Društveni vestnik. Poročilo o delovanji »Narodne šole« za preteklo XIX. (iruštveno leto, t. j. za dobo od dne 15. kimovca 1890 do 15. kimovca 1891. (Dalje.) 1) r u š t v e n i k o in r a z p o s 1 a n o š o 1 s k o b 1 a g o. Ker se odbor pri delitvi učil ravna kolikor mogoče po izrecnih naročilih društvenikov, zato je množina razdanega šolskega blaga zdaj večja, zdaj rnanjša. v obče pa se mora reči, da potrebščina vsako leto narašea. Za šolske knjige, ki bi društvu največ troškov prizadejale in bi zaradi tega ne moglo druzih učil toliko deliti, kakor je potrebno, potrosilo se je v zadnji dobi manj od lanskega leta. Pisank, katere je »Narodna šola« morala kupiti, je tudi v računu manj izkazanih, nego v preteklein letu; dejansko pa je to število nad 71.000, ker je prišteti še onih 10.000 zvezkov, ki sino jih dobili v dar. Zaradi tega je manj tablic bilo razdeljenih. Peres, risank, črtalnikov, svinčnikov, radirk porabilo se je več, osobito pa se je za učne pripomočke, ki ostanejo kot inventarne reči pri šoli, blizo 100 gld. več izdalo, nego leto popred, v drugih troških je le neznatna razlika. 0 n a p r a v i i n v e n t a r n i h u č i 1. Zastran inventarnih učil bodi še omenjeno, da bi »Narodna šola« lehko mnogo več storila, ko bi odbor naprej vedel, da bodo ljudske šole potem društva naročevala ona učila, ki je neposredno kupujejo pri založnikih. Ceue zemljevidom, prirodopisnim slikain in flzikaličnim aparatom bi se znatno znižale, ako bi jih društvo po več skupaj naročevalo ali dalo narediti. Za vsak slučaj posebej kupljen zeraljevid ni nič cenejši pri >.Narodni šoli«, nego pri trgovcu. Jedino s tem nekoliko prihranimo, da kupujemo nenapete zernljevide in jih potem damo podlepiti. Vsled tega lehko »Narodna šola« n. p. Avstrijo - Ogersko da za 5 gld. 50 kr. inesto za 8 gld. in tako bi tudi druge reci ceneje preskrbela, ko bi se mogla ž njimi znložiti. »Narodna šola« je nekako »šolsko konsumno društvo«. Tako društvo pa le vspeva, kadar ima mnogo udeležencev, ki jednako blago zajemajo iz društvene zalnge. Vprašal bi zdaj izmed č. gg. društvenikov kdo: Kaj pa niore »Narodna šola« vse preskrbeti? Katera učila bi vsprejela v zalogo? Rešitev tega vprašanja ni lahka stvar, ker bi odbor moral v prvi vrsti poznati potrebe ljudskih šol, katere še nimajo vseh učil. v drugi vrsti bi inoral imeti zagotovilo, da so krajni šolski sveti sprejeli v šolski proračun potrebno vsoto za učila in da se bode ta denar istinito tudi potrošil. Da bi društvo imelo za zalogo, ki bi seveda stala več stotakov, potrebni denar, riskiral bi odbor napravo take zaloge. Pri negotovosti vspešnega razpečavanja pa si odbor ne upa lotiti dragega podjetja. In tako gre mnogo denarja v izgubo, kateri bi se sicer naklonil lehko »Narodni šoli«, oziroma bi se zanj innogo več inventainib učil za dornačo učilnico nabavilo. Kjer ni nujnosli, da bi ljudska šola inorala mahoma napraviti si novih učil, tarn bi gg. tovariši vsikdar prav storili, ko bi se obrnili do odbora »Narodne šole«. Ako ne vselc.j, v mnogih slučajih pa bode gotovo naročnik na boljein glede na prihranek. Gospodje nadzorniki bi tu z vzajemnostjo mnogo vspešnega storili in »Narodno šolo« kot posrednico izkoristili. Naj bi gg. učitelji to opoinbo blagovoljno uvaževali!  