčati, sestra au mati nej smejla tou narediti. Zato si je pojep na tisti čas mogo deklo spraviti." (Inf orma torka
Helga Škaper, Gornji Senik)
5 Inda so v iži, v kauti meli dva posvečnjeka pa eno razpatké ali Marijino podoubo. Pa so tam ništemi
to vence meli kouli. Tou katoličajnd." (Informatorka Ana Unti, Gornji Senik)
* Če je dekla mrla, prva Uki se je oženila, so ji napravili korono. S papira, da živi rouž nej bilau, ovak
pa z muškatlove bejle rauže. Zato, ka je eške čista bila, nej je živejla v zakoni. Tisto je njeni slejdjen pagejt biiu."
(Informatorka Ema Vogrinčič, Gornji Senik)
221
Marija Kozar Mukič
V Sloveniji je bilo izdelovanje papirnatih cvetlic do druge svetovne vojne
značilna domača obrt, v Slovenskem Porabju na Madžarskem pa do 70. let. V
Sloveniji so pri izdelovanju umetnih cvetlic uporabljali specialno orodje, šablone.
V Porabju tega niso poznali. Oblikovali so le z rokami, uporabljali so le škarje in
nož za rezanje in oblikovanje papirja ter klešče za lomljenje žice. V Porabju
izdelujejo cvetlice iz krep papirja, povoščenih papirjev ne uporabljajo. Le redko
namakajo že izdelane cvetlice v vosek, da bi bile bolj trpežne (npr. pri pogrebnih
vencih, cerkvenih okrasih). Papirja niso barvali, cvetje so izdelovali iz barvnega
krep papirja. Najbolj pogosti izdelki so poročni šopki in šopki za priče ter svate.
Naborniki so nosili šopek na klobuku, ne pa na reverjih suknjičev kot v Sloveniji.
Ti šopki so bili podobni šopku pozvačina in ravno tako okrašeni z dolgimi
trakovi.^ Danes je le nekaj poznavalk oziroma izdelovalk, ki znajo iz krep papirja
izdelati cvetove in jih nato oblikovati v šopke in druge cvetlične aranžmaje.
Spomladi 1997 so Državna slovenska manjšinska samouprava. Zveza
Slovencev na Madžarskem in Muzej Avgusta Pavla razpisali natečaj za
izdelovanje papirnatih cvetlic in šopkov. Natečaja se je udeležilo šest žensk z
Gornjega Senika (Elza Wächter, Ema Vogrinčič, Helga Škaper, Cecilija Lazar,
Marija Cato in Ana Unti). Vse izdelke smo odkupili in razstavui v Muzeju Avgusta
Pavla v Monoštru v okviru Porabskih dnevov in prvega Državnega srečanja
Slovencev na Madžarskem konec maja 1997. Razstava je bila na ogled do 1.
decembra 1997. Ob pustu 1998 smo razstavo preselili v Muzej Savaria, okoli
kresa pa v Skanzen v Szombathel5m. Nekaj primerkov je na ogled tudi na razstavi
„15 let mxazeja" v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru od 3. julija 1997 do spomladi
1999.
LITERATURA
BOGATAJ, Janez: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana 1989, sh-. 183-184.
SCHIER, Bruno: Die Krmstblume von der Antike bis zur Gegenwart. Berlin 1957.
VEREBÉLYI, Kincsô: Ollomuvészet. (Umetiiost škarij.) - V: A hagyomâny képei. Folklor es
Etiiogrâfia 74. Debrecen 1993, str. 43-48.
VEREBÉLYI, Kincsô: A szerelem kertje. (Vrt ljubezni.) - V:. A hagyomâny képei. Folklor es
Efa\ogrâfia 74. Debrecen 1993, sti. 116-120.
VEREBÉLYI, Kincsô: Türelem rózsat terem. (Kdor rad potrpi, si rože sadi.) - V: A hagyomâny
képei. Folklor es Ebiogrâfia 74. Debrecen 1993, str. 121-127.
7 prim.: Janez Bogataj: Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana 1989, str. 183-184.
222
"Delaj mi pošliček..." Izdelovanje papirnatih cvetlic v Porabju
BESEDA O AVTORICI
Marija Kozar Mukič, diplomirana etno-
loginja, kustodinja Muzeja Savaria v Szombat-
helyu, v.d. ravnateljice Muzeja Avgusta Pavla
v Monoštru na Madžarskem. Članica slo-
venskega in madžarskega etnološkega društva.
Objavila je približno 200 strokovnih in poljud-
noznanstvnih spisov v slovenskem in madžar-
skem jeziku, med njimi tri samostojne, dvoje-
zične knjige o porabskih Slovencih: Slovensko
Porabje=Szlovénvidék. Ljubljana-Szombathely
1984; Felsoszölnök=Gomji Serdk. Szombathely-
Ljubljana 1988; Etnološki slovar Slovencev na
Madžarskem=A magyarorszâgi szlovének
néprajzi szótara. Monoster-Szombathely 1996.
