/—	<-</ o
^~JJ
Jf flsei im /\ i/i/i I/n i
1	sa	M® M/w ■ ■/■/■ s B	I ■ /w M	nadCe,kn
«!	Mmm?? mf	■ mm M M m m	m w m/ ■	,7sep,err
m	■ m m M M mm	m M/ ■	dob'vec
JgBsr	m	m	■ M M M M Mm	m, mšm ■	,emb,a^
i	U	U	U U U m m U M	^re U
m	m	m m m m u m m	'm mam
Mm	U	U M š M U U/u mm * m U M Um
r	X I rili/VI Um
^	GORICA n
4? /
Št. 49 (15.493)letom.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, Iger je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/77%600____
GORICA - Drevored 24 moggta 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
7 ZnCi I ID POS1NNA RAČANA V GOTOVM IOUU LIK g®. N ABB.POST.GR. 1/50%
Kartica ki M
PETEK 1. MARCA 1996
Kaos mRaiu kot v državi
Sergij Premru
Včerajšnji dan bo zapisan v zgodovini Raia kot dan največje polomije: na licitaciji radiotelevizijskih pravic nogomet-ain tekem za prihodnja !n fda sta Raievo ponud-. prekosila Cecchi Gori H1 Telepiu. Po Giru d’Ita-\a ,je državna radiotelevizijska hiša izgubila torej tudi pri Italijanih naj-bolJ Priljubljeni šport.
Kako so daleč časi . agioneja« Agnesa, ko je Rai bila država v državi, vsemogočna struktura, ki je bila sicer pod totalnim političnim nadzorom strank, pa vendar na visoki tehnični in vsebinski ravni.
Včerajšnji dogodek je brez dvoma pokazatelj »razkroja in notranjega boja v Raiu«, kot je takoj komentiral progresistični poslanec, sicer dolgoletni Raiev novinar Giuseppe Giulietti. Najbolj kričeče to dokazuje dejstvo, da Rai ima generalnega direktorja in ga istočasno nima, ker ga je upravni svet odstavil, Iri pa je kot
elničar in torej »lastnik« Raia demantiral upravni svet in ga potr-
Pa ne gre samo za to.
Desno zavezništvo je za časa Berlusconijeve vlade imenovalo na Rai i?J0)e ljudi, od Letizie Morattijeve na čelu ustanove, do sebi zvestih novinarjev v regionalnih redakcijah. Od takrat Rai stalno in nezadržno polzi navzdol: pomembne oddaje so bile potisnjene v nzadje, druge so izginile, razformirali so uspešni dnevnik TG 3, deželna informacija životari, kot dobro vemo tudi pri nas. Z izgubo nogometnih oddaj se samo še bolj uveljavlja razkroj državna radiotelevizije, kot ga je pred 15 leti terjal Licio Gelli v svojem programu za avtoritarno »normalizacijo« Italije. Ne pozabi-nio, da so sedanje vodstvo Raia imenovali prav za časa vlade Silvia Ber-usconija, ki je bil vpisan v Gellijevo tajno ložo.
Nenazadnje je treba zabeležiti, da je včerajšnjemu Raievemu Waterlooju nedvomno botrovala tudi ustaljena birokratska počasnost in neprilagodljivost poldržavne struktu-re’ ki se težko znajde v sistemu, v katerem je le eden od tekmecev.
Včerajšnji dogodek pa Zal dokazuje tudi, in to Prav zgledno, kako je globoka in razvejana kriza, ki je zajela Italijo in
akscn kaos prevladuje na vseh ravneh države in družbe.
| Fojbe: tožilec Pitttto I odgovarja Zoranu Thalerju
RIM - »Dolžan sem ugotoviti, kaj se je zgodilo, preveriti, ali gre za delikte in odkriti morebitne odgovorne, ker je v Italiji kazenski pregon obvezen.« Tako je rimski tožilec Giuseppe Pitit-to odgovoril slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, ki je govoril o predvolilni obarvanosti preiskave o fojbah. Rimski tožilec naj bi doslej vpisal v seznam preiskovanih
oseb 82 imen, pripravljal pa naj bi tudi nekaj zapornih nalogov.
Nad preiskavo rimskega tožilca se navdušujejo predvsem desničarski krogi, predvsem pa organizacije istrskih beguncev. Predsednik ezulskih organizacij Paolo Sardos Albertini je celo videl pomenljivo vzporedje med preiskavo o fojbah in procesom proti nacističnemu zločincu Priebkeju.
V Sloveniji poskočile cene naftnih derivatov
LJUBLJANA - Z današnjim dnem so se cene naftnih derivatov po osmih mesecih povečale od 0, 8 do 6, 9 odstotka. Cene pogonskih goriv so od danes večje za povprečno 6, 9 odstotka, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci po seji slovenske vlade. V skladu z odločitvijo vlade se bodo povečale tudi drobnopro-dajne cene kurilnih olj od 5, 88 do 6,
93 odstotka, cene utekočinjenega naftnega plina do 7, 9 odstotka ter cene mazutov do 0, 8 odstotka. Po 11 mesecih je vlada odobrila 8, 6 odstotno povečanje cen električne energije in odločitev, da se cene električne energije za porabnike na nizki napetosti (gospodinjstva) v bodoče ne bodo spreminjale glede na sezono. (I. P.)
____ITALIJA / AGENTI SISDE IN FINANČNE STRAŽE_
Hoteli so ustaviti milanske sodnike
Volilna vročica
RIM - Propagandni stroji italijanskih strank delujejo že s polno paro. Stranke pilijo programe in kandidatne liste, s katerimi se bodo predstavile 21. aprila na volitvah. Tarča Kartela svoboščin je v teh dneh predvsem Lamberto Dini, ki je sklenil, da stopi v volilno areno in se poveže z Oljko.
Leva sredina pa brani predsednika vlade in zavrača napade desnice. Po javnomnenjski raziskavi Abacusa naj bi Dinijeva Italijanska prenova zbrala okoli 6, 5 odstotka glasov, zanjo pa naj bi se opredelili predvsem Se neodločeni sredinski volilci.
Na 2. strani
RIM - Vodja tima čistih rok Borelli in nekdanji sodnik Di Pietro (arhivska posnetka AP) sta lahko zadovoljna ob včerajšnjem dokumentu preiskovalne komisije o tajnih službah, ki je ugotovila, da so vzvodi oblasti z vsemi sredstvi poskušali onemogočiti delovanje sodnega tima čistih rok tudi za ceno nezakonitih pobud vključno z zbiranjem vseh podatkov o zasebnem življenju sodnikov.
Dokument ugotavlja, da je tajna obveščevalna služba Sisde začela zbirati podatke in dosjeje o sodnikih, ki so vodih preiskave o podkupninskem škandalu, že leta 1992, ko je bil predsednik vlade Giuhano Amato.
V zbiranje gradiva proti sodnikom pa so bili vpleteni tudi finančni stražniki s pomočjo nekaterih pripadnikov sodne policije. V bistvu so se začeli grmaditi dosjeji o Di Pietru in ostalih sodnikih, iz katerih so pridno zajemali gradivo tako Crari kot drugi.
Na 2. strani
TV / PRESENEČENJE
Nogometni Waterloo televizije RAI
Nogometne tekme bodo oddajale televizije Cecchi Gorja
MILAN - Državna televizija RAI v prihodnji sezoni ne bo več oddajala nogometnih tekem državnega prvenstva in niti radijskih reportaž z roba igrišč. Pravico za oddajanje nogometnih
srečanj je Nogometna zveza ligašev poverila družbi Vittoria Cec-chija Gori j a in kodiranim TV prenosom Telepiu. V zameno bo v treh letih prejela skupno 1.251 milijard lir.
Na 2. strani
Posvet Oljke o manjšinah in Evropi
Pod naslovom Manjšine in Evropa je bila v Prešernovem gledališču v Boljuncu okrogla miza Oljke, ki ni bila toliko uvod levosredinskega zavezništva v volilno kampanjo, ampak predvsem predvsem poskus resne in večplastne obravnave vprašanja, ki mora še najti ustrezno mesto v programu Oljke. Pod vodstvom koordinatorja Marina Voc-cija so o manjšinski problematiki spregovorili direktor Slorija Emidij Su-sič, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, prof. Mi-chele Gangale in pisatelj Fulvio Tomizza, ki se je na srečanju odločno opredelil za Oljko.
Na 5. strani
Konec štiriletne obkolitve Sarajeva
S prihodom policistov BiH v llijaš se je v bistvu končala štiriletna obkolitev Sarajeva, bosanski notranji ministero Avdo Hebib pa ni skrival svojega zadovoljstva (Telefoto AP)
Danes v Primorskem dnevniku
Umori v Meranu z isto pištolo
Preiskava v Meranu je pokazala, da so bile vse štiri morilčeve žrtve ubite z isto pištolo.
Stran 2
Sporazum v korist prizadetih
Na tržaški občini so podpisali sporazum o upravljanju službe za vključevanje prizadetih v delovno okolje.
Stran 5
Izšla je nova pesniška zbirka
V nedeljo bodo v Sovodnjah predstavili zbirko pesmi domačina Franja Rojca.
Stran 8
Banca d’ltalia o inflaciji
Državni primanjkljaj se je končno decembra lani začel manjšati, pozitivni izgledi pa so po mnenju osrednje banke tudi za inflacijo.
Stran 9
Komedija o ženskem vsakdanu
Se do nedelje gostuje v tržaškem Rossettiju skupina Laboratorio Nove z grenko »žensko« komedijo kanadskega avtorja Michela Tremblayja Svakinje.
Stran 10
KOMISIJA ZA TAJNE SLUŽBE / Z ZBIRANJEM OSEBNIH DOSJEJEV IN GRADIVA PROTI SODNIKOM
RIM / POZITIVEN TREND n
Vzvodi oblasti so hoteli ustaviti milanske sodnike
Začeli so leta 1992, višek pa dosegli ob preiskavah o računih v tujini
Izdatki države znašajo 43,5 % bruto dohodka
Finančni manever bi zavrl razvoj gospodarstva za 2točki
RIM - Obstajala je jasna politična volja, da je treba z vsemi sredstvi onemogočiti delovanje sodnega tima Ciste roke tudi za ceno nezakonitih pobud vključno z zbiranjem vseh podatkov o zasebnem življenju sodnikov, ki bi jim tako pred očmi javnosti odvzeli vsako legitimnost.
To v bistvu navaja dokument parlamentarne komisije o delovanju tajnih služb, ki so ga poslali obem vejam parlamenta. Dokument ugotavlja, da je tajna obveščevalna služba Sisde začela zbirati podatke in dosjeje o sodnikih, ki so vodili preiskave o podkupninskem škandalu, že leta 1992, ko je bil predsednik vlade Giuliano Amato. Ta dokumentacija pa ni ostala v arhivih Sisdeja, ker je postala dostopna tudi nekaterim politikom, tistim vzvodom oblasti, ki so hoteli ustaviti sodnike, in celo ljudem, ki so bili na seznamu osumljencev.
Sodnik Di Pietro je namreč po-
vedal, da so v zvezi s preiskavo o Forlanijevih ljudeh, vsaj enega predhodno obvestili, tako da mu je uspelo uničiti dokazno gradivo. Parlamentarna komisija seveda ni odkrila, kdo je vso to poizvedovalno akcijo ukazal. Ugotovila je le, da sta tajnim agentom ukazala, naj sledijo sodnikom direktor Sisde Voci in njegov namestnik Gianni. Kdo jima je to ukazal, ostaja skrivnost. Gianni pa je vseeno namignil, da je politično oblast zanimalo »kaj se v resnici dogaja v Milanu«. Dokument torej ugotavlja, da so celo tiste vodilne družbene sile, ki niso bile vpletene v podkupninski škandal, menile, da bi nadaljevanje preiskave škodilo Italiji.
V zbiranje gradiva proti sodnikom pa so bili vpleteni tudi finančni stražniki. Tega vprašanja pa komisiji ni uspelo v celoti razčistiti, ker ni imela preiskovalne pristojnosti. Vsekakor pa iz zaplenjenih dokumentov izhaja, da
so finančni stražniki tudi s pomočjo nekaterih pripadnikov sodne policije zbrali gradivo o zasebnem življenju sodnikov in o njihovih sodnih preiskavah. Prav to je omogočilo kasnejše sodne inšpekcije leta 1994. V bistvu so se zaceli grmaditi dosjeji o Di Pietru in ostalih sodnikih, iz katerih so pridno zajemali gradivo tako Craxi kot drugi. Prav zato je komisija zahtevala, naj finančna straža odgovori na vsa vprašanja in naj poCiste v svojih vrstah.
V dokumentu so tudi razčlenjeno podani vsi poskusi, da bi sodnikom odvzeli legitimnost, od prvih interferenc in namigov Craxija do zadnjih zapletov. Sedaj je torej končno jasno, kako je bil Craxi seznanjen o lažnem Di Pietrovem potnem listu. Prav tako je jasno, da je spodletela aretacija Gianfranca Troiella, ker ga je nekdo predhodno obvestil. Mach di Palmstein pa je bil v posesti gradiva in celo videoposnetkov
proti Di Pietru. Vse to pa se je še stopnjevalo, ko so milanski sodniki zaceli poizvedovati o računih v tujini.
Tajni agent Achille je vesti o Di Pietru in drugih vedno posredoval v najkrajšem Času, včasih je celo prehiteval sodne ukrepe proti osumljencem. To ni omogočilo samo, da so bili v naprej seznanjeni s pobudami sodnikov, te informacije so obenem omogočile, da je marsikdo izboljšal svoj sodni položaj, tako da je uničil dokaze, ali pa si priskrbel ugodnejše gradivo.
Glede stikov med sedanjim palermskim prefektom Serro in tedanjim šefom policije Parisijem pa dokument komisije ugotavlja, da se je Parisi seznanjal z razvojem preiskave Čistih rok zaradi morebitnih posledicah za javni red in za stabilnost velikih podjetij. Vse to pa dokazuje, da so se politiki bali destabilizacije in da so torej hoteli ustaviti sodnike.
RIM - Gospodarski in finančni razvoj Italije se bo odvil po načrtovanih smernicah, o morebitnem finančnem manevru - t.j, o večjem davčnem pritisku - pa bo odločala edinole politika na podlagi volje po približevanju ciljem, ki so jih postavili z maastrichtskim sporazumom. Državni računovodja An-drea Monorchio je to svoje mnenje okviril v pozitivno oceno italijanskega ekonomskega sistema. Finančni manever v višini 70 tisoč milijard lir bi zavrl go-sopodarski razvoj za 1, 5 ah 2 odstotka, kar bi bilo po Monorchio-vem mnenju zelo problematično predvsem glede na brezposel-
nost. V Italiji bi morah predvsem uvesti bolj stabilne in pravzaprav resne kriterije pri izvajanju zakonov za državne izdatke: »Finančnega zakona ne bi smeli spreminjati razen v izjemnih primerih in še to samo z vladnim privoljenjem.«
Po mnenju italijanskega državnega računovodje spada Italija med tiste države Evropske unije, ki se v resnici bolj približujejo maastrichtskim ciljem: javni izdatki (z izjemo izplačevanja interesov) so lani znašali 43, 5 odst. notranjega bruto dohodka, kar je zadošCa evropskemu povprečju in je vsekakor 7 odst. manj kot v Franciji.
POLITIKA / POLEMIKA SE STOPNJUJE
Propagandni stroji strank že delajo s polno paro
Lamberto Dini glavna tarča napadov desne sredine
RIM - Volilni stroji strank začenjajo teci s polno paro. Pripravljajo programe in kandidature, krepijo zavezništva, vse to pa nujno prispeva tudi k zaostritvi polemike. Predsednik vlade Lamberto Dini, ki je v sredo predstavil simbol in program svoje Italijanske prenove, je glavna tarča napadov Kartela svoboščin. Pierferdinando Gasim in Rocco Buttiglio-ne, ki sta včeraj združila moči in osnovala KršCan-sko-demokratsko federacijo, sta označila kot »škandal« dejstvo, da je premier stopil v politično areno in oblikoval svojo stranko. Očitajo mu predvsem dejstvo, da se je za to odločil, potem ko mu je predsednik republike Oscar Lui-gi Scalfaro poveril poln mandat do zaključka volitev in umestitve novega parlamenta in nove vlade. In o tem bosta danes But-tiglione in Casini spregovorila s predsednikom republike. Proti premiera je »streljal« tudi Silvio Berlusconi, ki je dejal, da je »Dini problem za Oljko in ne za Kartel svoboščin«, saj naj bi spodkoval lider-ki položaj Romana Prodija. Predsednik Forza Italia se je tudi pobahal, da mu javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago.
Oljka se je seveda vrnila tekmecem milo za drago. Tajnik DSL Massimo DtAlema je zabavljal Cez Berlusconija, ki naj bi se že naslajal ob napovedani zmagi. »Berlusconi si vsak dan izmisli kaj novega, da bi se potolažil zaradi boleče osamljenosti,« je menil D’Alema. Lider Hrasta je prepričan, da ima levosredinska koalicija možnosh zmage, še zlasti od kar se je obogatila s prispevkom številnih vidnih osebno-
sti. V nekaterih primerih je to sicer povzročilo tudi težave (SKP potrjuje volilno zavezništvo z Oljko, ne pa z Dinijem, saj bo predstavilo tudi svoje kandidate v okrožjih, kjer bodo kandidirali Dinijevi ljudje), vendar dalo Oljki nove možnosh.
V nasprotnem tabora je na možnost političnega zavezništva s Kartelom nakazal Sgarbi, ki je skupaj s Marcom Pannello oblikoval svojo listo. Sama pa namerava nastopih
Bossijeva Severna liga, Čeprav to povzroča v shanki velike napetosh.
Nekaj dni preden bo začela veljah prepoved objavljanja javnomnenjskih volilnih raziskav je Panorama objavil raziskavo Abacusa. Po tej naj bi Dini lahko racinal na 6, 5 odstotka glasov, Maccanico pa 3, 9 odstotka. Premier naj bi pritegnil predvsem glasove neodločenih, medtem ko naj ne bi privabil desno usmerjenih volilcev.
PREISKAVA / IDENTIKIT 2E IZDELAN
Vse štiri osebe v Meranu umorjene z isto pištolo
ME RAN - Po obdukciji so strokovnjaki enote za analizo nasilnih zločinov (Uacv) vCeraj ugotovili, da je bila krogla, ki so jo izdrli iz glave Paola Vecchioli-nija, moCno deformirana. Vsekakor pa je skoraj gotovo, da je bila izstreljena iz iste pištole, s katero so bile v Meranu ubite ostale tri osebe. Enota za analizo nasilnih zločinov pa ne izključuje možnosti, da bi vrsto pištole lahko odkrili z naknadno preiskavo; predstavniki iste enote so tudi potrdili, da je identi-kit, ki so ga zarisali na osnovi pričevanj Vecchiolini-jeve zaročenke Ivonne Sanzio, ki se je Čudežno rešila pred serijskim ubijalcem, »še kar podroben«; vCeraj pa ga še niso objavili, da bi ne kompromitirali preiskave.
Glede profila o psihološkem obnašanju morilca, ki so ga sestavih preiskovalci pa so med osebami, ki bi jih morah pregledati tudi pacienti struktur za umsko zdravje na področju Merana. Medtem pa je bila potrjena vest o najdbi dveh nabojev v Sinigu, to je v Četrti, kjer je bil 14. februarja zvečer ubit Umberto Mar-chioro. Naboja pa naj bi ne bila enaka onim, ki so jih preiskovalci našli na cesti, ki pelje v Monte San Ženo, po dvojnem umoru 8. februarja. V popoldanskih urah so preiskovalci s posebej izurjenimi psi ponovno pregledali področje Tirola; pregledali so predvsem nekatere podzemeljske rove, v katerih bi se morilec lahko skril za določen Cas. Po mnenju preiskovalcev pa je le malo verjetno, da bi se morilec v prihodnjih urah lahko ponovno pojavil, tudi zaradi množične prisotnosti varnostnih sil v mestu; tako upa tudi prebivalstvo, ki se je sinoči udeležilo solidarnostne manifestacije »proti bojazni pred morilcem«.
r- PRESENEČENJE / NOGOMET ODSLEJ NA TELEMONTECARLU
Državna televizija RAI izgubila nogometno tekmo
MILAN - Italijanska državna televizija RAI v prihodnji sezoni ne bo predvajala veC ne nogometnih tekem italijanskega prvenstva, pa nih nedeljskih radijskih reportaž z nogometnih igrišč. Tako odločitev je včeraj sprejela Nogometna zveza ligašev, potem ko je odprla kuverte s ponudbami vsedržavnih televizijskih družb za odkup televizijskih in radijskih pravic italijanskega nogometnega prvenstva.
Na licitaciji je največ ponudila družba predsednika Fiorentine Vittoria Cecchija Gonja, in njemu je Nogometna zveza hgašev odstopila televizijske in radijske pravice. Cecchi Gori je ponudil letno 213 milijard 500 milijonov Ih, kar pomeni, da bo moral v treh letih odšteh Zvezi hgašev 640 milijard 500 milijonov lir. Velik poraženec včerajšnje licitacije je seveda državna televizija RAI, ki je imela doslej pravico za oddajanje prvenstvenih nogometnih tekem tako po televiziji kot po radiu. RAI je ponudil za tri letno dobo skupno vsoto 580 milijard in 400 milijonov, medtem ko je Berlusconijeva družba RTI ponudila skupno 510 milijard lir.
Na hcitaciji so oddali tudi pravice za predvajanje kodhanih nogometnih tekem: pridobila si jih je družba Telepiu s ponudbo 203 milijard 550 mihjonov lir letno, to je skupno 610 milijard 650 mihjonov lir za triletno obdobje.
Nogometna zveza hgašev bo tako od televizijskih in radijskih pravic prejela Čedno »vsotico« 417 milijard 50 mihjonov lir letno, to je 1.251 milijard 150 mihjonov Ih v treh letih.
Odločitev Zveze ligašev je takoj dvignila val polemik. RAI je že napovedal, da namerava vložih priziv prod Zvezi, ker hcitacija naj bi ne bila korektna in jasna. Po njegovem mnenju je nepojmljivo, da je Cecchi Gori ponudil za obdobje treh let vsoto, ki je štirikrat višja od letnega prometa njegovih televizij. Obstaja pa še drago vprašanje: televizije Cecchija Gorija (Telemon-tecarlo in Videomusic) pokrivajo le 70 odstotkov italijanskega ozemlja, kar pomeni, da bodo številni
na Škornju prikrajšani za reportaže nogometnih tekem. Po dragi strani naj bi RAI ponudil največ od tistega, kar računsko sodišče dovoljuje javnim podjetjem.
»Zmagovalec« Cecchi Gori je bil vidno zadovoljen nad izidom licitacije. Dejal je, da njegova družba šteje kar 3 tisoč uslužbencev in da je tako visoka ponudba povsem v skladu s tržno vrednostjo nogometnih tekem. Zanimivo pa je, da ni zanikal morebitnega sodelovanja z državno televizijo RAI. Le-ta naj bi bila njegov privilegiran partner; Cecchi Gori bi ji lahko odstopil nekatere pravice (seveda prah plačilu). Kaj takega je bilo tudi pricako-vah, saj je znano, da sta si Cecchi Gori in Berlusconi, lastnik konkurenta RTI, v laseh.
Odmevi na odločitev Nogometne zveze hgašev so bih kar se da odmevni. Predsednik Nogometne zveze Antonio Matarrese je že najavil, da bo zveza zahtevala toCna jamstva, da bi zagotovih vidljivost nogometnih tekem po vsem državnem teritoriju. Predsednik parlamentarne komisije za vprašanja RAI Marco Taradash je bil prese-
nečen, ker državna televizija ni ponudila veC kot podjetje, ki je po obsegu mnogo manjše. Podpredsednik komisije Mauro Paissan je ocenil, da gre za poraz celotnega vodstva RAI. Vodja športnih oddaj RAI Marino Bartoletti je komenh-ral, da je komercialna logika prevladala nad založniško. Seveda je zaskrbljen, ker ne ve, kakšne športne programe bosta lahko prihodnje leto ponudila državna televizija in radio. Zgodovinska radijska oddaja Tutto il calcio minuto per minuto naj bi izginila, mrknil naj bi tudi televizijski 90. minuto. Zgodovinski glas nogometnih radijskih oddaj Sandro Giotti je bil užaloščen, subretka Alba Parietti, ki letos spet vodi športno oddajo Galagoal na Telemontecarlu, je izjavila, da se TMC ponuja izredna priložnost, da pa je to obenem hud udarec za RAI.
Zadovoljen je bil tudi predsednik Italijanskega olimpijskega odbora Mario Pescante, in sicer zato, ker bo italijanski nogomet prejel tako čedno vsoto denarja, da ne bo več beraško prosil Olimpijskega odbora za podporo.