Odbor. V popolnitev tega poročila bodi še povedano. da so v lanskem občneni zboru bili izvoljeni v odbor gg. Žumer, Močnik, Praprotnik Andrej. Tomšič, Rak- telj, Gepuder, Praprotnik France, Govekar in poroče- valec. V seji dne 9. vinotoka 1890 se je odbor kon- stituiral. in so funkcijonarji ostali prejšnji: Poroče- valec, prvomestnik, g. Žumer, namestnik, g. Močnik. blagajnik in g. Govekar, tajnik. Žal, da ga je božja previdnost že dne 30. vinotoka nenadoina poklicala iz te »solzne doline«. Društvo je ž njirn zgubilo inno- goletnega člana in delavnega tajnika. Slavni zbov naj inu ohi ani blag spomin! Njegovo inesto v odbora je ostalo do sedaj prazno, ker se je volitveni operat pri ranjcem izgubil in se ni dalo konštatirati. kdo je za voljenimi odborniki imel največ glasov. f. št, četrlina vuditeljic pa 196 f. št. Učitelji dobivajo povprefno 120 f. št., učiteljice pa 90. V inalem travnu je imelo 53 šol po jeden klavir. Kako blagodejno .vplivajo ljudske šole, razvidimo iz sledečega. L. 1870., ko je postal veljaven Forsterjev zakon o Ijudskib šolah, bilo je pri 3'/2 milijonih prebivalcev v Lonrionu po jeoab najmanj 10.000 inladostnili zloeincev; 1. 1890. pa pri 4'/2 tnilj. prebivaleev 3S72. Učitelske Noriny. Delovanje hrvatskih učiteljev. Mnogozaslužni pedagogijski pisatelj Marijan Vufcovič, okrajni (županijski) šolski nndzornik o Oseku, napisal je v III. letniku svojega lepo uredovanega pedagogičnega časopisa »^kola« poučno in zanimivo razpravo pod napisom »Pučki učitelji kano radnici na kulturnom poiju izvan škole«. Pisatelj se najprej peča s prosvetnim delovanjem v prej.šnjih dobab, a potem nadrobno našteva zasluge Ijudskega učiteljstva na prosvetnem jjolji. Tu konštatuje, da sta 2 ljudska učitelja sedaj tajnika »zemaljske vlade«, 4 deželni šolski nadzorniki. 1 raestni župr.n (gradski načelnik), 12 učiteljev na učiteljiščib. 22 okrajnib šolskih nadzornikov, 1 doktor fllozotije, 8 strokovnib funkcijonarjev, 5 dopisujočih članov vnanjih učenih društev, 82 pedagogijskib pisateljev, 28 pisateljev za niladino, 25 beletristov in pesnikov, 25 gospodnrskih, 10 bučelarskih pisateljev, 9 glasbenikov, 12 urednikov listov, skupaj 190. Razven tega jih je 89 funkcijonarjev književnih Jruštev, 50 poverjenikov »Matice Hrvatske«, a 685 pravih članov (prinosnika). 38 poverjenikov in i-57 članov drušlva sv. Jeronima. Učiteljskib ilruštev je 29 in 2 podružnici. Tajnikov gospndafskib društev je 39 — vsega skupaj pa 153 funcijouarjev kulturnili družlev. .Sl-idnjič sta osnovatelja bumanitarnih zavodov: Vinko Bek v Bukevji, ki je osnoval zavod za slepce in strokovni list »Sliepčev piijatelj« ter Radivoj Popovič, ki je v Mitrovici 1886. 1. osnoval zavod za gluhoneme in izdaje časopis »Dobrotvor«. Novi ogerski tolarčki z letnico 1891 iniajo čJsto spieineiijen državni grb. Najpoprej je Hrvatska ločena od Slavonije ter njen grb prestavljen na desno stran ogerskega grba, dalmatinski pa na levo. Grb Slavonije ima ined obema rekama navpične črte, ki pomenijo rudečo barvo, niesto poprejšnjih poševnili, ki so zaznainovali zeleno barvo. Najznatnejša spreinemba pa se kaže v sredi spodnjega dela ščitovega, kjer je umeščen čisto nov grb. t. j. dve ptici nad prevrneno posodo, iz katere voda teče, a nad ptičjima glavama se vidi krona. Ta grb pomeni Reko z okolico. Reka je spadala od 1. 