Leto VI., štev. 280 Ljubljana, četrtek 3. decembra 1923 Poštnina pav&ftraaa. Cena 2 Din sa l«h»|» ob 4. »jutra!, a Stane mesečno Din »5 —; u Inozemstvo Din 40'— DNbrcm Ogla«! po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/L — Telefon štev. 71. Nočna redakcija! od 19. ure naprej r Kna&ovi ul, St. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnišrvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36. loseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Teleion St. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celja, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavoda 1 Ljubljana St. 11.841 - Praha čisto 78.18» Wien,Nr. 105.141, Ljubljana, 2. decembra. Včeraj s« je izvršil slovesni in končno-veljavni podpis locarnskih pogodb. V London sto prispeli vsi glavni udeleženci locarnske konference razen Mussolinija, ki se je ustrašil grožnje angleškega delavstva. Prišel je francoski ministrski predsednik Briand. k podpisu s® je potrudil ne-le nemški zunanji minister dr. Stresemann. temveč tudi državni kancler dr. Luiher. Nista manjkala niti češkoslovaški zunanji minister, niti predsednik poljske vlade. V imenu Velike Britanije ni podpisal samo Chamberlain, ampak tudi sam prvi minister Bald\vin. Da je zraven vsega tega potekla cela ceremonija navzlic žalovanju za angleško kraljico materjo v znamenju veli kih slovesnosti, porneni pač, da sami udeleženci cenijo svoje dovršeno delo dokaj visoko. To potrjujejo predvsem govora francoskega ministrskega predsednika in nemškega zunanjega ministra. Briand ie dejal: »Zagotoviti morem v Imenu velike večine francoskega naroda, da ie vojna za vedno onemogočena in da je mir trajno zajamčen. Stresemann je poudaril: « Vojna je ustvarila skupnost med narodi. Ako bomo poginili. bomo poginili vsi skupaj.« Ali se da zamisliti v današnjem r^su. ko se še kadi iz vojnih razvalin, ko nas stotisoči pohabljencev in ostankov vojnih grozot spominjajo dan na dan na polpretekli kataklizem sovraštva med narodi, ali si moremo v danem trenotku želeti lepših govorov, boljših izrazov spa*^"tovan:a? 1 re»»"fno nas * ~'a-žijo londonske napitnice. ki bi pred nar ieti še veljale kot veleizdaja nad Francijo, Nemčijo, britanskim imperijem, nad takorekoč vsemi deželami sveta. V^hičeni smo nad dejstvom, da ie kaj takega sploh že mogoče. Seveda bo tudi londonskega navdušenja kmalu konec, ostala bo realna presoja uspehov locarnske konference in včerai obavl.ienega slovesnega podpisovanja. Predvsem je ponoviti, da je poleg vseh pomanjkljivosti in napak Locarno razveseljiv spomenik sodobne zgodovine Evrope. Nemci se smeio radovati Locarna. ako zro nanj s stališča, da pomeni ogromen napredek proti versaiile-ški mirovni pogodbi. Nemčija je ne le izsilila kot plačilo za svoj podpis občutne olaišave režima v Pcrer.iu, izpraz.ii-tev Kolna ln temu podobno. Ona teži n morda tudi doseže, da se ji vrnejo nekatere kolonije, da se ozemlje, kar ga ie še zasedenega, prej izprazni, da se ored rokom izvrši ljudsko glasovanje v saarski kotlini. Nemčija ie z Locarnotn zopet vmeščena med velesile, odprla so se ii glavna, glavna slovesna vrata ne-!e v Zvezo narodov, temveč sploh med arbitre sodobne svetovne politike. Franciji je Locarno olajšal skrb za obrambo na iztoku. Zanjo uspeh še vedno ostane pomemben, čeprav se mora zavedati, da bo locarnski pakt le v toliko meso in kri. v kolikor bo Nemčija ostala zvesta locarnskemu duhu. Trenutno oa ie podpis nove mirovne pogodbe hladilni obkladek za francosko republiko, ki ima usodsnolne težave s svoiim državnim srnsoodirstvom in jo pretres* težka politična kriza. Angliia more z veseljem zreti na delo svojih rok. Angleška diplomacija je •dosegla zaviden uspeh. Velika Britanija je zajamčila brez večiega riz ka mir vpadni Evropi in se ie konsolidirala v svoji poziciji — razsodnika. Voliv Al-biona na naš kontinent je temeljito zra-stel. Celo Češkoslovaški in Poljski koristi navzlic mnogim neizpolnjenim, a upravičenim željam podpis locarnskih po-godb. Zmanjšanje vojne nevarnosti na zapadu pomeni vsaj začasno zmanjšanje napetosti tudi v ostali Evropi. Fran cosko zavezništvo jima ostane navzlic ostroumnosti določb glede prekoračenja renske meje. Tudi naša država pozdravlja včerajšnje londonsko slavlje. Mi imamo močan interes na konsolidaciji češkoslovaške zaveznice in poljske prijateljice. Ravno tako veliko .ie naše zadoščenje zbog zmanjšanja težkih skrbi velike francoske republike, ki je bila na naši strani v težkih preizkušnjah. Včerajšnji dan je bil potem takem eden redkih dni skupnega veselja vseh ljudi in vseh narodov Evrope, ki so dobre volje. Zadovoljil je deloma ozke in terese nekaterih držav, deloma pa pravo globoko potrebo v vojni križanega, za mirom, delom, kruhom, svobodo hle oečega človeštva. Ce se bo hotel locarnski instrument izkazati dejansko in trajno koristnega, bodo morale mirovne težnje seči na vse narode in države, preživeti in končno premagaš ozke. partikularistične ovire. Papež obišče Assisi? Rim. 2. dec. z. »Tribuna® objavlja vest. ki io ie treba seveda sprejeti z veliko rezervo, da namerava papež ob priliki assiškega jubileja zapustiti Va-t;kan ter odpotovati v Assisi Splošna politična nervoznost Posledice pondeljkovih dogodkov v vladi in Narodni skupščini. Delo skupščinskih odborov. Beograd, 2. decembra, p. Na včerajšnji državni praznik so politični in vladni posli počivali. Dogodki nondelj-kove seje in zlasti incident posl. Vil-derja so tvorili predmet živahnih razgovorov. Ni dvoma, da je Radičevo pismo (glej podrobno poročilo na 2. strani) ostavilo zelo mučen dolem. S tem v neposredno zvezo se spravlja dejstvo, da ie bil popoldne klican gospod Radič na dvor. Avdijenca je trajala eno nro. Mnogo nervoznosti v radikalskih krogih je povzročil incident v pondel.ikovi seji ministrskega sveta, v kateri ie Radič za pretil s prehodom v opozicijo, ako vlada ne spreime stališče ministra Radojeviča glede Brodarskega sindikata. Današnji Jutranji listi obširno razpravljajo o tem incidentu. «Politika« beleži izjave vodilnih radikalnih krogov, da se s pretniami ne vodi politika sporazuma in da je delo po Radičev! metodi v koaliciji nemogoče. List ugotavlja, da radikalski krogi situacijo ne presojajo baš rožnato. Danes donoldne se je vršila konferenca gg. PašVia. Maksimoviča, Marka Oiuričičn, Triiko-viča in Ljube Živkoviča, ki so razpravljali o incidentu v zadnji seji ministrskega sveta. Pašič je Izjavil, da energično obsoja postopanje ministra Radojeviča in Stjepana Radiča. V slučaju, da se ponovijo take stvari v ministrskemu svetu, bo g. Pašič takoj otvori! krizo vlade in podal demisijo. G. Pašič je pooblastil g. Ljubo Živkoviča, da sporoči radikalnemu k!ubu, da bo vsak poskus kršenja discipline imel za posledico demisijo vlade. V radikalnem klubu vlada veliko razburjenje tudi radi postopania ministra Pavla Radiča. ki je v zadnjem hipu spravil v dva-najstine amandman, s katerim se ustav- ljajo vse agrarne pravde v Dalmaciji. Danes popoldne so imeli radi tega dalmatinski ln bosanski radikali pod predsedstvom poslanca Kom!.ienoviča sestanek. na katerem so zahtevali, da se ta amandman razveljavi. Poudarjali so, da je postopanje ministra Pavla Radiča nepošteno in da zahtevajo od vodstva stranke, da se taki nastopi onemogočijo. Sploh je vladala ves dan v enem kot v drugem klubu vladne večine velika nervoznost. Danes je vlada razpravljala o delu Narodne skupščine. Najprej Je imela vlada namen poslati skupščino domov za božične počitnice že takoj sedal. Ker na anketni odbor za slučaj dr. Lukiniča še ni dovršil svoiega posla, se skupščina ne more raziti. ker ima zakon o ministrski odgovornosti glede takih slučajev natančno predpisane roke. Jutri dopoldne ima anketni odbor zadnjo se-io. na kateri bo sestavil predlog za Narodno skupščino. Po današnji seji anketnega odbora so bili posamezni člani z'e!o rezervirani. Vendar je doznal Vaš dopisnik, da se je vel k del odbora Izjavil v korist dr. Lukiniča. Nocoj se je vršila seja ukaznega odbora ministrov. Razpravljalo se je o upokojitvi večiega števila državnih uradnikov. Jutri bo seja ministrskega sveta, ki bo rešila vprašanje dela Narodne skupščine in oa vprašanje spora z Vatikanom. Nocoj se Je o tem vršila konferenca ministra ver ln ministra zunanjih zadev. Izgleda, da v petek Narodna skupščina ne bo zasedala radi pravoslavnega praznika Vavedenja. Danes popoldne je imel sejo skupščinski odbor za zakonski predlog o obrtni banki. Razen tega se je vršila tudi seia administrativnega odbora Narodne skupščine in odbora za zakonski predlog o nošenju orožja. Vlada pripravlja znižanje uradniških plač Kako namerava plačati uradnikom dolžne diference. — Kolumbovo jajce finančnega ministra. Zagreb, 2. decembra, r. »Zagrefcer Tagblatt*, čigar direktor ima znane zveze z obema vladnima strankama, zlasti pa še z HSS, objavlja »iz dobro informiranega beograjskega vira», da je bilo vprašanje znižanja uradniških prejemkov v zadnjih mesecih ponovno predmet dolgih razprav in je resno nameravano za spomlad. Finančni minister ie tozadevno baje tudi že izdelal obsežen načrt. Postavil se je namreč na stališče, da more slediti izboljšanje življenskih razmer in sanacija državnih financ v Jugoslaviji le po splošnem močnem znižanju državnih .izdatkov, pri čemer pa pridejo seveda v poštev tudi prejemki državnih uradnikov in oficirjev kot najmočnejši izdatki v državnem proračunu. To znižanje je baje utemeljeno že z dosedaj nastopivšo pocenitvijo vseh živlienskih potrebščin, ki se bo po mišljenju finančnega ministra do spomladi še nadaljevalo in prineslo obenem tudi pocenitev stanovanj. Na podlagi teh prepozicij namerava finančni minister za 1. april 1926. de-setodstotno znižanje vseh prejemkov državnih uradnikov, čemer bo sledilo septembra 1926. še nadaljno znižanje za 10 odst.; do tedaj se namreč pričakuje nova splošna pocenitev življenja. Aprilsko znižanje za 10 odst. pa uradnikov ne bo takoj zadelo. Vsakdo dobi namreč mesečno svojo polno plačo, odtrganih 10 odst. pa bodo vpisali na konto državnega dolga iz razlike zadnjega povišanja prejemkov državi v dobro. To se bo godilo toliko časa, dokler ne bodo uradnikom dolžni zneski. ki znašajo skupno 450 milijonov, poravnani. Tako se bo država rešila svoiega dolga uradnikom, državni proračun pa ne bi bi! radi te postavke obremenjen. Tudi uradništvo prvega znižanja ne bi tako močno občutilo in bi bilo vrh tega že pripravljeno na novo znižanje v jeseni. Ker državni dolg oficirjem ne obstoja. bodo znižane njihove plače šele v jeseni. Seia Narodne skupščine Odgovori na vprašanja poslancev. — Minister za prosveto iz-begava odgovore. — Odbor za zakon o Obrtniški banki. — Seja finančnega odbora. Koncem seje je bil izvoljen odsek za pro- Beograd, 2. decembra r. Današnja seja Narodne skupščine ie bila izpolnjena skovo samo z odgovori ministrov na razna vprašanja. Finančni minister tir. Stojadinovič je odgovarjal na vprašanje pos!. St. Urojiča o nepravilnostih, ki so se dogodile o priliki iz menjave tlsočkronskih bankovcev. Oni bankovci, ki niso bili pravilno žigosani ali opremljeni z markicami, so bili odklonjeni. Poslanec Urojič se nI zadovoljil z ininistro vim odgovorom in ie naglaSa!, da so zakrivile to oblasti, ker niso bankovcev dovolj jasno žigosale ali markirale. Dr. Stojadinovič je odgovarjal nato na vprašanje posl. Dimitrije Vuiiča o prodaji prebitka tobaka družbi »Union«. Izjavil ie, da ie Jugoslavija postala glede tobaka izvozna država, ker pridelek vedno bolj narašča. Leta 1920 je znašal 9 236.000. 1. 1921. 11,924.000, 1. 1922, — 16 milijonov, L 1923. 20 milijonov in 1. 1924. ie 33,669.030 kg Mo-r.rpolska uprava radi svoje birofcratične uredbe ne more organizirati prodajo svojih prebitkov in zato je treba najti kak način, kako se to zgodi. Nič pa se ne bo zgodilo brez vednosti Narodne skupščine. Sledila ie razprava o zahtevi parlamenta? nega odbora v slučaju dr. Lukiniča, da se rok za predložitev poročila podaljša, ker še vedno niso prispeli potrebni dokumenti od avstrijske vlade. Podpredsednik dr. Su-botič je sporočil, aa ie predložil odsek to zahtevo skupščini že začetkom novembra, a je dobil med tem zahtevane podatke. Zaključna seja ie določena za jutri in bo sestavil odsek pri tej priliki svoj končni predlog. Kakor hitro dobi predsedstvo poročilo, se bo postopalo v smislu zakona o odgovor nosti jHtaistrov. učitev zakonodajnega načrta o Obrtni banki, poprej pa se je še vršila v predsedstvu Narodne skupščine konferenca klubovlh na če laikov glede postavitve skupne liste. Ker pa ni prišlo do sporazuma, postavi vsaka skupina svojo listo. Rezultat glasovanja je bil zato odvisen od števila navzočih poslancev vsake skupine. Glasovalo je 220 poslancev, radikali so dobili v odbor 10, radičevci 5, muslimani in davidovičevcl po 3, klerikalci 2. SDS 1 člana. Predsednik je nato naznanil, da je jutri interpclacijski dan. Ker pa vlada ni pripra« vila niti enega odgovora, se bo vršila red« na seja. Poslanec Vilder: Kaj je z našo in« terpelacijo o redukciji srednjih šol, ki je bila že postavljena na dnevni red? Pred« sodnik pojasnuje, da je medtem bil ime. novan nov minister prosvete in da se je g. Radie poslužil pravice, da ima 2 me6e» ca Sc sa za odgovor. Ironični klici pri opo. ziciji. Za jutrišnjo sejo, ki prične ob 10. do» poldne, je postavljena na dnevni red voli. tev odseka za proučitev zakonskega načrta o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo, kakor tudi izvolitev odseka za zavarovanje letalskega osobja armade in mornarice. Beograd, 2. decembra, p. Za jutri popol« dne ob 16. je sklicana plenarna seja finanč* nega odbora s sledečim dnevnim redom: 1.) razdelitev finančnega odbora na sekcije za proučevanje proračuna za 1. 1926/27. 2.) Predlog dr. Bazale o izvrševanju čl. 249. zakona o uradnikih in pa © prevedbi kron« skih upokojencev. 