KOROŠKA / SLOVENSKO ZADRU2NIŽTVO
Gospodarski steber koroških Slovencev
S svečano sejo upravnega odbora Zveza slovenskih zadrug praznovala 75-letnico
CELOVEC - Zveza slovenskih zadrug (-ZSZ) v Celovcu je v sredo zvečer s skupno spominsko sejo upravnega in nadzornega odbora praznovala 75 let obstoja te deželne organizacije slovenskih kreditnih in blagovnih zadrug na dvojezičnem ozemlju Koroške. Seje se je udeležilo vrsta vodilnih osebnosti slovenske narodne skupnosti na čelu s predsednikoma Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij Nantijem Olipom in Marjanom Sturmom.
Predsednik upravnega odbora Miha Antonie (na fotografiji) je v svojem govoru najprej spomnil na ustanovitev Zveze slovenskih zadrug 28. februarja leta 1921 v Celovcu ter poudaril, da je slovensko zadružništvo danes - kakor že pred 75 leti - bistvenega pomena za gospodarstvo koroških Slovencev. Kakor leta 1921 je tudi danes glavna naloga ZSZ, da kot deželna organizacija slovenskih zadrug na celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške združuje zadruge in banke ter pospešuje njihovo gospodarstvo.
Glede prihodnosti pa je Antonič poudaril, da se slovensko zadružništvo ne bo moglo izogniti trdnemu konkurenčemu boju in se moralo stalno prilagoditi trendom sodobnega gospodarstva, čeprav je danes na Ko-
roškem močan gospodarski dejavnik. »Danes je v Zvezo slovenskih zadrug včlanjenih osem posojilnic, pet blagovnih zadrug in ena živinorejska zadruga. Slovensko zadružništvo zaposluje približno 300 sodelavcev in je tako tudi eden največjih delodajalcev med koroškimi slovenskimi podjetiji«, je poudaril Antonič. Opozoril pa je tudi, da splošna zaostritev go-
spodarskih pogojev tudi od ZSZ zahteva, da se prilagaja in prestrukturira ter da stopnjuje svojo produktivnost. S pristopom Avstrije k Evropski uniji pa je ZSZ, ki je članica močne Avstrijske Raiffei-senove organizacije, seveda soočena tudi z vse večjo konkurenco, kar še posebej velja za blagovne zadruge.
Antonie je svoj go-
vor končal s pozivom odbornikom in sodelavcem k nadaljnjemu sodelovanju in s prepričanjem, da bo Zveza slovenskih zadrug tudi v naslednjih letih uspešno poslovala in da bo slovensko zadružništvo gospodarsko zakoračilo v novo tisočletje kot močan gospodarski dejavnik.
Spominsko sejo so glasbeno obogatili dijaki Slovenske glasbene Sole na Koroškem pod vodstvom Lovra Sodje, zgodovino slovenskega zadružništva na Koroškem od ustanovitve prve posojilnice leta 1872 v Šentjakobu v Rožu do danes pa je navzočim prikazal direktor Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu Avguštin Malle.
Predsednik Antonič je še napovedal, da bo spominski seji sledila še druga jubilejna prireditev, in sicer velika jubilejna proslava ob Dnevu slovenskega gospodarstva 30. maja v Domu glasbe v Celovcu. ZSZ bo to prireditev hkrati namenila tudi maturantom in maturantkam vseh slovenskih oz. dvojezičnih višjih izobraževalnih ustanov, torej Dvojezične trgovske akademije in ZG in ZRG za Slovence v Celovcu ter Višji Soli za gospodarske poklice v St. Petru pri Šentjakobu v Rožu, kulturni del prireditve pa bo oblikovala znana Zagrebška filharmonija.
Ivan Lukan
CENTER ZA TEORETSKO FIZIKO / PLODNI STIKI
Znanstveno sodelovanje med listom in Ljubljano
Študenti Centra se bodo izpopolnjevali v Sloveniji
Sedež mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru
TRST - Ravnatelj mi-ramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Miguel Angel Virasoro je v preteklih dneh podpisal v Ljubljani nov sporazum o sodelovanju Centra z Ministrstvom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi tega sporazuma bodo lahko študentje in raziskovalci iz držav Tretjega sveta in iz vzhodnoevropskih držav, ki se izpopolnjujejo v miramar-skem Centru, nadaljevali študij na oddelku za fiziko Ljubljanske univerze ali na Zavodu Jožefa Stefana. Štipendije za študij v Ljubljani jim bo podelila Slovenija.
Nov sporazum bo še bolj učvrstil že sedaj izredno plodne in prijateljske odnose Centra za teoretsko fiziko z ljubljanskimi znanstvenimi inštitucijami, »To sodelovanje se je začelo pred Štirimi leti,« je povedal profesor Galli-eno Denardo, ki skrbi pri miramarski znanstveni ustanovi za stike z drugimi sorodnimi zavodi. »Takrat so prvi naši mladi raziskovalci odšli v Ljubljano, da bi v roku treh let dokončali doktorat. Tista prva izkušnja je bila zelo pozitivna, zato smo se dogovorili, da bomo nadaljevali po tej poti. V Ljubljani so nas tako na Ministrstvu kot tudi na Univerzi in na Zavodu J. Stefana zelo lepo sprejeli. Odslej bo prejelo štipendije po pet študentov letno; v
treh letih se bo njihovo število povečalo na petnajst, kar je že lepo število. Ko bodo študij dokončali, bodo prejeli naslov doktorjev znanstvenih ved na Ljubljanski univerzi.«
Poleg izmenjav mladih znanstvenikov gre omeniti še sodelovanje med starejšo generacijo raziskovalcev, Denardo pa je podčrtal še eno značilnost sodelovanja na znanstvenem področju: »Naš Center že vrsto let vabi mlade in manj mlade slovenske znanstvenike na izpopolnjevanje na Mira-mar. Njihovo število raste iz leta v leto. Prav sedaj nekaj inženirjev in fizikov sledi izpopolnjevanju o laserju. V našem primeru gre torej res za obojestransko sodelovanje, in to tudi s finančnega vidi-
ka: študente, ki se izpopolnjujejo v Sloveniji, finansira Slovenija, znanstvenike, ki opravljajo svoje dejavnosti pri nas, pa naš Center.«
Tako sodelovanje ima po mnenju prof. Galliena Denarda velik pomen tako z moralnega in kulturnega vidika, kot tudi iz strogo znanstvenega. V tem primeru gre za nekakšno komplementarnost študija in raziskovanja med različnimi znanstvenimi inštitucijami. Miramarski Center sodeluje tudi z raziskovalnimi ustanovami iz drugih držav in dežel (na primer iz Madžarske ali iz Bavarske), a sodelovanje s Slovenijo je daleč najbolj pomembno.
Prof. Denardo se je še posebej laskavo izrekel o Zavodu Jožefa
Stefana: »To je odličen mednarodno priznan inštitut, in to tako zaradi kakovosti znanstvenikov, ki delujejo na njem, kot tudi zaradi struktur, s katerimi razpolaga. Naši študentje se na njem izpopolnjujejo na raznih področjih: kondenzirane materije, strukture materije, optike, laserja, medtem ko se na oddelku za fiziko poglabljajo v vprašanja teoretske fizike. Priprava, ki jo dobijo na obeh zavodih, je vsekakor odlična.«
Na znanstvenem področju torej poteka med Trstom in Ljubljano neke vrste odprta meja. Prof. Denardo povsem soglaša s tako ugotovitvijo, in dodaja: »Upam, da se bo ta meja tako odprla, da kmalu sploh ne bomo več govorili o meji.«
AVSTRIJA / MANJ GOSTOV
Avstrijska turistična bera je tudi letos negativna
DUNAJ, CELOVEC - Negativen trend zadnjih dveh leti v avstrijskem zimskem turizmu se nadaljuje. Kot so sporočili na Dunaju, je Število nočitev v obdobju od novembra lanskega leta do konca januarja letošnjega v primerjavi z istim obdobjem v prejšnji zimski turistični sezoni padlo za 4, 3 odstotka. Po zdaj obavlje-ni bilanci je padlo tako število tujih (minus pet odstotkov) kot tudi domačih gostov (minus 1, 5 odstotka), najbolj negativno bilanco pa ima dežela Tirolska s sedmimi odstotki.
Med deželami z negativno bilanco v sredini sezone je tudi Koroška, ki bo tudi tekočo zimsko turistično sezono zaključila z minusom. Število nočitev je tu padlo za 5, 1 odstotka, še posebej negativne pa so številke za januar, saj so v tem fnesecu zabeležili nazadovanje nočitev za kar 7, 2 odstotka. Število nočitev tujcev je na Koroškem padlo za 6, 5 odstotka, doma-
čih gostov pa je bilo manj za 8, 9 odstotka.
Kot smo že poročali, je pristojni referent za turizem pri koroški deželni vladi Karlheinz Grasser glede nadaljnjega razvoja turizma na Koroškem dokaj pesimističen. Iz najnovejših študij je namreč razvidno, da bodo tako Avstrijci kot tudi tujci v prihodnosti skrajšali čas dopusta in tudi manj potrošili. Negativne posledice za koroško turistično gospodarstvo ima tudi cestnina, ki jo pobirajo pri turistih, ki prihajajo iz severne Evrope. (IL)
FJK v zamudi v odnosu z EU
TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril zakon, ki delno spreminja pravila za uresničitev ciljev EU. Po splošni oceni je ta sprememba dokaz zamude in neorganiziranosti FJK na tem področju.
Delegacija SSO obiskala ministra Janeza Dularja
LJUBLJANA - Delegacija SSO, v kateri so bila predsednica Marija Ferletič, podpredsednik Marij Maver ter Damjan Paulin in Riccardo Rutar, je bila - kot povzemamo po sporočilu za tisk - na vljudnostnem obisku pri novem ministru za kulturo Republike Slovenije Janezu Dularju. Na srečanju v Ljubljani so predstavniki SSO posebej izpostavili aktualno problematiko kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, med drugim tudi problem gradnje novih struktur, pri katerih bi lahko programsko sodelovale kulturne institucije republike Slovenije.
Nadalje bi po oceni SSO veljalo v bližnji prihodnosti posvetiti kulturnemu sodelovanju med slovensko manjšino v Italiji in Slovenijo dodatno pozornost. Delegacija SSO je še opozorila na problem vidljivosti televizijskih programov v Benečiji, kakor tudi izrazila željo, da bi bili ob bližnjem obisku Janeza Pavla II. v slovenskem uradnem zastopstvu tudi predstavniki manjšine iz Italiji. Ne nezadnje je delegacija SSO povabila ministra Jenaza Dularja na obisk v zamejstvo, kar naj bi se zgodilo v najkrajšem možnem času.
Srednjeevropske države obljubile pomoč MHIelfeslu
ČEDAD - Od 20. do 28. julija bo v Čedadu Mittelfest, festival srednjeevropske kulture, ki bo posvečen identiteti. V programu bodo gledališke, glasbene in plesne predstave v izvedbi skupin iz Avstrije, Bosne, Češke, Hrvaške, Makedonije, Poljske, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Italije.
Sodelujoče države so na srečanju v Bratislavi sklenile, da je Mittelfest priznan kot »zgledna« kulturna manifestacija, katere primarna vloga je prispevati k utrjevanju in gradnji medsebojnih kulturnih in prijateljskih stikov. Na srečanju so dosegli dogovor, na osnovi katerega bodo vlade posameznih držav ponudile sodelovanje za uresničitev cedajskega festivala.
Zaradi časovne stiske bi bilo dobro, ko bi se tudi na deželni ravni dokončno dogovoril o finančni pomoči ino načinu pristopa k tej prireditvi, ki je postala ena najpomembnejših v srednjeevropskem kulturnem prostoru.
Rudi Pavšič
NOVICE
Drevi v Naborjetu proslava ob Dnevu kulture
NABORJET - Slovensko kulturno društvo Planika bo danes zvečer ob 19. uri v Beneški palači v Naborjetu priredilo Prešernovo proslavo in s tem se na primeren način vključilo v številne kulturne pobude, ki jih v tem času prirejajo nemala povsod v zamejstvu in v matični domovini.
Po pozdravnem nagovoru predstavnika domačega društva, se bodo kanalskim Slovencem predstavili člani mladinskega komornega zbora »Jubilate« iz Kranjske gore in Rateč. Sledil bo recital Prešernovih pesmi v izvedbi domačih otrok, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika.
Na drevišnji slovesnosti bosta nastopili tudi gledališka igralka Berta Bojeta in operna pevka Milena Morače. (r.p.)
Mladinci so razpravljali tudi o manjšinskih vprašanjih
CELOVEC - Na glavni seji mladinskega deželnega zbora, na katerem se enkrat na leto sestajajo predstavniki mladinskih organizacij in zastopniki koroških šol (vključno slovenske mladine), je bil govor tudi o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Posebna delovna skupina je obravnavala vprašanje zastopstva manjšine v zakonodajnih telesih (predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder predstavnikom mladinskih organizacij sporočil, da se bo pristojni odbor deželnega zbora s to problematiko bavil že meseca marca, ko bo razpravljal o reformi volilnega zakona) in informiranja koroških Slovencev v njihovem jeziku. V zvezi s slednjim vprašanjem je delovna skupina predlagala razširitev slovenskega radijskega in tele-vizijskga sporeda ter se zavzela za postavitev pretvornikov za sprejem sporedov TV Slovenija. (IL)
RUBRIKE
Petek, 1. marca 1996
PORDENON / OD JUTRI ORTO GIARDINO
Vse za nego vrta in okrasnega cvetja
Od prve izvedbe pred 18 leti je število obiskovalcev sejmo stalno naraščalo
PORDENON - Kdor ljubi vrt in cvetje, bo prišel na svoj račun. Jutri bodo namreč na gospodarskem razstavišču v Pordenonu odprli sejem Orto Giardino 1996. Nad 200 razstavljalcev iz severovzhodne Italije bo veC kot teden dni, do vključno nedelje, 10. marca, razstavljajo vse kar pride prav tistemu, ki si želi lepo urediti vrt in gredice. Prireditelji se nadejajo, da si bo tudi letos ogledalo Orto Giardino nad 60.000 obiskovalcev, kar bi že samo po sebi dokazalo uspešnost takšnega sejma. Prirejajo ga namreč že osemnajstic, iz leta v leto je bil obisk večji, k čemur so prispevali tudi obiskovalci iz Slovenije, Hravaške in Koroške.
V prejšnjih letih so med obiskovalci porazdelili anketne liste. Odgovori so zelo
zgovorni. 40 odstotkov obiskovalcev je treba šteti med kupce. 62 odstotkov jih je povedalo, da se redno vsako leto vračajo na ta sejem. Kar 96 odstotkov jih je z obiskom bilo zadovoljnih.
Na sejmišču je na ogled vse kar služi za delo na vrtu, od semen pa do navadnih grabelj in drugih motorčkov ter naprav. Pripravili so tudi posebno razstavo o agriturizmu.
Cisto razumljivo je, da bo ob sobotah in nedeljah sejmišče prepolno obiskovalcev (sejmišče je odprto neprekinjeno od 9.30 do 20. ure), zaradi tega je obisk najboljši ob delavnikih, ko je sejmišče odprto samo v popoldanskem Času, od 15. do 20. ure.
MAV.
PISMA UREDNIŠTVU
Zakaj nisem odgovoril na vprašanje ankete o izvoljenem predstavništvu
Včeraj je zapadel neformalni rok za sodelovanje na poštni anketi, ki jo je organizirala stranka Slovenske Skupnosti. Ker je bilo vprašanje postavljeno precej retorično (»če smo za ali proti demokratičnemu izvoljenemu predstavništvu«) si z lahkoto predstavljam, da bodo 'pri slovenski stranki odkrili Ameriko in ugotovili nekaj povsem samoumevnega. Na anketi nisem sodeloval iz veC razlogov, v prvi vrsti zaradi izredno površnega odnosa do vprašanja, ki je zelo pomembno. Neresno je po moje predstavitev te ankete brez jasnega določanja okvirov, predvsem pa brez odgovora na bistveno vprašanje: kdo bi imel volilno pravico, da bi sodeloval na takšnih volitvah. Površen odnos po svoje na primer potrjuje tudi dejstvo, da je bila v mojem primeru anketa naslovljena na tri, Četrta družinska Članica pa je izpadla. Možen je bil pozitiven ali negativen odgovor, vsakomur je jasno, da je na enem samem anketnem lističu težko predstaviti voljo treh oseb. Anketa je bila po moji presoji tudi zelo malo spoštljiva do Benečanov, ki so svoje predstavnike že izbrali.
Ob tej nerodnosti gre Slovenski Skupnosti vsekakor priznanje, da skuša dati novo vsebino delu in večjo verodostojnost predstavništvu, ki ima pri zagotavljanju razvoja naše skupnosti ključno vlogo. Osebno sem prepričan, da bi bila pogajalska moc izvoljenih predstavnikov bistveno večja, od sedanjih, ki te moči nimajo. Iz tega razloga in ob predpostavki, da dogovora vseh komponent o volilnem sistemu še ni na obzorju, do takrat obrnemo razmišljanje: voljene predstavnike že imamo, to so župani, deželni svetovalec in senator, civilno družbo pa naj bi zastopala predstavnika obeh krovnih organizacij. V širšem telesu, nekakšnem parlamentu Slovencev v Italiji, pa naj so zastopana vsa slovenska društva, od Edinosti, tabornikov, skavtov, upokojencev, jusarjev in zakaj ne tudi Gombačev Ricmanjski debatni klub.
Eno izmed vprašanj, da preidem na konkretno, ki bi jih to novo telo vendarle moralo vzeti v pretres je načrt o izgradnji plinskega terminala pri Tržiču, ki bi, Ce imajo prav običajno dobro obveščeni viri o obstoju načrtov za premestitev del onesnažujočih industrijskih struktur iz Marghere pri Benetkah v Trst, spremenil naše kraje v eno izmed smetišnic Italije. Po zgledu referenduma, ki ga je med bralci izvedel italijanski dnevnik, bi lahko Primorski dnevnik poiskal in aktivneje sooblikoval tudi naše stalisce.
Ko bi poštna anketa slovenske skupnosti bila na primer namenjena trži-ški občinski upravi, kjer je na oblasti leva sredina, menim, da bi bila sredstva smotrneje korišCena.
Fabio Gergolet.
Se o Pokalu prijateljstva
Spošt. Suber
Nerad se vračam na to temo. Prepričan sem bil, da o tem argumentu ne bo veC govora po najinem telefonskem pogovoru. Očitno pojasnila niso zadostovala.
V svojem pismu, ki je bilo objavljeno v tej rubriki 17. t. m., zelo kritično ocenjuješ naš Pokal Prijat. 3 Dežel izveden 28.1. v Trbižu. Navajaš člen 643, 8 kot neumesten v tematiki izključitev.
Preden sem oddal PD pojasnilo o uradnih lestvicah, objavljeno 1Q. t.m., sem se dodobra pozanimal pri predstavnikih deželnega FISI-ja. Tokrat sem počakal na odgovor Centralne Državne komisije FISI iz Milana.
Gospod Moretti, zadolžen pri »Co-missione nazionale giudici di gara« (-tel. 02-7573348) mi je dal sledeči odgovor:
Tekmovalec, ki je bil krivično oškodovan z izkljuCitijo po pravilni vožnji in le-ta ima neizpodbitne dokaze, da je bil nepravično izključen, lahko apelira v roku 30 dni po uradni razglasitvi rezultatov na podlagi člena 643.8 pa tudi Člena 641.4 pravilnika RTF-FISI.
Torej priziv napram uradni lestvici na splošno ter drugi napram izključitvam.
Gospod Moretti mi je navedel nekaj primerov. Opišem Ti najbolj zanimivega: v letih ko je Gustav Thoeni še tekmoval za svetovni pokal, je bil izključen po pomoti ob priliki neke tekme v Madonih di Campiglio. Dan po uradni razglasitvi rezultatov je le-ta vložil priziv in dokazal, da je utrpel krivico. Dosegel je, da so ga spet sprejeli v uradno končno lestvico.
Vztrajaš, da je sodnik pri vratih jasno napisal št. vratič, katere je tekmovalka s štartno št. 45 izpustila. Ponavljam Ti še enkrat, ter te vabim, da mi obrazložiš ti tokrat, kako je mogoCe, da je sodnik pri vratih št. 17-18-19 lahko izključil tekmovalko št. 45 na vratih St. 8. Saj iz svojega položaja je bilo nemogoče se tega zavedati.
Zavedal pa se bi lahko prav Ti, ker si se nahajal kot zadolženi glavni sodnik prav v bližini. Na razpolago Ti je videoposnetek, sneman pri vratih št. 7. in 8, iz katerega je jasno razvidna pravilna vožnja št. 45. Jasno je, da je šlo za vrata št. 8 na krajši progi.
Čudim se, kako je mogoče, da kot uradni sodnik in športni delavec, se ne zavedaš športnih pravil, ki smo jih dolžni spoštovati. Šport je tudi šola za življenje; Ce vsaj v športu ne prevladujeta praviCost in enakopravnost, pomeni da je ves trud, ki vlagamo za vzgajanje mladine, zaman.
Pišeš, da sem jasno se »zlagal« na straneh PD. Zvedaj se, da to ni nikoli bilo v mojem stilu in tudi ne bo. Tebi pa dober prijateljski nasvet:
Preden soliš pamet drugimi in vihaš s svinčnikom po staneh PD, informiraj se!
S spoštovanjem
Stojan Sosič
	VOZNI RED VLAKOV				
	VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA V	RSTA	SMER	URA V	RSTA	SMER
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)	Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35)
		6.04)	8.53	(E)	Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke			
6.04	(IR)	(7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke	10.05	(E)	Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
		(8.15)	10.42	(IR)	Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič
6.13	(R)	Tržič (6.38), Portogmaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz-			(10.18)
		nikih	11.42	(IC)	Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke			(11.18)
7.50	(IC)	,9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)	13.42 14.12	(IR) (D)	Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke			
10.13	(IR)	(10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be-	15.42	(IR)	Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
		netke (12.20)	16.04	(IC)	Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
12.13	(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)	Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
13.10	(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)	18.50	(D)	Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
14.13	(IR)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)	18.57	(D)	Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
15.13	(D)	Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)	19.37	(IR)	Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
15.50	(IC)	Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)	20.00	(IC)	Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36)
16.13	(IR)	Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)	20.55	(R)	Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
17.13	(IC)	Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)	21.42	(IR)	Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
17.27	(R)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)	22.00	(IC)	Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
18.13	(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (2050)	23.42	(E)	Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18)
19.13	(E)	Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)	0.42	(IR)	Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
20.25	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), 2e-	1.42	(IR)	Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33),
		neva			Tržič (1.18)
21.13	(IR)	Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Be-	2.35	(D)	Benetke (020), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič
		netke (23.21)			(2.11)
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini			
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz-	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cenzinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob praznikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19 11.40	(IR) (R)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob praznikih)	9.56 10.52	(IR) (R)	Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	'(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)		18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56	(R)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih)	19.20	(R)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih)
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	19.44	(D)	Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	20.22	(D)	Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54).			praznikih)
18.19	(D)	(ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	20.33 21.15	(IR) (R)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0,33)			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTI	SMER	URA	VRST/	SMER
9.13	(E 221	SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za-	6.52	(E 240	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke
		greb	10.58	(IC264	) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28)
12.02	(IC243	) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na-	16.57	(E 242	DRAVA-prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30)-na-
		daljuje v Budimpešto			daljuje v Benetke
17.57 0.02	(IC26E (E 241	) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA E/PRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja	19.51	(E 220	SIMPLON EKPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
		iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto			
IC-	Interc	ty	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-B	rzovlal	R Deželni vlak
OKROGLA MIZA V GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOLJUNCU
Oljka se je spoprijela z manjšinskim vprašanjem
Ugledni govorniki z različnih zornih kotov - Tomizza na strani Oljke
S srečanja Oljke v Boljuncu: z leve Emidij Susič, Klavdij Palčič, Marino Vocci, Fulvio Tomizza in Michele Gangale (foto KROMA)
Na pobudo krajevnega odbora Prodijevega gi-®n)a so se predsinoC-nllm na javni okrogli mizi v Boljuncu zbrali štirje ugledni gostje, kot so Ful-V1° Tomizza, priznani pisatelj, Klavdij Palčič, ikovnik in predsednik Krovne organizacije Slovencev v Italiji, Emidij Busic, sociolog in ravna-Slorija, in pa Michele gangale, profesor na tržiškem liceju in duša nabrezinskega Krožka 91.
Tema okrogle mize, ki jo v malo dvorano obcin-skega gledališča privabila kar številno občinstvo," je ona kar se da aktualna in obenem vsebinsko prostrana: o manjšinah in Bvropi bi se dalo namreč kar obširno spregovoriti. Gostje večera, ki jih je uvodoma pozdravil Marino PeCenik, bivši dolinski župan in sedaj med pobudniki krajevnega odbora Morje-Kras, so se temi Približali vsak iz lastnega zornega kota, z osebne in delovne izkušnje. Pogovor je načel in ga v razpravi vodil Marino Vocci, vidnejši pokrajinski voditelj Oljke. Tema večera je bila sicer bolj kulturno zaznamovana, neizogiben Pa je bil namig na bližnje volitve: kljub temu ne bi rnogli trditi, da je slo za 0^tCajno, že tolikokrat »doživeto« predvolilno Pobudo, saj je okrogla miza bila dovolj sveža in zanimiva. Voccijeva izhodiščna ugotovitev, ki so jo nato povzeli tudi nekateri od prisotnih gostov, le bila dokaj trezna in sprejemljiva: ne more nam namreč biti vseeno, kdo bo na volitvah zma-gal oz. katera politična stran bo ob končnem izi-
du prevladala in torej zavladala v državi.