ABOUT THE AUTHOR
Marija Kozar Mukič is a graduated'
ethnologist and curator of the Savaria Museum
in Szombathely, deputy director of the August
Pavel Museum in Monošter, Hungary. She is a j
member of both the Slovene and Hungarian
ethnological societies. Mrs. Kozar Mukič has
published about 200 specialist and popular
scientific articles in Slovene and Hungarian,
among them are three independent, bilingual |
books on the Slovenes of Porabje: Slovensko :
Porabje=Szlovénvidék. Ljubljana-Szombathely
1984; Felsoszölnök=Gomji Senik. Szombathely-
Ljubljana 1988; Etnološki slovar Slovencev na
Madžarskem=A magyarorszâgi szlovének
néprajzi szótara. Monoster-Szombathely 1996.
223
SUMMARY
"MAKE ME A BUNCH OF FLOWERS..."
Making paper flowers in Porabje
The custom of making paper flowers at home spread in the countryside of
both Slovenia and Hungary from nimneries. Their purpose is to decorate living
quarters, embellish house altars and objects used in a wide variety of traditions
and customs.
In Porabje paper flowers replaced garden flowers from autumn to spring.
They were used to make bimches on the occasion of baptisms, departure for
military service, weddings and funerals. Paper flowers were also used to decorate
homes, churches and wayside crosses. They were made from crepe paper by
women and girls.
hi Slovenia making paper flowers was a typical domestic craft untu the
Second World War, in Slovene Porabje in Hungary up to the 1970s. In Slovenia
artificial flowers were made with the use of special tools - dies. These were not
known in Porabje where the flowers were shaped by hand and only scissors and
knives were used to cut and shape the paper as well as pliers to cut pieces of
wire. In Porabje flowers were made from crepe paper and waxed paper was not
used. On rare occasions shaped flowers were dipped in wax to make them more
durable (e.g. for funeral wreaths and church ornaments). The flowers were not
painted because coloured crepe paper was used. The most frequent products
were wedding bunches and bouquets for the best men and wedding guests.
Boys leaving for their military service wore bunches on their hats, not in the
Marija Kozar Mukič
lapels of their jackets as was the custom in Slovenia. They were similar to the
bunches of wedding guests and similarly embellished with long ribbons. Today
there are only a few women left who know the craft and are stiU capable of
making flowers from crepe paper, arrange them into bunches and other flower
arrangements.
RESUME
"FAIS-MOI UN BOUQUET..."
La fabrication des fleurs en papier dans la vallée de la Raba
La fabrication domestique des fleurs en papier s'est répandue dans la
campagne slovene et hongroise a partir des monasteres occupés par les religieuses.
On la destinait a la décoration de l'intérieur, des petits autels domestiques («coins
de Dieu»), des objets divers, utilisés dans de différents us et coutumes.
Dans la vallée de la Raba, les fleurs en papier remplaçaient les fleurs du
jardin de l'automne jusqu'au printemps. On faisait avec ces fleurs des bouquets
a l'occasion des baptemes, des conscriptions, des noces, des funérailles. On
décorait avec eux les maisons, les églises et les croix au bord des chemins. C'étaient
les femmes et les jeunes filles qui les fabriquaient avec du papier crépon.
La fabrication des fleurs en papier était un artisanat domestique particulier
en Slovénie jusqu'a la deuxieme guerre mondiale, et dans la vallée de la Raba
jusque dans les années 70. En Slovénie, on utilisait pour la fabrication de ces
fleurs artificielles des patrons spéciaux, tandis que dans la vallée de la Raba on
ne les cormaissait pas et on créait tout a la main, en n'utilisant que les ciseaux et
le couteau a couper et transformer le papier et les pinces a tordre le fil métallique.
Dans cette vallée, on faisait des fleurs en papier crépon, on n'utilisait pas de
papier ciré. On trempait, mais tres rarement, les fleurs ainsi fabriquées dans de
la cire pour les rendre plus résistantes (pour les couronnes funéraires ou pour la
décoration d'église). On ne peignait pas le papier, on utilisait du papier crépon
de différentes couleurs. Les articles les plus courants étaient les bouquets de
mariage ainsi que les bouquets pour les témoins et les invités. Les recrutés
militaires portaient leurs bouquets sur leurs chapeaux et non sur le revers de
veston, comme en Slovénie. Ces bouquets était semblables a celui «pozvacin»
(ou «zvac» - personnage qui invitait les gens aux noces): ils étaient également
décorés de longs rubans. De nos jours, il n'y a que quelques femmes qui sachent
encore faire des fleurs en papier crépon ainsi que les bouquets et autres décorations
florales.
224