3.) Pomoč poškodovanim od poplave. Pred demisijo nemške vlade Še ta teden odstopi Luthrov kabinet. — Malo upanja ▼ veliko koalicijo. — Popuščanje desničarskih strank. Berilo, 2. decembra, s. Nemška delegacija odpotuje v četrtek z!otral ali najkasneje opoldne Iz Londona in prispe v p;tek opoldne v Berlin. V soboto dopoldne se sestane kabinet na sejo, na kateri bo sklenil demisijo, ki |o namerava državni kancelar takoj predložit! državnemu predsednika. Skoraj gotovo Je, da bo sestava nove vlade zopet poverjena dr. Lnthrn. Iz razgovorov, ki so se dosedaj vršili radi sestave vlade, je jasno razvideti, da se želja demokratov in centruma„ da se ustanovi velika koalicija najbrže ne bo Izpolnila. Briand in Loucheur pred parlamentom Po svojem povratku iz Londona je prečital Briand v zbornici vladno deklaracijo, Loucheur pa predložil svoje finančne na- Beriin, 2. decembra s. Po podpisa Iocar&« ske pogodbe so se pričel* desničarsko »ri-jentirane skupine zopet pomirjevati. Napade.. ki jih ie dosedal uprizarjala desno-radi-kalska stroja proti Hlndenburg«, so pričele odklanjati razne patrlotične organizacije. Tidi veliko-veleagrarska »Deutsche Tages-zeitung« piše, da je treba po podpisu locarnske pogodbe računati s tem zunanjepolitičnim dejstvom, brez ozira na »o, kakšno stališče zavzema ta ail ona stranka proti njej. črte. Pariz, 2. decembra. «. Ministrski pred. sednik Briand se je danes vrnil ▼ Pariz. V zvezi z njegovim odpotovanjem iz Londona pišejo angleški listi, da pride Briand v po» štev kot prihodnji nosilec Noblove mirovne Bagrade. Briand bo na seji zbornice prosil za takoj šnjo diskusijo o projektu finančnega mini. stra Loucheurja, ▼ katerem se predlaga, da oaj se pooblasti franceska banka za izdajo novih bankovcev za 6 milijard frankov. S tem bi se dovoljeni maksimum novčanic po» viial na 58 milijard. Vlada bo predlagala, da naj se vse interpelacije prekličejo in vztrajala na tem, da se ta predlog čimprej sprejme. Loucheur je zagotavljal ponovno, da bodo inflacijo spremljali rigorozni davčni ukrepi. V ostalem se bo inflacija omejila na državne potrebe v mesecu decembru. Pariz, 2. decembra, k. Ministrski pred« sednik Briand je takoj po svojem prihodu odšel v zbornico in prispel pravočasno k otvoritvi popoldanske seje. Pričetkoia seje je prečita! vladno izjavo. Izjavo so spre. jeli v splošnem z gotovo hladnostjo in sta jo odobravala samo centrum in de! radikal« cev. Pri socijalistih se je kazala neka rezer« viranost. Zbornica je sklenila, da se inter« pelacije odgode, dočim je sicer običaj, da se razprava o njih prične takoj po vladni iz javi. Finančni minister Loucheur je nato predložil svoje finančne načrte, od katerih predvideva prvi nadaljno izdajo za 6 mili« jonov frankov novčanic, drugi pa zvišanje davkov, ki bi bilo potrebno za poznejše kritje izdanih novčanic. Izvajanja financ, nega ministra so vzbudila v zbornici moč. no razburjenje. Zbornica se je nato za eno uro odgodila, da je tako omogočila finančni komisiji posvetovanja o teh finančnih na. črtih. -•sr- Tržaški prefekt Moroni odstavljen Trst, 2. decembra, t. Tržaški prefekt Moroni 'e danes prejel dekret, s katerim ie stavljen na razpoloženje. Istočasno Je za nje govega naslednika imenovan Olovannl Ga-sti, dosedanji prefekt v Ferarl. Odstranitev pretehta Moronija se spravlja v zvezo z znanimi tržaškimi dogodki, ki so dali povod za mučen incident med Italijo in Jugoslavijo. Svečanosti Narodne Odbrane na Avali (Glej tudi poročilo na 3. strani lista). Beograd, 2. decembra, p. Danes so se končale svečanosti Narodne odbrane. Ob 9. ziutraj je odpoioval odbor Narodne odbrane ln drugih korporacii z avtomobili h grobu neznanega Junaka na Avali. Tn je prvi govoril dr. Triller, k! le v imenu Slovencev položi! zakletvo na iskreno bratsko ljubav s Srb! In Hrvati ter je položil zelo lep venec na grob neznanega junaka. Istotako lepe govore so imeli tudi zastopniki Hrvatov in odposlanci drugih korporacij. Ob 11. so se vrJila svečana cerkvena opra vila v saborni cerkvi, v spomin ppsmu-nu-llm članom Narodne odbrane. Slovesnosti je prisostvoval poleg mnogoštevilnih zastopnikov društev tudi vojni minister general Tri-funovlč. Uvozna carina na železo Beograd, 2. decembra, p. Na nocojšnji seji tarifne sekcije finančnega odbora se je razpravljalo o vprašanju uvozne carine na železo. Predstavniki metalurgije lz Slovenije so zahtevali, da se uvoz sirovega železa lz Avstrije osvobodi uvozne carine. Minister financ je predlaga! tri zlate dinarje carine za 100 kg uvoženega železa. Obstojal pa je tudi predlog za 5 zlatih dinarjev carine. Do končnega sklepa ni prišlo. UJU pri Radiču Beograd, 2. decembra, p. Danes je mini. ster prosvete Stjepan Radič sprejel deputa. cijo centralne uprave LTJU. Pri tem spreje« mu so razpravljali o učiteljskih stanovskih vprašanjih posebno pa o zakonskem načrtu o osnovnem šolstvu. Za tem je minister Ra« dič sprejel še deputacijo udruženja beograj« skih univerzitetnih profesorjev, ki so razlo« žili ministru svoje bedno materijelno stanje. Nove cene za meso v Zagrebu Zagreb, 2. decembra, n. Danes je imel se« jo mestni odbor za pobijanje draginje, ki je sklenil, da zniža cene govedini, teletini in svinjini, z veljavnostjo od 3. decembra. V bodoče stane govedina sprednji del 18 Din, zadnji del 22. slabše vrste prednji del 15, zadnji 19, teletina 18 oziroma 21. Železniška nesreča v Hercegovini Sarajevo, 2. decembra, n. V Hercegovini je pri postaji Prenj skočilo s tira 7 vago« nov osebnega vlaka. Nesrečo je povzročila voda. ki je razrila tračnice. Človeških žrtev ni bil«. Promet je ustavljen za delj časa. Šramkova misija brezuspešna Praga, 2. decembra, s. Msgr. Sramek /• zadel pri settavi tvoje vlade na tako velb ke težkoče, da je treba smatrati njegovo misijo za izjalovljeno. V političnih krogih izjavljajo, da bo sedaj Imenovana najbrže uradniška vlada z bivšim ministrskim pred* tednikom dr. Černyjem na čelu. Kravali v Reichstagu Berlin, 2. decembra, k. Kakor poroča »Acht-Uhr-B!att« je prišlo danes v državnem zboru do razburljivega prizora med nacionalističnim poslancem Henningom in bivšim državnim kancelarjem dr. Wirtho.n, ko le slednji predbacival Henningu, da je radi nekega iakrat spisanega člar.ka sokriv Rathenauovcga umora in da so vsled tega njegove roke omadeževane s krvjo. Poslanec Henning je odgovoril z daljšo izjavo, češ da mora tudi sedaj biti dr. Wlrthu samo na tem. da ščuva na umor, kar je vzbudilo na levici veiiko ogorčenje. Poslanci so se zmerjali med seboj z lopovi in brezčastrteži. Poslanci Muller-Pranhen, dr. Breitscheid rn Scllmaan so bili pozvani k redu. Komunistična demonstracija v Pekingu Moskva, 2. decembra, z. V Pekingu so se vršile velike demonstracije, katerih se je udeležbo približno 10 tisoč oseb. Sprejeta je bila od komunistov in članov revolucionar ne stranke Kuo-Nin-Tanga predlagana reso Iucija, ki zahteva sestavo interi.nistične nacionalne vlade, takojšnjo sklicanje r.arodne skupščine v svrho sestave itabilre vlade, anulacijo vseh pogodb z inozemstvom, v katerih ne pride do izraza enakopravnost Kitajske ter izboljšanje razmer delavcev in kmetov zakonodajnim potom. Med demonstranti je bila tudi skupina dijakov in delav cev, ki so nosili rdeče zastave ter peli mar-zcljezo. Oddeiki pekinške garnizlje so pokazali svoje simpatije z demonstranti. Rodbinska tragedija v Zagrebu Zagreb, 2. decembra, n. Danes se je tu odigrala nenavadna rodbinska tragedija. Uradnik tvrdke Ccnker in dri'g Franjo Ma« gdič je imel ženo, ki je bila v zadnjih me« secih pred porodom. Zakon je bil srečen. Pred nekaj dnevi je odšla žena nn obisk k svojim sorodnikom v Sarajevo, odkoder se je pred kratkim vrnila ter oh tej priliki za« sačila svojega moža s tujo devojlco v stanovanju. Žena se je radi tega tako razburi« Ia, da je predčasno porodila ter so jo morali v opasnem stanju prepeljati v bolnieo. To si je mož Fran Magdič vzel tako k srcu, da je odšel v Tuškanec, kjer se je obesiL ifilnliiite Mlinile vi - za Miklavža =■ se dobe v fenjigerm T snovna Zadruge v l-jiibi.anl. Prešernova ulica 6L 54 nasproti glavne pošte. Locarnske pogodbe podpisane Svetovnopclitičen dogodek v Londonu. — Mirovni govori voditeljev današnje evropske politike. London, 1. decembra. Danes so bile v Londonu podpisane lo« carnske pogodbe. Radi žalovanja po umrli kraljici Aleksandri sc ta za svetovni mir tako važni akt ni vršil na tako svečan način, kakor je bilo prvotno nameravano. Angle. ška vlada je za ta svečani dogodek dala na razpolago veliko dvorano v Downing Stree* tu. Približno 200 novinarjev iz vseh držav sveta je prišlo v London, da prisostvujejo podpisu locarnskii pogodb. Nebroj kine. matografskih operaterjev je delalo celo uro, da se bo mogel svečani akt pokazati v sliki vsemu svetu. Pred poslopjem se je, ko se je bližala ura podpisa, zbrala velika množica ljudi, da vidi prihod inozemskim delegatov. Chamberlain, Briand in Luther so stopili skupaj v dvorano. Sledili so jim dr. Strese« mann ter ostali delegati, Scialoja za Italijo, Vandervelde za Belgijo, dr. Beneš za Če« škoslovaško in Skrzynski za Poljsko. Z mi« nistrskim predsednikom BaIdwinom na če« Iu jc v topil nato ves angleški parlament. Ko so vsi delegati zavzeli svoja mesta, je nastala grobna tišina. Chamberlain otvori 8 pozdravnim govorom v francoskem jeziku sejo, prečita poslanico angleškega kralja, ki obrazlaga delegatom veliko zadovoljstvo angleškega kralja radi uspeha konference v Locarnu. Poslanica obžaluje, da sc vsled smrti kraljice matere ne morejo vršiti vse one svečanosti, ki so bile ob tej priliki na. meravane. Chamberlain pozdravlja nato vse delegate ter izjavlja, da je ta dan najlepši dan njegovega političnega življenja, ko se zaključi delo sprave zlasti z Nemčijo, ki se daj zopet šteje vse narode za svoje pri jate« lje. Na kratko obžaluje Chamberlain, da Mussoiini ni osebno prišel v London. V svo. jem govoru zlasti podčrtava locarnski duh, ki bo preprečil ponovitev tako svetovne ne« sreče, kakor je bila svetovna vojna. Cham« fcerlam je govoril hitro, toda monotono. Njegov obraz ie bil miren, vendar pa se ic na njem opažala niegova močna cotra« nja razburjenost. Na povabilo Chamberlaina prične govo» riti nemški državni kancelar dr. Luther in sicer v nemškem jeziku. Pričenja z zahvalo 7a kraljevsko poslanico ter izjavlja mod drugim: orlz vsega srca pozdravljam ugoto« vitev Njegovega Veličanstva, da so locarn. ske pogodbe delo spravljivosti in podlaga za odkritosrčno prijateljstvo tukaj zasto. panih narodov. Popolnoma pravilno, je po. vdarjal zunanji minister Chamberlain, da bo treba tudi na tem potu spravljivosti pre« mo-stiti še mnogo težkoč. Vsi predsodki se morajo odstraniti, nezaupanje mora izgini« ti. Vsi narodi se morajo združiti za bodoč« nost. Zaradi tega je potrebno, da izgine vse, kar ima svoj izvor v posledicah vojne, ki sedaj niso več upravičene. Dejstvo, da trpi. jo deli moje domovine še vsled posicdic vojne, mora ravno tako izginiti kakor ne. zaupanje.® Za tem se vrstijo govori drugih delega« tov. Nastopi Briand, za njim Scialoja, Van« riervelde, dr. Beneš in Skrzvnski. Vsi go« vorijo francosko, tiho in monotono, kakor da bi vršili naloao, ki ni ravno važna. Ko je poljski delegat Skrzynski končal, je prišel trenotek podpisa. Sir Cecil Hurst iz« roči zaključni protokol državnemu kancelar ju dr. Luthru ter ga povabi naj podpis ta važni dokument. Za Luthrom podpiše dr. Stresemann, nato Briand in Scialoja. Za An« glijo podpise najprej Baldvvin. Akt pudpi« sa vseh listin, namreč končnega protokola, razsodiščnih pogodb in pisma, ki vsebuje interpretacijo člena 16. pravil Zveze naro. dov traja približno 10 minut. Po podpisu izroči Chamberlain državnemu kancelarju veliko kuverto, v kateri so bili vsi prepisi podpisanih pogodb. Po ceremoniji podpisa povzame besedo Briand ter izjavlja med drugim: Locarnske pogodbe so povzročile med narodi močno gibanje zaupanja, splošen interes in veselje. Locarnske pogodbe so plod drugega duha, kakor je bil dosedaj običajen. Na mesto duha previdnosti in nezaupanja je stopil duh solidarnosti. Z našimi podpisi smo po« trdili, da bomo imeli mir. Partikularizem na ših držav izginja v tej pogodbi in z njim tudi vsi hudi spomini. Ako te pogodbe ne bi imele tega pomena, ne bi pomenile nič velikega. Locarnske pogodbe bodo velike vrednosti, ako bodo pomenile, da se vojne no bodo ponovile, da se naši možje ne bodo več morili in sc naša mesta ne bodo več pu« stošila. Sedaj se bomo mogli brez vsake bo. jazni z ljubeznijo posvetiti vzgoji svojih si« nov, ne da bi se bali, da bodo naši postali žrtve vojne.* Obrnjen k Luthru in Strcsemannu je Bri« and izjavil: «Meni nasproti sedijo moji nemški kolegi. Sem dober Francoz in tudi Z« 50 let uzit>a $u©j suetcimi glas Rs* najboljšo Krčile za čevlje. Ona da čevljem globok in trajen sijaj ter hkrati ohrani In vzdrži usnje mehko. Dobi se v vseh barvah. vi ste dobri Nemci, toda vsi skupaj smo tudi dobri Evropejci. Hočemo biti nacionaU ni, toda nočemo ločitve narodov ter odklat njamo vse zapreke med nami. Narodi, kt so se medsebojno tako kruto borili, vedo najbolje, katera pota vodijo do miru. Za» gotoviti morem v imenu velike večine fraru coskega naroda, da je vojna za vedno cmea mogočena in da je mir za vedno zajamčen. Odločen sem, da hočem že jutri uporabiti vsa sredstva, ki mi jih dajejo na razpolago te pogodbe proti vojni in za mir. Vidim začetek velikega dela obnove Evrope." Z veliko napetostjo so navzoči poslušali ta miroljuben govor francoskega državnika. Bri&ndu je odgovoril dr. Stresemann, ki je predvsem povdarjal, da jc imela vojna za posledico, da se je ustvarila skupnost med narodi. Ako bomo poginili, bomo pogi« nili skupno. Ako hočemo napredovati, ne moremo tega doseči brez sodelovanja enega ali drugega. Locarnske pogodbe so pričetek pravega miru, za katerega je tudi večini nemškega naroda. Sledili so govori ostalih glavnih delega« tov, ki so vsi povdarjali hrepenenje po mi« ru. Vandervelde je izjavil, da bodo narodi, ki so bili dosedaj ločeni, živeli vnaprej kot prijatelji. Vrsto govorov je zaključil mini. strski predsednik Baldvvin, nakar je Cham. berlain brez vsake ceremonije zak'.: !;1 zad« njo locarnsko sejo. Množica pred poslopjem je živahno pozdravljala delegate, ko so za« puščali palačo. Popoldne je kralj v Buckingliamski pala« či sprejel zbrane delegate. Predstavljal mu jih je Chamberlain, kateremu je kralj pri tej priliki izročil najvišje odlikovanje. Kot prva sta bila predstavljena kralju dr. Luther in dr. Stresemann. Po sprejemu pri kralju so Chamberlain, dr. Luther. dr. Stresemann, državni tajnik Schubert, Briand. Berthelot in Vandervelde imeli v zunanjem ministr« stvu političen razgovor o vprašanju Pore« nja. Razgovor je trajal poldrugo uro. Raz. pravljali so predvsem o zmanjšanju števila čet v še zasedenih dveh conah. Vandei vel. de je izjavil, da je Belgija pripravljena zmanjšati število svojih čet za eno tretjino. Tudi Briand ie pokazal mnogo popustljivo« sti, vendar pa ni mogel dat; nobenih kon. kretnih izjav. Težka kriza na Češkoslovaškem Praga, 1. decembra. Sinoči ob 9. je designirani min. predsednik Švehla vrnil prezidentu Masa-ryku mandat za sestavo koalicijskega kabineta. Službeni komunike poudarja, da se je njegov dosedanji poskus sestaviti vlado razbil radi diferenc, ki so nastale med obema socijalističnima in ljudsko (klerikalno) stranko, ki odklanja, da bi ministrstvo prosvete prišlo v roke socijalista. G. Švehla je priporočil prezidentu. da poveri pogajanja za sestavo vlade voditelju druge najmočnejše stranke msgr. Šrameku. Danes je bil voditelj čeških klerikalcev g. Šramek pozvan v avdijenco ter je dobil mandat za sestavo vlade. S tem je češkoslovaška vladina kriza, ki traja sedaj že tretji teden, stopila v nov štadij. Neuspeh g. Švehle. katerega diplomatični talent je znan, je splošno presenetil, Povzročila so ga predvsem osebn.a, a tudi načelna vprašanja. Volitve so, kakor znano, dale češkoslovaškim narodnim strankam prav majhno večino 18 poslancev. Da se omogoči čim gladkejše funkcioniranje narodne koalicije, v kateri se je številčni odnošaj precej spremenil, je s strani predsednika republike potekla ideja, da naj bi novi kabinet ne bil čisto parlamentarni, temveč naj bi se najvažnejši in najobčutljivejši resorti, ki bi sicer mogli dati povoda za razne opas-ne frikcije med koaliraniini strankami, izročijo strokovnjakom — neparlamen-tarcem. Gre predvsem za resort financ, notranjih zadev, pravde in za portfeU ministra za Slovaško. Veliki avtoriteti prezidenia Masaryka je pripisati, da bi stranke končno pristale na to solucijo. A medtem je najprvo med obema socijalističnima grupama, med socijalnimi demokrati in narodnimi sociiaiisti izbruhnil spor za ministrstvo železnic. Eni in drugi so ta resort zahtevali za sebe. Po dolgih medsebojnih pogajanjih je