Baje ni bila naključna hiti izbira prostora, saj se je pogovor o manjšinah in seveda o možnostih sožitja naCel prav v stvarnosti, ki zgledno vzpostavlja odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Pojem sožitja pa je bil poudarjen predvsem v tistih kakovostnih razsežnostih, ki jih lahko ustvarimo na osnovi medsebojnega spoštovanja, spoznavanja in upostevaja.
Manjšina kot bogastvo za večinski narod je bila vodilna misel vrste posegov, ki jih je začel ravnatelj Slorija. SusiC je sicer temo okrogle mize obravnaval predvsem z zornega kota raziskovalca, ki med-narodnostne odnose opazuje, beleži in vrednoti z znanstvenimi pristopi. Osebnejši je bil poseg Mi-cheleja Gangaleja, ki je občinstvu spregovoril tudi o lastni izkušnji pripadnika albanski manjšini v Italiji. Izpostavil je misel o razvojni dinamiki
narodnostne zavesti, ki se v zgodovinskem Času oblikuje ob »vsrkavanju« različnih družbenih okoliščin posameznega naroda: kot primer je navedel izkušnje albanskih delavcev, ki jih je - kot mnoge druge - potreba po preživetju prisilila v vključevanje v tuja okolja. Kritično se je izrekel o odnosu, ki ga je Evropa izoblikovala do vojnega dogajanja na Balkanu, saj je po njegovem mnenju evropska skupnost prelagodno poenostavila mednarodnost-ne odnose med prebivalci bivše Jugoslavije.
O življenjskosti manjšine na osnovi uporabe materinega jezika in sploh o nujnosti, da se narodnostna skupnost ohranja tudi z javno rabo lastnega jezika, je posebej spregovoril Klavdij Pal-cic. Zato je svoj poseg tudi začel v slovenščini: ob
povoljnem mnenju pobudi je pripadnikom Oljke priporočil skrb za upoštevanje slovenske prisotnosti vsaj v krajevnih javnih posegih. V Prodijevem programu se sicer lahko prepoznava večina Slovencev, zato je še izrazil upanje, da bodo na bližnjem državnem zboru v Milanu osvojene dodatne resolucije, ki jih krajevni odbor posveča manjšinski prisotnosti.
Posege gostov je sklenil nekako najuglednejši med njimi: resnici na ljubo Tomizze ne moremo imeti za javne osebnost, v tem primeru pa je bil njegov nastop odločno na strani gibanja, v katerem sam vidi edino možnost boljše bodočnosti za italijansko državo. Sestavljajo ga namreč ljudje, ki si tudi v vsakdanjem življenju prizadevajo za izboljšanje družbenih razmer, nar kulturnem, političnem in gospodarskem področju.
Damjana Ota
Danes posvet Oljke o okolju
»Okolje - skupno bogastvo«; to je naslov srečanja, ki ga Oljka prireja danes ob 18. uri v športnem centru v ViZovljah in na katerem bodo glavno besedo imeli naravovarstveniki, ki podpirajo levosredinsko zavezništvo. Po uvodnem posegu koordinatorja Oljke Marina Voccija bodo spregovorili Tomatis, Dorigo, De VValderstein, Meriggioli in Zanetti, sklepno besedo pa bo imel Lino Santoro.
V program Oljke vključiti tudi zahteve slovenske manjšine
Na sredinem srečanju Oljke v Boljuncu je bil govor tudi o zahtevah slovenske manjšine v Italiji, ki bi jih morali vključiti v program Prodijevega gibanja. V tem pogledu je že na delu komisija, ki bo izdelala amandma o zahtevah manjšine. Ta amandma bodo prestavili na pokrajinski skupščini Oljke, ki bo v nedeljo, 10. marca, v gledališču Miela.
NA TZ IN POMORSKI POSTAJI
V Trstu danes dve pomembni zasedanji
O jadranskem koridorju in o gospodarskih scenarijih v EU
V Trstu bosta jutri dva važna posveta; na Pomorski postaji se bo ob 10. uri zbralo preko sto političnih, gospodarskih in finančnih predstavnikov ter podjetnikov iz vzhodne in zahodne Evrope, ki bodo razpravljali in analizirali takoimenovani »Koledar za Evropo«, oziroma prikladne in potrebne akcije za zbliževanje novih demokracij (iz bivšega SEV) k evropskim standardom in modelom. Današnje je že tretje mednarodno zasedanje (prvi dve sta bili na Dunaju in v Bruslju), na katerem bodo strokovnjaki poglobili bodoče mednarodne scenarije, predvsem pa gospodarske in socialne »kontradikcije«, ki zavirajo naglo vključitev post-komunistiCnih držav v komunitarno politično in finančno skupnost. V mesto je za to priložnost prispelo okrog dvajset uglednih poročevalčev, med katerimi tudi slovenski minister
za gospodarstvo Andrej Umek. Posvet na Pomorski postaji se bo nadaljeval tudi jutri.
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5pa se bo ob 16. uri začel posvet o visoki hitrosti in o jadranskem koridorju, ki ga prireja združenje »Dialoghi Europei«. Po pozdravnem nagovoru predsednika TZ Adalberta Donaggia bo uvodno poročilo podal predsednik združenja posl. Gior-gio Rossetti. Sledili bodo posegi župana Riccarda Illyja, predsednikov tržaške in beneške pristaniške ustanove Micheleja Lacalamite in Claudia Boniciolllija, rektorja Tržaške univerze Gia-coma Borrusa, podpredsednika evropskega parlamenta Renza Imbenija in Ce-sareja De Piccolija, ki je bil v Strasbourgu leta 1993 poročevalec o jadranskem koridorju. Zasedanje bo ob 19. uri sklenil deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi.
Stojnice bodo preselili v silos
Na včerajšnjem sklepnem sestanku na Občini med odbornikom Fabiom Nerijem in lastniki stojnic na Trgu Libertd je bilo soglasno sklenjeno, da bodo imeli krošnjarji pred 25. trn. na razpolago nove prodajne strukture v silosu; občinski odbornik se je vCeraj sestal tudi s predstavniki podjetja, ki izdeluje te strukture. V ponedeljek pa bodo med interesenti izžrebali prostore, ki jih bodo zasedli s stojnicami. Krošnjarji bodo pospravili trg pred železniško postajo v teku štirih dni po predaji novih prostorov, pred koncem meseca pa bo v silosu uradno odprtje nove tržnice. Stroške za njeno upravljanje bodo prevzeli krošnjarji, začasno in do sklenitve dogovora pa Občina.
iZ OBČINE / SPORAZUM h
PROMET / CAMMINATRIESTE
PRI MEJNEM PREHODU PRI GROPADI
Služba za vključevanje prizadetih v delovno okolje
Na tržaški občini so vCeraj podpisali programski sporazum o upravljanju službe za vključevanje prizadetih ljudi v delovno okolje. Dokument sopodpisali tržaški župan Illy, milj-ski župan Milo, devin-sko-nabrežinski župan Depangher, dolinski podžupan Stefančič, zgoniški podžupan Milic in repentabrski župan Križman.
Programski sporazum temelji na deželnem zakonu St. 17 iz leta 1994, ki predvideva posege v korist prizadetim ljudem za njihovo vključevanje v delovno okolje. Tržaška občina bo upravljala ustrezno službo, ki Pa bo delovala koordinirano z okoliškimi občinami na ozemlju celotne tržaške pokrajine. Služba za vključevanje prizadetih v delovno okolje (SILH) bo delovala v okviru od-
delka za družbene službe tržaške občine. Koordinacijsko delo bo vodila ekipa izvedencev z izrecnimi izkušnjami za delovanje na tem zelo občutljivem področju; z njo bodo sodelovali operaterji iz okoliških občin, pa tudi druge sorodne strukture, ki delujejo na področju skrbstva.
Tržaški občinski odbornik za skrbstvo Pe-col Cominotto je od podpisu programskega sporazuma izjavil, da predstavlja najveCjo novost prav razširitev delovanja službe SILH na druge občine. S tem bodo imeli tudi potrebni občani drugih občin možnost za boljše in bolj primemo vključevanje v svet dela, s Čemer naj bi vsaj nekoliko omilili njihove življenjske težave. Včeraj podpisani sporazum bo veljaven eno leto.
Preureditev Borznega trga po meri ljudi, ne pa avtov
Prijeli sedem hrvaških državljanov
Izgnali so jih iz države, ker so bili brez sredstev za preživljanje
Združenje pešcev Cam-minaTrieste podpira županovo odredbo za omejitev prometa v mestu; Se veC, v sklepu, ki bo stopil v veljavo prihodnjega 8. marca, vidi predvsem začetek »protinapada« pešcev, ki so jih v zadnjem desetletju vozila dobesedno potisnila s cest. Priložnost, da so poudarili svojo oceno, je nudila včerajšnja predstavitev javnosti študije arhitektov Paola Sergasa, Franca Boniotta in Anne Nisi za preureditev Borznega trga.
Gre za ugleden trg, ob katerem stojijo lepe palače iz raznih obdobij mestnega življenja, ki pa je urbanistično in estetsko popolnoma neurejen in ponekod tudi zapuščen. Trg torej ne opravlja veC funkcije, zaradi katere je pravzaprav nastal kot kraj, kjer se ljudje srečujejo. Zato so predlagali, da bi trg postal lepši in človeku prijaznejši
tako, da bi ga opremili s klopmi, gredicami ipd., pa tudi da bi s trga izginila vozila, ki so parkirana kljub prepovedi. Ravno tako bi bilo treba urediti vse območje od Trga Sv. Antona prek Kanala in Rusega mosta do Trga Unita, trdijo arhitekti in združenje pešcev. S tem pa je seveda povezano vprašanje prometa, ki ne sme veC prevladati nad vsakim drugim interesom: mesto ni zaradi vozil, pae pa zaradi ljudi, je osnovna ugotovitev združenja CamminaTrieste.
Med drugimi pobudami tega združenja je tudi zbiranje podpisov za peticijo županu, v kateri zahtevajo, naj občina preuredi mesto ob upoštevanju pravic starejših občanov, otrok in pešcev nasploh. Pobudi sta se pridružili tudi združenje ostarelih Srebrna nit in Legam-biente, doslej pa so že zbrali vec kot 300 podpisov.
Ni nobena skrivnost, da preko naših meja skuša priti vse vec ilegalnih priseljencev, zato so pristojni organi tudi ustrezno poostrili kontrolo. Zadnji primer nedovoljenega prehoda meje se je pripetil pred nekaj dnevi, ko je patrulja finančne straže, ki pripada poveljstvu brigade iz Bazovice, prijela kar sedem hrvaških državljanov. Skupino, v kateri so bili trije moški, dve ženski in dva mladoletnika, so opazili blizu mejnega prehoda za dvolastnike pri Gropadi: vedli so se oprezno, kar je zbudilo sum agentov, ki so jih ustavili in identificirali. Imeli so potne liste, pri sebi niso nosili nic prepovedanega, vendar so bili brez sredstev za preživljanje, tako da so jih pospremili do meje s Slovenijo in izgnali.
Zaplenili prte
Agenti finančne straže 4. kompanije so v sodelovanju s carinsko sekcijo
novega pristaniška zaplenili kar 6.609 miznih prtov, ki so imeli ponarejeno potrdilo o izvoru. Na njih je pisalo, da prihajajo iz Francije, odkrili pa so jih na turškem tovornjaku, ki je v Trst prišel s turško ladjo Deniz Cilik. Tovornjak je bil namenjen v Francijo. Šoferja so prijavili sodnim oblastem.
Izdajal se je
za finančnega stražnika
Odgovornemu na Črpalki se je predstavil kot marešal finančne straže in zahteval, da za pranje avtomobila plaCa samo 5 tisoč lir namesto predvidenih 12 tisoč. Prav tedaj je na Črpalko prišla patrulja finaC-ne straže s Femeticev, katero je Črpalkar opozoril na zahteve njihovega »kolega«. Agenti so počakali, da je opral avtomobil, nakar so ga ustavili. 2e bežna kontrola arhivov je prinesla na dan, da prebrisanec (neki Milančan, ki živi v Trstu) ne pripada ne fi-
nančni straži ne drugim varnostnim silam.
Izdala ju je zamenjava
registrskih tablic
Ko se je 47-letni nemški šofer (znane so le njegove začetnice, B.VV.K.) s svojim tovornjakom iz Slovenije pripeljal na italijansko stran mejnega prehoda pri Fernetičih, so se finančni stražniki odločili za temeljitejši pregled dokumentov. Odkrili so, da številke na sašiji ne odgovarjajo podatkom na prometni knjižici. S pomočjo centra za obdelavo podatkov (GED) so ugotovili, da tovornjak pripada 46-letnemu italijanskemu državljanu D.L.C. in da ima drugačno registrsko tablico. Šofer je lastnika, ki je bil v Rimu, obvestil, kaj se dogaja in moški je odšel na pot proti Trstu. SreCe ni imel, saj so ga agenti opazili, ko je skušal zamenjati tablice. Tovornjak so zaplenili, lastnika in šoferja pa prijavili sodišču.
NOVICE
Razprava o filmu Kena Loacha
Jutri popoldne bo v Gregorčičevi dvorani javna razprava o filmu Kena Loacha Land and freedom (Terra e liberta v italijanskem prevodu) in širše o španski civilni vojni. Srečanja, ki ga prirejajo združenje Italija-Kuba »Hilda Guevara«, Mladi komunisti in kulturno združenje »La Talpa«, se bodo udeležili Antonio Moscato, docent zgodovine odporniškega gibanja na univerzi v Lecceju, Claudio Venza, docent sodobne zgodovine na tržaški univerzi, in Fausto Monfalcon, načelnik svetovalske skupine Stranke komunistične prenove v deželnem svetu FJK. Pred razpravo bodo predvajali dokumentarni film o španski civilni vojni.
Zbor Jacobus Gallus ta teden po radiu in televiziji
Danes bo tržaška televizijska postaja Telequattro predvajala med oddajo Buio in sala (pribl, ob 18. uri, ponovitev pribl, ob 22.35) posnetek vaje zbora Jacobus Gallus z intervjuji in predstavitvijo delovanja. V nedeljo, 3. marca pa bomo lahko po Radiu Trst A ob 17.30 v oddaji Krajevne stvarnosti: z naših prireditev poslušali posnetek z letošnjega Nagrajevanja 2. tekmovanja radijskih posnetkov Primorske poje 1995.
Devin-Nabrežina: dražba za nakup novega šolabusa
Občina Devin Nabrežina namerava razpisati dražbo za nabavo šolskega avtobusa za osnovne in srednje šole. Celotno besedilo razpisa je objavljeno ha oglasni deski Občine Devin Nabrežina; Zainteresirana podjetja lahko prosijo občinski urad za šolstvo - tel. 040/6703111 - za izvod besedila razpisa ter za pogodbene pogojen bremenih in dolžnostih. Ponudbe, sestavljene na način, ki ga predvideva razpis držabe, in opremljene s predvidenimi dokumenti, je treba predložiti Uradu za protokol Občine Devin Nabrežina - Nabrežina Kamnolomi št. 25, najkasneje do 12. ure dne 15. marca 1996.
Posvet SKP
Na pobudo deželne svetovalske skupine SKP bo jutri ob 16. uri v dvorani Tommaseo Jolly hotela (Ul. Cavour 7) zasedanje na temo »Peking in še dlje -soočanje o načrtih: perspektive in strategije o alternativnem modelu razvoja. Pogled na svet z očmi ženske.« Posveta se bodo udeležili deželna svetovalka Elena Gobbi, predsednica zadruženja za svobodno žensko univerzo iz Milana Paola Melchiori ter docentka na univerzi v Ferrari Gabriella Rosset-ti. Koordinatorka bo Licia Morsolin .
V	prodaji 12,79% IEG (Piccolo)
V	okvira stečaja grape Tripcovich je v prodaji tudi 12, 79% družbe leg (Iniziative editoriali gjuliane srl), ki ima 80% družbe Ote (slednja le lastnica dnevnika II Piccolo). Sodišču je doslej prišla ena ponudba, ki je veljavna do 31. marca. Do 10. marca se lahko predstavijo tudi dragi, ki so zainteresirani za nakup in stopijo v stik s stečajnim upraviteljem Marcom Zanzijem. Omenjena ponudba znaša 5, 5 milijarde lir, ki bi jih izplačali v več obrokih. Kapital družbe leg, ki ima legalni sedež v Vidmu, znaša 48 milijard lir, vloženih pa je 14, 4 milijarde. Ukvarja se z nakupom in prodajo podjetij, tudi založniških, ter s kreditnimi in finančnimi operacijami.
REPENTABOR / OBČINSKI SVET
Odobrili proračun in povišali davek na smeti za 5 odst.
V kratkem seja o prilagoditvi regulacijskega načrta
Repentabrski občinski svet je odobril osnovni finančni dokument, proračun za tekoče leto. Med pomembnejšimi investicijami sicer finančno omejenega proračuna izstopa prispevek Skada za Trst: 70 milijonov lir bodo namenili zadrugam, predvsem mladinskim, katerim bodo oddali vrsto opravil kot n. pr. del javne čistoče, 200 milijonov lir pa bo šlo za razsvetljavo, ureditev vasi in vzdrževanje cest. Odobrili so tudi tarife občinskih storitev, pri katerih ostane vse nespremenjeno razen . davka na smeti, ki se bo povišal za 5 odstotkov. Zupan Križman ugotavlja, da je bil davek nespremenjen že 4 leta in da torej znaša realni povišek nekaj več kot procent letno; vsekakor pa je tarifa repentabrske občine na smeti še vedno najnižja v tržaški pokrajini.
V okviru proračuna so potrdih tudi dosedanje sodelovanje s sosednjo zgo-niško občino, s katero si repentabrska občinska uprava deli vrsto javnih storitev in služb, kot so prevoz šolskih otrok, tehnični urad in smetarsko službo.
Proračun, ki ga je predložil odbor, so odobrili z glasovi večine, vzdržali pa so se svetovalci Slovenske skupnosti in predstavnik desnega pola.
Na isti seji so svetovalci odobrili tudi sklep, po katerem bo repentabrska .občina pristopil k novi delniški dražbi Acegas, ki bo upravljala dobavo vode, elektrike in plina na vsem območju tržaške pokrajine. Kako bo občinska uprava pristopila do
novega podjetja je pojasnil župan: »Odvisno bo od razgovorov uprave z ostalimi partnerji, ko bo Acegas pričel praktično delovati. Takrat bo občinski svet tudi določil želje in zahteve naše občine n.pr. glede metanizacije ali elektrike, ki je ne bo več dobavljal Enel, in se bomo soočili z ostalimi partnerji Acegasa. Novo podjetje ne bi smelo samo nadomestiti dosedanjih dobaviteljev, ampak tudi določiti, kakšne investicije so potrebne in seveda tudi donosne na teritoriju, ki ga pač krije.«
Prihodnja seja repenta-
brskega občinskega sveta bo Se ta mesec in bo verjetno, posvečena odobritvi regulacijskega načrta, ki ga je treba prilagoditi novi deželni normativi.
Obnovljen odbor krožka CCA
Tombesi potrjen za predsednika
V prejšnjih dneh so se sestali člani novega odbora Krožka za kulturo in umetnost (CCA), ki so iz svoje srede izvolili predsednika, podpred-senika-tajnika in blagajnika. Za predsednika so ponovno izvolili Giorgia Tombesija, ki to funkcijo opravlja že od leta '77, tudi za ostala mesta je slo v glavnem za potrditve. Na seji so nadalje izbrali odgovorne za posamezne sekcije, razpravljali pa so tudi o programu praznovanj 50-letnice krožka.
OBČINA TRST / VEČJA UČINKOVITOST
Smetarska služba ima novi vozili
S hidravlično ročico bo šofer vozilo dvignil zabojnik, go izpraznil in noto položil no tla
Posebni tovornjak smetarske službe za odvažanje smeti (foto KROMA)
Tržaška občinska uprava je pred časom uvedla nov sistem za zbiranje in odvažanje trdnih urbanih odpadkov z avtomatizacijo celotne mreže. Poslužila se bo novih tehnologij z namenom, da bi službo čim bolj izboljšala in da bi znižala število osebja, ki je zadolženo za odvažanje smeti; to osebje bo nato preusmerila dragim vzporednim službam, ki so neobhodno potrebne in ki bo delovalo v tistih ožjih mestnih ulicah, kjer se velika smetarska vozila le s težavo, ali pa se sploh ne morejo premikati.
V okviru tega načrta sta občinski odbornik za decentralizacijo in mestno čistočo Uberto Fortuna Drossi in direktor smetarske službe inž. Fa-bio Devescovi včeraj predstavila novi avtoma-
tizirani vozili za odvažanje odpadkov. Predvsem gre povedati, da bo vse operacije v vsakem vozilu opravljala samo ena oseba: v kabini kamiona je namreč vgrajen televizijski ekran, na katerem voznik spremlja tri operacije, ki jih preko kompjuterja sam upravlja; s smetarskim kamionom se najprej približa zabojniku, nato pa aktivira hidravlično ročico, ki pripne zabojnik, ga dvigne in nato izprani smeti v kamion; zabojnik nato ponovno odloži na isto mesto. Pokrove novih 2400-litrskih zabojnikov (kolesc nimajo, da jih ne bo moč premikati in da bodo ostali vedno na istem mestu), ki so večji od sedanjih, bo možno odpreti ne samo ročno, ampak tudi s pedalom.
Novi avtomatizirani
Odstop
ravnatelja
konzervatorija
Tartini
Avtonomni sindikat šolnikov SNALS je v zvezi z odstopom ravnatelja konservatorija Tartini Giorgia Blasca izrazil popolno solidarnost z odstopajočim in veliko zaskrbljenost nad obstoječim stanjem. Kot je poudaril tajnik sindikata Giuseppe Ughi, so problemi, ki jih navaja Blasco kot razloge za svojo odločitev, izredno pereči in že dalj časa znani, zato je Blascova gesta povsem razumljiva. Pri tem sindikalni predstavnik naglasa, da je šolski zavod ostal brez pravega vodstva, saj so na šoli ostali le profesorji, medtem ko ni ne ravnatelja ne po-dravnatelja ne upravnega direktorja ne predsednika ne upravnega sveta. Zato je bojazen, da bi konservatorij zabredel v še hujše težave, povsem upravičena.
BURJA USTAVILA AMERIŠKE MORNARJE
Skoraj tretjina posadke letalonosilke prebila noč na parketu športne palače
Mornarji z ameriške letalonosilke na jedrski pogon George VVashington, ki je zasidrana v Tržaškem zafivu, so dokaj neobičajno prebili noč: namesto v svojih posteljah na ladji, so se znašli v športni palači. Pri tem so spravili na noge tako občinsko osebje kot mestno prevozno podjetje in oborožene sile.
Vsega je bila kriva burja, ki je bila predsi-nočnjim pecej močna. Mornarji so bili kot običajno na obisku v mestu, ko pa so se hoteli vrniti na krov letalonosilke, ki je okrog 2, 5 milje od obale, so ostali na cedilu: čolni se niso mogli približati veliki vojaški ladji. Na pomoč jim je priskočila občinska uprava, mestno prevozno podjetje pa je dalo na razpolago avtobuse, s katerimi so okrog 1600 mornarjev (torej sko-
raj tretjino vse posadke, ki šteje pet tisoč mož) prepeljali do športne palače. Noe pa je bila precej hladna in se je seveda zastavilo vprašanje »posteljnine«. S tako veliko količino odej razpolagajo samo oborožene sile, ki niso odrekle sodelovanja. Kaj kmalu se je športna palača napolnila, mornarji so si skušali pomagati, kot se vedeli in znali, nekateri so si postlali na parketu, drugi so se morali zadovoljiti s stopniščem.
Včeraj v jutranjih mah so ameriške mornarje z avtobusi odpeljali do pomola Venezia. Veter se je medtem polegel in so se lahko vrnili na krov. Zaradi teh nevšečnosti so odpadli obiski na letalonosilki, ki bo odplula danes, odpovedali pa so tudi vsa predvidena športna srečanja z mornarji.
Ameriška letalonosilka na jedrski pogon George VVashington, ki bo danes zapustila Tržaški zaliv, šteje pet tisoč mož posadke, tehta 97 tisoč ton in prevaža 80 letal
smetarski vozili (cena vsakega znaša 330 milijonov lir) trenutno že delujeta na področjih Naselja sv. Segija in Ul. Fla-via, to je na prvem od štirih področij, ki jih bodo nova vozila oskrbovala. Drugo področje zaobjema Istrsko ulico in Pončano, tretje Ul. Locchi, Ul. Franca, Ul. Schiapparelli in Elizejske poljane, četrto področje pa kraško planoto, ali pa Greto, Rojan in Barkovlje; katero bo četrto področje bo občinska uprava še podrobneje proučila, ker vse je odvisno od prometa v dopoldanskih mah v teh predelih.