1374 do 1. 1648 b Kranjski. Ker pa ni marala plačevati deželnih davkov. zato ao se je iznebili deželni stanovi kranjski in graška vlada jo je vsprejela neposredno pod svojo oblast, kakor tudi Trst. L. 1779. pa je odstopila Marija Terezija Reko kot »corpus separatuni«, t. j. kot tak, ki ni spadal pod nobeno županijo, Ogrom in italijanski prebivalci so bili s tem zadovoljni, ker so dobili izdatno podporo od Ogrov, da so mogli tekinovati s Trstom. Hrvati pa zahtevajo Reko zase, sklicevaje se na stare meje hrvatske države. Ogri so si pa kar »brevi manu« reko prisvojili in so jo sedaj celo v svoj državni grb uvrstili. Zabvnla. Blagodelno društvo »Narodna šola« je izvolilo tukajšnji šoli za inali znesek 5 gld. priposlati mnogo samoučil. B:)di slavnemu društvu iinenoni <>l>darovane niladine javno topla zabvala izročena. Krajni šolski svet in voditeljstvo Smarjeta, ilnt21. svečana 1892. Prvosednik : Wiljem Gebauer. Nadučitelj: Anton Krčou. Zahvala. Prečastiti g. Frančišek Kadunc, župnijski upravitelj v Dragi podaril tukajšnji šolski knjižnici vsako leto kako priruerno knjigo. Tudi letos mi je izročil »Vrtec« za 1. 1891. Visokočastiteinu, za šolski napredek dokaj vnedobrotniku velja najtoplejša zahvala. V Dragi, dne 24. svečana 1892. Bernard Andoljsek, učitelj-voditelj. Zahrala. Slavno društvo »Narodna šola« je blagoizvoliio kakor prejšnja leta tako tudi letos za mal znes_'k [ioslati tukajšnji šolski uiladini nrnogo raznega šolskega blaga. Podpisano voditeljstvo ga za ta blagodušni dar v iiaeni otrok prisreno zahvaljuje. Voditeljstvo šole v Besniei nad Kranjetn dne 2. svečaaa 1892. L. Knific; učitelj. /aln.ila. Velečastiti gospnd župnik Ivan Šašelj v Adlešičih je blagoizvolil tukajšnji šolarski bukvarnici tri zvezke »Narodnih legend« nabral A. Kosi, podariti. Te knjižice so prav primerne za mladino in se v imeni nje podpisani darovatelju toplo zahvaljuje. V Adlešičih dne 16. svečana 1892. Anton Kadunc, učitelj. Zabvala. Visokorodna gospa Ana grofinja Auersperg rojena baronica Witzleben je obdarovala več otrok tukajšnje šole s toplo zimsko obleko. Razdelilev obleke ined otroke se je vršila v turnski graščini brez posebne slavnosti. Krajni šolski svet v Leskovci je sklenil v svoji seji jednoglasno, da se visokorodui dobrotnici za ta blagi čin izreče javna zalivala. Izvršuje ta sklep si štejeta podpisana v pnjetno dulžnost, izreči visokorodni gospej grofinji v imeni krajnega šolskega sveta in šolskega voditeljstva, kakor tudi v imeni obdarovane šolske mladine in roditeljev njenili najprisrčnejšo zahvalo. Bog povrni! Krajni šolski svet in šolsko voditeljstvo v Leskcivci, dne 9. svei-ana 1892. Dr. Sterbenec predsednik kr. š. sveta. I. Rupnik šolski voditelj. Zalivahi. Slavno društvo »Narodna šola« je tekom dveb lel [imogokrat blagoizvolila za male zneske obdarovati tukajšnjo ljudsko šol" z raznim šolskim blagoni. Podpisana se v iineni obdarovane šolske mladine to])lo zabvaljujeta. V Adlešičib, dne l(i. svečana 1892. Ivan ŠakeljAnt. Kaduiu- župnik iu pred. kr. š. svetu. učitelj.