kazalo, da bo tudi ta diferenca izravnana in včeraj se je že v politični javnosti kolportirala definitivna lista nove. ga Švehlovega kabineta. V zadnjem trenutku pa je prišel s strani klerikalne stranke afront, ki je podrl že gotovo kombinacijo. Klub klerikalnih poslancev je sklenil, da zahteva mesto ponudenih mu 2 resortov tri in med njimi ministrstvo prosvete. Kot svoj minimalni postulat pa so klerikalci postavili zahtevo, da ministrstvo prosvete pod nobenim pogojem ne sme biti več v socialističnih rokah. Obe socijalistični stranki ste.to zahtevo odklonili in pogajanja g. Švehle so bila razbita. V zvezi s pozivom g. Šrameka so se danes raznašale resne senzacionalne verzije. Med drugimi tudi ta, da bo gospod Šramek poskušal sestaviti konservativni kabinet z izločitvijo obeh čeških socialističnih strank, a s pritegnitvijo nemških klerikalcev in agrar-cev. Res je, da je pri Nemcih nastal po volitvah velik preobrat in da zmagu. je pri njih spoznanje, da pomeni pro-šlih 7 let negativistične politike sedem izgubljenih let. A na drugi strani je občutek, da češkoslovaška narodna država še ni dovolj strdila nacionalnih temeljev svoje notranje politike, tako splošen, da za podobne kombinacije situacija še ni dozorela. Na drugi strani lUto i* je pa res, da se z večino 18 mandatov položaj ne da držati. Poskusi, priti do aranžmanov s češkimi komunisti ali pa Hlinkovimi avtonomisti, ki so v nedeljo v Bratislavi znova poudarili, da je avtonomistična revizia ustave predpogoj za njihovo sodelovanje v vladi, se niso obnesli. Ni mnogo verjetnosti, da bi se msgr. Šrameku posrečilo, kar se ni posrečilo g. Švehli. Zanj so težkoče še večje in zatrjuje se, da ie prezidentu republike že danes izjavil, da smatra koalicijsko vlado za mogočo Ie pod vodstvom gospoda Švehle. Danes je msgr. Šramek dolgo konferiral z voditeljem nar. socijalistov posl. Stribrnym. Gre za vprašanje min. prosvete. Ako bi tu klerikalci popustili, bi bila nova narodna koalicija mogoča, seveda zopet Ie pod predsedstvom g. Švehle. Nesporno je sedanja kriza najtežja, kar jih je bilo na Češkoslovaškem. Csl. nacionalna politika stoji pred dilemo: ali pristopiti h kompromisom s tujerodnimi strankami, odnosno s federalističnim slovaškim pokretom aH pa poklicati narod k odločitvi. Zlasti obe socijalistični stranki se ogrevate za ponoven apel na narod in je upati, da bi mogli oslabiti i klerikalce i komuniste. Vsekakor situacija za definitivne odločitve še ni dozorela in zato je računati, da bo msgr. Šramek svoj mandat morda že jutri vrnil prezidentu in da bo, če se v zadniem trenutku ne posreči ugodnejša solucija, prevzel vlado uradniški kabinet, ki bi ga vodil kakor 1. 1921. verjetno zopet dr. Cerny. S tem bi bil pridobljen čas, da dozori odločitev ali nove volitve ali pa razširjenje koalicije z drugimi strankami. V ospredju političnih diskusij stojita dve kombinaciji konzervativna s klerikalci, agrarci, nemškimi kršč. sociialci in nemškimi agrarci ter napredna s češkimi in nemškim! socialisti ter češkimi in nemškimi agrarci. Kot tretja solucija bi bila narodna koalicija, s katero bi sodelovala ena od zmernejših nemških strank. Ako bi bila že danes, ko še niso znani vsi elementi situacije, dovoljena sodba, bi se mogel označiti bodoči razvoj morda takole: činovniška vlada in nove volitve. Škofje razglašajo kulturni Obupna obramba klerikalizma pod pretvezo, da so ogroženi interes) vere in cerkve. Beograjska 'Politika* objavlja nastopno poročilo iz Zagreba: V ponedeljek je bila končno redigira-na in v tisk izročena poslanica jugoslovanskega katoliškega episkopata, namenjena vsej katoliški duhovščini in vernikom. V poslanici prepričujejo škofje duhovščino in ljudstvo, da se je v naši državi pričel kulturni boj proti katoliški cerkvi in papežu ter da se nasprotniki katolicizma pripravljajo s polno paro. da kulturni boj čim bolj poostrijo. »Mi smo prepričani — pravijo škofje v poslanici — da narod ne bo poslušal zapeljivcev in ne bo stopil v borbo z Rimom, ker je ta borba odvišna in škodiiva. Ob rimskem romanju v maju in septembru so se verniki lahko prepričali. da Rim želi celi naši državi vso srečo in napredek. Kakor to delajo druge države, tudi naša sklepa konkordat z Rimom, da na ta način utrdi prijateljske cdnošaie s sveto stolico. Zato protivnikom katoliške cerkve ne bo uspelo pokvariti te dobre odnošaje. Lahka pa bi zanesli zmešnjavo med ljudstvo. Dolžnost duhovščine je. da se takoj letijo posla. Žene dvigajo katoliško zavednost med ljudstvom, zato naj poučijo ljudi, kaj je sveti oče papež, kaj on pomeni za celo katoliško cerkev. Ko bo ljudstvo dobro poučeno v teh stvareh, ga ne bo nihče mogel odtrgati od Rima.* «Protivniki katoliške cerkve hočejo v naši mladi državi pripraviti črne dni (!!) za katoliško cerkev. Iz mržnje do katoliške vere in do sv. stolice se pri nas pripravlja kulturni boj. Nam vsiljujejo borbo, ki je nismo provocirali. V tej borbi bo tudi nekai odpadnikov. Zatorej se moramo organizirati v katoliški akciji. Vse župnije in vse organizacije pozivamo, da takoj prično delovati za sveto katoliško stvar, in to uprav zdaj. ko se v naši državi ustvarjajo novi zakoni in se je na šolskem polju poskušalo veronauk odpraviti iz šole (??). Jasno govorijo dejstva: Hotelo se ie. da veronauka ne bi poučevali duhovniki. marveč organi posvetne oblasti, obenem pa se menja osnova verouka, menjajo se tudi šolske knjige verouka, in končno se stremi za tem, da bi se zaprle konfesijonalne šole. Ze zdaj se iz višjih razredov naših šol povsem izriva verouk, a v nekaterih šolah se učne ure verouka znižujejo od A na 1. Mi k temu ne smemo molčati, marveč moramo zahtevati svoje pravice. Nujna naša dolžnost je. da osnujemo Ne pozabite, da bo v decembru najboljši film Za vse vrste oblačil do Boii6a znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Ma£ek Ljubljana katoliški dnevnik. On bo naš tabor, ki bo branil vse naše pravice!* Poslanico je podpisalo 13 škofov, ki jo zaključujejo z naslednjo zapovedjo: «Prečitajte. častiti bratje dušebrižniki, to okrožnico in poslanico vernikom, in sicer prvo nedeljo po prejemu!* Zakaj je bila poslancu Vilder ju odvzeta beseda Beograd. 1. decembra. Sinoči sem Vas na kratko obvestil o incidentu, ki se je dogodil povodom govora posl. Vilderja in ki je povzročil eksodus samostojnih demokratov iz zbornice. Pismo Stjepana Radiča, ki ga je prečital g. Vilder, je napravilo v zbornici in tudi v javnosti,, veliko senzacijo in bi moglo, če ne danes, pa še pozneje igrati politično vlogo. Povodom preiskave, ki se je vodila po volitvah proti kompromitiranhn poslancem tedanje HRSS, je policija pri posl. Kirinu zaplenila lastnoročno pismo St Radiča z dne 23. februarja 1925. V tem pismu piše sedanji kraljevi minister svojemu prijatelju tudi to-le: »Javljam Ti, da je takoj ob demisiji Ljube Davidoviča zahteval kralj Aleksander od Nastasa Petroviča (tedanjega ministra notranjih zadev), naj mene zapre. A ko je Nastas Petrovič to odbil iz pravnih in političnih razlogov, je kralj vzkliknil: »Tedaj bom pa jaz za-povedal divizijonarju v Zagrebu naj ga on zapre!* Nastas je odgovoril, da bo v tem primeru odklonil nadaljnje vodstvo svojega ministrstva in da bo za to javno navedel razlog. Cim je bila imenovana PP-vlada, bi bila morala močna četa vojaštva obkolili Hrvatski seljaški dom in mene ne samo aretirati, marveč po zakiučku neke generalske klike poslati na drugi svet* Ko je Vilder to pismo ob splošni pozornosti parlamenta prečital, so pričeli radičevci divje razsajati. »Ni res, ni res!* je Ijuto vpil doktor Pemar. «Vi ste stari policajec!* je Vilderju kričal posl. Bankovič. «Vi ste star mojster v falzificiranju pisem in dokumentov!* »Takoj odložim mandat,* je nato poudaril Wilder, »ako se izkaže, da ta podpis ni Radičev!* Minister za vere Miša Trifunovič tedaj pristopi k predsedavajočemu podpredsedniku radičevcu Šlbeniku in mu šepeta nekaj na uho. »Nikar ne dajajte instrukcij predsedujočemu!* protestira Sv. Pribičevič. «To je moja stvar!« odvrne Trifunovič. »Gospod poslanec!* takoj nato opominja predsedujoči govornika Vilderja, »ne omenjajte vladarjevega imena v tem domu!* »To govori Radič!« vzklika Sv. Pribičevič. »Naj vladar dozna, kaj je o njem pisal Radič, a naj dozna tudi država!* Ko je posl Vilder še dalje govoril in citiral posamezne Radičeve izjave, ki so radičpvce vžigale k besnosti, mu je predsedujoči odvzel besedo rekoč: »Pozivam Vas k redu in da zapustite govornico!* »Vi, gospod predsedujoči, dokazujete s tem. da Vam je moj govor vrlo neugoden!* je ostro protestiral posl. Vilder in z njim ostali sam. demokrati. «Vi ste strankar! Vrnili Vam bomo milo za drago. Ne boste mogli računati na našo lojalnost v nikakem pogledu.* Med živahnim aplavzom opozicije je nato posl. Vilder zapustil govornico. Klub SDS je, kakor smo javili, v znak potesta proti postopanju predsedništva odrekel nadaljnjo sodelovanje pri razpravi o dvanajstinah. aHsnuannuanoMBMMaaaaaaaMMBMHSMa 13 je nesrečna številka tndl za Cbanlinal Zamislite si kakftna fe potem niegova 13 pustolovščina! Elitni Kino Matica. Miklavž darove težke nosi, otrokom pridnim jih natrosi. Se n am a veselja raja, je dooila škatljo „Buddha* čaja! liitilM'! Ce ne verjameta, da eden par nogavic s {Igom in tnamket (rdečo, modro aH zlato) „klju6" traja kakor ttirje pari drugih; Zato kupite eden par tn pre-« ptiča J te se. Dobivajo se v gfodsJalMh. im tV Politične beležke -r Varanje javnosti. Klika, ki je mesece in mesece malone dan za dnevom zahtevala razpis ljubljanskih občinskih volitev, je sedaj dokazala lažnivost in goljufivost svoje ljubljanske politike s tem, da je v Beogradu intervenirala za preklic volitev ter tudi dosegla začasno odgoditev razpisa. Da svojo nekou-sekvenco in nemoralo prekrije s figovim peresom, skuša dopovedati naivnim ljudem, da se je potegovala za odgoditev volitev zato. da bi se uvedel zanje čist proporc, dasi vedo. da imajo Beograd in draea večja srbska mesta tudi »nečist* proporc, po katerem dobi najjačja stranka takoj celo tri četrtine vseh mandatov, ostanek pa se razdeli na stranke po proporcu. Srbi ne bodo radi Pacljevih 150 in Ravni-harjevih 200 glasov upeljavali za Ljubljano čistega proporca ter zlomili s sistemom, ki se je pri njih prav dobro obnese!. Da je govoričenje o čistem proporcu, pa naj bi bil isti še tako nujen in potreben, le golo varanje javnosti, dokazuje dejstvo, da g. Puclju še r.a misel ni prišlo, da bi bil soravi! v dvanajstine, ki so bile v pondeljek spre jote. pooblastilo za izpremembo občinskega volilnega zakona. Morda si bodo gospodje celo upali trditi, da bi bila taka izprememba mogoča S2mo za Ljubljano. za Maribor. Celje in Ptuj ca nai bi ostal dosedanji obč. volilni red. ker ie za narodne naše interese prav dober! Po našem mnenju intervencija g. Puclja ni zadela jedra stvari. Treba jo je spopolnrti in doseči, da bodo v Ljubljani pri prihodnjih volitvah šteli samo Ravniharjevi glasovi, pa bo zmaga na-predniakov prav gotovo preprečena. -f- Zbor SDS v Pakracu. Na narodni praznik sta se Svetozar Pribičevič in Juraj Demetrovič podala v Pakrac, kjer ju je z entuzijazmom sprejela 8-tisočglava množica s konjeniki na čelu. zastavami in dvema godbama. Okrog poldne se je na glavnem trgu priče! narodni zbor. Svetozar Pribičevič je v svojem govoru posvetil obilo pažnje ekonomskim interesom seiiaštva in žel viharno potrjevanje. Za njim je Juraj DemetroviS, narodni poslanec tamoš-njega sreza, referiral v delovanju SDS v Narodni skupščini ter o dvanajstinah in proračunu. Tudi njemu je množica soglasno odobravala. Zbor je bil zaključen ob pol 3. popoldne, nakar se je po mestu razvila impozantna povorka, zvečer pa sta se oba voditelja vrnila v Beograd. + Radičeve pretnje, da bo vrgel vlado, se pričenjajo naglo ponavljati. »Vreme* odkrito piše o tem in poroča o dogodkih v pondeljek takole: Diskusia v skupščinski dvorani je potekala dovolj monotono, pač pa je bilo intere-santno ono, kar se je razpravljalo v ministrski sobi. Tam se je parkrat sestal ministrski svet in reševal o novih amandmanih za dvanajstine. In odigrala se je burna scena, v kateri je Stjepan Radič igral glavno vlogo. On je po svoji stari navadi zopet zapreti!, da bo vrgel vlado ln pozval svoj klub. naj glasuje proti dvanajstinam. Samo da je tokrat šlo za mnogo važnejšo zadevo kakor »Duši Iuba», ki je oni dan domala vrgla vlado.* »Vreme* nato podrobno poroča o razpravi, ki se je tikala Brodarskega sindikata, opisuje Radičevo nastopanje, s katerim je zahteval, da se predlog prometnega ministra Radoiev!ča mora sprejeti, ter dostavlja: »Četudi takšno obnašanje g. St Radiča ni nikogar iznenadilo, ker je njegov temperament že dobro znan. je vendar neprijetno dirnilo ministre. Cela stvar se ni doznala v političnih krogih. Samo par radikalnih poslancev je bilo obveščenih in pri njih je celotni ton dogodkov ostavil težko impresijo. Obsojali so Radiča tem bolj, ker za svoje nastopanje ni imel povoda, saj se še ni vedelo, kakšen bo sklep ministrskega sveta.* S tem je torej za časa dvanaj-stinske debate bila vlada že drugič ob padcu — navzlic dvetretjinski večini. Moramo reči, da bi se nam energični nastop g. Radiča silno dopadel. ako bi bil n. pr. veljal vprašanju izenačenja davkov. Pred vlado se nahaja Deme-trovičev predlog, da se srbski davčni zakoni razširijo na celo državo, kar bi bilo na mah olajšalo ogromna bremena ne le Slovenije, temveč tudi Hrvatske Ta stvar je bila vredna pretnje g. Radiča, ki bi bila v danem položaiu imela prav gotovo vsaj delni uspeh. Škoda . . Iz demokratske stranke Delegate in namestnik iz ljubljanske ob. lasti izbrane za kongres Samostojne demo« kratske stranke v Beogradu, dne 6. decem« bra naprošamo, da se odpeljejo iz Ljub. ljane v petek, dne 4. t m. z brzovlakom od. nosno osebnim vlakom, tako da pridejo v Beograd v soboto, dne 5. t. m. Podrobne in. formacije prejmeje na kolodvoru v Beogra. du, kjer Vas bo pričakoval g. dr. Stane Rape. Iz Trbovelj t— Proslava prvega decembra se je vr« šila na vseh trboveljskih šolah zelo sloves« no. V Trbovljah se jc vršila v šoli v ca. vzočnosti vseh učencev in učiteljstva, ter zastopnikov pocdiuih državnih uradov in duhovščine. Slavnostni govornik je bil g. SuSnik. Na Vodi pa se je vršila proslava v Forjetevi dvorani, kjer je imel slavnostni govor g. Beg. t— V Hrastniku so včeraj varnostni or« gani zaplenili neki prckupčevalki z mesom iz Trzina 8 kg prekajenega mesa in 4 kg klobas. Vse meso je bilo kajpak neužitno. Zanimivo jc, da so tej prekupčevalki že večkrat zaplenili meso iz istega vzroka. Naši Rn 125 letnica Prešernovega rojstva Stritar je povedal najbolje: «Ce bi prišli pred božji tron vsi narodi in bi iih stvarnik povprašal, kako so gospodarili s svoiimi talenti, tedaj bi se mogel slovenski narod izkazati z drobno kni^žico, ki se ii pravi: Prešernove poezije.