Sicer pa je bila predstavitev vozil tudi priložnost, da so odgovorni predstavniki smetarske službe spregovorili še o drugih vprašanjih, ki so z njo neposredno povezana. Inž. Fabio Devescovi je med drugim dejal, da občinskega davka na odvažanje odpadkov ne bodo povišali (zamrznjen je že tri leta) razen v primera kake novosti. Pri vsem tem pa je bilo soglasno podčrtano, da je za čisto mesto in okolico ter za uspeh prizadevanj smetarske službe predvsem važno, da uporabniki odložijo smeti v smetnjake in jih ne puščajo, ko so le-ti polni, v njihovi neposredni bližini; odnesejo naj jih domov in naj jih odvržejo, ko je je v smetnjakih še kaj prostora. Opozorili so tudi na 12. člen pravilnika smetarske službe, ki točno določa, kako se je treba ravnati z raznimi, predvsem pa nevarnimi in škodljivimi vrstami odpadkov (zanje so namreč na razpolago posebni zabojniki).
Občinska uprava pa medtem že pripravlja načrt za zbiranje in odvažanje kartonaže, ki pa ne bo stopil v veljavo pred mesecem junijem; načrt bo zaobjemal področja mestnega nabrežja, Terezijanske četrti, Goldonijevega trga in Rojana, kjer so pač razne trgovinske dejavnosti najbolj razširjene.
Devet križev Albine Pertot
Danes slavi v Bar-kovljah svojo 90-letnico Albina Pertot, Čistokrvna Barkovljanka, ki je preživela vse svoje življenje v tem kraju. Nečaki ji pripravljajo svečano kosilo, sama pa si v svoji skromnosti misli, da ni vredna taksne pozornosti, da bi vse lahko poteklo tudi v tišini.
Pa se je vendar želimo spomniti z nekaj besedami; predvsem, ker je ženska z dobrim značajem, ki nikoli ni tožila nad svojo usodo, ki je bila vedno dobra soseda vsem, ki se je z vsemi dobro razumela, ki jo imajo zato vsi radi.
Njeno življenje ni bilo lahko. VeC je doživela slabega, kot dobrega, a ni nikoli tožila. Ko ji je najbolj hudo, se še danes podaja na svoj vrt,
kjer ima veliko cvetja. Tam se vsede na stolček, malo oplete in odstrani plevel, potem pa je zopet zadovoljna.
Dejala nam je, da ni kaj posebnega v življenju naredila. Pa je bila vendar pridna šivilja in še danes si vsa dela postori sama. Rada se spominja Časov, ko je še kot mlada pevka nastopala v zboru »Adria« v Barkovljah, rada še danes posluša radio, rada sledi vsemu, kar se v Barkovljah dogaja.
Skupno z neCaki in drugimi sorodniki ji želimo, da bi svoj jubilej preživela lepo in da bi ostala tako prijetna soseda, tako simpatična in priljubljena Barkovljanka, kot je bila doslej.
Neva Lukeš
______V BAZOVICI_______
Nova trgovina z gostinsko in gospodinjsko opremo
Te dni so odprli v Bazovici blizu cerkve novo trgovino z gostinsko in gospodinjsko opremo CHROMAS. Upravlja jo Jadran Žerjal, izkušen zastopnik opreme in artiklov za večje gostinske objekte, hotele in restavracije. Pri novi pobudi,
ki bo namenjena prodaji na drobno, mu pomaga sin Erik, ki je opravil gostinsko kuharsko šolo.
SDGZ Čestita novo včlanjenemu podjetju ob novem podvigu in mu želi mnogo poslovnega uspeha.
(Foto KROMA)
TV Mozaik posvečen 8. marcu
V nedeljo ob 20.45 bo na valovni dolžini slovenskih televizijskh programov RAI na sporedu nova oddaja TV Mozaika. Glede na bližino 8. marca, dneva žena, bodo tokratne rubrike v oddaji posvečene v celoti tej problematiki..
Najprej bo na TV ekranu nastopila igralka Zlata Rodošek, nakar bodo različne ženske spregovorile o sreči in veselju. V teku oddaje se bodo gledalci lahko seznanili z delovanjem združenja ANDOS, nekaj minut pa bo posvečenih pojavu izseljevanja primorskih žena v Egipt. Za razvedrilo bosta tudi tokrat poskrbeli branjevk z Rusega trga, Vanka in Tonca.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
1.	marca 1996
ALBIN
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 4.14.
Jutri, SOBOTA,
2.	marca 1996 MARIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,5 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb raste, veter 24 km na uro severovzhodnik, vlaga 24-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA in smrti
rodili SO SE: Gian-marco Pacco, Martina Du-ranti, Beatrice Esposito.
UMRLI SO: 84-letni Giuseppe Novel, 85-letni Carlo Valenti, 67-letni Innocente Dambrosi, 86-letna Maria Mahne, 92-letna Giovanna lurincich, 92-letna Narcisa Kertu, 61-letni Livio Viglia-ni, 94-letna Giustina Cral, 66-letni Silvano Marži, 90-letna Ofelia Burba.
[; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 26. februarja, do NEDELJE, 3. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
MB
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
in SLOVENSKI KLUB
vabita na javno srečanje z delegacijo LDS Slovenije o temi:
ODNOSI ITALIJA - SLOVENIJA in SLOVENCI V ITALIJI
PRISOTNI BODO: dr. Dimitrij Rupel, župan Ljubljane in predsednik sveta LDS, Jadranka Sturm-Kocjan, poslanka DZ Republike Slovenije in vodja delovne skupine za manjšine pri DZ, Roman Jakič, vodja službe za mednarodne odnose LDS, Marjan Šetinc, poslanec DZ Republike Slovenije in elan odbora za mednarodne odnose.
SREČANJE BO danes, 1. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg S: Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 660438).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573Č12.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20,10, 22,15 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. C. Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 17.35, 19.25, 22.15 »Sabrina«, i. Harrison Ford, Julia Or-mond.
EKCELSIOR AZZURRA
-	16.00,	18.45,	21.30
»Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
Al^IBASCIATORI
16.15,	18.15, 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. R. VVilliams.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »II ta-gliaerbe II«.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Michel-le Pfeiffer.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Le nozze di Muriel«.
MIGNON - 16.00 - 19.00 »Lamette di tortura per Ramba«, prepovedan mladini pod 18. letom; 20.15, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky Tognazzi, i. Sabrina Ferilli, Vincent Lindon.
CAPITOL - 15.45 - 22.00 »Two Much - Due di trop-po«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffth.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»La dea delVamore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Blue in the Face«, i H. Keitel.
^1 PRIREDITVE
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na KONCERT dua Sedmak - Tretjak (klavir in violina), ki bo v društvenih prostorih v Saležu jutri, 2. marca, ob 20.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja jutri, 2. marca večer na katerem bosta dr. Drago Stoka in časnikar Sasa Martelanc osvetlila LIK IN DELO PROF. JOŽETA PETERLINA ( kar je vsejal, je po 20.letih še živo - SKK, Mladika, Radijski oder, DSI, Draga ...).Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni!
SKD GRAD - Bani, SKD TABOR-Opcine in MePZ VISAVA-Ferlugi
ponovijo, na splošno željo, jutri, 2. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah recital na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSC-NE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z OpCin, MePZ s Ferlugbv, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine, scena Magda T civčcir
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
prireja jutri, 2. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani (trg Repubblica 8 -Milje) PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: otroci iz vrtca in osnovne šole, MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj, zbor Jadran, šolski orkester Godbe na pihala iz Ricmanj. Vabljeni!
S.P.I. - Sindikat upokojencev CGIL Devin
-	Nabrežina vabi na predstavitev knjige Paola Seme ”E1 maestro de Piran". Knjigo bo predstavil prof. Giorgio Depan-gher, župan devinsko-na-brežinske občine, jutri,
2.	marca, ob 16.uri v dvorani srednje šole Carlo de Marchesetti v Se-sljanu.
V NEDELJO, 3. marca bo ob 17. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE, prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo domači CPZ sv. Jernej, zbor Vesela pomlad, elani Slovenskega kulturnega kluba in IS Tamara Petaros, ki bodo predstavili splet recitacij z odlomki pesmi slovenskih pesnikov na temo “Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!“. Priložnostni govor bo imel dr. Drago Stoka. Vabi župnijska skupnost sv. Jerneja z OpCin.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja z OpCin vabi k počastitvi spomina prof. Jožeta Peterlina bb dvajsetletnici njegove smrti. Zanj bomo darovali sv. mašo v ponedeljek, 4. marca, ob
19.30	v župnijski cerkvi. V soboto, 9. marca bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah sveta maša ob 1. obletnici smrti mgrs. Lojzeta Škerla. Vabimo vse, ki ste pokojnega poznali in spoštovali k spominski sveti maši. Duhovnike vabimo k somaševanju Mašo bo vodil škofov vikar za Slovence mgrs. Franc Vončina.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
-	V ponedeljek, 4. marca 1996, ob 20. uri bo srečanje z Aldom Ruplom, avtorjem beležnice ZAZNAVE IN ODTENKI. Publikacijo bo predstavila Stanka Cuk.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na predvajanje filmov v sredo, 6. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti
3.	Filme o svojih potovanjih po raznih deželah sveta bo prikazal inž. Marjan Jevnikar.
SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled otroške spevoigre ŽABJI KRALJ v sredo, 6. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija Boža Hrvatic, glasba Ful-vio Jurincich. Igro po-.svečarno mamicam in vsem ženam z Lepimi voščili ob 8, marcu.
SKD VIGRED prireja proslavo 8. marca v Četrtek, 7. marca, ob 20. uri v osnovni šoli S. Gruden v Sempolaju. Nastopa ZPZ Grbec iz Skednja s slovenskim musicalom Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI.
SKD LIPA vabi ob dnevu slovenske kulture na veCer v veseli družbi. Z nami bodo Vanka in Tonca ter igralci iz Saleža z igro v narečju PRIPRAVA NA ZLATO POROKO. Režija Anton Petje. Toplo vabljeni v Četrtek, 7. marca, ob 20. uri v Bazovski dom.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala priznana glasbenika Enrico Petrini -orgle in Giuseppe Minin -trobenta. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v
Trstu prireja v sredo, 13. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi z naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni!
□ OBVESTILA
M.OTA, M. HRVATIC, T.PAROVEL, F.RAPOTEC vabijo na OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE, ki bo danes, 1. marca, ob 20. uri v društveni gostilni v Ricmanjih. Sodeluje MePZ Slavec- Slovenec.
- FC PRIMORJE priredi jutri, 2. marca v Kulturnem domu na Proseku DAN ZENA. Informacije in rezervacije v cvetličarni Nadja-Cvetka.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje ob podelitvi NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1995, ki bo v torek, 5. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20/11. Nagrada dr. Frane TonCiC je namenjena disertacijam s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Dobitnike nagrade in pohval bo razglasil na večeru podelitve predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku. VeCer bo uvedel kitarist prof. Marko Feri.
SKD VIGRED prireja začetni in nadaljevalni teCaj vezenja (Stikanje). Prvo bo srečanje v torek, 5. marca, ob 17.15 v društvenih prostorih v Sempolaju.
Koloniji SLOKADA v Dragi (morje) in SLOVENSKE VINCENCIJEVE KONFERENCE v Come-gliansu (gore) sporočata navodila za vpis otrok od 5. do 16. leta: v tržaški občini: do izključno 2.marca telefonirajte v Uh Farneto, 3, soba št. 106, tel. St. 3995030, da vam določijo kraj in datum zdravniškega pregleda. Na pregled prinesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na šoli. Za otroke s Krasa (šole openskih ravnateljstev) je pregled že določen: vsak petek od 8. do 11. ure za cas treh tednov, na Opčinah, Proseška ul. 118. V dolinski občini: za dokumente se obrnite naravnost na občino do 15. marca, Zdravniški pregled bo v telovadnici v Dolini vsako sredo od 8. do 11. ure tri tedne. Tri tedne bo zdravnik pregledoval v Nabrežini ob po-
vabi stranke in prijatelje na
OTVORITEV
PRENOVLJENEGA
FRIZERSKEGA
SALONA
v naselju Sv. Nazaria št. 48 jutri, 2. marca od 17.30 dalje
nedeljkih od 8. do 11. ure za otroke devinsko-na-
brežinske, zgoniške in re-pentabrske občine v marcu. Za navodila tel. na št. 200429 od 8.30 do 13.
ure. Pojasnila na tel. št. 226117,	43194 in
366970.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
SKD VIGRED prireja,ob priliki 8. marca, v soboto, 9. marca od 20. ure naprej v kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in ples z narodno-zabavnim ansamblom. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Sempolaju jutri, 1. marca od 17. do 18. ure in v torek, 5. marca od
17.30	do 21. ure.
SKD CEROVLJE-
MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije - tel. St. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
KD FRAN VENTURINI - DAN ZENA 8. marca v Domu A. Ukmar- Miro. Informacije pri odbornicah KD F. Venturini.
21- LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. št. 312935.
22. t. m. sta se v okolici Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Kim. Najditelj na tel. na št. 229213.
STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št. 420604 v večernih urah.
DRUŽINA iz tržaške okolice išCe slovensko govorečo varuško za varstvo dvoletnega in štiriletnega otroka, tudi ob večernih urah. Tel. št. 822426.
V	PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo danes, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni!
OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. Toči belo in Črno vino.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
OSMICO sta odprla v Boštu Diko in Jordan Žerjal.
KMEČKI TURIZEM
Gruden-Zbogar v Sama-torci je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo. Tel. št. 229191.
V	MEDJE VASI imata odprto osmico Gianna in Bojana.
PRISPEVKI
a	IZLETI
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
organizirata v Četrtek, 7. marca izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje na sedežih organizacij.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. marca avtobusni izlet v Sappado 2000. Vpisovanje na se,-dežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 4. marca in v Četrtek, 7. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. š. 212859 ali 299573.
ZVEZA SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL Devin - Nabrežina priredi v nedeljo, 10. marca, ob priliki dneva žena, enodnevni izlet v goriška Brda. Za rezervacije in informacije tel. na St. 200669, 200007, 299640, 208306.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst
obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30 , tel. 370301.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM kravo brejo štiri mesece. Cena po dogovoru. Tel. št. 281110 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. št. 251351.
PRODAM camper Iveco daily, letnik '84, v dobrem stanju, edini lastnik, opremljen za velike ture. Tel. št. 220284.
PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. št. 040/220147.
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033.
V CENTRU NABREŽINE prodajamo dve enosta-novanjski hiši v gradnji z vrtom. Tel. št. 212267.
Ob 34. obletnici smrti Zdenka Colje darujejo žena Ivanka ter hčerki Alenka in Danica 50.000 lir za SD Sokol.
Namesto cvetja na grob svaka Pepija Braico daruje Marija Semec
50.000	lir za popravilo orgel v šempolajski cerkvi.
V počastitev spomina Pepija Braico darujejo Darka in Silvio Šuligoj
50.000	lir ter Radovan in Danica Semec 50.000 lir za popravilo orgel v šempolajski cerkvi.
Namesto cvetja na grob Stane Budin in Ivana KreseviCa daruje družina Rebula (Salež 60) 20.000 lir za SK Kras in 20.000 lir za KD RdeCa zvezda.
Namesto cvetja na grob Justa Fabiana, Marice Obad in
Ivana KreseviCa daruje Anica Stubelj
40.000	lir za KD RdeCa zvezda.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Zapustil nas je naš dragi
Ivone Lando
Žalostno vest sporočajo žena Mira, hčerki Diana in Tiziana, brata in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v Kriz.
Križ, 1. 3.1996
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Valdirivo 36-1 nad. Tet 361888-Fax 768697
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-!ax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
OBČINA / PRORAČUNSKA RAZPRAVA SE IZTEKA
SOVODNJE /PREDSTAVITEV
ASCOM pripravlja srečanje o novostih finančnega zakona
Združenje ASCOM bo v ponedeljek 4. t.m. priredilo zanimivo srečanje o aktualnih vprašanjih, vezanih na finančni zakon in davčne novosti. Srečanje bo ob 17.30 v konferenčni dvorani na razstavišču, uvodno poročilo pa bo imel dr. Gian-franco Romanelli, predsednik zbornice komercialistov videmske pokrajine. Podrobneje bo razčlenil naslednja vprašanja: podaljšanje veljavnosti zakona Tremonti, novosti glede dobička podjetij, desetodstotna prispevna stopnja za proste poklice, nov način določanja dohodka, novi konkordat za leto 1994, nove davščine za finančne družbe, podaljšanje veljavnosti zakona o davku na premoženje.
Finančni načrt blokiran Dosledno zavračanje amandmajev opozicije
Milijardni dolg v zvezi s procesom Coop
Zbirka pesmi Franja Rojca
Odprli bodo tudi razstavo slik Irene Mikluš - Petejan
Danes srečanje upokojencev v Sovodnjah in Doberdobu
Sindikat upokojencev CGIL prireja danes ob 17. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje upokojencev iz območja sovodnejske občine. Udeleženci bodo najprej prisluhnili poročilu Renata Papaisa, ki bo govoril o pobudah in prizadevanjih sindikata za zaščito najbolj izpostavljenih slojev prebivalstva, zatem pa bodo poslušali nastop zbora upokojencev. Srečanje se bo sklenilo z družabnostjo. Ob 15.30 pa bodo imeli redno skupščino upokojenci elani sindikata SPI/CGIL v Doberdobu.
DSL prireja okroglo mizo
Vprašanje ohranitve enotnosh in samostojnosti goriske pokrajine bo predmet razprave pri okrogli mizi, ki jo bo v četrtek, 7. marca, ob 17.30 priredila goriska federacija DSL v pokrajinski sejni dvorani. Uvedel bo tajnik DSL Alessandro Maran, poročala bosta župana Gorice Gaetano Valenti in TrZica Adriano Persi, sodelovali pa bodo Se senatorja Darko Bratina in Ettore Romoli, župani manjših občin, predstavniki sindikalnih zvez CGIL, QSL, UIL. Zaključil bo deželni svetovalec Michele Degrassi, predsednik deželne komisije za reformo krajevnih uprav.
V gradu Kromberk predstavijo nocoj tednik Novi Glas
V gradu Kromberk bodo drevi, ob 19. uri predstavili Novi Glas, novi tednik, ki je zaCel izhajati 11. janaurja po združitvi Katoliškega glasa in Novega lista Predstavitev prirejajo Zadruga Goriska Mohorjeva, Goriški muzej in Goriska knjižnica
Koncert dua Tassini - Marcossi
V okvim niza veCemih koncertov društva Lipizer, bosta drevi, ob 20.30, v dvorani L Fogar nastopila harfistka Patrizia Tassini in flavtist Giorgio Marcossi. Vstopnice so na razpolago v potovalnem uradu Appiani.
Pomoč je prišla prepozno
Gasilci, policija in osebje službe za hitro zdravniško pomoč so v sredo, nekaj po 21. uri pohiteli v stanovanje na glavnem hgu v Podturnu, vendar pa 30-letnemu RL niso mogli vec pomagati. Moški, ki je v zadnjem Času imel težave z zdravjem, je bil že mrtev, saj se je obesil. Negibno moško truplo je skozi okno opazila soseda in o dogodku obvestila policijo. Doma je bil iz Tržiča.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA Anton Gregorčič - Gorica
vabi na informativno srečanje o aktualni temi
MmmMu .
mbd imMdMM
danes, 1. marca 1996, ob 20.30, v komorni dvorani ob Katoliškem domu.
Govorili bodo dr. Peter Komac,
dr. Bernard Špacapan in dr. Vili Ščuka.
Razprava o proračunu goriske občine je na si-nocni seji prišla v zaključno stopnjo. Občinski svet se je lotil obravnave amandmajev in v trenutku ko to poročamo razprava Se traja. V poznih veCemih ali prvih zgodnjih jutranjih urah je predvideno glasovanje. Občinski svet je včeraj potrdil stališče, ki je bilo nakazano že pred dnevi: predlog proračuna ostane tak kakršen je bil predstavljen. Spreminje-valnih predlogov je bilo vloženih pravzaprav bolj malo, veliko manj kakor prejšnja leta. Se te je večina zavrnila, nekatere sploh brez glasovanja, (predlog zelenih, ker v trenutku razprave ni bilo nobenega predstavnika te skupine), druge z izgovo-
rom nelegitimnosti oziroma neustreznega finančnega kritja. In prav okrog mnenj, v glavnem negativnih, najvisjih občinskih funkcionarjev, ki so jih pripisali vsakemu od amandmajev, je bilo največ besed.
Kakor smo že poročali je svetovalec Igor Komel predstavil tri amandmaje (v zvezi s Solo Trinko, slovensko konzulto in ureditvijo Športnih objektov). V odsotnosti predlagatelja je amandmaje prevzel in predstavil kot svoje svetovalec Bernard Špacapan, zatem pa še svetovalec Furlan (progresisti). Po daljšem prepričevanju in iskanju izhoda so se dogovorili, da se o amadmajih, glede katerih so pristojni funkcionarji izrekli (razen za
tretjega, ki zadeva preimenovanje poglavja) negativno mnenje, ne glasuje ampak, da jih odbor sprejeme kot priporočilo. O amandmaju svetovalke Tasca (progresisti), da občina poskrbi za namestitev bolničarke v domu za ostarele Senigaglia in temu ustrezno popravi proračunske postavke so sicer glasovali, vendar je bil predlog zavrnjen. Svetovalci opozicije -Crocetti je predstavil osem amandmajev) - so pac naredili napako, da so manjkajoča sredstva za financiranje raznih pobud Črpali iz poglavja St. 230, ki pa je, po besedah pristojnega odbornika v celoti rezervirano za plačevanje sodnih stroškov, ki nikakor niso malenkostni.
Pokrajinsko tajništvo SSk o volitvah		Milijaidni honorar
V torek se je sestalo pokrajinsko vodstvo		O znesku, ki ga bo
Slovenske skupnosti ter vzelo v pretres niz		morala občina plačati
vprašanj v zvezi s skorajšnjimi parlamentarni-		odvetnikom, ki so na
mi volitvami ter ocenilo delovanje v treh slo-		procesu Coop branili
venskih občinah ter o pobudi deželnega vod-		občinske upravitelje in
stva glede postne ankete o skupnem zastopst-		funkcionarje, je že bilo
vu. NajveC pozornosti so na seji pokrajinskega		slišati različne Ste-
tajništva namenili bližajočim se volitvam.		vilke. Na seji občinske-
SSk je med ustanovnimi elani gibanja Oljke		ga sveta je odbornik
in elan koordinacijskega odbora. Na seji so		Noselli povedal, da bo
govorili o skorajšnjih skupščinah gibanja, o		občina morala plačati
pripravi programa ter o kandidatih. Zal iz ti-		nekaj nad milijardo lir-
skovnega sporočila ni razvidno, Ce se je SSk		na poglavju pa ima
poimensko že opredelila za tega ali onega		zdaj zagotovljenih le
kandidata. V nadaljevanju seje je bil govor o		350 milijonov lir. To je
Šolskih vprašanjih, zlasti v vidu aprilskih vo-		po njegovih besedah
litev v Šolske svete. "Vodstvo goriske SSk v		razlog, da poglavja ni
soglasju s tržaškim, priporoča udeležbo na		mogoče zniževati. Tre-
volitvah za pokrajinski Šolski svet, ne pa za		ba ga bo v prihodnjih
okrajne svete”.		mesecih dopolniti.
KULTURNI DOM / RAZSTAVNA DEJAVNOST
Krajine E. Pirusela
V Kulturnem domu se v tej sezoni odvija zelo intenzivna razstavna dejavnost. Po skupinski razstavi treh goriskih likovnikov, ki so jo postavili v sklopu prireditev ob letošnjem dnevu slovenske kulture, so v petek v
preddverju doma odprli razstavo slikarskih del Edoarda Pirusela, slikarja, ki pripada srednji generaciji likovnih ustvarjalcev v tukajšnjem prostoru. Slika predvsem krajino: laguno, Kras, vendar je v njegovih delih zaslediti
nek poudarek pesimizma, občutek minljivosti, propadanja. Razstava bo na ogled do 6. marca in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure ter v večernem Času med raznimi prireditvami. Na sliki (foto Bumba-ca) ob petkovem odprtju.
OB 700-LETNICI ŽUPNIJE
Zbor iz Podgore nastopil na prireditvi v Dornberku
povezoval domačin Dario Flospergher. Pazljivo in pozorno poslušalstvo je pevce nagradilo z navdušenim ploskanjem. Nato so nastopili mladi pevci Srednje šole iz Tolmina, ki so potrdili sloves, ki jih spremlja, in mešani zbor iz Pordenona s programom, ki je bil v glavnem polifonsko obarvan. Tudi ta zbor je suvereno odpel svoj del sporeda in uspesno zaključil prireditev. Naj pohvalimo prebivalce Dornberka, ki od nekdaj slovijo po izbornem domačem petju, da so spominski obletnici ustanovitve fare dali tak umetnostno kakovostni peCat. Se posebej zato, ker so povabili v svojo sredo pevce iz bližnjega zamejstva in tudi iz nekoliko oddaljenega Pordenona. Velja da petje druži in služi medsebojnemu spoznavanju, ki je tako potrebno na tem obmejnem prostoru, (udeleženec)
V nedeljo, 25. februarja je mešani pevski zbor iz Podgore, pod vodstvom dr. Mirka Špacapana, nastopil na koncertu v župnijski cerkvi v Dornberku. Tam namreč proslavljajo 700-letnico ustanovitve župnije in s pevskimi nastopi raznih skupin ter drugimi prireditvami dajejo poudarka tej važni obletnici. Povabljeni sta bili Se drugi dve skupini, in sicer srednje Sole iz Tolmina in mešani zbor iz Pordenona. Slo je torej za tri zbore, ki so vsak na svoj način posredovali cerkveno glasbo. Za vse tri ansamble je bil obvezen postni program. Podgorci so naštudirali niz manj znanih slovenskih postnih skladb in jih podali na dovršen in zavidljiv način. Dokazali so, da zmorejo pravilno interpretirati take pesmi, ki so po svoje resne vsebine z bolj počasnim tempom ter zato kar utrudljive: Program je gladko in lepo
Kulturno društvo Sovodnje se pripravlja na drugo pomembnejšo manifestacijo v tej sezoni. Po osrednji slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve, ki je bila konec novembra, bodo v nedeljo, ob 18.30 v okviru te obletnice in ob priložnosti dneva slovenske kulture predstavili zbirko pesmi pokojnega pesnika Franja Rojca in odprli razstavo slik domačinke Irene MikluS-Petejan. Pri izdaji Rojceve zbirke "Mladim srcem” je kulturnemu društvu Sovodnje priskočilo na pomoC uredništvo Glasila ZSKD v Gorici. Skupni projekt sovodenjskega društva in ZSKD bo predstavljen po poldrugem letu od RojCeve smrti saj je pregled njegove zapuščine zahteval veliko temeljitega in pazljivega raziskovanja. Pesmi, ki so objavljene v knjižici, obogateni z RojCevimi perorisbami, so uredili prof. Marija GeSCut, prof. Emil Devetak (ki je poskrbel tudi za spremno besedo) in predsednica KD Sovodnje Alenka Florenin. Na odru kulturnega doma bo torej v nedeljo ponovno v ospredju domača kulturna ustvarjalnost. Program bodo oblikovali recitatorji iz vseh društev in vasi v občini, vokalna skupina "Sovodenjska dekleta” in moški pevski zbor "Skala” iz Gabrij, ki bodo predstavili splet značilnih Rojcevih pesmi. O avtorju bo spregovoril prof. Emil Devetak, uvodno misel pa bo podal Rudi Pavšič.
S_____________IZLETI
SPD GORICA priredi v nedeljo, 3. marca izlet v Glinščico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika. Izlet v znano dolino pri Trstu je primeren tudi za otroke in manj vesce planince.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obveSCa, da bo avtobus za izlet v Susegano, vozil po sledečem urniku: prvi avtobus ob 6.45 v Podgori pri spomeniku, nato pri gostilni Primožič in Standrežu. Drugi avtobus ob 7. uri v Sovodnjah pri cerkvi nato v Standrežu.
M PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ in PD STANDREZ vabita na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 2. marca v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu s pričetkom ob 20.30. Sodelujejo osnovna Sola F. Erjavec, mešana pevska zbora Standrež in O. Zupančič.
Krožek za družbena vprašanja ANTON GREGORČIČ prireja danes-sreCanje na temo "Mamila med mladimi Slovenci”. Srečanje bo v komorni dvorani ob Katoliškem domu s pričetkom ob 20.30.
KD OTON ZUPANČIČ
v Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu zena. Prijave pri Marti (tel. 21407) vsak dan ob uri kosila.
POGREBI
Danes, ob 10.30, Em-ma Rossi vdova Luciani, iz bolnišnice Janeza od Boga ; ob 12. uri, Emico D a vino, iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 12.45, Amebo Cavassi, iz bolnišnice Janeza od Boga v S. Giovanni al N. (Videm); ob 13.15, Giuseppina da Roit, iz splošne bolnišnice v Krmin.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Prireja v nedeljo,
10. marca 1996
Društveno tekmovanje v veleslalomu
Pričetek tekmovanja: ob 10. uri na progi Priesnig C na Trbižu. Tekmovali bodo tudi deskarji.
Prijave: 4., 5. in 6. marca na sedežu društva v ulici Malta 2 od 19. do 20. ure. Ob vpisu se plača startnina. Na razpolago bo tudi avtobus.
□ OBVESTILA
SPD Gorica obvešča, da bo 10. marca društveno tekmovanje v veleslalomu na Trbižu. Prijave na sedežu društva v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna od 19. do 20. ure.
SPDG - rekreacija prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Pojasnila in prijave med vadbo danes in 5. marca ter pri udeležencih, ki redno hodijo na vadbo.
KD OTON ZUPANČIČ organizira teCaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila bodo posredovali na prvem srečanju; ki bo v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 v prostorih doma A. Budal v Standrežu.
	KINO
GORICA CORSO	18.00-20.00-
22.00 »Highlander 3«.	
■ "■ ■ ■	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL’ORSO BIANCO
(Tavasani), C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
ITALIJA / IZ BILTENA OSREDNJEGA DENARNEGA ZAVODA
Cilj Bance dltalia: letos samo 4odstotna inflacija
Državni primanjkljaj se je decembra lani končno pričel manjšati
RIM - Državni primanjkljaj se je decembra lani zmanjšal za 18 tisoč milijard lir v primerjavi z lanskim novembrom: to je eden izmed najbolj pozitivnih pokazateljev italijanske ekonomije, ki so jih orisali v zadnjem biltenu Bance ddtalia. Osrednja banka zastavlja gospodarskim in finančnim, predvsem pa političnim in vladim krogom cilj, da bi letošnja mflacija znašala samo 4 odstotke, kar je mogoče doseči ne samo spričo boljšega trenda državnega Primanjkljaja, ampak tudi zaradi vec drugih pozitivnih dejavnikov, ugotavljajo pri Banci dltalia.
Predvsem ne bi smeli vec devalvirati lire, ker ne bi bilo vec mogoče doseči pozitivnih učinkov na izvoz, ki jim je botrovala v Prejšnjih letih zmanjšana vrednost italijanske valute. Tudi stabilni trend osebnih dohodkov naj bi
pripomogel k zaviranju inflacije, pripominja osrednji bančni zavod, ki s tega vidika podpira nadaljnje uveljavljanje dogovora s sindikati iz leta 1993. Pri tem ugotavlja, da je lanska celoletna inflacija lani 5%, dohodki pa so se zvišali samo za 3.3%. Tudi dobički podjetij se niso povečali v tako znatni meri kot predlanskim, in so torej prispevali k umirjanju inflacijskega trenda. Vsekakor bo treba nadaljevati z restriktivno politiko bančnih posojil, kar bo sicer negativno vplivalo na potrošnjo in investicije, vendar bo zagotovilo tudi sta-bilizacijo inflacije in omejilo mednarodno finančno špekulacijo na liro. Končno je Ze sama januarska inflacijska stopnja (+ 5,5%) bila nižja od decembrske (5,7%).
Za Banco d’Italia je predvsem pomembno, da se je državni primanjkljaj končno pričel zmanjše-
vati po lepem številu let, ko se je nezadržno večal in presegel 2 milijona milijard lir. Za denarni zavod je tudi parcialna ureditev državnih računov izredno pozitiven pokazatelj, ki ga bodo upoštevali tako na domačem kot predvsem na mednardnem finančnem trgu. Letošnji državni deficit naj ne bi zato presegel zastavljene meje 109.400 milijard lir, za kar
Državni	
primanjkljaj	
(milijarde lir)	
1990:	1.294.860
1991:	1.451.563
1992:	1.636.783
1993:	1.811.492
1994:	1.937.353
november 1995:	2.095.065
december 1995:	2.082.683
bo zelo verjetno potreben nov manever oz. davčni pritisk, pripominjajo v poročilu Bance ddtalia.
Glede splošnega razvoja italijanskega gospodarstva pa izvedenci osrednjega denarnega zavoda predvidevajo, da ne bo letos naraslo za 3%, pac pa za malo več kot 2%. Razlogi za to upočasnitev razvojne stopnje so številni: gospodarske dejavnosti po evropskih državah še rahlo nazadujejo, in isto velja tudi za notranjo porabo in investicije, medtem ko še ni na obzorju boljših iz-gledov za bodočnost; japonsko gospodarstvo nikakor ni stopilo iz sedanjega zastoja, v Zda pa sploh ni nobenega porastka gospodarskih dejavnosti. Po mnenju Bance ddtalia je takem okviru 2 odstotni porast italijanskega gospodarstva povsem zadovoljiv cilj za letošnje leto.
PET PON TOR SRE ČET
1569,6 15595	1554,1	1546,5 1555,2
NOVICE
Letalska liberalizacija med Nemčijo in ZDA
NEW YORK - V prihodnjih urah bodo ZDA in Nemčija podpisali zgodovinski sporazum o liberalizaciji civilnega letalskega prometa. To pomeni, da bodo lahko ameriške in nemške letalske družbe brez tarifnih omejitev pokrivale letalski promet med državama in v obeh državah. Wa-shington je do sedaj podpisal podoben sporazum le z Nizozemsko in Švedsko, ki pa nista tako zanimivi kot Nemčija.
NajveC koristi bo od sedanjega sporazuma bržkone imela nemška letalska družba Lufthansa. Američani pa so na to pristali, ker upajo, da bosta v bližnji bodočnosti podobne sporazume sklenili tudi Francija in Velika Britanija. Wa-shington se namreč zavzema za popolno liberalizacijo z vsemi tistimi državami, ki spoštujejo norme o varnosti poletov.
ZDA / KONEC FINANČNE GOLJUFIJE
Rekordna globa
Masuhiro Tsuda, eden od šefov newyorške podružnice (AP)
NEW YORK - Japonska Daivva Bank je z eno samo potezo zaključila enega najhujših primerov finančne prevare na ameriškem ozemlju, saj je predvsem nepričakovano priznala svojo krivdo in pristala na plačilo 340 milijonov dolarjev	globe.
Newyorška podružnica te japonske banke je namreč ameriškim oblastem prikrila izgubo v višini 1,1 milijarde dolarjev. Sedanja denarna kazen je ena najvišjih v sodni praksi proti kakemu finančnemu zavodu.
Daivva Bank je novembra trdila, da je nedolžna in je napovedala, da bo do zadnjega branila svojo nedolžnost. Kot kaže pa je ugotovila, da se ji to prej ali slej ne bi izplačalo in da bi ob morebitnem sodnem porazu morala plačati kar 1,3 milijarde dolarjev kazni.
KMETIJSTVO / SKUPNO EVROPSKO TR2IŽCE
Vedno več agrumov iz tujine
Za pomaranče iz Španije in Portugalske v Italiji ni več carinskih pregrad
Odkar v Evropi ni vec zaprtih trgov, lahko v trgovinah najdemo, velikokrat po konkurenčnih cenah, pridelke ali izdelke iz kakšne druge države, ki sodi v Evropsko unijo. Se do pred nekaj leti je v Italiji kaj takega bilo skoro nepojmljivo in nemogoče. Naj navedemo le en primer: pomaranče. Medtem ko smo španske, izraelske ali grške pomaranče in mandarine že prej lahko kupili kjerkoli v Nemčiji, Franciji in Avstriji, je Italija skrbno varovala svojo produkcijo, ki je v glavnem koncentrirana na Siciliji. Na evropskem severu so pomaranče seveda kupovali tam, kjer so bile cenejše. V Italiji pa je veljalo pravilo, da je treba kupovati domaC pridelek. Tudi carina je bila naravnana v korist italijanskih proizvajalcev. 2e nekaj Časa sem pa v trgovinah, posebno v supermarketih, kupimo pomaranče, ki imajo špansko oznako. Najdemo, sicer v manjši meri, tudi portugalske in grške pomaranče, kdaj pa kdaj pa tudi agrume s Floride ali iz Izraela. Vendar so
ti dražji, kajti zanje še vedno velja plačilo ustrezne uvozne carine.
Znano je, da so Spanci, Portugalci in Grki z vstopom v Evropsko unijo veliko pridobili. Predvsem bogata tržišča za pridelke, ki se gojijo v toplih sredozemskih krajih, torej za takšne, ki se v srednji in severni Evropi ne pridelujejo. To velja tudi za Italijo. Italijanski proizvajalci in trgovci so si že prej pridobili kliente na severu, tako za svoje pomaranče in mandarine, kot tudi za limone, pri katerih Italija prednjači. Sicilski agrumi pa so doma doslej imeli pravi monopol.
NajveC pomaranč pridelajo v Španiji, in sicer 2.644.000 ton, sledi Italija s 1.848.000 tonami, daleč zadaj so Grčija z 978.000 in Portugalska s komaj 163.000 tonami. Španija je prva tudi po pridelavi mandarin, 1.494.000 ton letno, medtem ko jih Italija pridela le 422.000 ton, odstotki Grčije in Portugalske pa so zanemarljivi. Italija pa je prva v pridelavi limon (743.000 ton), Španija je druga s 617.000 tonami,
veliko manjša je proizvodnja v drugih omenjenih državah.
Ge potujemo po južnih pokrajinah Španije, bomo ugotovili, da so tam zelo razvili kmetijstvo in vrtnarstvo. Do tega je prišlo predvsem zaradi izvoza v druge evropske države. V obmorskih krajih pri Malagi vidimo pravo morje platnenih streh nad nasadi zelenjave. Na poti v Grenado pa se potnik deset in vec kilometrov vozi ob nasadih spargljev. V vsej Andaluziji so kilometre in kilometre dolgi nasadi oljk.
Pomaranče pridelajo predvsem v deželi, ki ima središče v mestu Valencia. Tu so našteli 350 tisoč kmetov, ki se ukvarjajo s tem poslom. Letna vrednost pridelave pomaranč dosega 3.500 milijard lir in kar 15 odstotkov celotnega izvoza vseh španskih kmetijskih pridelkov. Tovornjake hladilnike z oznako Valencia vidimo po vseh evrpskih cestah, v zadnjem Času tudi pri nas, saj gre marsikateri Cez italijansko - slovensko mejo, namenjen v kakšno vzhodno evropsko državo.
Marko VValtritsch
		29 FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	5 s	valuto	nakupni	prodajni
				
	§	ameriški dolar	1526,00	1573,00
		nemška marka	1041,00	1073,00
	s	francoski frank	303,00	313,00
	sl	holandski gulden	929,00	957,00
	rg O	belgijski frank	50,40	52,40
	it	funt šterling	2339,00	2412,00
	f ^	irski Šterling	2412,00	2410,00
		danska krona	269,00	277,00
		grška drahma	6,30	6,70
	št	kanadski dolar	1112,00	1146,00
	1?	japonski jen	14,50	15,10
	ts	Švicarski frank	1275,00	1314,00
	=5 S	avstrijski šiling	147,80	152,30
	2 S	norveška krona	240,00	247,00
		švedska krona	227,00	233,00
	<	portugalski escudo	10,00	10,40
		španska pezeta	12,50	13,10
		avstralski dolar	1164,00	1200,00
	|	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,40	11,90
	s	hn/aška kuna	265,00	290,00
		
29. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1534,00	1564,00
nemška marka	1047,00	1065,00
francoski frank	302,00	312,00
holandski gulden	926,00	951,00
belgijski frank	50,43	52,23
funt šterling	2332,00	2412,00
irski šterling	2397,00	2492,00
danska krona	268,00	278,00
grška drahma	6,23	6,83
kanadski dolar	1109,00	1144,00
švicarski frank	1277,00	1302,00
avstrijski šiling	147,370	151,870
slovenski tolar	11,60	12,00
								
29. FEBRUAR 1996	v LIRAH				23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1555,200	—		ameriški dolar	1.4533	14573	1.4613
ECU	—	1955,980	—		funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
nemška marka	—	1055,950	—		irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
francoski frank		308,200						
funt šterling	—	2378,210			kanadski dolar	1.056-	1.06	1.064
holandski gulden	—	943,170	—		nrozemski gulden	89.194	89.304	89.414
belgijski frank	—	51,373	—		švicarski frank	122.96	123.06	123.16
španska pezeta	’ —	12,547	—		belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
danska krona	—	273,350	—		francoski frank	28.063	29.123	29.183
irski funt	—	2447,110	—		danska krona	' 25.802	25.862	25.922
grška drahma portugalski escudo	I	6,446 10,185	I		norveška krona	22.843	22.903	22.963
kanadski dolar	—	1133,530	—		švedska krona	21.498	21.558	21.618
japonski jen	—	14,826	—		italijanska lira	0.924	0.928	0.932
švicarski frank	—	1293,740	—		avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
avstrijski šiling	—	150,130	—		španska pesela	1.1838	1.1878	1.1918
norveška krona	—	242,580	—		portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
švedska krona finska marka		230,490 342,400			japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
avstralski dolar	—	1189,260	—		finska marka	31,115	32.195	32.275
GLEDALIŠČE / POSREČENA KOMEDIJA TREBMLAVJA h
Petnajst grenkih ženskih usod iz vsakdana
Petnajst groteskno obarvanih, a presenetljivo resničnih ženskih likov daje v komediji quebeškega dramatika Michela Trebmlayja Les Belles-Soeurs (Svakinje) rezko neprizanesljivo, predvsem pa univerzalno sliko sodobne potrošniške malomeščanske družbe. Delo, ki ga je za pred dvema letoma postavila skupina Labora-torio Nove z italijanskim naslovom Le co-gnate, bo do nedelje 3. marca gostovalo v tržaški Rossettijevi dvorani.
Delo je nastalo leta 1968 in je ob prvi uprizoritvi v Montrealu povzročilo med gledalci in kritiki precej nasprotujočih si reakcij in veliko polemik, v glavnem zato, ker je avtor namesto lepe literarne francoščine, ki jo je francoska skupnost v Kanadi poveličevala, uporabil tamkajšnji vsakdanji žargon, v katerem mrgoli anglicizmov in posebnih izrazov, kar je bilo za marsikoga v prvem trenutku verjetno boleč pogled na lastno podobo v zrcalu, vsekakor pa je prispevalo k globjemu osveščanju o lastni identiteti.
Ob jezikovno tako izrazito obarvanem delu bi se bilo bati, da od izvirnega naboja ne bo nic ostalo ob prestavitvi v drugo stvarnost, vrh vsega celo veC kot dvajset let po nastanku. Res pa je ravno nasprotno! V domi-sleni režiji Barbare Nativi komedija ni samo nadvse zabavna, temveč ohranja močno kritičen pogled na splošno pehanje za potrošniškimi dobrinami, ki skrivajo ozkosrčnost in cinizem v medsebojnih odnosih.
Dogajanje sproži milijon nalepk z nagradnimi točkami, ki jih Germaine Lauzon, gospodinja srednjih let, zadene na reklamnem natečaju. Z njimi si bo lahko napolnila dom z vsakovrstnimi izdelki, ki jih proizvodne hiše
prodajajo najzvestejšim kupcem. Da bi uživala v zavisti vrstnic, povabi na svoj dom sestre, svakinjo in sosede, da ji bodo pomagale pri lepljenju na nagradne lističe. Seveda se na koncu vse izrodi v splošni prepir, ko odkrije, da so ji zavistnice pokradle dragocene točke. Med potekom zgodbe, ki jo na klavirju nepretrgoma spremlja edini moški na odru, lastnik nočnega bara Johnny, se dogajanje na odru ustavi za solistične izpovedi nastopajočih in za zborovske opise ženskega stanja, kot je, denimo, »kvintet« o Posranem dnevu.
Uspeh postavitve v veliki meri sloni tudi na solidni in navdušeni prisotnosti vseh petnajstih mladih igralk, ki se v karikatumih preobrazbah brez strahu predstavijo kot stare, grde, neprivlačne (na sliki). Učinkoviti so tudi preprosta scena, ki zna ob cenenem lestencu priklicati klavrni malomeščanski smisel za lepoto, in po modi iz poznih šestdesetih let navdahnjeni kostumi Dimitrija Milo-pulosa.
Bojana Vatovec
______FILM / ANGELOPOULOS O BALKANSKI DRAMI_
Odisejevo iskanje miru in njegove domovine
V introspektivnem delu nastopa Harvey Keitel
Odisejev pogled, izvirniku »To viemma tou Odyssea«, Evropa 1995. Režija: Theo (Thodoros) An-gelopoulos, Tonino Guerra, Petros Markaris. Scenograf: Yorgos Pat-sas, Mile Nicolic. Fotograf: Yorgos Arvanatis. Glasba: Heni Karain-drou. Montaža: Gianni Tsitopou-los. Igrajo: Harvey Keitel (na sliki), Maia Morgenstem, Erland Josephson, Thanassis Vengos, Yorgos Michalokopoulos, Dora Volonaki.
Film o balkanski drami. Ko pa so eni privilegirali škandal - primerno zaposlitev za razneženo publiko can-neških večerov - in si zanj prisluži še palmico, so se drugi šli introspek-tivne filmarje in računali na gledalca, ki sta mu potrpežljivost in razmislek domača. Angelo-poulosova Odisejeva pot nima prave zgodbe, kar je je toni v učinkoviti abstrakciji in steka po Homerjevih etapah.
Filmski režiser (Harvey Keitel - Angelopoulos sam) melanholično išCe svojo Itako, domovino za navdih in tolažbo, ki prihaja od bližine virom; tri pozabljene filmske kolutke iz prvih let stoletja, na katerih je posnet pogled pionirjev makedonske-grške-bol-garske-jugoslovanske, skratka balkanske kinematografije bratov Ma-naki(s). Kakor tudi film prišepne, je njuna dediščina še predmet prisvajanja različnih narodov. Pred letom 1913 sta že posnela bistveno: mir med narodi Balkana. Ta pogled gre danes rešiti, ga s pacifističnim sporočilom vrniti vojnim jetnikom. Režiserjevo iskanje je hkrati razmišljanje o filmu. Zato je potovanje Cisto filmsko vsakič, ko svobodno obravnava Cas in prostor. Obdobja
»balkanske« zgodovine se z naglimi znamenji izmenjujejo med novoletnim plesom ene in iste družine. In videli bomo takšno Sarajevo, kot ga nobena televizija ne bi znala in si upala pokazati: nerealno mesto, ki odgovarja splošni viziji o njem - Dantejevemu peklu. Kar na cesti vojak brez imena in obraza likvidira protagoniste, kakor bi potepuške pse. Ker Ange-lopoulosovi kameri ni uspelo zares vstopiti v bosansko prestolni-
svoji maniri - preizkušeni v okrog 20 filmih od 70. let dalje - in odmerja samovoljno Cas. Pri njem bo vedno govor o trajanju, saj je neskončni sekvencni plan (sekvenca, posneta v enem samem planu z vtisom realnega trajanja) nepogrešljiva filmska figura. In vendar, kljub neugodju zaradi otežitev, nam blisne v glavo misel, da ni morda takšen slog primerna, skrajnostna oddolžitev rojstvu 7. umetnosti, se pravi filma, ko pa __ vse televizije sveta proizvajajo podobe vse-prek, nagle, odrezave. Stoletnica je že itak vzrok za nostalgijo in konservatorska prizadevanja.
V filmu je opazno Angelopoulosovo zgledovanje po Michelangelu Antonioniju, jasno ko beli dan, ko igralci spregovorijo pretirano književno. K temu je seveda prispeval tudi skupni scenaristični sogovornik Antonino Guer-
co, jo prikazujeta, zaradi razbitin in ognja, bolj »verodostojna« Mostar in Vukovar. Za nekatere ek-sterjerje so poskrbeli tudi beograjski filmski studiosi.
V filmu, vCasih slikovno očarljivem kot Homerjeva Odiseja (npr. sarajevski praznik v dneh goste megle), je Angelopoulos zvest
Se tehničen podatek. Film sta producirala Basic Cinematografica in Istituto Luče, sodelovali so RAI, Paradis film, La General dTmages, La Sept Art, Canal +, Centre du Dinema Grecy, Mega Channel, Tele Munchen, Concorde Film, Herbert Kloiber in Channel 4, svoje pa je prispeval še Sklad Euri-mages. Vzor evropske koprodukcije. Je za takšnim množičnim prizadevanjem in za filmovo samo delno zadostitvijo občutkov, za oddaljenostjo, v kateri se odigrava zgodba, in stereotipno poenostavitvijo, občutek krivde? Kot pred dobrim znancem, ki mu ne moreš do srca, ker si ga v potrebi zanemaril, pa te zdaj zadržuje slaba vest.