« S tem je povedano vse. France Prešeren >e s svoio drob"o kniižico uvedel slovensko slovstvo v krog svetovne literature. V Prešernu srečujemo duh antike in romantike. odlikuje po globoki vsebini, klasično dovršeni zunanil obliki in samolastnem bogatem pesniškem jeziku. Združitev kritičnega Čopovega duha iz ustvariartčeea Prešernovega nam ie dala ono. kar nam ie v malem naivečie: Poezije doktorja Franceta Prešerna. Danes obhaiamo 125 letnico Prešer-novegn roistva. In mi se zavedamo danes, da je Prešeren naš prvi Olimpijec. ki se ie rodil, a ne umre nikoli. Prinašamo danes dve sliki: Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem in posnetek kipa na Zaičevem Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Svečanosti Narodne Odbrane v Beograda Po vseh centrih in večjih mestih države so se vršile v torek velike svečanosti povodom obletnice ujedinjenja tro-imenega naroda pod žezlom junaške domače dinastije Karagjorgjevičev. Posebno velik- slovesnosti so se vršile v Beogradu, kjer so istočasno posvetili prapor Narodne Odbrane, ki mu ie ku-moval prestolonaslednik Peter. Ze ob 9. dopoldne so se pričele zbirati ognom-ne množice naroda po ulicah, nakar se je pred poslopiem Narodne Odbrane formirala ogromna in impozantna po-viorka. ki je krenila s štirimi godbami na Terazije. Ta čelu povorke ie korakal prirediieliski odbor Narodne Odbrane, nato častne čete Orjune in Srnao z zastavami, invalidi, delegati iz vseh n&kraiin naše države, rezervni oficirii v uniformi. Sokoli, skavti, trgovska omladina itd. Med tem se je vršilo v saborni cerkvi svečano blagodarenje. katero je opravil patrijarh Dimitrije ob asistenci 12 svečenikov. Prisostvovali so mu krali in kraljica, princ Pavle s princeso Olgo, člani vlade, diplomatski zbor, vojni atašeji v uniformi, genera-liteta in admiraliteta ter civilno občinstvo. Prihod kraljevske dv'oiice in članov kralievske rodbine ie bil pozdravljen z viharnim ploskanjem. Patrijarh Dimitrije ie imel po službi bož.ii govor, v katerem je naglasa! važnost 1. decembra, ko je bilo izvedejo ujedinjenje za ceno številnih in težkih žrtev. Ujedinjenie naših treh plemen pomeni zgodovinski čin. ki ostane še poznim rodovom vedno v svežem spominu. Kralj in kraljica sta bila pri izhodu iz cerkve zopet predmet navdušenih manifestacij. Istočasno so se vršile službe božje tudi v katoliški in protestantski cerkvi, v sinagogi in džamiji. Narod je odšel v cerkev na Teraziie. kjer se je vršila posvetitev nove zastave Narodne odbrane. Na tribunah so se Henny Porten Werner Kcauss Kars*^ Lšcdke vsi 3 v prekrasnem ntonsiBentaineta filmu: Krasni naravni posnetki iz slikovite Benečije — Razko.no prikazani pujtni korzo v Benetkah — Ljubezen židovke in kristiana — Funt živega mesa kot plačilo za dolg — Duhovitost lepe Benečmke, sešiteljlce napete situacije — Bogafa oprema ter kolosalna režija daio tem pri krasnem filmu se posebni čar. Predstave točno abi 4, « ,6, '/28, 9. PrednaznaniSo: Jutri v petek popolnoma novi senzacionalni srored. Opozarjamo Vas že danes, na naš fužrišnj: o^ias! Eiitni K:sao ŠV5st:ca vodilni kino v Ljulsijan!. (Teletor. št 124) nahajali svečeniki, člani glavnega odbora Narodne Odbrane ter delegati iz vseh pokraiin naše države, med niimi Slovenca dr. Gustav Gregorin in dr. Karel Triller Kralia je zastopal kor.-treadmiral Priča. Okrog tribun so postavili Orjunaši in Srnaovci častno stražo. Po posvetitvi prapora je pripel admiral Priča imenom kralia na zastavo trpk z začetnima črtama prestolonaslednika Petra, izročil nato prapor predsedniku mestnega odbora Narodna Odbrane Vasi Dimitrijeviču in imel pri tei priliki kratek nagovor o pomenu in karakteriu Narodne Odbrane. Sledila 'e zaprisega hrvatskega delegata dr." Josipa Turiča. ki je imenom sedantih in bodočih članov Narodna odbrane na Hrvatskem iziavil. da bodo Hrvati iz-ruvali iz svoie duše in src vse. kar jih loči od Srbov in Slovencev. Prepričani so. da bodo isto storili tudi Srbi in Slovenci. ka Iti vse. kar nas deli. ie vc-nil v naše duše tujec, naš sovražnik. Narodna Odbrana bo tudi v hrvatskem plemenu gojila in krepila moško odinč-nost za obrambo v krvavi borbi ln za pomoč onim ki nas bodo nnzva'1. ko se naveličao tlačanstva. Niegov govor ie bil nozdravlien z viharnim vzklika-njem tisočerih množic. Nato ie položil podobno zaprisego imenom slovenskega plemena dr. Gustav Gregorin. imenom srbskih članov pa ie odgovoril ar-tireriisVi podpolkovnik N^deliko Savič Dr. Gregorin ie izjavil mecl drugim: Ne samo srbski narod, tudi mi Slovenci se imamo zahvaliti vztrajnemu delu Narodne Odbrane, da je glavni del našega naroda po tisočletnem suženjstvu dosege! svobodo. Dolžnost nas vseh je, da nudimo tudi neodrešenim bratom svojo pomoč, da morajo ohraniti vsaj svojo narodno kulturo irt narodni iezlk. Prisegam imenom Slovencev na po-svečano zastavo beograjske organiza- cije Narodne Odbrane kot simbol našega trajnega njedinjenia in kot simbol kulturne in nacijonalne zaščite vseh naših rojakov zunaj mej naše države. Nato ie krenila povorka z novim pra porom na čelu pred dvor, kjer so bile prirejene kraliu in kraljici in prestolonasledniku burne in spontane ovacije. Krali se ie v sorem^vu ztirm!-nistra dr. Ninčiča pokazal pri oknu i:: se zahvalieval narodu Popoldne se je vršil na Terazijah koncert, zvečer pa so šle voiaške godbe po mestnih ulicah ki so bile slavnostno iluminirane. V gledališču ie bila slavnostna predstava in so igrali "Smrt majice lugovičev«, «Hej Sloveni« in «Knez od Semberije*. Prireditve v Ljubljani Ljubljana. 2. decembra. Ljubljana je bila že na predvečer praznika Ujedinjenja v prazničnem razpoloženju. Še predno je padel v mesto mrak. so bile že skoraj vse hiše v zastavah, ko pa so zagorele luči. je imelo mesto že popolnoma svečano lice. Ni je bilo skoraj hiše, na kateri ne bi plapolala zastava v narodnih ali državnih barvah kot simbol veselja in ponosa na dan. ko so se vsa tri plemena združila v veliko in mogočno državo. V telovadnici Narodnega doma je priredil Ljubljanski Sokol akademijo, katere so se udeležili poleg polnoštevilne-ga članstva tudi prijatelji Sokolstva. o čemer smo poročali že v torkovi Številki. Lepa ie bila tudi prireditev Sokola I na Taboru, spojena z zakletvijo novih članov. Sokol II .ie priredil lepo spominsko svečanost v telovadnici državne realke. Po vseh šolah so se vršila predavanja o pomenu tega velikega dne V dvorani Narodnega doma so se zbrali jugoslovenski naciionalisti. slavnostne govore pa sta imela pisatelj dr. Ivan Lah in veliki čelnik Orjune. inženjer Marko Kranjec. Po oficijelni slavnosii je sledila domača zabava, katero ie po-setilo tudi znatno število Orjuni naklonjenega občinstva ter nekaj častnikov. V torek dopoldne se ie vršila v pravoslavni kapelici voiašnice vo je poslušajo s srcem, ponos ia možatost Sokola, ki ne pozna grde mrsli, jim sije iz oči. Novi zarod, nova garda, ki bo, že ne danes, pa jutri podala roke tamo preko... Popoldne so se zgrnile mase naše mladeži v Goteovo dvorano, kjer so nam priredile vse osnovne in meščanske šole mladinski koncert, ki je nekaka vsakoletna revija pa« trijotične vzgoje po naših šolah. Najprej nas pozdravi že tretji mladinski orkester, to pot ga je sestavil g. Šusteršič iz dečkov meščanske šole. Samo pri basu je tudi tu učitelj Pire. Kakor bi gledal na podobi idi« Io iz zimskega večera po naših kmečkih domovih: toliko miline in ijubavi je med njimi. Potem pride lepo dekle meščanske šole in dcklamira »Kosovo«... V beli oble« ki, zimzelenom v razpuščenih črnih kodrč* kih, drhtečim glasom, kako bi drugače, pa j: vsi burno ploskajo. Učitelj Cibic pride a armado dečkov, 100 jih ima menda, iz pred« mestij in doli od Drave, kjer še pravijo »fiti gout«, pa so zapeli «Mi smo lovci«, da bi jim najraje prisodili prvo lavorike in po« tem še Hej Slovane. Kadar se potepaj« po splavih na Dravi, jo tudi prepevajo in nem« škutarijo vira. Prav tak« jo bilo z dekleti. Močni zbori treh dekliških osnovnih so so izkazali. Dirigentinje Jazbec. Brenee, Vrab« lova, kje je beseda, da bo vsaj malo po« plačala ogromno delo in uspeh? Deca je bi« la vesela in zadovoljna, stariši ponosni, kaj hočete več! In naše meščanske šole! Menda imajo prav oni, ki zidajo vso boljšo bodočnost domovine na nje. Gdč. Zaeherlova nam je zapela s 120 punčkami Sehwaboro »Dobro jutro«, da je po dvorani res zaigral čar ju« tranje pesmi. Dečkov je bilo pa že 150. Kra« sen šušteršičev zbor. Peli so Mokraajea. Vmes pa cleganea telovadnih nastopov de* klic meščanske šole. Mladost, kako si ljubka in prožaa! Pa da slišite Schweigerjev zbor gimnazijcev, kakšne fcase že imal Z njegovim Devovim «Je«er!om» bi lahko re> prezentirali. Prav, da so ravno oni zakliu« čili z «Bože pravde«. Takšno mladino jc mogel ustvariti šele jugoslovenski Maribor. Da bi še živeli ta« krat, ko bo ta zarod ustvarjal tu okrog in razgibal naše življenske sile! IKINCT IDEAL" Samo ?e danes krasen filmski igrokaz IV« S »6 V g'avnih vlogah francoski rmetnik Adolphe Menjou in Amer kanka C aire V/ ndsor. Dejanje se vrši de'in« v Nev Yorku deluma v Parizu. Drams iz visokih krogov. Predstave vsak dan po . ob: 3 '/;5. 6. '/28 9. v nede! ah tudi 1 2II. uri dop. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama (četrtek, 3.: <*Veronika Deseniška*. C. Petek, 4.: »Zapeljivka«. E. Sobota, 5.: Zaprto. Nedelja, 6.: ob 15.: »Pegica mojega srca«. Izv. Ljudska predstava po znižanih ce« nah. Ob 20.: «Periferija«. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: »Vdova Rošlinka«. Izv. Liublianska opera , Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: »Eva«. B. Sobota, 5.: »Holfmannove pripovedk. I". Nedelja, 6.: ob 15.: »Aida«. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: ob 15.: »Netopir«. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 3.: Koncert kvarteta Zika. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: cVesela vdova«. C Svečana operna predstava v Ljubljani Deloma radi brozge in luž po ulicah, še bolj pa radi prireditve nJugosloven. novi« narskega udruženja« v hotelu Union je bila svečana predstava v operi skrajno slaho obiskana. Vseh posetnikov skupaj ni bilo ni ti sto. Predstava se je pričela zato mnogo kasneje. Orkester na odru, pod taktirko operne« ga ravnatelja Mirka Poliča, je zasvira! naj« prej državno himno. Nato je sledila Poli« čeva uvertura <*Smrt majke Jugovičev«, pc. stra, v modernem, a tudi solidno melodič« nem slogu prav efektno napisana skladba, !na občutja in ilustriranja liričnih, dra> -kih in globoko tragičnih momentov kosovske žaloigre. Poličeva z moč« temperamentom svirana skladba je bi« ;.rejeta z živim odobravanjem. Rista Savina prolog opere aGosposvetski ' sen« z gosp. Jul. Bctettom je vzlic dolžinam po svoji melodični lepoti ostavil globok vtisk. Podan je bil dovršeno. Emila Adamiča suita alz moje mladosti« je učinkovala močno zlasti v 2. in 5. sliki. Abruptni zaključki posameznih slik vpliva« 10 vendarle nekam afektirano. Suita vobče pa bi pridobila, ako bi jo skladatelj me« stoma krajša! in koncentriral. Impozantna orkestralna skladba podaja v vseh slikah mojstrsko označene prizore iz avtorjevega življenja, razne vesele in žalostne momen« te, igre, popevke, a tudi različna občutja, tako da v s%-oji sveže in živo barvni pisa« r.osti poslušalca ne utruja niti za trenotek. Adamič zna krepko karakterizirati, plastič« no slikati in doseza tudi psihološko močne dramatične efekte. Zato slutim, da bi nam Adamič lahko ustvari! prav dobro, moder« no, a hkratu melodično opero. Baranovičev balet »Srce iz leda* (edino to je pravilni naslov!) ni bil še zadostno pripravljen. Prvi del je učinkoval zato me« dlo in zaspano. Tista cerkvica je smešno majhna in spominja na marsikaj, le na va« ško cerkev nikakor ne. Prostora je v nji jedva za dva parčka. Kam izginja torej oko« 11 60 oseh? Dober je b'l plešoči cigan. Jako ljubek je drugi del, v katerem plešejo igrač« ks io srca iz lecta. Žal, da scena ni bila pravočasno gotova. Manj je ugajal zopet III. del, zlasti ker je v njem, kakor že v prvih dveh, prav posebno nagajala razsvet« Ijava. V celem pa potrebuje balet še teme« Ijitih skušenj. Oprema in dekoracije so prav prijetne in okusne. Baranovičcva skladba je vseskoz veleza* nimiva, ob vsej modernosti na narodne po« pevke se naslanjajoča; tudi znana sloven« ska narodna pesem je zelo učinkovito upo« rabljena. Vse točke z baletom vred je z velikim temperamentom in prav elegantno dirigi« ral g. M. Polič. V zadnjem času dobivamo zapored nezre« le, še Be doštudirane novitete. »Orfej«, »Eva« in »Srce iz lecta«, pa »Faunova noč« in »Svatovec« pričajo, da se operi z reper« toarjera vse preveč mudi. Površnosti bodi dovolj! Ia še nekaj: predzadnjo nedeljo smo bili sploh brez predstave, ker je opera odšla v Celje; včeraj pa je bilo gledališče prazno, ker uprava ni upoštevala drug h prireditev. Tako se ne sme dilati v zavodu, ki potre« buje razprodanih hiš. Fr. G. »Kvartet Zika^ v mariborskem f'edali-Jču. Danes ob 20. se bo vršil v Narodnem gledališču koncert Zikove?a kvarteta. Program obsega sledeče točke: 1.) L. v. Beetho ven: Kvartet op. 18, štev. 3. 2.) P. J. Cai-kovskij- Kvartet v D-duru, op. 14. 3.) F. Lhotka: Koncert za eodaltil kvartet. Ker ni ver etno, da bo ime! Maribor skoraj zopet tak prvovrsten koncermi večer, je želeti, da bi bila hiša tudi tokrat razprodana do zadnjega kotička. Navadne operne cene. Dunaskl pianist v Zagreba. Dne 10. decembra '00 koncertiral v Zagrebu dunajski pianist dr. PanI VVeiszarten, znan klavirski virtioz. Razstava prof. Crnč!ča v Zasrebn. V zagrebškem salona Utlrich se je prošle dni otvorila razstava slik profesorja M. Crnči-ča. ravnaleijp Strossmarerjeve galerije. Slikar je razstavil samo dvajset del, med njimi nekaj marin večjega formata. Najboljše slike so: Čarovnica, Burja, široko, Novi grad, Juiro in Bribir. Subvencija zagrebški filharmoniji. Zagrebška filharmoni a ie prejela 50 tisoč Dtn državne podpore. S tem denarjem bo obnovila svoje delovanje v obliki glasbenih jna-in siefoničnih koncertov. Domače vesti * Raa ročno delo. 4.) Poročilo o konkurenci čevljarske obr ti. 5.) Raznoterosti. Ker je dnevni red zelo važen in podučljiv, se prosi številne udeležbe. — Odbor. u— Plesna akademija ima sedaj redno vsako nedeljo od 3. do 6. plesne vaje v dvorani hotela »Tivoli«. 2276 u— Oblekce, plaščki, klobučki ta čeveljčki so primerna Miklavževa darila. M. Kri-stoflč & Bučar, Stari trg 9. 2273 u— «2. S. K. Hermes* priTedl v soboto, dne 5. decembra svoj običajni Miklavžev večer z obhodom po Šiški. Darila se spre-jemaijo v lokalu g. Šlibaria, vsaki dan od 17. ure naprej. u—- Kopališče v hotelu «SIon» le odprto kot sledi: Parna kopel: Vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne za gospode. Torek ln petek za gospe, vsakokrat od 8. do 18. ure. — Kadna kopel Je razen pondelj-ka !n nedeljo popoldne odprta vsak dan od 8. do 18. ure. 2286 u— Miklavž, krasno opremljen, se pripelje na dom, če ga naročite na upravo »Ju-tra» pod »Autorrrpklavž*. 2272 u— Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani Ima danes ob 16. uri redno odborov« sejo. 2285 u— Predavanje v društeu »Soča» v Ljub-Ijanl. V soboto dne 5. decembra predava v salomu pri »Levu* g. A Trte Mervič, ravnate!] meščanske šole v Ribnici o sledeči zelo važni temi: »Društvena dekadenca in naša krivda pri tem. Način ozdravljenja«. Ker je to predavanje edino v tem mesecu, pričakujemo obilne udelestbe. Vabljenj so vsi člani in prijatelji društva. Začetek predavanja ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost u— Kronanje v stolnici! Ljubljano čaka velika senzacija, a to je kraljevo kronanje, ki se bo vršilo z velikim naravnost kraljevskim sijajem in kraljevskimi razkošnostmi ter s sodelovanjem najvišjega kiera. Kronan bo Rudolf V. kralj Ruritanijc v momi-mentalnem in razkošno opremljenem vele-filmu »Ujetnik od Ze.ide*. To prekrasno filmsko delo Je v tem mesecu prinese »Elitni Kiuo Matica* (vodilni kino v Ljubljani.) u— Merkurjev jour fix se vrši danes ob 8. zvečeT pri Krapežu v restavraciji »Zvezda*. Sodeluje društveni pevski zbor. Vabljeno članstvo s svojci. — Odbor. 2281 u— J. A. D. Triglav, kulturno-znaustvena sekcija. Danes ob 20. uri v društvenem lokalu (Narodni dom) II. debatni večer o temi »Reorganizacija centralnega tajništva ln Vidovdana*. Udeležba za vse članstvo obvezna. 2282 u— Ljubljansko prostovoljno gasilno ta reševalno društvo priredi tudi letos, kakor običajno vsako leto, na praznik sv. Štefana v prostorih Mestnega doma svoje veliko božičevanje ta vab! že sedaj vse prijatelje neprisljene zabave, da se prireditve > udeleže v čim lepšem številu. Božičnica bo združena poleg godbe, plesa in drugih zabavnih točk tud! s srečolovorm ter prosimo radi tega vsakogar, da nam po svojih močeh prispeva, da prireditev čim lepše uspe. V upanju, da gasilec, ki Vas obišče, ne odide praznih rok, se odbor najiskreneje zahvaljuje vsem. u— Tovariši Jadranašll Danes, v četrtek ob 20. uri se bo vršil v čitalnici JNAD »Jadran* III. debatni večer. Reterira starešina dr. Janže Novak o temi »Svetovni nazor kot individualen in socljalen pojav*. Udeležba je za člane in članice obvezna. Vabljeni gg. starešine. — Odbor. u— Gospodinje pozor! Po ljubljanskih hišah hodi okoli 25 let star moški, ki se izdaja za p iskro veza in nabira kuhinjsko posodo za popravili}, vrne je pa ne. Gospodinje opozarjamo nanj in naj bodo previdne, da ne bodo oškodovane kakor so že nekatere. u— Českosiovenski Obec v LJubljani priredi Miklavževo zabavo v soboto, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezdi*. Darove sprejema do 6. zvečer v soboto g. Skrušny. Pridite vsi! 2278 u— Francoski institut v Ljubljani. Ker je g. ravnatelj deželnega muzeja s svojo novo naredbo občinstvu pristop v knjižnico tn čitalnico Francoskega instituta v tem muzeju malodane zabranil, je uprava Francoskega instituta žal prisiljena, knjižnico in čitalnico v muzeju začasno zapreti. Odprla pa se bo zopet, kakor hitro se zadeva uredi. u— Sokolsko društvo v Šiški bo obiskal Miklavž v soboto, dne 5. decembra ob 18. in 20. ur! zvečer. Sprejeli, oziroma pričakoval! ga bomo v društveni telovadnici proti plačilu 1 Din. Vstopnina k prvemu obisku Miklavža 3 Din za posameznika, za družine 5 Din. k drugemu obisku pa, ki je namenjen odraslim, 5 Din za osebo. 2258 u— Dijaške gospodinje! Danes cb 4. uri popoldne običajni sestanek. 2279 u— Miklavž pride v soboto cb 8. uri v vrtni salon gostilne »Draščekt, Bohoričeva št 9. šestnajst sodelujočih. Sijajen nastop. u— Beneški trgovec, klasična ŠekspiTje-va komedija, je v filmu prav tako učinkovita kakor na odru. Film ima pa to prednost da obiluje sijajnih posnetkov iz Benetk. Nosilci glavnih vlog so popularni nem ški ffstarl* Henny Porten, Harry Liedtke, VVerner Kraus iu še par drugih, vsi i zborni v igri ta opravi. Film vsekakor zasluži, da si ga ogleda vsak, posebno tud! tisti, katerim je komedija znana iz knjige ali z odra. n— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeč! slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nakup blaga sumljivega Izvora, 1 prestopek sanitarnih predpisov, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 5 prestopkov cestnega policijskega reda ta 1 prireditev godbe brez dovoljenja. Aretacija Je bila izvršena l tn sicer radi vlačugarstva. u— Razne tatvine. V noči na nedeljo se Je splazil nepoznan uzmovič na dvorišče hiše Albina Tamca v Streliški ulici in ukrade! 3 kg težko, Aib Turk pa 5 kg težko puro. — V noči na 26. t m. je vlomil neznan lopov v barako za shrambo orodja na evan-geljskeim pokopališču ter odnesel več vrvi, lopato in nekaj drugega orodja v vrednosti 300 Din. Hote! je odpreti še neko grobnico, kar se mu pa ni posrečilo. — Iz podstrešja Ane Zalokar v Tavčarjevi ulici je neznan uzmovJč odnese! v noči tia 30. t m. otroške smuči ta več bambusovih palic v skupni vrednosti 680 Din. u— Okraden v gostilni. Strojevodji Josipu Sešku, stanujočemu v Zibertov! ulici 23, je nepoznan uzmovič izmaknili v torek popoldne v Cokanovi gostilni v Zibertovi ulici v Šiški denarnico z večjo vsoto denarja. u— Skrivnosten zavitek. V baraki bra-njevke na Mesarski cesti sta vršila v pondeljek dopoldne dva detektiva hišno pre-iskavo ob asistenci uniformiranega stražnika. Pri tei priliki je opazil stražnik, ko je stopi! med preiskavo slučajno pred barako, neznanega dečka, ki je hote! skriti pred varnostnimi organi veliko vrečo Z neznano vsebino. Pozneje se je dognalo, da je spravil vrečo pri Brajerjevi mesar Svetozar Višnjevčanin in da se je nahajalo notri 8 kosov platna ter nekaj usnja, v vrednosti 500 Din, Iti jo je kupil od neznanega človeka za bagatelno ceno. Vreča je bila ukradena trgovcu Vovku z Resljeve ceste. u— Dotlčni gospod manjše drobne postave, ki se je na narodni praznik, okrog enih ponoči, nahaja! v neki glasni družbi v kavarni »Zvezdi* in vzel potem iz stojala pri blagajni tuj nov dežnik, se poziva, da ga takoj vrne pri blagajni, ako se hoče izogniti posledicam. Bil je spoznan, ko je izpra-ševal, čegav je dežnik. JKiklavževa darila Vam nudi najugodneje moderna konfekcija JOS. BG31 HA, LJablfana. Po skrajno nizkih cenah s! nakupiš manufakturo vseh vrst samo v Sentpeterskem bazarju v Ljubljani, Kartinova cesta St. 8. Zato ne zamudi ogledati s! velike zaloge! Iz Maribora a— Decoati po receptu Radiča. Zadnjič smo poročali po »Slovencu«, kako se ie na občnem zboru klerikalne Prosvetne zveze hvali! narodiio-obrambni poročevalec, da :-e baje klerikalna Prosvetna zveza uala inici-jativo Jugoslovenski Matici v Mariboru za proslavo koroške obletnice. »Stražin« poro-čcval-ec o tem zborovanju je bi! previdnejši ili ni izblebeta! diskretnih debat. »Slovencev« nadebudnež pa še nc ve, aa ie v politiki prva modrost skrivanje kart Bolj pa ;e izurjen v rokomavharstvu in tako se i e že naslednji dan znese; nad »Jutrovim« dopisnikom. Ker so mariborski novinarji že davno likvidirali medsebojne osebne napade, bi bilo želeti, da bi tudi »Slove;ičev» korespe-n dent dobil par lekcij o temeljnih principih dostojnega obnašanja, morda v kakem posebnem sodnem kurzu, ki iih pravkar prirejajo. a— Ogled novega Franzovega mlina. Sod ni svetniki mariborskega okrožnega in okr. sodišča so si te dni na povabilo tvrdke ogledali novi mlin tvrdke Ludwig Franz & sirovi. Po ogiedu ie lastnik svoie goste pogostil. a— Iz kazsilniške službe. Za paznika pri moški kaznilnici v Mariboru sta imeno. vana Josip Cilenšek, ključavničarski p^mod nik v Gržžah tn Josip Mesarec. sedlarski mojster v Črmlenšaku pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. a— Literarno-umetniške priredit re Ljudske oniverze. V petek dne 4. decembra bo v Ljudski univerzi predavanje o največjem slovenskem epiku Antonu Aškercu. Predava naš znani pesnik g. prof. Janko Glaser. Predavatelj bo poda! slušateljem zanimivo študijo o Aškercu kot človeku ter analizo njegovega dela. Po predavanju bosta ga. Bukšekova in g. Bratina, znana člana mariborske drame, recitirala Aškerčeve nai marka« tnej še pesmi. — V pondeljek dne 7. decembra bo priredila Ljudska univerza komorni večer. NastopHo bo dvoje odličnih umetnikov: mariborska vrituozinja na viv-lini ga. F. Brandlova in pianist g. Kroemer, ki je smel krasne umetniške usnehe na svojih koncertih na Dunaju, v Leipzigu in drugod. Igrala bosta E. Griega, Liszta in novega francoskega komponista C. Francka. Predprodaja vstopnic pri ge. Z. Brišnik ln g. Hčferju. — V sredo, dne 9. decembra bo povodom obletnice našega velikega pesnika Ivana Cankarja predavanje o Cankarjevem življenju in delu. Predava g. prof. dr. Maks Kovačič. Vmes med omenjenimi Ilterarno-umetniškimi prireditvami je napovedano 6. decembra ob 10.30 dopoldne predavanje g. dr. Turne iz Ljubljane o »Zgodovini Slovencev [z soci:o!ogičnega vidika*. Vsa omenjena predavanja razen nedeljskega se pričnn ob 7.45 v malj kazenski dvoran. Isto nedelja popoldne pa bo še predaval za mladino in širše sloje g. inž. Lupša o svojem potovanju po Siaimu. Vršik) se bo ob 4. To predavanje bi se imelo vršiti že minulo nedeljo, a je bilo radi tehničnih zaprek preloženo. Spremljale ga bodo številne skioptične slike. Iz Celja e— Proslava ujedinjenja v Celju. V Celju se je vršila oficijelna proslava državnega praznika s slovesnimi zahvalnicami v ktao-liškl župni in evarcgeljski cerkvi, v šolah so se vršila predavanja o pomenu ujedinjenja, na srezkem poglavarstvu pa je srezki poglavar sprejemal čestitke. Sokol le Ime! pro slavo že na predvečer v telovadnic! m sta govorila starosta dr. Milko Hrašovec in društveni prosvetaT Franjo Roš. Več novih članov en članic ie položilo predpisano zaprisego, starosta Pa ie razde'i! diplome, ki si Jih je priborilo članstvo pri letošnjih nastopili. Krasno uspela je prireditev nacijona listov v Narodnem domu. posebno vizi!a »Sen koroških Slovencev«, delo učitelja & Frana Roša. Po oflcijelne.n delu se je razvila neprisiljena zabava- e— Predavanje o Slamu se v pondeljek na Ljudskem vseučilišču n! moglo vršiti, ker i« bil predavatelj g. ing. Lupša zadržan. Brzojavka pa ie prišla prepozno, ca ni biio več mogoče občinstva v časopisju opozoriti, da je to zanimivo predavanje preložena na pondeljek dne 7. t m. Poslano Odprto pismo gospej Mariji Miihleisen, solastnici hiše št 21. na Starem trga v Ljubljani. Potom Vašega zastopnika dr. Bulovca za. htevate od mene povračilo deložaciiskih stroškov ker ste me 18. novembra sodno deložiraii. Vsi ti stroški bi odpadli, ko bi se me obvestilo o prisilni deložaciji. Vam se Imam zahvaliti za uničenje moje eksistence, ter za trajno uničenje mo;ega zdravja. Prosim Vas, iztiriajte sodnim potom tudi trud m zamudo časa Vašega sina dr. Ericha Miilileisena, brata znanega dr. Miihleisena v Mariboru, finančnega nadsvetnika v Ljublja ni. Omenjeni ie prišel med uradnimi urami mene deložirat Ker do danes finančna oblast za zamudo časa tega nadsvetnika ni tožila tli odškodnine zahtevala, mislim, da je B- dr Miihleisanik!'"aj 4.9-5 678 zlath dinarjev. Odstotno razmerje vrednosti izvoza proti vrednosti uvoza za prvih 9 mesecev je bilo 99.18 odst. proti 100 odstotkom. Vrednost uvoza torej ni niti za 1 poln odstotek večja od izvoza. Ker je izvoz v zadnjem četrtletju t 1. precej oživel ln ker je izvoz v tem času običajno večji od uvoza, se s precejšnjo sigurnostjo more tudi letos računati na aktivno trgovinsko bilanco, dasi nedvomno mnogo manj aktivno kakor lansko leto. Izvozni statistični podatki za mesec oktober t. 1. (prvi mesec zadnjega četrtletja) pokazuiejo močan izvoz, in sicer se je izvozilo 437.084 ton v vrednosti 77.43 milijona zlatih dinarjev proti 415.726 tonam v vrednosti 74.93 milijona zlatih dinarjev. To pomeni napredek za 21.358 ton (za 5.14 odst) v vrednosti 2.5 milijona zlatih dinarjev (3.34 odst.). Po vrednost; v papirnatih dinarjih pa je izvoz padel od 1008.85 milijona v oktobru 1924. na 842.35 milijona dinarjev v oktobru 1925. Vzrok temu je seveda le povišana vrednost dinarja in zato to številčno zmanjšanje dejansko ne pomeni padca izvoza, kakor vidimo iz gori navedenih številk v zlati vrednosti, ki nasprotno beležijo znaten napredek. Naši glavni izvozni predmeti v mesecu oktobru t 1. so bili (po vrednosti v milijonih dinarjev); suhe češplje 99.7; žito: a) pšenica 83.8, b) ostala žita 14.0; les: a) gradbeni 88.0, b) za kurjavo 8.9; turščica 47.5; jajca 44.5; hmelj 42.9; živa goveda 41.2; pšen!čna moka 31.7; sveže sadje 28.3; meso: a) sveže 25.4, b) predelano 1.5; predivo: 25.3; fižol 15.5; živa drobnica 14.2; cement 13.6; sirovi baker 12.4; sir kaškavalj 12.0; žive svinje 11.9; živi konji 10.6 in drugo. Vrednost izvoza v prvih 10 mesecih je dosegla 7548.39 milijona papirnatih diiarjev napram 7663.12 milijona v enakem času lanskega leta. Toda to za presojo razvoja izvozne trgovine ni merodajno. ker se je vrednost dinarja napram lani znatno povečala. Statistični podatki nam pokazujejo, da je izvoz v tem času znašal 3.666.907 ton v vrednosti 658,866.737 zlatih dinarjev proti 3,110.875 tonam v vrednosti 5304)75.182 zlatih dinarjev v enakem času lanskega leta. Napredek znaša torej 556.032 ton (17.87 odst.) v vrednosti 127,891.555 zlatih dinarjev (24.09 odst.). Za pocenitev cepljenja svinj proti rdečici Kmetijska anketa, ki se je vršila v začetku tekočega leta na inicijativo velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pirkmaierja v vinarski šoli v Mariboru. je sprejela obširno resolucijo, ki vsebuje glavne smernice za bodoče delo na polju pospeševanja vseh kmetijskih panog v mariborski oblasrtL V odstavku, ki govori o pospeševa nju svinjereje. zahteva resolucija med drugim obligatorično cepljenje svinj proti rdečici in primerno pocenitev tega cepljenja. Prisilno cepljenie vseh svinj proti rdečici bi sigurno moč.io omejilo širienje te naši svLniereli tako nevarne bolezni. Vendar zaenkrat ni zakonite podlage za tak ukrep. Za pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s tem, da prispeva k nabavnim stroškom cepiva 40%. Deluje se sedaj na tem, da bi se po možtosti ta prispevek še povišal. Z naredbo ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 21. julija 1925 (glej »Uradni list« Št. 84 z dne 7. septembra t. 1.), s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenie živali, je nadalje dana možnost. da se s skupno organizacijo cepljenja po občinah, zadrugah itd. zii-žaio stroški za posamezne živali. Posebno razveseljivo je. da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere sarrsounravne edinice. Tako ie vse livale vredno postopanje okrajnih za-stopov v Ptuju in Konjicah, ki sta si iz lastne inici.iative določila eventueino plačati veterinarjem, ki cepijo v nriho-vem področju, še ostalih 60% stroškov za cepivo. ____ Hmelj Žatec (ČSR), 27. n-ovembra. Razpoloženje in cene zelo čvrste. Cene 4700 — 4900 Kč za 50 kg. _ Tržna poročila Novosadska blagovna borza (2. t m.) Pšenica: baška, 15 vagonov 260 — 270; baška, 5 vagonov 285; sremska, 3 vagoni 265: banatska, 4 vagon! 275. TurSčlca: baška, 4.5 vagona 125; nova, 3 vagoni 105; sremska, 5 vagonov 115. Moka: baška, «2», 1 vagon 350; «5», 1 vagon 312.50. O tro bi: baški, 3 vagoni 110. Tendenca čvrsta. Zagrebški tedenski sejem (2. decembra.) Dogoii prilično velik. Dovoz krme pa je bS manjši. Kupčija srednja. Kupovalo se je največ za domačo potrebo. Le italijanski trgovci so nakupili manjše partije goved in konj zaTrst. Notirajo za kg »ve teže: voli I. io — 10.55 II. 8 — 9, III. 7 — 7.50. bosan ski I. 9 — 9.50, II. 7.50 — 8, III. 5 — 6, krave domače 7 — 9, II. 6 — 7, III. 4 — 5. bosanske II. 4.50 — 5.50, III. 3.50 — 4, Junci I. 10 — 11, IL 9 — 10, junice I. 7 — 9. II. 6 — 7, teleta 9—12 (zaklana 12 — 15.50), svinje domače mesne 11.50 — 12, debele 12.50 — 15, sremske 13.50 — 15 (zaklane: domače 14 — 15, sremske 16 — 16.50). pras ci do 1 leta 10 — 11, nad 1 letom 11 — 12 Din. Krma: seno I. 100 — 125. II. 70 — 75, stisnjeno 90 — 96, detelja in lucerna 125 do 150. slama 75 — 100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (1. decembra.) Dogan 16.055 komadov. Mesne svinje v cenah prilično nespremenjene, debele pa so se podražile za 20 grošev, mestoma tudi za 25 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: atesne svinje 1.50 — 2.10, debele 1.90 do 2.40 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (1. decembra.) Na chicaški borz! porast tečajev. Zato je bilo na Dunaju razpoloženje zopet prijaznejše, vendar kupčija nI bila nič večja. Cene so poskoči1!e turščici, ovsu in moki Pšenica in rž nespremenjemi. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-noprometnj davek brez carine na dobelo: pšenica: domača 39 — 40, mad/iarska potiska 44.50 — 45.50; rž: domača, march-feldska 28.50 — 2S.75; Ječmen: domači 35 — 42; slovaški 40 — 43; turščica: 28 — 29; oves: domači 28.50 — 29.75. = Stanje Narodne banko SHS. Po izkazu 22. novenrbta t i. se je obtok novčanic zmanjšal za SS.99 milijona na 5983.96 milijona dinarjev. V istem času je oslabela kovinska podloga za 2.75 milijona rta 483.92 mill-jcna dinarjev. = Vest o novem Investicijskem posojilo. Casopis'e poroča, da namerava finančni minister dr. Stojadinovič odpotovati v naikraj šem času v Parfz, kjer se bo zadržal mesec dni. Ministrovo potovanje je v zvezi s pogajanji za večie državno posojilo, ki se v glavnem uporabi v Investicijske svrhe. Finančni minister se bo pogajal z zastopniki velikih pariških finančnih podjetij ki so stavila zadevne ponmfbe. Ker pa obstoje tudi ponudbe nekaterih velikih londonskih bank. se bo minister tekom svojega bivanja v Parizu odločil, aU bo odpotoval tudi v London. = Jugoslovensko-madžarska gospodarska pogajanja. V pondeljek so se v Budimpešti začela gospodarska pogajanja med Ju- goslavijo tn Madžarsko e privatnih dolgovih in terjatvah ter o drugih gospodarskih vpra šanjih, o čemer smo že poročali. Šef naše delegacij« je naš poslanik v Budimpešti Ti-ča Popovlč. = Konkurz za izvršbo Idejnih skic za reprezentativni paviljon kraljevine SHS na razstavi v Filadeliijl, ki ga Je razpisalo ministrstvo trgovine in industrije je bil razglašen v »Službenih Novinah«, št. 266, z dne 19. novembra t !., nakar se opozarjajo vsi interesenti. Člani cenilnega sodišča so gg.: Ciril Ivekovič, profesor visoke tehniške šole v Zagrebu, Branko Tanazovič, profesor tehniške fakultete v Beogradu. Josip Plečnik. profesor višje tehniške ioie v Ljubljani (namestnik Josip Costaperaria arhitekt v L:ubljani), Dragutin Maslač inšpektor ministrstva za gradbe. Oferte morajo biti predložene ministrstvu trgovine ln industrije v Beogradu do 10. t. m. = Velesejeni v Parizu. Zastopstvo odbora pariškega veleseima se ie obrnilo na naše poslanstvo v Parizu s prošnjo, da bi pozvalo naše trgovske ln industrijske kroge, da bi se naj udeležili velesejma. ki se bo vi šil v Parizu meseca maja 1926. Interesenti dobijo formular za prijavo v Zbornici za tigovino In industrijo v Ljubliani. = Tekma za producente orodja In strolev za vinograde. Itaii ansko ministrstvo za narodno gospodarstvo je razpisalo mednarodno tekmo za izdelovalce orodja in strojev za obdelovanje vinogradov. Tekma se bo vršila v Can-tina Sperimentale v Barletti (Italiia). Tekma se bo začela 15. aprila 1926 in se konča 15. junija 1926. Podrobnejše pogoje izvedo interesenti v Zbornici za trgo vino, obrt in industrijo v Ljubljani med urad niml urami. = Katastrofalno padanje poljskega zlatnika. Poljski zlatnik je začel v pondeljek rapidno padati in je od enega dneva do drugega izgubil več kot za eno tretjino svo je vrednosti. V Curihu je padel od 56 na 45 včeraj, dočim je notiral v petek še 74.50. Pričakuje se v nekaj dneh s strani Poljske energična intervencija, da se zaustavi katastrofalno padanje poljskega zlatnika, ka ni utemeljeno v gospodarskih ta finančnih razmerah Poljske. 2. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—0 Vojna škoda 305—0. zastavni Kranjske 20— 22, kom. zadolžnice Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 200—2-02, (200). Ljubljanska kreditna 210—0. Merkartilna 100—104. Sia-venska 49—0, Kreditni zavod 17S—185. Strojne 123—0, Trbovlje 320—0. Vevče 120 Nihag 34-0. S-tavbna 100-110. Blago: les: bu kova drva, 1 m dolž., suha. fco meja trama. 10 vagonov 25—25, (25); bukove palice I.: 27-27 rrm. 0.75 cm ln l m do!'ž., 38-38 mm. 0.50 cm !n I m dolž., 60-60 mm. 0.95 ln l m dolž., fco meja 0— 650; bukovi plohi, obrob Ijeni, suhi. I.. II.. III.. 35. 100. 110. mm. dolgi 2.20 in 2.30 m fco meja 0—550; deske 20 in 25 mm. L, H.. III., 4 m, fco meja 0—500; hrastovi plohi. L, II.. od 90—150 mm debeline. 2.30 m dolž., napr. in 20 cm šir. napr. btez velikih grč. gnilo in razbito izključeno, fco vag. meja 10 vagonov 1100—1150. (1100) niadrieri 74X224X4, fco vagon Postojna tranz. 560—0; bukovi plohi, paralel., 27, 40. 50. 60 mm, od 2—4 31. I., II- III. monte, foo vag. naklad, postaja 0—550; poljski pridelki- pšenica baška, 76 težka, 2% foo vag. naklad, postaja 0—268.50; turščica umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—165. nova, času primerno suha, fco vag. naklad, postaja 1 vagon 120—120, (120); oves, fco vag. naklad, post. 0—175; aida domača, fco vag. prekmur. postaja 0—275; proso domače. fco vag. prekmur. post 0—215; krompir, fco vag. štajerska postaja 0—68: krma: seno sladko, fco vag. štajerska post. 0— 72.50. ZAGREB. Na efektnem tržišču nobenih posebnih sprememb. Vona škoda, promptna se je začela trgovati po 306. toda proti koncu se je tendenca okrepila in ie tečai porasel r.a 310. Za december je bila zaključena po 306—308. — Dinar se je danes v Curihu okrepil na 9.20. Zato je bila v Zagrebu tendenca mlačna, kar se je odrazilo v majhnem padcu deviz. Blaga dovolj. Skupni promet 6.7 milijona dinarjev. Noti-rale so devize: Dunaj 791.4—801.4, Berlin L'39.6—1349.6, Budimpešta 0.0787—0.0797, rtalija izplačilo 226.8—229.2. čefk 226.8— 229.2. ček 226.8—229.2. London izplačilo 272.89—274.39. Newyork ček 56.17 in pol — 56.77 in pol. Pariz 216.4—220.4. Praga 166.54—168.54. Švica 1030.5—1093.5. ček 0— 1089; valute: dolar 55.5-—56.1. avstrijski šilingi 793—803; efekti: Litorale. zaključek 50, Eskorrptna 119—121. Hipo 65—65.5, Jugo 108—109.5, Ljubi anska kreditna 210— 0. Obrtna 75—SO, Praštediona 940— 942.5. Slavenska 50—0, Srpska 144—146; Industrij ski: Eksploataciia 43—45, Šečerana 465— 470, Gutmann 370—375. Slaveks 145—156. Slavonija 45.5—47, Trbovlje 325—0, Vevče 120—0: državni: investicijsko 77—78. agrar ne 45.5—46.5, Vojna škoda, promptna 308— 310, za december 306—308.5, za januar 0— 311. BEOGRAD. Devize: Dunai 796.5—797, Berlin 1344—1346, Bukarešta 25.3—25.5, Ita llja 228—228.5. London 273.75—273.9, New-york 56.42—56.44, Pariz 217—218, Praga 167.5-167.6, Švica 1068.75-1089.25. CURIH. Beograd 9.30, Berlin 123.50, New york 519. London 25.14375, Pariz 19.90, Milan 20.67, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.35, Sofija 3.775, Varšava 45, Dunaj 73.11. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.25, Zrvnostenskž 278, Assicurazioni Generali 7780, Daltnazia 260, Libera Trie-stlna 137, Lloyd 1030, Oceama 172, Dalma-zia cement 659, Krka 405. Devize: Beograd 43.95 — 44.30, Dunaj 348 — 358, Praga 73.25 — 73.75, Curih 478 — 482, New-york 24.70 — 24.85. Valute: dinaTjl 43.25 do 44, dolarji 24.60 — 24.80. DUNAJ. Beograd 12.5350 — 12.5750, Berlin 168.57 — 169.07, Budimpešta 99.20 do 99.50. Bukarešta 3.1875 — 3.2075, London 34.3050 — 34.4050, MIlan 28.46 — 2S.58, Newyork 707.75 — 710.25. Pariz 27.15 do 27.31, Praga 20.9750 — 21.0550, Varšava 70 do 70.50, ®urth 136.43 — 136.93, Sofija 5.!350 — 5.1750: dinarji 12.4850 — 12.5450. PRAGA. Beograd 59.98, Curih 651.50. Milan 136.25. Newyork 33.75, Dunaj 477.75. BERLIN. Beograd 7.425. London 20.319, Newyork 4.195, Curih 80.79, Dunaj 59.15, Milan 16.86. LONDON. (Opoldne). Beograd 274. New-york 484.37 in pol. Italija 130-37 in pol, Dunaj 34.37. Švica 25.14. NEWYORK (zaključno 1. t. m.) Beograd 1.77 in četrt, London 4.84 ln sedem šestnaj-stink, Italija 4.02 in četrt, Dunaj 14, Švica 19.27 In pol. Šport BSK.: Gradjanski 1 : 0 (1 : 0) Za tekmo med Gradjanskim in BSK. je vladalo v beograjskih športnih krogih iz» redno veliko zanimanje. Igrišče BSK. je bi» lo mnogo premajhno za mnogoštevilno ob« činstvo, ki je hotelo prisostvovati tekmi. Med drugimi so bili prisotni tudi ministra Stjepan in Pavle Radič ter narodni posla« nec dr. Juraj Basariček. Vendar pa mnogo« brojna publika s športnega stališča ni pri« ila na svoj račun, tekma ni nudila poseb« nega športnega užitka. Zlasti sta odpove« dali obe napadalni vrsti. Domačini so bili pred golom zelo neodločeni, dočim je Grad janski igra! brez vsake kombinacije samo na prodore. Slab je bil zlasti notranji trio. Boljšo sliko sta nudili obe krilski vrsti, ki sta dali prav lepo in koristno igro. Od bra> nilcev Gradjanskega je bil Dasovič boljši. Mihelčič v golu je bil dober ter je napra« vil le eno pogreško, vsled katere se je Beo» grajčanom tudi posrečilo, da so zabili zma« gonosni gol. Pri BSK. se je odlikoval Rodin s sigurnim odvzemanjem žoge ter s svoji« mi osvobodilnimi strelu Vratar domačinov ni bil mnogo zaposlen. V deseti minuti prvega polčasa strelja desna zveza BSK Marjanovič na gol. Mi« helčič zapusti vrata, vendar se mu ne po« sreči ujeti žoge in beograjska publika z na« vdušenjera pozdravlja ta uspeh svojega mo« itva, ki je tudi odločil tekmo. Vsi nadaljm napori obeh moštev, zlasti BSK. ostanejo brezuspešni. V odmoru je prosvetni minister Stjepau Radič s kratkim nagovorom pozdravil beo« grajske športnike.. Med drugim je dejal: •Kakor vsaka tekma, kl se vrši na zelenem polju, na svežem zraku, pod milim nebom v korist zdravja in lepote, mi ugaja tudi ta tekma. Vendar pa nisem popolnoma zado* voljen, ker igra le 22 oseb, dočim stoje ali sede tisoči križanih rok. To ni kakor pri narodnem kolu, ki je slično narodnemu spo razumu, kjer se držijo vsi za roke.» Po odmoru sledijo ostri napadi, deset mi« nut pred koncem pa Zagrebčani naravnost blokirajo beograjska vrata. 2e je izgledalo, da ne bo Gradjanski samo izenačil, temveč da bo celo zmagal. Vendar pa se zlasti Ro« dinu posreči, da odbije vse napade Grad: janskega. Klubova vožnja okoli Pohorja. Šport« ca komisija mariborske sekcije avtomobil« skega Kluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava prirediti dne 8. decem« bra t 1. interno klubovo vožnjo okoli Po« horja. Ta klubova vožnja zasleduje pogla« vitno namen, zbirati izkušnje za večjo oce« njevalno vožnjo, ki se bo vrSila prihodnjo spomlad in pri kateri se predvideva udelež« ba zunanjih avtomobilistov. Proga te klu« bove vožnje znaša okoli 200 km in pelje od Maribora v Dravograd, Slovenjgradec, Ve« lenje, Celje in nazaj v Maribor. Zbirališče dne 8. decembra točno ob 9. uri predpol« dne na Glavnem trgu v Mariboru. Opoldan ski odmor v Slovenjgradcu, odhod iz Slo« venjgradca ob 14. uri, prihod v Maribor oko li 17.30. Prijave se sprejemajo do 6. de« cembra v sekretarijatu Avtomobilskega klu« ba, sekcija Maribor, Trg svobode 3. Priča« kuje se, da se bodo vdeležili člani te prve športne prireditve polnoštevilno. Hašk : Concordija 6 : 2 (3 .-0). Prija« teljska tekma v torek med Haškom in Con« cordijo je končala z zmago Haška s 6 : 2 (3 : 0). Turisiovski klub Skala v Ljubljani ob« javlja, da se vrši prihodnji smučarski se« stanek v petek dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni «Emona», damska soba. Vsi in točno* — Smučarski odsek. S. K. Ilirija. Redna plenarna seja danes v Emoni. Polnoštevilna udeležba radi obč« nega zbora dolžnost. — Tajnik. X Štrajk cerkovnikov v Votivni cerkvi na Dunaju. Osobje Votivne cerkve na Du« naju je tako slabo plačano, da je zadnje dni stopilo v štrajk ter zaklenilo vse dohode k zvonovom in uram. Radi tega že več dni ne zvone zvonovi v stolpu Votivne cerkve in kazalci ur na stolpu stoje nepremično tam, kjer so se ustavili na dan štrajka. Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Jutri trening. Opozarjam vse članice da se vrše treningi redno vsako sredo in soboto ob 6. uri in sicer ob vsakem vremenu. Pozivam predvsem one, ki se zadnjih dveh treningov niso udeležile, da se jutri sigurno odzovejo ter opravičijo svojo odsotnost v sredo in so« boto. Vse, ki brez tehtnega razloga izosta« jajo od treningov se bo v bodoče najstrožje kaznovalo. Dalje opozarjam ponovno, da Je brezpogojno poravnati članarino, vse ki te« ga ne store se bo črtalo iz sekcije. Članice, ki goje drsalni šport naj si pravočasno na« bavijo sezonske karte, ki se dobe pri g. J. Goreč. Vsem članicam priporočam, da si ogledajo film «Moč in lepota®, ki se bo pred vajal prihodnje dni v kinu «Matica». Dne 10. decembra se vrši redni občni zbor klu« ba, udeležba za vse članice je obvezna. Tek« ma proti Hašku je preložena na poletje, ter se vrši ob priliki večje proslave. Za božične praznike so predvidene važne tekme izven Ljubljane. — Načelnik. Program letošnjih drsalnih tekem v Ljubljani je sledeči: 27. decembra mladin« ska tekma v umetnem drsanju in teku; 10. januarja v proslavo petnajstletnice S. K. Ilirije: savezna tekma v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. G. Fuchsa; damska tekma v umetnem drsanju za jubilejno pre« hodno darilo S. K. Ilirije in juniorska tek« ma v umetnem drsanju: 24. januarja tekma novincev v umetnem drsanju; 31. januarja savezna tekma v umetnem drsanju za pr« venstvo Jugoslavije in savezna tekma seni« orjev, ki se ne udeleže prvenstva. Nekatere podrobnosti razpisov objavimo kasneje. Vse tekme se bodo vršile na športnem dr« sališču S. K. Ilirije, ki se otvori že prihod« nje dni. Savez bo priredil razen tega na drsališču Ilirije kurze za umetno drsanje. Tragična usoda večkratnega nemškega mojstra v teku čez 800 m. Znani nemški te« kač čez 800 m, Kempe iz Lipskega je bival dalj časa v portugiški vzhodni Afriki, kjer je obolel na tropični mrzlici. Po svojem poa vratku v Lipsko pa je popolnoma oslepel, in sicer vsled injekcij s salvarzanom, ki jih je dobival proti mrzlicL Prostovoljna dražba nepremičnin: Na predlog dedičev po Mariji Cer-novšek se prodajo dnn 4. decembra 1925 ob 10. nri v Maribora, Aleksandrova ca sta 79 na javni dražbi ena velika hiša z velikim vrtom, z gostilniškimi prostori, prost m stanovanjem, gostilniškim inventarjem, sodi in vinsko zalogo ter ena marrša hiša z mesarijo. Izkl ena cena je 300.000 Din. — Pojasnila daje advokat dr. Ho]nik v Maribora. 7231-a imMnn**ini«««nimu>m«mi Za jKiklavža kupite snežne ievlje pri tvrdki M. Trebar. Liubliana, 8«. Petra oeita 6 7475—a iMUBtC0nufl«Bi«aMnatB>«ea«BR«i ttflBBBBBBBBBBBBB Opreme za neveste •tore, zaptore. jedilne in spalne garniture namizna in popteljna pregrinjala ter th" Trste vezenin v • i e ročno najceneje M Zor Jeiek. Ljubljana. Stritarjeva ulira 7 Prevzame v»e kombinacije iz motivov. — Predtiakarije Največja izberi načrtov 468 Vremensko porodilo Liubliana, 2 decembra 1925. Liubliana. 306 m nad morjem Kra> 1 opazovanja ob Zračm tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—!0 l^davine mm ' 1 Liubl ana . . . 7. 761-5 08 juj? obl. 130 I i Ljubljana . . . 14 761-8 22 Ljubljana . . . 21. 7fi30 10 jug. vzh. Zagreb .... 7. 760-4 1-0 zap. dež 90 Beograd . . . 7. 7593 30 brezv. »neg 4-0 | Dunaj .... 7. Praga .... 7. 760-9 3-0 sev. zap. več. jas. Inomost ... 7. 