Igor Devetak
DREVI V BENETKAH ZAČETEK ITALIJANSKE TURNEJE
Woody Allen tokrat kot jazz glasbenik
Kot je večkrat poudarH, igra klarinet ljubiteljsko, vsekakor je zanimanje za koncerte veliko
Za prvo etapo svoje italijanske turneje si je bil izbral gledališče" La Fenice v Benetkah. Po požaru, ki je zadnje dni januarja do temeljev uničil enega izmed najbolj znanih in priljubljenih evropskih teatrov, je Woody Allen trdno vztrajal pri odločitvi, da bi še kar dolgo glasbeno potovanje po apeninskem polotoku začel v Benetkah, mestu, ki je newyorškemu režiserju še posebej pri srcu. Tako bo gledališče Goldoni
danes in jutri zvečer gostilo prvi italijanski koncert klarinetista Woodyja Allena in ansambla New Orleans Jazz band, ki ga bo stalno spremljal.
Znano je, da je druga ljubezen priznanega newyorškega režiserja jazz glasba. Ze vrsto let, ko seveda ni zaseden s snemanjem kakega filma, ga lahko ob ponedeljkih zvečer zasledimo v lokalu MichaePs Pub v Manhattanu. Po dolgoletnem kon-
certiranju v svojem mestu se je končno odločil, da preizkusi svoje glasbene veščine tudi v drugih krajih. Izbral si je Evropo, kjer je pretekli teden v Madridu zaCel serijo koncertov, ki ga je seveda pripeljala tudi v Italijo. Včeraj je Allen igral na privatnem koncertu za sponzorja, danes in jutri bo v Benetkah. V ponedeljek bo v Parizu, v torek in sredo v gledališču Smeraldo v Milanu, nato še v Firencah, Bologni, Rimu, Frankfurtu, Turinu, Neaplju in Londonu.
Woody Allen je na tiskovni konferenci! dejal, da je amaterski glasbenik. Igra predvsem iz veselja, njegova glasba pa se sklicuje na tradicionalni jazz iz New Orleansa. Na repertoarju ima skoraj sto skladb, tako da sestavlja program po trenutnem razpoloženju. Skratka, zabava za vse, tudi za spremno skupino, ki jo sestavljajo pianistka Cynthia Sayer, pozavnist Dan Barret, bobnar John Gill, trobentač Simon VVettenhall in basist Eddy Davis. Koncert ni na visoki kakovostni ravni, saj tudi elani New Orleans Jazz banda niso izvrstni profesionisti. Večer pa je brez dvoma zanimiv pregled korenin jazza, ki ga prisotnost Woodyja Allena na odru duhovito popestri. AW
Publikacija o arhitekturi Vidma in njegove okolice v tem stoletju
Danes popoldne bodo na videmskem gradu predstavili vodica o arhitekturi tega stoletja v Vidmu in njegovi pokrajini. Publikacijo, ki jo je založila specializirana hiša Elec-ta, je uredil Marco Poz-zetto, docent za zgodovino arhitekture na tržaški univerzi, uvodno besedo pa je napisal Carlo Sgorlon. Na sliki naslovnica publikacije, na kateri je povzeta Afrova slika Rumena dežela (’57).
VELIKA BRITANIJA / PO NAPOVEDI O OKVIRNEM SPORAZUM ZA RAZVEZO
Diana je žalostna in potrta Charles pa je končno vesel
Buckinghamska palača trdi, da stase domenila le o razvezi
LONDON - Dan po veliki odločitvi, je bila Diana žalostna, potrta in nemima ob negotovi bodočnosti, tako da se je ob pričakovanju pojasnil kraljevske palače odpovedala sinočnemu človekoljubnemu večem v korist Rdečega križa.
V sredo je princesa napovedala, da je dosegla okvirni sporazum z možem, po katerem bi ohranila naslov waleške princese, rezidenco ■ Kensingtonski palači, svoj urad v Palači St. James in nadzorstvo nad otrokoma. 2e predsinočnjim pa je predstavnik za tisk Buckinghamske palače demantiral njene izjave, čes da je na srečanju možem pristala le na razve-z o zakona, ostale podrobnosti pa morajo se določiti.
M e d -tem ko je bila Diana po besedah svoje predstavnice za tisk Jane Atkinson »žalostna, potrta in nemirna«, pa je bil Charles dobre volje, ko je prispel v Wales, kjer je obiskal območja, ki jih je prizadelo izlitje nafte iz tankerja Sea Em-press. Bržkone je bil zadovoljen, ker se bo končno rešil svoje scrkljane, žalostne, muhaste in stalno nezadovoljne žene, ki je vsemu svetu razgalila njegove pomankljivosti in značajske tegobe.
Manj zadovoljna pa je nedvomno kraljica Elizabeta, ker jo je snaha
predvčerajšnjim prehitela in napovedala, kaj naj bi ji obljubili. Presenečena je bila tudi britanska vlada, ker jo ni nihče o tem predhodno obvestil. Resnici na ljubo je bila Dianina napoved pričakovana, ker je pred dvema mesecema kraljica v »dobrobit Charlesa, Diane, njunih sinov
monarhije. svetovala, naj se razpo-r o č i t a .
Kraljica pa bržkone ni
pričakovala,	—=3^
da ji bo Diana ponovno kakšno zagodla. To pa se je zgodi-
ker so Dianini odvetniki baje že dosegli okvirni finančni sporazum. Diana naj bi prejela 15 milijonov funtov (37 milijard lir) »odpravnine«, kar je polovica od zahtevanega. Sporno je baje Se vprašanje draguljev in dragocenosti za 20 milijonov funtov, ker je dobršen del teh last britanske krone in jih torej Diana po razvezi ne more ohraniti ise.
Vsekakor pa je vsem sedaj jasno, da je konce zakona, ki se je kot v pravljici začel ob zvenenju zvonov vsega Združenega kraljestva 29. julija leta 1981. On je imel takrat 33 let, bil je tih človek, ljubil je umetnost, lov in biološko korenje, ona je imela 20 let, lepega videza in postave, nekoliko muhasta in zaljubljena v rock glasbo. Značajsko sta si bila tako navzkriž, da je njun zakon propadel. Charles se je vrnil v objem svoje prve ljubezni Camille, Diana pa je uteho iskala drugje.
NOVICE
Brezsrčna kitajska mati
HONGKONG - Po pisanju časnika The South China Morning Post je neka lepo oblečena zenska leta 1992 mater petih otrok Cheung Han Son-mei kar na cesti prosila, če lahko tri mesece skrbi za njenega 11-mesečnega otroka. Ker je Cheungova privolila, ji je neznanka vnaprej plačala 1170 dolarjev. Zenska je fantka občasno obiskovala, potem pa izginila. Družina Cheung je za otroka Se naprej skrbela, Sele septembra lani ga je prijavila kot zapuščenega. »Veseli bi bili, če bi ostal z nami,« so povedali. Policija že išče fantkovo mati, o njegovi nadaljnji usodi pa bo odločalo sodišče.
V Los Angelesu na dražbi prodali batmobil
LOS ANGELES - Neznanec je na dražbi hol-lywoodske aukcijske hiše Butterfield&Butter-field za dobrihl89 tisoč dolarjev kupil futur-stični avto iz leta 1989 posnetega filma Bat-man. Avto na električni pogon ima hidravlični sistem, ki ga dviguje in znižuje ter baterijski polnilni sistem. »Batmobil«, ki ga je neznanec kupil preko telefona, je pred leti prav tako kupil anonimnež, ki ga je zdaj odločil prodati zato, ker je svojo«batjamo»spremenil v otroško sobo; nedavno je namreč postal očka.
Pri Černobilu radioaktivni krti, ki se zelo hitro razmnožujejo
LONDON - Znanstveniki, ki preučujejo vpliv radioaktivnosti na živali v okolici Černobila, so prišli do grozljivih odkritij - našli so krte, ki živijo na najbolj onesnaženem območju. Tako radioaktivnih živali niso doslej odkrili še nikjer. Radioaktivnost in druga onesnaženja običajno vplivajo na spremembe živalskih genov, večina živali pogine Se pred reprodukcijo, medtem ko se krti v okolici jedrske elektrarne Černobil še bolj razmnožujejo.
Prašičja bolezen povzroča stotine mrtvih v Indoneziji
DŽAKARTA - Tiskovna agencija Antara poroča o bolezni dihal v oddaljeni indonezijski provinci Man Jaya, kjer je zaradi te bolezni umrlo že 177 ljudi.
Bolezen, ki ji domačini pravijo prašičja bolezen, naj bi povzročale bakterije, ki jih prenašajo prašiči. Pri ljudeh izzove težave z dihanjem, bruhanje krvi in krvavitve iz nosu in uses. Na območje VVamena v provinci Man Jaya so v dve vasi že poslali zdravila ter dva zdravnika in več medicinskih sester. Novica o bolezni je prispela z zamudo zaradi ohromljenega transporta in komunikacij, ki jih je poškodoval potres. Eden od zdravnikov je povedal, da se bolezen laliko šM po zraku, oboleli pa imajo težave pri dihanju in krvavijo iz ust, nosu in ušes.
VVamena, glavno mesto Jayawijaye, ki leži v slikoviti dolini Baliem, s prebivalci in njihovim starodavnim načinom življenja privlači mnogo turistov.
ČIL E / GRA Dl JO JO ŽE 19 LET
Pinochetova avtocesta
Severni Čile povezuje z oddaljenimi južnimi pokrajinami
HORNOPfREN - Začne se v mestu Puerto Montt z napisom Avtocesta predsednika Augusta Pinocheta, konča pa po 1137 kilomeMh vožnje po poškodovani cesti v vasi Puerto Yungay. Čilska južna avtocesta, ki je edina prometna povezava med severom in jugom te države, vodi mimo slikovitih ledenikov, fjordov, vulkanov, bučnih slapov in nedotaknjenih gozdov, se vzpenja čez gorske verige in spusca v rečne soteske.
Avtocesta, ki jo gradijo že devetnajst let, je nekakšen spomenik vojaškemu diktatorju Pinochetu, ki jo je zasnoval hi nadzoroval potek del, posegla pa je tudi v življenja redkih prebivalcev in vasi ob cesti.
»Z gradnjo ceste se je vse spremenilo,« je povedal 29-letni Juan Carlos Mautor in med hrupom mimoidočih tovornjakov, natovorjenih s hlodi ali zabojniki slanikov, nadaljeval: »Življenje je lažje, saj nismo nič več tako izolirani od ljudi in dogajanj.«
Cesta, katere gradnjo so najbolj pozdravili nosači, je Pinochetov projekt, ki ga ljudje niso pozabili.
Sest let po prvih demokratičnih volitvah so mnenja o Pinochetu še naprej deljena. Prebivalci vzdolž avtoceste ga spoštljivo imenujejo gospod Pinochet ali moj general.
»Gospod Pinochet nam je dal Sole, domove in komunikacijska sredstva,« pripoveduje prebivalec obmorske vasice ob vznožju skrivnostnih vulkanov. »Prej smo živeli v nemogočih razmerah. Najbljižji zdravnik je bil oddaljen kar 110 kilometrov,« je hvaležen Eri-berto.
Meščani se spominjajo dne, ko je general leta 1988 odprl njihov odsek ceste. Zaradi atentata leta 1986 ga je spremljal konvoj avtomobilov in telesnih stražarjev. Otroci so stekli na cesto in ga pozdravljali z vzkliki »Oči, oči,« Pinochet pa je med reveže delil darila.
Čeprav je cesta Cilce stala Msto milijonov dolarjev, gre le za ozko prašno pot, na kateri se s težavo srečata dva avtomobila. Na nekaterih odsekih je gladka kot asfalt, na drugih komaj prevozna.
Nekoč so bili Homopiren in na ducate okoliških vasic dostopni le s čolnom, večja mesta pa z letalom ali iz Argentine. Cesta, nakaksna hladnejša različica brazilske Trans-Amazon, naj bi omogočila lažji dostop do območja in privabila nove prebivalce.
V novembrskem pismu za neki časnik je Pinochet zapisal, da bo cesta, ki vodi do najjužnejših delov Čila, gospodarska rezerva za naslednje stoletje.
ŠPANIJA / ČELNO TRČENJE AVTOBUSA IN AVTOMOBILA
V nesreči umrlo 29 ljudi
BAILEN (ŠPANIJA) - Devetindvajset oseb je izgubilo življenje, osemindvajset pa jih je bilo lažje in težje ranjenih v predsinočnji prometni nesreči v andaluzijskem Bailenu (južna Španija). Iz še ne-
pojasnjenih vzrokov sta v sredo ob 22.30 čelno trčila avtobus in osebni avtomobil. Trčenje je bilo tako silovito, da je avtobus zgrmel s ceste, se prevrnil in se vnel (na sliki AP). V nesreči sta življenje izbubi-
la oba voznika, ostali potniki pa so dremali. Z avtobusom se je namreč v Bailen vrnila skupina ljudi, ki je preživela nekaj dni na Sierri Nevadi, kjer je bilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.
NOVICE
ZN so 39 članicam odvzeli pravico glasovanja
NEW YORK (STA) - Devetintrideset držav članic ZN, od katerih jih je šestnajst afriških, je zaradi neplačevanja obveznosti izgubilo pravico do glasovanja v Generalni skupščini, je sporočila tiskovna predstavnica ZN Sylvana Foa. V Ustanovni listini ZN je zapisano, da članica izgubi pravico glasovanja, če s plačevanjem obveznosti zamuja več kot dve leti, razen če lahko dokaže, da je neplačevanje posledica razmer, ki so nastale neodvisno od njene volje. ZN so v velikih finančnih težavah zaradi treh milijard dolarjev, ki so jim jih dolžne članice. ZDA, ki organizaciji dolgujejo 1, 2 milijarde dolarjev, se je uspelo dogovoriti, da bodo ohranile pravico glasovanja v Generalni skupščini in Varnostnem svetu. Obljubile so namreč, da z neplačevanjem dolga ne bodo zamujale več kot dve leti.
Evropa bo imela v Natu večjo vlogo
PARIZ (Reuter) - Neki ameriški uradnik je včeraj dejal, da bo Nato junija sprejel nekatere ukrepe, ki bodo evropskim zaveznikom v varnostnem sistemu po hladni vojni dah večjo vlogo. Po mnenju tega diplomata Nato ne potrebuje večjih reform. Prilagoditi se mora le novi situaciji in Evropi omogočiti, da sama poskrbi za svojo varnost. Amerika bo poskrbela, da bo Natova infrastruktura dostopna evropskim državam tudi v akcijah, v katerih VVashington ne bo sodeloval. Ustanavljanje skupnih ameriško-evropskih sil je namreč zastalo prav zaradi ameriškega strahu, da bi jih Evropejci potegnili v konflikte, obstajajo pa tudi spori o sestavi poveljstva takšnih sil. O uresničitvi teh zami-sli naj bi se pogovarjali na srečanju zunanjih ministrov Nata, ki se bo začelo 4. junija v Bruslju.
Avstralija za prepoved jedrskih poskusov
ŽENEVA (STA) - Avstralija je včeraj stalni Konferenci o jedrski razorožitvi v Ženevi izročila osnutek besedila mednarodnega sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poskusov. Tajnik avstralskega zunanjega ministrstva v Ženevi Michael Costello, ki je besedilo izročil konferenci, je povedal, da želi Avstralija z osnutkom sporazuma pomagati, da bi 38 držav, ki se pogajajo o oblikovanju tega sporazuma, doseglo dogovor že do konca junija. Dejal je tudi, da so v dveh letih pogajanj uskladili 90 odstotkov besedila, da pa so pogovori dosegli kritično točko. »Naše besedilo ponuja kompromis, ki ga bodo države morale doseči, če želijo skleniti sporazum,« je dejal Costello.
Arafat in Mubarak o Gazi in Zahodnem bregu
KAIRO (STA) - Palestinski voditelj Jaser Arafat, ki se je včeraj v Kairu sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, naj bi sogovornika prosil za pomoč pri vnovičnem odprtju Gaze in Zahodnega brega, ki ju je po dveh samomorilskih bombnih atentatih Izrael zaprl, so sporočili visoki palestinski predstavniki. Po srečanju niti Mubarak niti Arafat nista želela dati izjav. Palestinski veleposlanik v Kairu pa je pred tem za egiptovsko tiskovno agencijo izjavil, da namerava Arafat egiptovskega predsednika prositi tudi za posredovanje, da bi se izraelska vojska iz Hebrona umaknila v dogovorjenem roku.
EVROPSKO-AZIJSKI VRH NA TAJSKEM
Posel je znova potisnil ob rob človekove pravice
■
BANGKOK (Reuter) -V tajsko prestolnico so včeraj prišli evropski in azijski državniki, ki bodo danes in jutri sodelovali na zgodovinskem evrop-sko-azijskem vrhu. Razpravljali bodo o ustvarjanju novih gospodarskih in strateških odnosov, ki naj bi temeljih na poslovnem zaupanju.
Opazovalci zatrjujejo, da se bodo državni voditelji zaradi gospodarskih interesov bržkone izognili vsem kočljivim vprašanjem, ki bi utegnila ogroziti pozitiven izid pogovorov. Ob rob bodo odrinili zlasti vprašanja človekovih pravic in delovnih razmer v Aziji. Nevladne organizacije, ki so se sešle v začetku tedna, so namreč politike pozvale, naj človeka postavijo pred posel in opozorijo na nenehno kršenje človekovih pravic v nekaterih azijskih državah. Mnogi od azijskih in evropskih voditeljev so odgovorili, da so takšna vprašanja za graditev novih odnosov v hitro spreminjajočem se svetu, kjer gre trgovina z roko v roki s stabilnostjo, nepomembna. Zaradi zatiskanja oči pred pomembnimi političnimi vprašanji je precejšnja verjetnost, da bo 25 voditeljev sklenilo tudi kakšen dvostranski sporazum. Britanski premier se je včeraj sešel s kitajskim kolegom Li Pengom. Pogovarjala-sta se tudi o vprašanju Hongkonga, ki bo sredi leta 1997 iz britanskih prešel v kitajske roke. Major je Li Penga pozval, naj Peking ne ogrozi gospodarskega zaupanja v Hongkong. Dejaven je bil tudi japonski premier Riutaro
Hašimoto. Najprej se je sešel s tajskim premierom Banharnom Silpa-arhom in mu obljubil, da bo Japonska Tajski pomagala-pri uvajanju okolju prijaznih tehnologij. Po Haši-motovih besedah bo Tajska središče razvoja Indo-kitajskega polotoka. Hašimoto se bo jutri sešel tudi z južnokorejskim predsednikom Kim Džong Samom. Japonski premier je tudi povedal, da bo vse udeleženke vrha pozval,-naj se zavzemajo za omejevanje izvajanja jedrskih poskusov in zmanjševanje obsega jedrske oborožitve. Zavzel se bo tudi za vzpostavitev nadzora nad jedrskim orožjem na Korejskem polotoku in reorganizacijo Združenih narodov, kjer Japonska Zeli priti do stalnega članstva v Varnostnem svetu.-Kljub vsemu pa bo Japonska v Bangkoku v zelo nerodnem položaju. S svojimi sosedami je namreč v-več teritorialnih sporih, Evropejci - pritegnili sojini tudi nekateri Azijci -pa so jo obtožili protekcionizma.
Včeraj so se vsi državni voditelji sešli na neuradni večerji, na kateri so bili poleg njih navzoči le še prevajalci, kar je zelo redek dogodek na tako visokih diplomatskih srečanjih, ki pa je prebil led. Neki evropski diplomat je novinarju povedal, da si želijo azijske države Evropo prepričati, da ji hitro rastoči azijski tigri s svojimi poceni izdelki ne kradejo delovnih mest. Evropa pa si po besedah istega diplomata želi, da je Azija ne bi več obravnavala kot »kolonialnega arogantneža«.
Kancler Kohl in kitajski premier Li Peng sta »prebijala led« na slavnostnem sprejemu (Reuter)
PRVI EVROPSKO-AZIJSKI VRH
Predstavniki azijskih držav in držav članic EU se bodo na dvodnevnem srečanju, ki se je začelo danes v Bangkoku, dogovarjali predvsem o sodelovanju na področju trgovine, Udeleženci se bodo poskušali izogniti občutljivim političnim vprašanjem	^	^
UDELEŽENCI SREČANJA Avstrija Belgija Danska
Evropska komisija Finska
Francija
Grčija
Irska
Italija
Luksemburg
Nizozemska
Nemčija
Portugalska
Španija
švedska
Velika Britanija
DNEVNI RED
Povečanje medsebojnega trgovanja in vlaganj.
Poenostavitev carinskih postopkov in uskladitev standardov.
*/ Podpora Svetovni trgovinski organizaciji.
Ustanovitev azijsko-evropskega poslovnega foruma.
DOLGOLETNI SPOR MED PORTUGALSKO IN INDONEZIJO UTEGNE POKVARITI OZRAČJE V BANGKOKU
1111111111111111^^
Vzhodni Timor - večni razlog za prepir



LONDON - Kljub svarilom iz Azije Portugalci na prvem evropsko-azij-skem vrhunskem srečanju v Bangkoku ne bodo pozabili omeniti Vzhodnega Timorja, nekdanje portugalske kolonije, ki jo je pred dvajsetimi leti krvavo zasedla Indonezija. Poznavalci trdijo, da bo vprašanje postavljeno na dnevni red takoj, ko se bodo prvič sešli voditelji sedemčlanskega Združenja držav Jugovzhodne Azije (ASE-AN), med katerimi je tudi Indonezija, z voditelji držav članic Evropske unije. Na sestanku bodo navzoče tudi Japonska, Kitajska in Južna Koreja.
Vrhunski sestanek v Bangkoku, ki je prvi tovrstni med voditelji gospodarskih velesil Daljnega vzhoda in zahodne Evrope, naj bi izboljšal medsebojne odnose - zlasti na področju trgovine - in razvil sodelovanje na področjih, kot so znanost in tehnologija ter varovanje okolja. Toda Portugalci, za katere je Timor še vedno odprta politična rana, vztrajajo, naj vrhunsko srečanje ne prezre nekaterih ozemeljskih vprašanj -pa naj je to azijskim udeleženkam všeč ali ne. Organizacija združenih narodov
še vedno priznava Portugalski pravico do upravitelja Vzhodnega Timorja in hkrati zavrača indonezijsko priključitev otoka leta 1976 (naslednje leto so ga zasedli). Po nekaterih ocenah je v letih po okupaciji izginilo najmanj dvesto tisoč ljudi, kar proporcionalno občutno presega število mrtvih v času Pol Poto-ve Kambodže sredi 70. let.
Manila naj se ne bi ponovila
»Razpravo o tem vprašanju postavimo na dnevni red ob vsaki mednarodni priložnosti, zato bomo to storili tudi v Bangkoku,« je dejal David Damiao, tiskovni predstavnik portugalskega premiera Antonia Guterresa. »Portugalska se ne more sprijazniti z omejevanjem pravice, da jasno pove, kar misli,« je odločno dejal Damiao po ostrih besedah azijskih udeleženk, naj vprašanja človekovih pravic ne pridejo na dnevni red vrhunskega sestanka, ker bi to utegnilo pripeljati do njegovega neuspeha.
Zunanji ministri desetih azijskih držav so evropskim partnerjem poslali kopico sporočil, sestavljenih na sreča-
Richard Waddington / Reuter
nju pred vrhunskim sestankom na Tajskem. »Menim, da morata obe strani dojeti, da ne smeta ogrožati srečanja z nepomembnimi in kontroverznimi zadevami. Po mojem mnenju je vprašanje Vzhodnega Timorja popolnoma nepomembno,« je dejal indonezijski zunanji minister Ali Alatas.
Vprašanje ozemlja, ki je od Džakarte oddaljeno približno dva tisoč kilometrov, je že v preteklosti metalo senco na odnose med Evropo in Azijo. Tedanji portugalski zunanji minister in zdajšnji evropski komisar Joao de Deus Pinhei-ro je leta 1992 s tem vprašanjem uničil srečanje v Manili med državami Asea-na in Evropske unije o izboljšanju trgovinskih odnosov. Potem ko je najprej obtožil Indonezijo genocida med okupacijo Vzhodnega Timorja, je še zagrozil, da bo preprečil vsak sporazum, če v njem ne bo posebnega določila, ki bi priznavalo portugalsko suverenost nad otokom. Na koncu so le sprejeli nekakšen kompromis, toda načrt izboljšanja sodelovanja med državami Aseana in Evropsko unijo še naprej visi na nitki.