1 Solnce vzhaja ob 7*17 zahaja ob 16-20, luna vzhala ob 1813 zahaja ob 9-1. Barometer višji, temperatura nižja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Manj oblačno, temperatura skoraj nespremenjena. Športi Ples! Igre I Je že pred durmi! Elitni Kino Matica. ,Moč in lepota1 Prekrasno filmsko delo, ki nam pokaže pot k — zdravju, pot k lepoti, pot k večni mladosti — Solnce! Zrak! Spoznanie samega sebe! Je že pred durmi! Elitni Kino Matica Vremenska katastrofa v Južni Italiji Iz Rima poročajo o strašni vremenski katastrofi, ki je zadela zadnje dni meseca novembra Južno Italijo in Sicilijo. Dva dneva so divjali strašni viharji z nalivi. Na številnih mestih so reke izstopile ter preplavile bregove in v noči od 28. na 29. novembra se je slabo vreme izpremeniio v ciklon s točo; Morje med Sicilijo in kopno zemljo do napoljskega zaliva je bilo kakor grozeča pošast. Vstajali so visoki valovi, katere je gnal vihar na kopno. Vse kar so dosegli, so uničili Vse železniške proge, telefonske in telegrafske zveze so porušene. Najhujše je prizadeto kalabreško mestece Bagnara Calabra. Zveze s tem krajem so docela uničene. Sadno drevje je vihar izruval iz zemlje in ga pometal po tleh. Tudi drugi nasadi, ki so služili mesteca v okras, se pokončani. Toča je razbila na hišah vse šipe. Vreme je bilo tako strašno, da je ponoči odpovedal električni tok. nakar je ljudstvo v silno paniki začelo bežati iz hiš, za katerih se je balo. da jih valovi odnesejo v morje. Bežeče prebivalstvo je odneslo vse kar se je dalo s seboj. Divjajoče morje je spremljalo zamolklo grmenje. Mnogo hiš se je porušilo In ribiška mornarica v portiču se je do zadnie edinice razbila ob nabrežju. Hiše, ki so bile sezidane po znanem potresu 1. 1908.. je morje odneslo kakor zabojčke. Podobna poročila, kakor iz Bagnare Calabre prihajajo tudi iz krajev Pagli in Monte Leone. Vremenska katastrofa je v Pagliju uničila vso letošnjo žetev. Morje je na nekaterih mestih vdrlo 150 metrov globoko na kopno. Tudi Messina, katero je veliki potres pred 17. leti porušil do tal. je silno trpela radi tega vremena. Burja je bila tako močna, da je metala opeko s streh. V Messini se ie električni tok pokvaril in mesto je bilo v temi. To je še bolj povečalo grozo prebivalstva. Kabelska zveza s kopnim je pretrgana. Promet z mestom Reggio di Calabria je nemogoč. Medtem ko so v začetka vremenske katastrofe mlajše ladje krenile v pristanišča. kjer so se vsidrale, je ostala cela vrsta prekooceanskih parnikov na odprtem morju. Te ladje so morale prestati težko borbo z divjimi elementi. Ameriški parnik »Prezident Serefien« je skuša! trikrat zaporedoma vrniti se v napolisko pristanišče, toda vihar in valovi so ga vselej vrgli na^aj. Napoli-tanci so opazovali junaški boj posadke z viharjem z oken svojih stanovanj. Po dosedanjih poročilih je število človeških žrtev v tej vremenski katastrofi prav malenkostno in to ie tudi edina tolažba, katero ima Južna Italija ob tej nesreči. Gospodarska škoda je itak nenregledna. Vzdolž cele sicilijan-ske vzhodne obale je uničena trgatev oranž do zadnjega sadeža. Kulturni škandal na Rumunskem V kulturmh deželah Evrope še vedno odmeva kišinevski proces. Ta sodna obravnava ie posadila na zatožno klop veliko število ukrajinskih kmetov, ki so se uprli rumunski vladi. Vlada je tlačila Ukrajince meneč, da sme z njimi •postopati kakor se ii poliubi. Kmetom oa je bilo tega kmalu preveč in v deželi ie izbruhnil upor. Seveda je vlada z energičnimi sredstvi buno udušila. proti sodelujočim kmetom pa je dvignila »obtožbo. V procesu so bili kmetje obsojeni. Ko je biia obravnava končana, so evropski listi pisali o zadevi in vsak »organ ie stvar komentiral po svoje. Nastala je zmešnjava, kajti dve sodbi o tem političnem procesu si nista bili enaki. Ker je začel vsled tega ugled rumunske države v zunanjem svetu padati, je sklenila Rumtmija naDravlti tendenčnlm vestem v inozemstvu konec. Poklicala je francoskega pisatelia Henryja Barbus-seia. pisatelja »Ognja«, ns; bi proučil gradivo o raznravi. z;a je nameraval romunski zunanji minister Duca izdati javen komunike, s katerim bi bila zadeva pred svetom uspešno pojasnjena in vlada oprana. Barbusse se je pozr-•• odzval in je bil pripravljen opravičiti Rum unijo pred kulturno Evropo, če je vlada v stvari res nedolžna. Toda. ko je Barbusse prišel v Rumunijo ter se je hotel na licu mesta prepričati o zločinih v Besara-biji. na Sedrnograškem in v Banatu. je doživel neliute razočaranje. V Besara-biji, kjer je hotel proučiti pritožbe Ukrajincev is govoriti s kmeti, mu je stopil nasproti voja5ki poveljnik Besarab';e, ki inu ie zabranil vsak stik s prizadetimi žrtvami Zahteval je, da objavi Bar-btisse v francoskem časopisju natprjj demanti o romunskih krivicah, nakar bi šele smel govoriti s prebivalstvom. Barbusse. veliki ljubitelj resnice, seveda ni mogel storiti tega. Ker mu je bilo delovanja v Besarabiji onemogočeno. se je odpeljal v Bukarešto. Tam .ie v nekem hotelu spre;el deputacijo madžarskih strank. Odposlanstvo mu je opisalo zatiranje madžarskih narodnih manjšin v Rumuniji. ki ravna z drugo-rodci tako kot n. pr. Italija s Slovenci in Avstrija s slovenskimi koroškimi rojaki. Barbusse is priredil v hotelu <>Palače.) predavanje in ie govoril o solidarnosti vsega knlturnega človečan-stva. Toda ko je bilo predavanje končano in ie stopil s svo iim spremstvom iz hotela, ia na Calei Victoreji navalilo nanj iz vojaške kazine okoli 300 dijakov. vojnih akademikov in aktivnih častnikov Napadalci so ga obkolili ter ga začeli pretepati. Kričali so: »Von z Židom Barbusseom! V Damask ž njim. na proučevanje francoskih zločinov!« K sreči se ie znašel v upasnem metežu tudi vodia neodvisnih rumunskih viso-košolcev, diiak Marin. Oa je spravi! pisatelja v neko kočijo ter ga velel od-petjati. Barbussejevo spremljevalko, belgitsko odvetnico Pavlo Lannyjevo iz Bruslja in madžarskega političnega borca Foeldeja pa je razkačena množica vrgla na zemljo in ju teptala z nogami. Medtem so neodgovorni elementi opazili, da se je moral Barbusse na skrivnem izmuzniti. Brž so biti alarmirani vohuni naoadaiske tolpe in njihovi zaupniki so izsledili kočijo, v kateri je sedel pisatelj. Hoteii so ga javno prisiliti, da prosi oproščenja za svoie početje. Barbusse pa je seveda odklonil to krivično zadevo. Nato so ga napadalci pretepli s palicami. K sreči so se kmalu zopet pojavili neodvisni študenti, ki so oteli pisatelja iz rok drhali ter ga spravili v hotel. Policija se je pri tem incidentu držala popolnoma pasivno. Voditelj izgredov in napadov na Bar-bussea je baie voditelj romunskega tiskovnega oddelka v zunaniem ministrstvu Baraloglu. ki je skušal lani izvršiti atentat na ravnatelja lista »Dimine-ata». Francosko belgijska delegacija, ki ie hodila z Barbusseom po rumunski deželi, ie morala prositi za zaščito pristojnih oblasti. Drhal ia je namreč hotela naskočiti in linčati. Policija tudi tu ni hotela stopiti v akcijo, temveč so se morali postaviti nanadalcem v bran samo hotelski nameščenci. Barbusse je telefoniral na ministrski svet in je prosil za intervencijo. Toda dobil je odgovor. cda so vsi ministri odnnt^v-' Radi teh incidentov je nastalo slino ojjorčenje in Barbusse je s svoiim spremstvom odpotoval proti Carigradu Ob njegovem odhodu ie bil na kolodvoru vojaški oddelek s strojnimi puškami, katerega je izposloval francoski poslanik v Bukarešti od vlade, da se zaščiti vsaj golo pisateljevo življenje. Od Bar-bussea so se na postaji poslovili številni opozicijonalni rumunski politiki, med Kdor ima nt« za božične praznike si preskibeti novo suknjo, obleko ali modne potreblčine, naj ve, da bo najbolje kupil, kar je že splošno znano, pri Drago Schv/ab, Liubliana. nitmi tudi kmetski voditelj dr. L upu. Po sodbi demokratskih rumunskih listov je inscenirala napad na francoskega pisatelja in branitelja človeških pravic zatiranih manjšin sama romunska vlada, ki i« hotela natorei doseči, da bo Barbusse pisal nji v prilog Ko pa je videla, da to ne gre. se ie skušala stvarnemu možu osvetiti z brutalno silo. Hiša s 65imi nadstropji Američani hočejo za vsako ceno prednjačiti v tehnični stroki. Zdi se naravnost. da je ideal Amerike nadkriliti vse inženjerje in tehnike na svetu. To .ie pred kratkem pokazal načrt za Woolvordsko hišo. ki bo visoka 63 nadstropij ter bo tudi po drugih dimenzijah pravcati kolos. Toda že se pojavlja konkurenčni načrt, ki hoče pobiti 63 nadstropno hišo. Avtor tega načrta je newjorški nvtl-timilijonar Concel, ki je imel zadnia leta velikansko srečo v špekulacijah z nepremičninami. Ta multimilijonar hoče sezidati zgradbo, ki bo največja palača pod solncem. Stavba bo «hotel vseh hotelov*. Visoka bo 65 nadstropij ter bo tmela 4.500 sob. Toda nikarie misliti. da bo ves prostor v zgradbi namenjen sobara za goste. Multimilijonar heče imeti v svojem hotelu tudi cerkev, bolnišnico in okrevališče za onemogle ljudi in kajpada tudi banko. Dalje bo v hotelskih prostorih jedilnica za 2000 ljudi. Poleg te jedilnice bo cela vrsta manjših dvoran za vsakovrstne poste. V hotelu bo 12 zimskih vrtov. Mož, ki jc dal pobudo za ta fantastični načrt, pravi, da bo gradil svoj kolos v posebnem kvadratu med 122. in 123. utfco v Newyorku in da bo stala popolna oskrba s stanovanjem v hotelu samo 20 dolarjev dnevno. 20 dolarjev pa je za ameriškega bogataša prav skromna vsota. In ta hiša s 65imi nadstropji bo v prvi vrsti namenjena imo-vitenui svetu. Pariško pismo (Francoski fašisti — Cestni promet, — Želva umetniške razstave.) Pariz, koncem novembra. Nekateri Parižani so po vzorcu laškega fašizma ustanovili francoski fašizem. Naravno, da so si izbrali tudi poseben kroj in tu in tam že vidimo vrste »modrih srajc« (chemises bleues), ki korakajo po mastu. Občinstvo ima zaenkrat ž njimi svojo zabavo in jih gleda z istim otročjim velemestnim zanimanjem, kot mintokorakajoče vojake, pogrebe ali pa padlega koija. Za enkrat ie »modrih srajc« seveda še silno malo in v nikakem oziru ne pridejo v poštev. Italijanski fašistovski listi, ki o vsaki priliki napadajo Francijo m Francoze, se tudi norčujejo iz francoskih fašistov. Pred nedavnim je »U 420», florentinski fašistovski list. prinesel risbo, na kateri laški škorenj (zemljepisna oblika Italije) tepta krastačo, ki predstavlja francosko republikansko časopisje. Neka druga karikatura predstavlja krepkega, energičnega 'Romano de Roma» v fašistov-skem kroiu. in poleg slabiča Francoza, ki se zanima le za »Folies Bergeres« (znani pariški kabaret). List Impero pa, ki izhaja v Rimu. pravi v štev. od 15. nov. o ustanovitvi francoskega fašizma sledeče: Misel ni slaba, toda pripomniti moramo: 1. da prihaja prepozno. 2. Francozom manjka nekaj, kar je podlaga vsake energične akcije, 3. Francozi pred vsem nimajo nobenega... Mussolinija. — Cestni promet je v Parizu v tako ogromni meri narastel. da ob gotovih urah ni mogoče priti z avtom (o konjski vpregi že sploh ni govora!) preko gotovih ulic. Policiji dela ta stvar veliko preglavico, pošiljajo komisije v London in New-York. da študirajo tamoš-n.ii promet, toda zaenkrat problem pariškega pouličnega prometa le še Di rešen. Kakor pa na gotovih mestih promet po več minut kar zaporedoma počiva, ker so ulice zamašene (za kar imajo Francozi lep izraz embouteillč*. tako Po prostih mestih marsikateri šoferji dir- Jurij se je zasmejal: »Še vedno si tako praznoverna?« »Še vedno,« je odgovorila in nato do. dala z resnim glasom: •Glej Jurij, ni mi bilo za onih šestdeset ali osemdeset frankov, ki so v denarnici. Pač pa imam v njej v posebnem predalčku štiriperesno deteljo, kos vrvi, na kateri so nekoga obesli. in slo-novo dlako. Ce tega ne bi bila več našla, bi legla in nikoli več ne bi vstala, kajti vse, kar bi podvzela, bi se mi ponesrečilo. Jurij je resno strmel v svojo soprogo in nato dejal: »Nikakor mi ne ugaja, da imam tako neumno ženo. Tvoja praznovernost je naravnost bedasta! Kako je mogoče, da verjameš, da slonova kocina . . .» »O tem ni dvoma!« »Ali pa košček vrvi . , .» v »Sto primerov je to potrdilo!« »In Štiriperesna deteljica . . .» »Ti seveda v nič ne veruješ!« »O, da, je odvrnil Jurij. Verujem v človeški razum in ta mi brani — verovati v take bedarije.« »Pameten si!« »Gotovo. Sicer obstoja življenje res iz slučajev . . .» »No, vidiš!« »Toda talismani nimajo nanje prav kajo z brzovlačno hitrostjo. Takim Šoferjem pravijo chauffard. Nanje ima policija posebno piko. kajti vsak dan povozijo na ducate ljudi. Z lovom nanje se peča novo ustanovljen oddelek policije »Oks tachymetreurs» (merilci hitrosti). S pomočjo posebnega aparata merijo hitrost avtov, ki ne sme preko* račiti 40 km na uro. Ko stražniki zapaziio avto, ka vozi prehitro, zažvižgajo. Gorje, če se ne ustavi! Policijski avto pohiti zs njim in kazen, ki jo plača, ni ravno nizka. Odkar tahimetrerji strašijo pd ulicah, ie baie že mnogo bolje. Zadnjič so celo, kot sporočaio listi, ustavili neko damo. pa ne zato. ker ie vozila prehitro, temveč, ker ie vozila — prepočasi! Vozila ie s polževo hitrostjo devet km na uro in ovirala ves promet. Legitimirala se ie kot hčerka znanepa advokata. Ravnokar je bila napravila šoferski izpit in si kupila avto, ca poetima menda le ni imela, da bi vozila dosti hitreje kot hodi peš. Razstave dekorativnih umetnosti je konec. Vkliub temu ca še vedno vabijo pariški poštni pečati tujce nanjo. «Ma-tin« se zato upravičeno norčuje iz sv. Biknokraciusa, kajti ^d razstave danes ni drugega več videti, kot kun podrtije in razvalin. Razni uzmoviči so porabili priliko in odnesli marsikai. tako na nr. veliko bronasto želvo, ki ie krasila umetniški vodnjak, in ki tehta nad 50 kilogramov. Tricerotops velikanska predpotopna žival, katero bomo tudi videli v grandi orni pustolovni drami „Sigiit?" sni svet" v lilnu „Ovor" X Viharji na severozapadu. V severni Nemčiji divjajo že več dni siloviti sneža: viharji, ki so napravili ponekod velikansko škodo. Poškodovane so posebno močen radio*postaje. V Rokavskem zalivu je vrg. i vihar parnik «\Vhinstone» na pesek. 15 ljud-. je utonilo. V Yarmouthu se je odtrgal v pristanišču neki bivši nemški torpedni ruJ iec. katerega so Angleži nedavno dvignili v vode pri Scapafloww. Buria ga ie gnala na odprto morje, kjer se je razbil na čereh. Danski kralj, ki se je hotel odpeljati v Lot>< don na pegreb angleške kraljice*matere, ;r moral radi viharjev svoje potovanje prek:; niti ter se zateči v neko zasilno pristanišč«.. Veliko škodo je povzročil vihar na Nizo« zemskera. V Amsterdamu je razdejal vec hiš in odtrgal ladje, ki so bile zasidrana v iuki. Ljubljana se je tudi letos sijajno odzvala vabilu novinarjev, da poseti koncert, ki so ga tako ljubeznivo zopet priredile na korist novinarskega penzij-skega fonda naše prve glasbene organizacije. Kljub skrajno neugodnemu vremenu ie občinstvo res do zadnjega kota napolnilo ogromno Unionsko dvorano in še je morala dolga vrsta ljudi oditi. ker ni bilo več prostora. Pokazalo se je vnovič, kako izredno popularna in priljubljena je ta vsakoletna dobrodelna prireditev, ki združi vsai enkrat na leto predstavnike vseh strank in slojev in je kakor dobrodejna oaza v napetih razmerah naših političnih in so-cijalnih bojev. Dvorana je nudila izredno zanimivo sliko, dokai drugačno kakor pri dru 12- 20691 I Gospodična star« 40 le«. .«46» kuhanja, šivanja, vezenja in drugih del ieli mesta gospodinja pri boljšem gospodu, event. vdovcu t otroki. oroinikom aH flnancarjem. — Cenjene ponndbe na npr»»o «Jntra» pod .Marljiva in samostojna«. £1149 Smuške obleke li Ipeeijalnega Imprejrnlr«-e«a volnenega blaga po hgo"! simskolportnem »-I .t *o predpi.anen kroju ix-ijrlujs izredno e e n o H. piiler, Ljubljani, Prečna | Jica 4. 80659 Vulkanizlra ne vrgtr gomila parna Vtlkaoiiarifa P Škafar » Ljflhliani Rimska ceata 11 ^ 270 Brušenje drsalk bskrenje ln nlklanje v 1 dnevu »a 40 Din. — B* ■eiinlk l drug. Ljubljana, Prešernova ullea 5. 310S0 Usnjarsko podjetje i vsemi potrebnimi lokali Ii objekti a« odda v najem NmIov pove »prava .Jutra. Brlvnlca dobroldočem kraju na Jeleli »e Ukoj odda v najem. Ponudbe na upravo .Jatra. ood ogl. It. 81095. Stutifie idooe Več akviziterjev spretnih, sprejmemo. Dober uiluiek. — Ponudbe na očitni pred«! S, Ljubljana. 3U900 Gospodična k 1 otrokoma, ki ljubi de-eo. a dobrimi spričevali, se ilče. Ponudbe 5 spričevali in Ib ie mogoče tudi s sliko je poslati na naslov: Gospa Dr. Josef Ga!. Novi sad, Zeljezničk« ulica 12. 31019 Ključavničar mlajii. vesten in sposoben kot strojni upravljač za stiskalnice (Kaitpresgen) u tovarno vijakov v Tezuem uri Mariboru se ilče ta takojšnji o »stop. Ponndbe na tovarno vijakov Temo pri Mariboru. Sll«9 Dober zaslužek s • nudi takoj osebam 1 boljšim nastopom. R. Sever. Gosposvetska cesta Stev. C. 3115» Mizar, poslovodjo vest-ftga, sprejme vetje ml-sar.ko podjetje. Reflektira n le na verzirano moč. — Nastop e 1. Januarjem 1926. Plača po dogovoru. — Ponudb« aa upravo .Jutra* pod »Poslovodja*. 81107 Trgovski pomočnik mlad, špecerijske strok«, leli v (vrbo nadaljnje Izobrazbe premenltl dosedanje mesto. — Gre tudi u ulad iftčnika. — Nastop 15. («t>r. 1926. C«nJ. ponndbe te upr .Jutra, pod iifro .Zanesljiv 18- 30909 Starejša vdova inteligentna. veiča več je-sikov, liče sluibe kot pod- E>ra bflni gospodinji. — azume tudi Kmetijstvo. Plača po dogovora. — Ponudbe se prosijo na upravo •Jutra, pod Iifro .Podpor« gospodinji.. «0878 Prodajalka pridna in poltena izurjena v mel. stroki iSče mest«, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudb« na upravo «Jutm» pod iifro .Polten« 4». 81029 Učenec 15 let star, inteligenten ln ■drav, s prvovrstnimi ljud-skoJolskimi spričevali, vel? slov., srbohrvaščine In nem-Ičine ieli vstopiti v trgovino melanega blaga, kjer bi Imel vao oskrbo v bili. Cenjene ponudbe na npravo .Jutra, v Mariboru pod oglasno It. 31168. 81168 Abiturijent 116« primerne sluJbe. — Naslov pove uprav« .Jutra, v Mariboru. 82166 Knjigovodkinja perfektna bilanristka iič« stnibe za Ukoj ali s 1. jan. 1926. Ponudbe pod mačko .Starejša moč. na upravo «Jutra>. 31157 Mlada vdova s pokojnino leli mesta kot gospodinja k samostojnemu, neodvisnemu gospodu, najraje k hišnemu posestniku. Cenjene ponudbe pod Iifro »Vdova, na upr. .Jutra*. 81161 Bivši orožnik 18 let star. lilče slulbo sluge. InkasanU «11 kaj sllč nega. Zmeien polotiti kavcijo — Ponudb« o« uprav« .Jutra, pod .Treaen tn »ealjlv. 81015 Knjigovodja ►orespondent. veW Italijan-skosa in nemSkeg« Jezika •e nudi v popoldanskih prostih ar3h. Ponudbe na npr. .Jutra, pod značko «Per-'-Vten 15405». 811» Dama 133e mesta gospodinje k samostojnemu gospodu, ev. z otroki. — Ponudb« pod .Izven Ljubljane, na upr. cjutr«». 31129 Čevljar, pomočnik v « I 8 vsakovrstnega dela iiče mesta kot pomočnik ali poslovodja v mestu ali oa deleli. - Event. bi »e poročil a gospodično ali vdovo, ki posedeje čevljarsko obrt. Naslov v upravi .Jntra., S1088 Fina šivilja sa dame, dobro izurjena gT* I i v a t na dom proti plači 25 Din dnevno. — Naslov pove uprava «Jutra» 81117 Mesto praktlkanta igčem brezplačno pri kaki banki. Pondbe na npravo «Jutra> pod Šifro »Stalnost 15394». »1118 Gospodična vegča Šivanja, gr« k 1—6 otrokoma v boljio h18o. — Naslov pove oprava «Jotra» 81087 Mesto skladiščila aH kako rtropro s!!8no alnžbo iščem. Zmožen tudi srbohrv. jezika in cirilico. Nastop moffoč takoj. — Ponudbe na upravo «Jotra» pod iifro «Dober račnnarv 31104 Inštrukcije •olidne podlage, ki garantirajo dober uspeh, daje akademik v srednješolskih predmetih. — Naročila na upravo «Jutra» pod značko dnStruktor 1589?». 31120 KOKS — ČEBIN WoUov« W. Telefon: 56. 481/IH Otroško posteljo dobro ohranjeno prodam. — Naelov pove uprava .Jutra. Lex!kon Maserjev. 30 zvezkov •« poceni proda. — Kje, pove uprav« . 31074 Polenovka namočena se dobi vsak petek pri I. Buzzolini, Lin- g«rjev« ulic«. 28800 «Sollngen» orodje izvirno — znamke ikarje, ruir-sparate. nože, »kor britve, ledilna orodje itd. dobite pri , SUrl trg Itev. 11«. «8495 Ia Remscheidske žage tnamke .3aegekSnig>, pol-nojarmenske vodne, krolne, ročne Hd., zajamčene. Ima vedno v zalogi tvrdka , Ljubljana. Stari trg IU. »4494 Avtoplašč podlolen s kolehovlno — .Kreuzfucbs., dobro ohr»-ojen s« poceni proda. Naslov nove oprav« .Jutra*. 81162 Nova jopa (Paletot) dolg«. la hrte e« prod«. N»slov pove nprava .Jntra*. 31170 Perzijske preproge antik. 800 X 200 za 12.000 Din, 800 X 150 za 10.000 Din In !76 X 102 za 6000 Din naprodaj v Dalmatinovi allei 7, visoko pritličje, levo. 31165 Lepa preproga s« Jedilnico ae proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 31151 Majhna pečica (galperček) se prod*. — Naslov pov« uprav« »Jntra* S115S Krasna Madona olje. ročno delo, f okvirom 1.50 m/l m, s« proda u 500 Din. — Naslov pove upr»v» »Jutra*. 31159 Starinska skrinja slikana, obnovljena se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 811G0 Suknjo Iz usnja dobro ohranjeno proda Klobfaner, Mestni trg 12/m 81141 «Trlbor» milo S2 % malčobe. t poljubni mnollnl po Din 12*35 kg franko kolodvor Z«greb po-lilja po povzetju Anton K «1618. Zarreb. Z« vrtnica br. 38. Istotam se sprejme zastopnik proti proviziji ter kupuje loj In mist z« milo. ADRIA Auto kožuh in ve5 molkih oblek naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 31052 Dve zimski suknji novi nekai molkih ia ionskih oblek naprodaj. — Naslov pove uprava »Jutra* 31096 Smoking obleka nova se proda v Betbovno-vi ulici 9fU. $1098 Pohištvo Poceni prodam 2 postelji, limnice. 2 nočni omarici, umivalnik in visoko omaro za obleko. Ogleda se pri biSniku v Narodnem domu 81100 Škornjl visoki, popolnoma novi, It. 45 se prodajo. Naslov pove uprava »Jutra*. 81103 Drsalke svetovne znamke Salcbov, ki so bile razstavljene na športni razstavi se prodajo. Naslov pove uprava »Jutra* 31115 Olasom sodneg« «diku br. 888/24 Kr. kot.irskega suda v Cakovcu se vrli javna dražba pisal-nega stroja »Ondervrood* dne 7. dec. 1925 ob 14. uri popoldne r Cakovcu, Strosmaverjeva ul. — na kar opozarja. interesente 31112 Salonska oprava zel« lepa, lz rdečega svilenega brnkata. miza tn lest fotelov. vse skoro novo, e« poceni proda. Slika In naslov v upravi »Jutra*. 31109 Pozor! Pozor! Vsakovrstno zlato kupuje p« ujvliiib cen&h Cerne, juvelir Ljubljana. Voltov« ullra S Zlato, srebro, p!atin kupuje tovarna za točenje dragih kovin v Ljubljani, Sv. Jernej« cest« Stev. 8. 30682 Želod, storže, žir in jezice plat« najbolje »Fmctus*. tj" Ljubljana, Krekov trg 10 498 Mizar, stiskalnica (Kumirpresse) 2—8 m dolgi, 119 Stroka se kupi. — Ponudb« aa naslov: Kregar, strojno misarstvo, 8t. Vid nad Ljubljano. 810X1 Zlato, srebro in srebrn« krone plač« po najvlljih oenah F. Čuden, Ljubljann, PreSernova ul. 1 28406 Smučke s palicami dobro ohranjene kupim. — Naslov pove unrava »Jutra* 31130 Ježlce Kupi se par vagonov lepih jeiic (Knoper). — Ponudbe pod »Takojlnje plačilo* na upravo »Jutra,. 31092 Garnitura miza in 4 stoli iz trdega lesa, svetlo, dobro ohranjeno se kupi. Ponudbe poslati: Novo mesto poštni predal 5. 31094 Lep krompir prebran in kislo zelje v sodčkih prodaja na drobno In debelo tudi vagontke pollljatve po najnižji cenj In solidna postrežba. — G Erklavec, Novi Vodmat a 31156 Zamenjam hišo s gostilno in trgovino z mešanim blagom na deželi za hiSo v Ljubljani. Naslov na npravo .Jntra* pod Ins. St. 81097». 31097 Lepo posestvo tri četrt ur« od posUje Rimske Toplice, t najbofj- stinjm, s« po najnlijl eenl prod*. Redi se 3—4 govedi. Naslov pove npr. »Jutra*. 31108 Majhno posestvo v T»cnu pri St. Vidu s vrtom in dvema njivama prod* J. Bohinc, Medvode. 81116 Nova hiša » Ljubljani i lepim vrtom se ugodno prod«. Naslov v upravi .Jutra*. 504 Lep, prostoren lokal ta kevarao in slalčičarno v okrajnem mentu na Go-renjskem se odda v najem. Ponudbe na opravo «Jatra» pod «Kavarna> 80715 Velika trgovina in akladigCa zelo prikladna za trgovino z ieleznino ▼ mestu na Gorenjskem *e odda v najem. Ponudbe na upravo «Jutra* pod Šifro cZdernina*. 80712 Gostilna ee iS&e v najem ali na račun. Ponndbe na opravo cJutra» ood Bifro «Gosti1-na 15404». 81127 Gospodična hči eostilničarja ieli vzeti gostilno na račmi. najraje v Olju ali okolici - Ponudbe na npravo «Jntra» pod «Gostllna». 31105 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta IScem za takoj. Plačam 500 Din. Ponndbe aa npr. «Jntra» pod Šifro cTakoaj 15341». 31058 Separirano sobo s posebnim vhodom i S č e miren gospod. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Miren sostanovalec* 15809». 81026 Opremljeno sobo solnčno, takoj oddam. — Naslov pove uprava «Jotra» 81172 1 do 2 sobi opremljeni ali prazni % uporabo kuhinje ilčem. Plačam dobro, event. dam tudi nagrado. Če mojroče v sredini mesta, s prostim vhodom Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cDobro plačilo 15452*. 81178 Stanovanje obstoječe iz 5 sob v vili v sredini mesta se odda rodbini z odrastlimi otroki — VpraSanja na upr. cJutra* pod »Stanovanje B. P.» 81164 Opremliena soba s 8 posteljami ter posebnim vhodom s e takoj odda. event. s souporabo kuhinje. Gline«, Tržaška cesta 12/1. 31142 Opremljena soba s posebnim vhodom se odda Naslov pove uprava cJutra* 31154 Majhna sobica se odda za 800 Din z vso oskrbo. Naslov pove uprava cJutra*. 31138 Preprost srospod se sprejme aa hrano tn stanovanje s 15. decembrom za 700 Din. Jakopič. 8v Flori jana ulica Stev. 101. 81187 Opreml.iena soba s posebnm vhodom se takoj odda. Naslov port oprava cJotra*. 81148 Iščem stanovanje kmetsko hiSo s 4 aH več sobami ia gospodarskim poslopjem na Gorenjskem med Ljubljano Is R ran je« Cenjene ponndbe na uprave •Jutra* pod cKrojaStvo*. 81186 Prazna soba s posebnim vhodom, poleg glavne poŠte, tudi za pisarno se takoj odda proti enkratnemu plačilu polletne najemnine ali posojilu s potrebno varSčino. Ponudbe na upr. cJotra» pod Šifro cPrlmerno*. 811S5 Dijak tehn. srednje šole se sprejme na stanovanje kot sostanovalec. — Istotam se sprejmejo 3 dijaki na stanovanje v zračno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove opr. cJutra*. 31134 Stanovanje 2 sob in kuhinje se ISče za takoj. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cStan». 31121 Gospodična se sprejme na stanovanje. Naslov pove uprava cjntra» 31131 Stanovanje in hrano dobi ženska, ki bi gospodinjila 1 mo§ki osebi. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod Šifro »Gospodinjstvo*. 31089 50 000 Din posodim brezobrestno tistemu hiSne-mu gospodarju, ki ml odda 1 sobo s kuhinjo. Ponudbe na npravniStvo cJutra* pod cSt. 555*. 81119 1—2 sobi opremljeni z 2 no«teliama z uporabo kuhinie se llčet«. Ponudbe pod 111. teren«ka A. A. A. sekcij*, Ljubita-D*. 31047 Soba opremljena ali prazna a souporabo kuhinje se ceno odda onemu, ki posodi Din 8600 proti garanciji in mesečnemu odplačilu. — Kje, pove nprava »Jutra*. 81128 Gospodična izobraiena in samostojna teli uživati ljub»v > Uto-t&kim gospodom. Dobro si-tuirani vdovci «11 ločenci dobrodošU. V slučaju duševne harmonije ženitev ni i2kijn6ena. Dopise pod Šifro »Duievna harmonij« 8» na upraTO »Jutra*. 31093 Uradnik srednjih let ieli znanstva z dekletom protestantske ali pravoslavne vere. Dopise na npr. »Jutra* pod It. 888S. 30776 Opremljena soba vellk». s 2 posteljama se odda s 15. decembrom, najraje lakonskemu paru. — Nasiov pove uprav« »Jutra* 81101 Preprosta soba opremljsna se odda mlmt, starejši gospodični. Naslov pove upr. »Jutra*. 31102 Sostanova'ec se spejm« k uradniku. — Naslov pove nprava »Jntra* 81103 Dijakinja aH starejSa dama se sprejme na hrano in stanovanje kot sostanovalka. Naslov v opravi c Jntra*. 31118 Gospodična sivem plaSčo spremljana J v torek od zadnje predstave v ddea!» do Prečne alice se prosi za cenjeni naslov pod značko Simpatija 15454* na npravo cJutra*. 31174 Bizovič . . . Prepozno. Pridite na dom do sobote. Iva. 81175 V Dubrovnik na počitnice potuje v Jauu-arju dama in se želi pridružiti Istotakim. — Dopise pod cDnbrovnik 192ft» na upravo i6.'AMfe Substltuta išče od 1. januarja na deželi okrožni, železniški in blagajniški zdravnik. Kolega, kateri prevzame hišo, ima prednost. Ponudbe pod „Substltot", na upravo .Jutra". ! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, svak, tast, stari oče in stric, gospod Primerna darila za Miklavža in Božič Ignac Žargi „Pri nizki ceni" Ljcbljana, Sv. Petra o. St. 3 se priporoča cenjenim odjemalcem rasnega perila, rokavic, nogavic, dalje velika izbira damskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jum-perjev L t. d. Zniisne cene. Za Miklavža drsalce StaiiKoFiorjanHt, veletrgovino z železnino ■ ■ Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 35 najlepše darilco nudi tvrdka dr. Josip Krasno izbiro za premog in diva — se išče za takoi pri Aloma Company, Ljubljana. la Trap!st sir H B Din la Grojei .. „ 26 „ la Tllziter „ ,, 25 ., samo punomastan nudja i razašilje Mijekarna Karto Laznicky Deianovac scese Sileu 7.a 4 konje in skladišče za 2 vagona blaga z malo shrambo, po možnosti z dvoriščem v bližin kolodvo a. Ponudbe pod hlev na Aloma Com-;>any, Ljubljana. 7284-a ŠPIRIT denat 90% po tvorniških cenah, natočen v steklenice po novem finančnem predpisu ima v zalogi ZORA Ljubljana, Kraiia Pe ra trg 2. Te'efon 534. Iščemo 3Q avtomobile prvovrstne jnamRe s kapitalom, ki bi bil v stanu držati si poskusen voz. Oferte pod „Za 6902* na Publicitas d. d., anončna ekspedicija Zagreb, Gunduličeva ulica 11. > ii- H* H" ii- iHfti* if ii« ilrll"if¥ If* i kr. notar v Mariboru v sredo, dne 2. decembra 1925. ob četrt na 8. po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 59. letu svoje dobe za vedno zapustil. Truplo predragega pokojnika se bo v petek 4. decembra 1925. ob 15. v hiši žalosti, Cankarjeva ulica št. 10. blagoslovilo, prepeljalo na mestno pokopališče na Pobrežju ter tamkaj položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sveti rekviiem bo darovan dne 5. decembra ob pol 9. v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, 2. decembra 1925. Mlet Barle. roj. Scbnler, soproga; dr. Slavko Barlo, sin; M?!a Kobi- roj.Barle, hči: Earl, Alolz, brata; Pavla Arneitit, roj. Barle, Ana Blatit, roj. Barle, Angela Jankovič. rojena Barle, sestre; Štefan Blatit, Alo|z Jankoviž, Hans Scbnler, Franc Schnler, svaki; Drago Bobi, zet; Drago in Marija Kobi, vnuka; vsi ostali sorodniki. nudi Vam po izredno zmernih cenah ve'ezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime ln morske trave tvrdka PETER KOBAL (KRANJ) M UB3LJA :ft - KOLEZLI Zanesljivim plačnikom tudi na obroke. . 'V. , • m cene vsemu blagu dokler traja za'oga znatno zniiarte. — Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, dr. Jageria perila, damskih reformnih hlač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz m šalov, trikotaže, tinc partumeriie in drugega blaga. Stranka, ki kusi za preko 50 Din blaga, dobi poleg zniZane cene ie v bogu 10% rabata. B. VeseMnovit & Komp., Maribor, Gosposka ulica 26. 469a i.d.dHi.f.ii.a.Hiiaaafi.iiiiBfMiiniiliai Krene žile si zavarujte s patentirano ANTIVARIK obvezo- Cena: 150-— Din. Naročila: RI. Bartl, Stritarjeva ulica 2. 457-a /