Za Portugalsko je obramba pravic
prebivalcev Timorja na mednarodni ravni tudi nekakšno čiščenja, lastne vesti. Leta 1975 so v času kaotičnih notranjih razmer, ki so sledile vojaškemu uporu desničarski diktaturi, zapustili ozemlje, ki so mu vladali štiri stoletja. Nenehno objavljanje poročil o kršenju človekovih pravic indonezijskih vojakov in »ujčkanje« izgnancev s Timorja Portugalcem že nekaj let služi kot glavno izhodišče mednarodne politike. V zadnjih mesecih so se številni protestniki s Timorja zatekli ali vdrli v tuja veleposlaništva v Džakarti - večina od njih se je na koncu znašla na Portugalskem. Decembra lani se je z obiska v Indoneziji vrnil visoki komisar ZN za človekove pravice Jose Alaya Lasso, ki je takrat dejal, da je na Timorju prišlo do ne-številnih zelo grobih zlorab. Podobno oceno je podal tudi katoliški škof Ja-nuario Torgal Ferreira, ki je ta mesec obiskal prestolnico Vzhodnega Timorja Dili.
Težavno iskanje prave poti
Portugalska in Indonezija sta se v
zadnjih treh letih pod pokroviteljstvom ZN na več srečanjih pogajali in skušali najti rešitev za to sporno ozemlje. Nekdanji kolonialni gospodarji vztrajajo, naj se Timorci sami odločijo - najbolje z referendumom - pod čigavo upravo bodo živeli, kar Indonezijci seveda odločno zavračajo.
Lizbonski diplomati se strinjajo, da bi bilo za vlado nepojmljivo sodelovati na mednarodni konferenci z Indonezijci in molčati o Timorju. Toda bangkoški sestanek ima za Evropsko unijo in azijske partnerice tako velik pomen, da Portugalci ne bodo upali prevzeti odgovornosti za njegov neuspeh. Portugalski uradniki zato odkrito priznavajo, da bosta morala Guter-res in zunanji minister Jaime Gama previdno križariti, če se želita izogniti jezi domače javnosti in obenem zadovoljiti evropske partnerje. Zato je eden od vladnih uradnikov dejal: »Za zdaj nismo sprejeli odločitve o tem, kako bomo postavili na dnevni red vprašanje Vzhodnega Timorja, jasno pa je, da ne bomo onemogočali uspešnega zaključka vrha v Bangkoku.«
POLICISTI FEDERACIJE BIH PREVZEMAJO NADZOR NAD SRBSKIMI PREDMESTJI
llijaš je postal del enotnega Sarajeva
Vsi srbski strahovi vendarle niso bili povsem neutemeljeni
SARAJEVO (Reuter) - Policisti Federacije BiH so včeraj prevzeli nadzor nad drugim od petih sarajevskih predmestij, ki so po daytonskem sporazumu iz srbskih rok prešla pod upravo federacije. Notranji minister bo-sansko-hrvaške federacije Avdo Hebib je sredi policijske postaje na Ilijašu olajšano dejal: »To je dan, na katerega smo vsi Čakali, hvala bogu, da je končno prišel.«
Pri izobešanju zastav je bilo slišati navdušeno ploskanje novih policistov, ki so nato z žerjavom dvignili He-biba do drugega nadstropja, kjer je pribil novo tablo policijske postaje. Nova posadka na Ilijašu šteje 90 mož, od katerih je 50 Muslimanov, ostali pa so Hrvatje in Srbi. Hebibovi policisti so v zapuščenem poslopju našli zajetne količine streliva in protitankovskih raket. Po njihovih besedah bodo vse Cim-prej uničili.
Zadnji Srbi, ki so še Čakali na odhod z Ilijaša, medtem ko so se po ulicah že sprehajali novi uniformiranci, pa niso delili navdušenja, ki je prevevalo večino Sarajevčanov. »Prihajajo Turki, hudo je spet videti te pankrte v našem mestu,« je dejal eden od njih. Ista skupina Srbov je začela glasno preklinjati, ko je ameriški veleposlanik v
Bosni in Hercegovini John Menzies prišel nadzirat predajo ozemlja. V svojem oklepnem vozilu se verjetno sploh ni zavedal, kaj si o njem mislijo navzoči Srbi. »Videti je, da za zdaj vse poteka dokaj gladko in tudi škoda na poslopjih ni tako velika. Sarajevo oživlja,« je dejal Menzies. Hebib je medtem pred množico novina-
rjev prepričeval zaskrbljeno srbsko starko, naj ostane na svojem domu, saj se ji ne bo niC zgodilo. Od podpisa day-tonskega sporazuma se je z Dijaša odselilo že sedemnajst tisoč Srbov, ostalo jih je le približno dva tisoč, pa še mnogi od teh so se prerivali na avtobusni postaji, kjer so čakali na prevoz z Ilijaša. Večina Srbov je nasedla propagandi njihovih voditeljev, ki jim neurejene razmere seveda ustrezajo, saj jih v primeru miru Čaka sodišče za vojaške zločine v Haagu.
Toda Ce je verjeti 59-le-tnemu Miroslavu Spiriču, vse le ni propaganda. Spiri-
Miloševič postavljen na laž
LONDON (Reuter) - Osebni dokumenti Dordeja Duki-Ca, ki je v priporu haaškega sodišča, naj bi dokazovali obstoj povezave med Beogradom in vojsko bosanskih Srbov. DukiC naj bi bil namreč akreditiran pri generalštabu jugoslovanske vojske, njegova osebna izkaznica pa ima beograjski žig. To odkritje naj bi postavilo na laž Slobodana Miloševiča, ki je zatrjeval, da je popolnoma pretrgal vojaško sodelovanje z bosanskimi Srbi. Haaški preiskovalci bi lahko zdaj zaceli preiskavo o Miloševičevi odgovornosti za zločine srbskih enot. Takšna poteza bi utegnila spodkopati mirovni proces, ki temelji na ameriških zagotovilih, da bo Miloševič podprl daytonski sporazum.
Ca so zgodaj zjutraj v njegovi hiši sredi vasi v bližini Sarajeva prebudili trije Muslimani, ki so ga spraševali o zločinih njegovih sonarodnjakov in ga hoteli prisiliti, da bi zapustil dom, češ da je to zdaj dežela, kjer ni prostora za Srbe. To je najbolj presenetilo 47-letno Emko Bajramovič, ki je živela pri Spiri-Cu in njegovi ženi Hrvatici vse od leta 1993. Povedala je, da sta jo srbska zakonca ves ta Cas varovala - Miroslav je celo naperil pištolo v Srba, ki jo je hotel odpeljati. Dejala je še, da je Spiric pomagal tudi drugim Muslimanom in mnoge rešil zanesljive smrti. Ogorčena Spiri-Ca sta se nameravala odseliti, vendar so ju prepričali muslimanski sosedje, ki so jima dejali, naj gresta na policijo in prijavita dogodek. Policijski šef Enes Bezdrob jima je zagotovil, naj se ne bojita, ker bodo primer razi-skali in krivce kaznovali. Na vprašanje, ali je kdaj slišal za Oskarja Schindlerja, je Miroslav le odkimal, in ko so mu razložili, je le dejal: »Ljudje so potrebovali pomoč - in sem jim pomagal.«
Na zgradbi mestne hiše na Ilijašu bo odslej vihrala bosanska zastava (Reuter)
LORDAN ZAFRANOVIČ, EDEN NAJBOLJ CENJENIH HRVAŠKIH REŽISERJEV, OSTAJA V IZGNANSTVU
Filmska resnica boli hrvaške oblasti
Na Hrvaškem se v teh dneh mudi posebna delegacija Sveta Evrope. Tridnevni obisk so evropski poročevalci zaceli v vzhodni Slavoniji, kjer so se pogovarjali z začasnim upravnikom ZN za to območje Kleinom, sešli pa so se tudi s predstavniki Srbov in mednarodnih organizacij. Ob koncu obiska naj bi se srečali se s hrvaškim zunanjim ministrom Graničem. Po vrnitvi v Strasbourg bo delegacija poročala posebni komisiji SE, ki se ukvarja s prošnjo Hrvaške za članstvo v tej organizaciji. Za zdaj je usoda hrvaške prošnje negotova, saj je Svet Evrope ta teden ostro kritiziral postopke hrvaškega predsednika Tudmana, ki kažejo na pomanjkljivo spoštovanje demokracije in ogrožajo vseevropsko sodelovanje. SE je opozoril, da je Tudman že dvakrat zavrnil imenovanje zagrebškega župana, ki ga je predlagala opozicija, kar je v nasprotju z načeli pluralistične demokracije in lokalne avtonomije. O tem, da ima hrvaška oblast dokaj samosvoje poglede tudi na svobodo umetniškega izražanja, pa piše Cathy Melis, sodelavka Časnika The Wall Street Journal Europe.
Hrvaški filmski režiser v izgnanstvu Lordan Zafrano-vič se ne more vrniti domov - ah kot pravi sam: »Lahko bi se, toda to ne bi bilo najbolj zdravo.« Zafranovič je eden najbolj cenjenih hrvaških režiserjev, toda hrvaška vlada bi njegovo delo nadvse rada prikrila. V zadnjih petih letih so mnogi filmski festivali prosili za kopije Za-franovičevih filmov, vendar je Hrvaška vse prošnje zavrnila. Zagreba verejetno ne bodo omehčali niti organizatorji češkega filmskega festivala, ki vsako leto poteka v mestu Karlovy Vary. Toda Cehi so iz zagrebškega studia Jadran film dobili vsaj opravičilo. Direktor Jadran filma Zdravko Hihalič jim je namreč sporočil, da bi lahko filme pokazali le, Ce bi izdelali nove posnetke, ker da so stari neprimerni in jih zato ne morejo posoditi. Zafra-novic je pojasnilo Jadran filma označil kot odlično šalo. Pojasnil je, da je svoje filme shranil v skladiščih filmskega arhiva, kjer imajo odlične razmere za shranjevanje, zato posnetki ne mo-
rejo biti v slabem stanju.
Filme so nagradili - nato pa jih prepovedali
Zafranovič je moral Hrvaško zapustiti zelo na hitro. »V uredniški sobi zagrebške televizije sem pripravljal film Oporoka. Novi direktor hrvaške državne televizije mi je poslal sporočilo, da moram nemudoma oditi, sicer me bo dal aretirati,« pojasnjuje Zafranovič. Povedal je, da je na hitro zbral material za novi film in pobegnil. Nekaj Časa je živel na Dunaju in v Parizu, nato se je dokončno naselil v Pragi, kjer je dokončal film. Zafranovi-čevi filmi razkrivajo preteklost NDH. Njegovi dokumentarni posnetki prikazujejo hrvaška koncentracijska taborišča in razkrivajo podrobnosti o grozodejstvih. Takšni filmi se niso ujemali z novim nacionalističnim razpoloženjem, ki je preplavilo državo.
Zafranovič in njegovi filmi so že v nekdanji Jugoslaviji veljali za kontroverzne. Režiserja so označili kot anarhista, njegovi filmi, M so
bili nagrajeni na festivalu v Pulju, pa so bili pozneje prepovedani. Hrvaška je prepoved podaljšala. »Vsi moji filmi so brez izjeme pod najstrožjim embargom,« pravi Zafranovič. »Prepovedani so celo eksperimentalni filmi, ki sem jih posnel še z osem-milimetrsko kamero. Vsi ti filmi so nemi, brez kakršnih-koli ideoloških primesi. Vse filme - razen zadnjih dveh -sem posnel pred ustanovitvijo Republike Hrvaške.« Toda ti filmi so osupnili in razburili birokrate. Izstopa zlasti film Dnevnik, ki ga je Zafranovič posnel pri devetnajstih letih in ga posvetil generaciji otrok cvetja. Nemost filma, ki se prepleta z mladeničevo arogantnostjo, 'je oblastnike prisilila k razmišljanju, kaj bi utegnilo biti v glavi osamljenca, ki se brez cilja neutrudno sprehaja po svoji sobi. Film je odraz režiserjeve osebnosti.
Do uspeha z razkrivanjem neprijetnih resnic
Študent literature, ki je bil pred tem ladjedelniški delavec, je prve nagrade za svoje amaterske filme prejel še pred vpisom na praško filmsko šolo FAMO. Kot privrženec protiavtoritarizma je v Pragi leta 1968 zaslovel kot eden od študentskih voditeljev. Po končanem filmskem študiju je prišel navzkriž s hrvaškimi nacionalisti, zaradi Cesar je dve leti preživel v Beogradu. Filme, ki so jih v letih 1971 in 1972 na Hrvaškem zaradi »ideoloških odklonov« prepovedali, so nekaj let pozneje v Beogradu nagradili in jih poslali v svet, kjer so doživeli velik uspeh.
Konec 70. let je začel Za-franovičev mednarodni
ugled naraščati. Film Okupacija v 26 slikah je bil nominiran za oskarja, na različnih mednarodnih filmskih festivalih pa je pobral veC kot dvajset nagrad. Padec Italije so na Hrvaškem cenzurirali, na beneškem filmskem festivalu pa je prejel prvo nagrado. Film Kri in pepel v Jasenovcu, ki razgalja hrvaške medvojne zločine nad Srbi v koncentracijskih taboriščih, je bil v kategoriji dokumentarnih filmov tudi nominiran za oskarja. Zafranovič je razkrival neprijetno resnico o svoji deže-11 Vrhunec je dosegel v zelo osebnem dvodelnem dokumentarnem filmu Oporoka, ki ga je pozneje preimenoval v Somrak stoletja.
Filmi so še naprej
Tudmanovi talci
V Pragi je Zafranovič
prevzel novo vlogo. Postal je namreC soustanovitelj Sklada za svobodni film, ki naj bi pomagal mladim režiserjem, ki so politično ali finančno zatirani. Vzporedno z delovanjem v skladu pa je zaCel priprave za film Balkanski otok, ki govori o bosanski vojni.
Medtem se boj za »osvoboditev« filmov nadaljuje. Evropska filmska akademija je Franja Tudmana prosila, naj omogoči predvajanje vseh Zafranovičevih filmov, hrvaški predsednik pa na prošnjo ni odgovoril. Češki kulturni minister Pavel Tigrid upa, da bo zadevo uredil Češki filmski festival, ki naj bi omogočil izdelavo »kakovostnejših« kopij. Ta ponudba bo zelo zanimiv test pripravljenosti Zagreba, da deluje po načelih svobodnega sveta.
Tudmanovo pojmovanje demokracije ne ugaja Svetu Evrope
■
■

NOVICE
Knin je še vedno mrtvo mesto
SPLIT (STA) - Sedem mesecev po vojaški operaciji Nevihta živi v Kninu le 6500 prebivalcev. Zaposlenih jih je šeststo - in še ti delajo v administraciji. Včerajšnja Slobodna Dalmacija piše, da voditelji HDZ, ki so nezadovoljni z mrtvilom, zahtevajo odstop vladnega predstavnika Petra Paši-ča, ki vodi mestno oblast. Sicer pa bi se vsakdo, ki bi zdaj vodil Knin, srečal s tremi velikimi težavami - uničenimi in nasilno vseljenimi stanovanji, nenadzorovano razdeljenimi poslovnimi prostori in »mrtvimi« podjetji. Medtem ko poteka vojna za mestno oblast med HDZ in Pašičem, se v mesto vračajo prebivalci srbske narodnosti. Po Nevihti je v Kninu ostalo 420 Srbov, v zadnjih nekaj mesecih pa so približno tri tisoC Srbom izdali potne liste. Pašič ugotavlja, da se vračajo tudi ljudje, ki so med okupacijo grdo ravnali s hrvaškimi someščani, zato opozarja, da v mestu utegne priti do napetosti ali celo izgredov.
Klein svari
vzhodnoslovanske Srbe
SPLIT (STA) - Demilitarizacija kot ključna točka mirovnega procesa v vzhodni Slavoniji se bo začela takoj, ko bodo sile ZN pripravljene nanjo. To pa bo verjetno v začetku maja, je dejal upravitelj prehodne uprave za vzhodno Slavonijo general Jac-ques Klein v pogovoru za včerajšnjo Slobodno Dalmacijo. Za umik topništva, raketnih sistemov in orožja, ki ga upravlja veC ljudi, bo imela srbska stran na voljo 30 dni. »Menim, da bo to uspelo,« je izrazil upanje Klein in dodal, da bodo orožje odpeljali v Srbijo, tisto, ki ga ne bodo mogli, pa bodo uničili. Po njegovem prepričanju je prihodnost vzhodne Slavonije v njeni reintegraciji s Hrvaško, kar je povedal tudi srbskim skrajnežem na tem območju. »Dve poti sta, lahka in težka. Lažja je, da se sprijaznite z dejstvom, da bo Cez nekaj Časa to Hrvaška. Vprašanje je le, kako bomo do tega prišli. Ce boste sodelovali, bomo od hrvaških oblasti za vas iztržili maksimalne ugodnosti. Ce ne, bomo odšli, in zgodi se lahko marsikaj,« je pojasnil Srbom v vzhodni Slavoniji Klein, ki pa je dodal, da je večina Srbov na tem območju preplašena in da mora Zagreb jasno pokazati, da bodo zaščiteni.
V Groznem spet poka
MOSKVA (STA) - Ruski viri so vCeraj poročali, da so se ponoči v Groznem spopadli ruski vojaki in čečenski uporniki. Poveljstvo ruskih sil navaja, da je bil v teh bojih ubit najmanj en ruski vojak, trije pa so bili ranjeni. Spopadi so trajali šest ur, potekali pa so večinoma v okolici poslopja proruske čečenske vlade. Boji so divjali tudi blizu nadzorne točke na izhodu iz Groznega ter v bližini železniškega vozlišča Cerblonaja.
Posvetujte se z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje
Shizofreniki potrebujejo urejeno okolje, veliko pozornosti in pomoč strokovnjakov
LJUBLJANA - Shizofrenija je zelo pogosta bolezen, prizadene približno odstotek prebivalstva. Vendar zdravila zanjo še vedno ni in tudi vzroka, ki bolezen povzroča, še niso odkrib. Raziskovalci so prepričani, da jo povzroča resna motnja v delovanju možganov, ki povzroči motnje v prenašanju sporočil med živčnimi celicami. Knjiga z naslovom Shizofrenija - informacija za družine, ki jo je v slovenščino prevedla dr.Vesna Švab, prinaša podatke o tej zelo pogosti bolezni.
Shizofrenija se lahko razvije zelo počasi in dolgo nihče ne opazi, da je karkoli narobe, ali pa se pojavi nenadno, z dramatičnimi spremembami v vedenju, v nekaj tednih ah celo dneh. Simptomi shizofrenije se delijo na tiste, ki jih bolezen prinaša (halucinacije, blodnje, depresija), in na kakovosti, ki jih odvzame (izguba volje in motivacije, socialna odtegnitev, spremembe v Čustvovanju in motnje v mišljenju). Občutljivost za shizofrenijo je lahko delno podedovana, vendar pa večina ljudi, katerih bližnji sorodnik ima to bolezen, ne zbob. Strokovnjaki naštevajo nekatere opozorilne znake, ki
lahko pomenijo začetek shizofrenije: nespečnost, izostajanje iz šole ali službe, nezmožnost koncentracije, zloraba drog in alkohola, neobičajno oblačenje, pogosta potovanja, selitve in dolgi sprehodi, neobičajna občutljivost za dražljaje, bizarno vedenje, pogovarjanje brez smisla. Menijo, da je dobro poiskati nasvet zdravnika, Ce se brez logične povezave pojavlja veC teh vedenj. Preden postavi diagnozo, mora zdravnik izključiti vse druge možnosti pojava naštetih znakov. Pravzaprav zanesljiva diagnoza shizofrenije ne obstaja, saj nimamo nobenega laboratorijskega testa, ki bi ga
lahko opravili ati posebnih telesnih znakov, ki bi jih lahko opazovali.
Medicinsko zdravljenje bolezni je pomembno, vendar ne ozdravi v pravem pomenu te besede. Anti-psihotiCna zdravila predvsem preprečujejo nekatere znake bolezni (blodnje in halucinacije). Ker ne povzročajo odvisnosti, jih bolniki lahko jemljejo veC let. Pac pa povzročajo nekatere stranske učinke, kot so nemir, okorelost in težave pri hoji. Samo bolnišnično zdravljenje in jemanje zdravil pa ni dovolj. Potrebna je tudi psihosocialna rehabilitacija, poleg tega shizofreniki potrebujejo podporo in razumevanje drugih. Sorodniki in prijatelji lahko predvsem pomagajo zmanjševati stresne položaje, ki bistveno zmanjšajo učinkovitost zdravil. Ljudje, ki zbolijo za shizofrenijo, potrebujejo ljubezen, prijateljstvo in socialno podporo. Potrebujejo okolje, kjer bo njihova
odgovornost zmanjšana, ta- Matričnih bolmcah, shizo-ko doma kot na delovnem freniki pa potrebujejo tudi mestu, vendar jih ne sme- pomoč osebe, ki je izobra-mo poslati v domove za žena na področju duševne-ostarele. V Slovemji krizm ga zdravja, in azil, kamor centri delujejo v vseh psi- se lahko zatečejo v krizi.
Pri nastajanju knjige so strokovnjakom pomagali tudi bolniki sami in njihovi bližnji. Ti poudarjajo, da se je treba najprej sprijazniti z boleznijo in ne iskati krivca zanjo. Ko je shizofrenik v bolnišnici, naj ga sorodniki in prijatelji obiskujejo, hkrati pa naj doma zanj uredijo bivalni
vnimi možnostmi bivanja, saj je glavna skrb domačih, kdo bo za njihovega bolm-ka skrbel, ko njih ne bo veC. Dobro je, da se sMzo-freniki preselijo drugam, preden je to nujno potrebno, da se na novo okolje privadijo s pomočjo družine. Najhujše preizkušnje za sorodnike so krizna
Knjigo Shizofrenija - informacije za družino je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, v slovenščino pa jo je prevedla dr. Vesna Švab. Dobite jo lahko na sedežu Senta, društva za duševno zdravje, v Ljubljani na Slovenski 53 (telefon: 061/1319-408). Tam deluje tudi skupina za samopomoč, kjer se srečujejo sorodniki in prijatelji obolelih za sMzofrenijo.
prostor, ki bo omogočal zasebnost. Po prihodu iz bolnišnice naj skrbijo, da bolnik redno jemlje zdravila. Najbolje se je srečati z ljudmi s podobnimi izkušnjami - tudi v Slovemji že delujejo skupine za samopomoč (na primer v okviru društva Sent). Tu se lahko sorodniki bolnikov seznanijo tudi z altemati-
obdobja, ko so bolniki lahko tudi zelo nasilni. Bližnji naj tedaj ukrepajo mirno in odločno, Ce bolnika sami ne morejo obvladati, naj pokličejo dežurnega zdravnika ali osebnega psiMatra, ki lahko zahteva posredovanje policije, Ce svojci sami bolnika ne morejo spraviti v bolnišmco.
Sergeja Sirca
MESTNA OBČINA LJUBLJANA / SEJA SVETA
Vroča razprava o »prekoračitvi pooblastil« župana in direktorja mestne uprave
LJUBLJANA - Včerajšnje nadaljevanje 15. seje mestnega sveta se je zaCelo s poročilom nadzornega odbora, ki so ga svetniki sprejeli, razprava pase je zavlekla pri naslednji točki, ki je obravnavala ugotovitve statutamopravne komisije o prekoračitvi pooblastil župana in direktorja mestne uprave.
Zupan naj bi prekrsti pooblastila pri objavi razpisa za imenovanje direktorja javnega podjetja ParikirišCa in izdaji pravilnika o uporabi službenih vozil MO Ljubljana, direktor mestne uprave pa pri podpisu menjalne pogodbe med MOL in podjetjem Imos Inženiring. Že na začetku razprave je Peter Sušnik (neodvisni) predstavil novo gradivo, ki naj bi dokazovalo prekoračitev poo-
blastil MU v primem imenovanja novih elanov sveta Agencije za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva občine Siska - ta naj bi bila po njegovem mnenju že sama na sebi nelegitimna. Mestni upravi je tudi očital, da ne daje podatkov o porabi tekoče proračunske rezerve, s Čimer se direktor MU Janez Sodržnik ni strinjal, saj naj bi svetniki ta poročila redno prejemali. Priznal pa je, da je Agencija odtujen center moči, da pa MOL ne more storiti ničesar, dokler delitvena bilanca ni urejena. Sodržnik je menil, da je župan pri razpisu za direktorja Parkirišč ravnal pravilno, pravilnik o uporabi službenih vozil pa je pozneje zaradi opozorila mestnega sveta razveljavil. Sporna menjalna pogodba je bila po njegovih
besedah nujna, saj naj bi le udejanila neko drugo pogodbo, ki jo je s stranko podpisala nekdanja občina Bežigrad.
Dimitrij Rupel je nastopil precej ostro, saj je menil, da se ga nekateri svetniki želijo znebiti, zaradi Cesar ga ob vsaki priložnosti napadajo. V energičnem govom je še dejal, da je pripravljen zadevo reševati na sodišču, saj svet po njegovem mnenju nima pristojnosti, da sodi o pravici in nepravici. Jožetu Snoju (SDSS) so se Ruplove besede zdele preveč ostre, zato se je odločil, da dvorano zapusti, za njim pa je to storil tudi del svetnikov SDSS in SKD. Zupanovemu nastopu je sledil odmor, nato pa replike svetnikov na Ruplovo razpravo, zlasti pa na očitke o njihovem delu. Tanja Urdih
Lažni alarm pri županu Križmanu
MARIBOR - Kot je včeraj povedal župan dr. Alojz Križman, je bilo ob pol petih zjutraj pred njegovo tiso slišati cviljenje avtomobilskih gub, kot bi nekdo na silo speljal. Kmalu po tem so mu po telefonu sporočili, da je v njegovi hiši nastavljen eksploziv. Županova soproga je o tem nemudoma obvestila policijo, družina pa se je umaknila iz hiše, dokler policija ni temeljito pregledala hiše in njene okolice ter ugotovila, da je bilo obvestilo o podtaknjenem eksplozivu k sreči lažno. Na mariborski upravi za javno varnost so povedali, da so jih o podtaknjenem eksplozivu v županovi hiši obvestili tudi iz ene od mariborskih Časopisnih hiš. (M. P.)
»SKD se še vedno ne more sprijazniti z odhodom združene liste iz koalicije«
LJUBLJANA - Včerajšnjo novinarsko konferenco Združene liste socialnih demokratov je glavni tajnik stranke Dušan Kumar izkoristil za komentiranje nekaterih aktualnih političnih dogodkov, predvsem odzive, ki se Se vedno pojavljajo v javnosti, na izstop ZLSD iz koalcije.
Po njegovem mnenju se tako Lojze Peterle kot tudi njegova stranka še vedno ne morejo sprijazniti z odhodom združene liste iz koalicije, vendar pa hočejo v javnosti predstaviti ravno nasprotno stališče. Po Kumrovih bese-dah je Peterle na novinarski konferenci takoj po izstopu namreč izjavil, da je bila odločitev združene liste zahteva SKD in obljuba premiera Drnovška, ki pa je ta ni mogel izpolniti, pred dnevi pa je trdil ravno nasprotno, in sicer, da združena lista že obžaluje svoj izstop iz koalicije. To po Kumrovem mnenju kaže na to, da ima SKD v novi koalciji silne težave. »Padla je njena strategija sedenja na dveh stolih, to je v vladni koalciji oziroma koaliciji strank slovenske pomladi,« je dejal Kumer in dodal, da je šele zdaj jasno, da so bila vsa politična stališča SKD do številnih vprašanj ni-
čna. Po njegovem prepričanju SKD ne preostane nic drugega, kot le »kadrovska kuhinja« in zavzemanje za kadrovske »čistke«-pod znano parolo: samo da je naš, ni pa pomembno, kaj zmore in zna.
Tragikomičnost kadrovske politike Peterletove stranke se je pokazala tudi na sredini seji državnega zbora, ko je ta razpravljal o predlogu za razrešitev Školča. »Po veC kot letu dni so poslanci SKD morali sramežljivo priznati, da je Školč dober predsednik državnega zbora,« je dejal Kumar in napovedal, da se bo enako zgodilo tudi ob razpravi glede interpelacije zoper zunanjega ministra Thalerja. Kumar je komentiral tudi bližnji obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in ob tem dejal, da je to velik promocijski spektakel za Slovenijo, vendar pa je opozoril, da je treba obisk deliti na posvetni in sakralni del. Po njegovem mnenju mora država zagotoviti finančna sredstva le za prvi del, zato se mu včrajšnji odzivi Slovenske škofovske konference, da jim za zagotovitev prihoda papeža primankuje sredstev, zdijo čisto izsiljevanje države.	Vesna Vukovič
JBTZ / JANŠA ODGOVARJA SMOLETU IN STANOVNIKU
DEMOKRATSKA STRANKA / O LETNI KONFERENCI
»Stanovnik je prvi, ki je priznal, da je bil vnaprej obveščen o aretacijah«
LJUBLJANA - Na izjave, ki sta jih pred parlamentarno komisijo, ki raziskuje okoliščine procesa JBTZ, dala nekdanja predsednika SZDL in predsedstva Jože Smole in Janez Stanovnik, je včeraj na novinarski konferenci odgovoril Janez Janša.
Dejal je, da mu je žal, da poslanci ob tej priložnosti zaslišanima niso postaviti več vprašanj, ki bi utegnila razkriti razkorak med tistim, kar sta izjavljala nekoč, in tem, kar izjavljata danes. Tako je spomnil na sejo SZDL v začetku junija 1988, na kateri je Jože Smole ugotavljal, da so bile aretacije izpeljane v skladu z zakonom, ker je pravzaprav šlo za boj proti kriminalu. Na tem stališču je Smole po Janševih besedah vztrajal vse do pričanja pred parlamentarno komisijo, kjer pa je zatrjeval, da so se v Ljubljani zavzemati ze Četverico. Janša je ugovarjal tudi izjavam, da se je vrh slovenske politike zavzemal za to, da Četverici obsojenih ne bi bilo treba oditi na prestajanje zaporne kazni, saj naj bi seji SZDL v začetku leta 1989, ko je bila zelo živa razprava o tem, ali obsojene poslati v zapor ali ne, Jože Smole ugotovil, da ni nobenega razloga za to, da ne bi odšli v zapor. O Stanovnikovem pričevanju je Janša dejal, da predstavlja prvo priznanje nekega politika, da je za aretacije vedel že vnaprej: Stanovnik je namreč dejal, da je bil o aretacijah obveščen 31. maja ponoči, se pravi še preden so Janšo aretirati. Kot laž je Janša označil njegovo izjavo o tem, da v poročilih, ki jih je dobival od Službe drža-
vne varnosti, ni bilo informacij o preiskavah na Mikroadi. Glede izjav o tem, kako so v slovenskem političnem vrhu konec osemdesetih let spoznali, da je pot v popolno demokratizacijo družbe edina mogoča, je Janša rekel, da v tistem času ni bilo zaslediti nobenega od postulatov, na katerih naj bi ta demokratizacija po Stanovnikovem pričevanju temeljtia. »Ce pa so že biti, so bili nekje dobro skriti,« je prepričan Janša.
Mnenju, da Četverica konec osemdesetih ni bila tako pomembna, kot so bili nekateri intelektualci iz kroga Nove revije, je Janša ugovarjal z vprašanjem, zakaj so potem zaprli ravno njih, in s podatkom, da je na njihov pomen opozoril tudi »Milan Kučan, ki je v pogovoru s predstavniki UDBE kot nevarne omenil mene, nekatere pisce Mladine, med katerimi sta bila tudi Franci Zavrl in David Tasič, in še nekatera imena«.
Antiša Kori jan
O očitani protislovnosti med dvema dokumentoma, pismom Kučanu iz leta 1988 in pisanjem v knjigi sedem let pozneje iz leta 1995, je Janša dejal, da je v zaporu res menil, da je na udaru vrh slovenske politike, vendar mu je kmalu postalo jasno, da ni tako. Otiranje njegovega pisma Kučanu je označil za trganje posameznih delov iz konteksta.
Demokrati ostajajo v sredini slovenskega političnega prostora
LJUBLJANA - Predsednik Demokratske stranke (DS) Tone PerSak je na včerajšnji redni tiskovni konferenci predstavil priprave na letno konferenco stranke, ki bo 9. ali 16. marca letos v Ljubljani. Dokončni datum bo določil glavni odbor stranke v soboto, 2. marca.
Na letni konferenci bo DS sprejel predlog voltine-ga programa, ki je že pripravljen, glavni odbor pa naj bi ga potrdil na sobotni seji. Po Peršakovih besedah ima predlog tri vsebinske dele. V prvem delu je stranka opredelila dolgoročne cilje za naslednjega pol stoletja. V osrednjem delu predloga opisuje stranka svoje naloge, ki jih bo imela po letošnjih državnozborskih volitvah - v DS namreč ne dvomijo, da bodo tudi po volitvah parlamentarna stranka. V
tretjem delu so pisci programa navedb glavne akte, predpise in ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti po volitvah. Predlog voliMega programa po zatrjevanju predsednika stranke še naprej predstavlja sredinsko usmeritev DS v slovenskem pohticnem prostoru. Temeljno vprašanje v predlogu programa naj bi bilo, kako zagoviti uspešen razvoj Slovenije in hkrati doseči sociaMo ravnotežje.
DS bo v ponedeljek, 4. marca, pripravil javni pogovor o odnosih Slovemje
in Italije. Udeleženci pogovora naj bi razpravljali o zgodovini njunih odnosov, zlasti o prisiMem izseljevanju Slovencev z območja, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Kraljevini Itahji. Pripravo pogovora je spodbudilo napačno ravnanje slovenske zunanje politike, ki po Peršakovem prepričanju v pogovorih z Italijo ne opozarja na italijanske zgodovinske dolgove - ti naj bi bili večji in pomembnejši kot slovenski.
DS bo v tem mesecu praznoval drugo obletnico obstoja, število elanov in simpatizerjev stranke pa naj bi se občutno povečalo.
Bojan Šuštar
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 1. marca 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno goedaliSCe
V petek, 8. marca, ob 20.30 (abonma red A) premiera: Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 1. marca, ob 20. uri (red L) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sarme« - »Ce que 1’amour me dit«, koreografija Maurice Bejart.
Zadnja ponovitev jutri, 2, marca., ob 17. uri (red G).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 1. marca, ob 20.30 (red petek) M. Tremblay »Le cognate«, ki jo predstavlja gledališka skupina Comp. Laboratorio Nove. Režija Barbara Nati vi. V abonmaju odrezek 14 - moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pa-
saži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Romeo in Julija« (od 5. do 10.3.) in »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 2. marca, ob 20.30 premiera: Teatro di Sardegna - Niccolo Macchiavelli »La Man-dragola«. Režija Mario Missiroli. Predstave bodo trajale do 10. marca.
Povem ti pravljico: v nedeljo, 3. marca, ob 11. uri »Jajce« v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 5. marca, ob 20.30: »L’asino d’oro« L Ombonija in P. Folija. Nastopa Paolo Poli.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 4. in v torek, 5. marca, ob 20.30: Progetto Genesio S.r.l. - Carlo Goldoni »Gli amori inquieti«. Režija Augusto Zucchi.
KOROŠKA
CELOVFO
Mestno gledališče: Danes, 1.3., ob 14.30 »Pi-nocchio«; ob 19.30 »Kasimir und Karoline«. Jutri, 2.3., ob 19.30 R. Strauss »Salome« -glasbena drama.
Pri Joklnu: danes, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično).
POBRLA VAS
Zadruga: jutri, 2.3., ob 14. uri odprtje prenovljenega poslopja Zadruge.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana: danes, 1. marca, ob 20. uri »Duma levantina« - pesmi Španskih Zidov (Jasna Knez).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: danes, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden-schaft«; v soboto, 16.3., oti 19> uri jubilejna prireditev ob 90-letnici SJovetiskega prosvetnega;društva Šentjanž v Rožu:	.
RAPIŠE :	■::'i	■
Kulturni dom: juhi, 2.3., db 16. pri' dia-pre-davanje »RadiSe - iz vidilca priseljenca«: VOGRCE
Pri Florjanu: jutri, 2.3;, ob 1 S,30 »MoC uniforme«.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	SKGZ Gorica okroglo mizo o sredstvih javne-
Kultumi dom	ga obveščanja,
v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 prireja
GLASBA
IRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina;
18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 - Koncert pianista C. Zimermana.
V	ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 pa bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem.
Gledališče Miela
Jutri, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giam-paola Bandinija in Mattea Mela. Na progra-rnu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giu-liani in Piazzolla;
21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.
Kavarna Tommaseo (Riva 3 Novembre 5)
Danes, 1. marca, ob 21.30 koncert s skupino Backfire Blue’s Band.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 1. marca., ob 20.30 nastop skupine Madredeus.
V	petek, 8. marca, ob 20.30 recital mezoso-pranistke Terese Berganza. Na klavir jo bo spremljal Juan Alvarez Parejo.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 3. marca, ob 17.30 - Koncert simfoničnega orkestra G. Verdi - solist- violinist Stefano Furini. Prireditelj je Istituto di mušica iz Gorice.
V	sredo, 6. marca, ob 20.30 - Koncert ciganskega orkestra iz Budimpešte, ki ga prireja Združenje R. Lipizer.
RAZSTAVE
IRSI
Muzej Revoltella' Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure m 9“ 15- do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Danes, 29. t. m., ob 17.30 vodi obisk razstave z dr. Adriano Drigo.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna
Do 24. marca je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana Na ogled je razstava »17. november 1869, dan ko so otvorili sueški prekop«. Letoviscarska ustanova - Ul. S. Nicolo 20: do 7.3. razstavlja Silvia Osojnik.
Galerija Rettori-Tribbio 2
V	soboto, 2. marca, ob 18. uri bodo odprli razstavo beneškega slikarja Marcella Colussa, ki bo na ogled po običajnem uriku do 15. marca. Galerija »ISIS« (Ul. Corti 3/a)
Se danes, 28. t. m. razstavljata Ferruccio Ber-nini in Nevio Perez.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22. marca je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza«.
Galerija Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi
Do 8. marca bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza.
BICMANJE
V	prostorih Društvene gostilne bo v petek, 1.3. odprtje razstave T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatica in M. Ota. Razstava bo bajala do
nedelje, 17.3., in sicer od 10. do 22. ure vsak dan razen ob torkih.
GORICA
Kulturni dom
Do 6. marca je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela.
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Sbasse 8/11 - Se danes, 27. februarja, je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Shasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, crno».
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-Sil
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Sreda, 6. marca, ob 20. uri,
za IZVEN.
Torek, 5. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sreda, 6. marca, ob 19.30, za IZVEN.
Danes, 1. marca, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta.
Jutri, 2. marca, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN.
za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 7. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Petek, 8. marca, ob 17. uri:
I. Cankar:
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA,
za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
Jutri, 2. marca, ob 11. in 17. uri:
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU,
za IZVEN.
Četrtek, 7. marca, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Pavel Polak: SNEGULJČICA Nedelja, 3. marca, ob 11. uri, za otroke od tretjega leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
26. TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca)
Četrtek, 7. marca:
A. Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG Kranj). ZaCetek festivala in podelitev nagrade Slavka Gruma.
Petek, 8. marca:
L Cankar: HLAPCI (SNG Drama Ljubljana)
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA Jutri, 2. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Danes, 1. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET
»gAMubli<inq

Sobota, 9. marca, ob 17. uri:
E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390
Danes, 1. marca, ob 22. uri: Zijah A. Sokolovič:
CABAres, CABArei.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 9. marca:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL)
Nedelja, 10. marca:
Z. Hočevar: SMEJCI (SLG Celje) Ponedeljek, 11. marca:
U. Cetinski - P. Vetrih: ALMA (CD Ljubljana)
Torek, 12. marca:
L Cankar:
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA (MGL)
Pus^A'toil,,an-Roz":
@1
za IZVEN in KONTO.
F. Mendelssohn-BarthoIdy:
SEN KRESNE NOČI
7. marca, ob 20. uri. PREMIERA.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. ČOPOVO 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Danes, 1. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Petek, 8. marca, ob 19.30:
J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO.
Mala scena
Danes, 1. marca, ob 22. uri:
L. VVilson: ZAŽGI!, za IZVEN in KONTO.
Danes, 1. marca, ob 19.30, za abonma reci A in IZVČN.
Jutri, 2. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. Nedelja, 3. marca, ob 16. uri:
A. E. Greidanus: HODL DE BODL, vesela igra za otroke.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva Tl. Ljubljana tel: 061/125-33-12
Danes, 1. marca, ob 19. uri;
Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja.
Vito Taufer: SILENCE Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30,
I.	Lovrič: ELVIS DE LUXE (Glej & Grapeffuit Ljubljana)
Četrtek, 14. marca:
E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana)
Petek, 15. marca:
A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana)
Sobota, 16. marca:
J.	Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst)
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev trg 4. Jesenice tel: 064/81-260
Nedelja, 3. marca, ob 19.30:
J. B. P. Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN, za abonente in IZVEN.
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
Glasba
Danes, 1. marca, ob 19.30:
ORANŽNI ABONMA II: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov. Solista: Igor Ozim, violina; Rainer Mo-og, viola. Program: W. A. Mozart, D. Šostakovič.-Razstave
Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca).
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK
Razstava bo na ogled do 25. marca.
Franci Virant: ONE, fotografska razstava (do 10. marca).
Film
Od ponedeljka, 4. marca, do srede, 6. marca, ob 20. uri: ELDORADO. Režija: Charles Binarne. Kanada, 1995.
Od Četrtka, 7. marca, do nedelje, 10. marca, ob 20. uri: retrospektiva filmov japonskega režiserja Nagisa Osime.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061-222-815, fax: 215-015.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Danes, 1. marca, ob 23.30: hrvaška skupina MAMOJEBAC s posebnim klubskim glasbenim in scenskim nastopom.
Torek, 12. marca, ob 20. uri: BULDOŽER.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Nedelja, 3. marca:
THE COWS. Novi hrupni blues rock iz Minneapoli-sa, ZDA. Predskupina REBECCA iz Istre.
Petek, 8. marca: ZADRUGA.
Bio-folk-punk veselica. Petek, 15. marca: dvoboj novih punk’n'rollerskih velikanov iz Slovenije: DICKA B. HARDY in HIC ET NUNC. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE
Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz-Tel Aviva.
METELKOVA
Jutri, 2. marca, ob 22. uri v Gala dvorani: PROHIBITION, Francija. Post-hardcore koncert.
CLUB MAONA Arze 5. Piran
Jutri, 2. marca, ob
21. uri: družabni večer:
Robert Vatovec & prijatelji.
JAMSKI DVOPEC POSTOJNA
Danes, 1. marca, ob 19.30: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana
Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30 v Mali dvorani: PODIPLOMSKI RECITAL, na katerem bo nastopil klarinetist Boris Rener.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17, Ljubljana
ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe Razstava bo na ogled do 20. marca.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V	galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins: Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca).
GALERIJA APS Čevljarska 2.
Liubliana
V galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE APT Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana
V	muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paska Čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. MUZEJ
NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana
V	muzeju je do
14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti.
Danes in jutri v Bologni »final four«
BOLOGNA - Vse je nared za veliko odbojkarsko prireditev, »final-four« evropskih prvakov, ki bo danes in jutri v Bologni.
Danes bo ob 15. uri prvi polfinalni dvoboj med nemško ekipo Dachau in jugoslovanskim prvakom Vojvodine iz Novega Sada. Ob 20. uri pa bo italijanski derbi med ekipama Las Dayto-na Modena in Sisley Treviso.
Jutri bo ob 13.30 finale za 3. mesto, ob 16.30 pa veliki finale, v katerem je seveda favorit eno od dveh italijanskih moštev.
KOTALKANJE / ZAČETNICE
Poletovke so se na pokrajinskem prvenstvu zelo dobro obnesle
Na pokrajinskem kotalkarskem prvenstvu za začetnice so se poletovke zelo dobro obnesle. 2e smo poročali o zmagi Daše Hrovatin v obveznih likih, naše predstavnice pa so se izkazale tudi v prostem programu, tako da so se odlično uvrstile tudi v kombinaciji.
V prostem programu jezmagala Aliče Ventin (Pat), odlična druga pa je bila poletovka Chiara Pasian. Tudi na 3. mesto se je uvrstila Poletova zastopnica, in sicer Daša Hrovatin, ki je tako osvojila tudi prvo mesto v kombinaciji. Povsem zadovoljile so tudi ostale Poletove kotalkarice, še posebno Ce pomislimo, da se niso mogle temeljito pripraviti, saj naše društvo ne razpolaga s primernim pokritim kotalkališčem, kjer bi lahko vadile tudi Cez zimo. Zato so ti rezultati, ki so jih dosegle naše predstavnice, še pomembnejši.
REZULTATI
Prosti program: 1. Aliče Ventin (Pat), 2. Chiara Pasian, 3. Daša Hrovatin, 7. Mateja Milič, 8. Mateja Pic-cini, 15. Francesca MoCnik (vse Polet).
Kombinacija: 1. Daša Hrovatin (Polet), 2. Gaia Fabiani (Pat), 3. Chiara Pasian, 10. Francesca Močnik, 12. Mateja Milič, 14. Mateja Piccini (vse Polet).
Vse poletovke so si tudi prislužile nastop na deželnem delu, ki bo aprila. Dotlej pa imajo Poletove kotalkarice še precej Časa, da se temeljito pripravijo, saj bodo z lepšim vremenom lahko benirale na odprtem kotalkališču na »Pikelci«.
KOŠARKA / NAŠE EKIPE V D LIGI
Pred najtežjo nalogo bodo tokrat Kontovelci
Igrali boba proti neugodnemu Santosu - Cicibonoši se bodo odpravili v Ronke, domovci po bodo gostili Senotors
X
Borut Pertot (Kontovel)
V košarkarski D ligi bo tokrat na sporedu 19. kolo. Tako kot že prejšnji teden, bo pred najzanimivejšo preizkušnjo Kontovel, ki bo gostoval pri Santosu. Na papirju lažjo nalogo imata tako Cicibona kot Dom, ki bosta preverila kakovost Adija iz Ronk, oziroma goriških Senatorjev.
CICIBONA: Nedeljski domači poraz z Interjem 1904 je pošteno spekel moštvo Cicibone, ki je očitno »letela« previsoko. Poraz s Santosom očitno ni zalegel, saj so »belozele-ni« reagirali le v derbiju s Kontovelom, zatem pa so se tekme z Interjem lotili skorajda apatično. Če k temu dodamo, da so vsaj nekateri posamezniki v slabši formi kot doslej in da je ritem dela znatno pa-
NOVICE
Picabo Street uspešna
NARVIK (NORVEŠKA) - Svetovna prvakinja, Američanka Picabo Street je včeraj glavUa zmago v smuku na tekmi za svetovni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila Rusinja Zelenskaja, tretja pa je bila Švicarka Heidi Zurbriggen.
Itabjanka Isolde Kostner se je morala zadovoljiti le z 11. mestom, deseta pa je bila Barabara Merlin.
Coiombu dirka po Kalabriji
REGGIO CALABRIA - 24-letni kolesar iz Vareseja Gabriele Colombo je osvojil 7. mednaordno dirko po Kalabriji. Na skupni razvrstitvi je prehitel Mi-cheleja Bartobja in Rodolfa Massija. Coiombu je torej zadostovalo na včerajšnji 3. in zadnji etapi osvojiti 2. mesto in tako odvzeti Lombardiju majico Hderja.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Colombo 14.7:40; 2. Massi po 11, 3; 3. Bartob (vsi Ita) i.č.; 4. Aleksander GoniCenkov (Rus) po 15, 5; 5. Rebellin (ita) po 16, 0.
Enajst slovenskih reprezentantov na EP v Stockholm
LJUBLJANA - Čeprav je le šest atletinj in Gregor Cankar med atleti izpolnilo predpisane norme AZS za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Stockholmu (od 8. do 10. marca letos), je Strokovni svet AZS sklenil predlagati Upravnemu odboru AZS, da bi na EP nastopilo enajst reprezentantov Slovenije. Poleg Brigite Bukovec (60 m ovire 7, 80), Jerneje Perc (60 m 7, 25), Alenke Bikar (200 m 23, 70), Ksenije Predikaka (skok v daljavo 642 cm), Anje Valant (boskok 13, 63 m), Nataše Erjavec (krogla 17, 97 m) in Gregorja Cankarja (skok v daljavo 824 cm) je strokovni organ AZS predlagal še četverico mlajših, ki naj bi si pridobili izkušnje za nastop na mladinskem SP (Ranko Leskovar v skoku v daljavo 767 cm) oziroma v članski reprezentanci Matiji Sestaku (2AK) v teku na 400 m (47, 72), Brigiti Langerholc v teku na 400 m (54,11) in Jolandi Steblovnik v teku na 800 m (2:06,11).
Dve točki Chariotte v podaljšku
NEW YORK - Najzanimivejša sredina tekma je bila v Bostonu med Celtics in Chariotte Homets, ki se je končala šele po podaljšku z zmago domačih 121:116. To ne bi bilo nic Čudnega, Ce ne bi gostje v podaljšku dosegb le dve točki.
Najboljši pri domačih, ki so tako prekinili serijo petih zaporednih porazov, je bil David Wesley (33), Dino Rada in Rick Fox sta prispevala po 16 točk, Pervis Elbson pa je imel 20 skokov. Larry Johnson je bil s 26 točkami najboljši pri Homets.
Shaquibe 0‘Neal (31 točk, 14 skokov) je dobil še en dvoboj z Alonzom Mourningom (18 točk, 10 skokov), Orlando pa je v derbiju Floride ugnal Miami.
IZIDI: Boston Celtics - Chariotte Homets 121:116 (podaljšek), Orlando Magic - Miami Heat 116:112, Atlanta Hawks - Portland Trail Blazers 90:88, Seattle SuperSonics - Detroit Pistons 94:80, Minnesota Timbervvolves - Phoenbc Suns 93:117, Utah Jazz -VVashington Bullets 115:93, Vancouver Grizzhes -Los Angeles Lakers 80:99, Sacramento Kings - New York Knicks 90:85.
KOŠARKA / V 20. KOLU C2 LIGE
Borovci proti vodilnemu
Zmaga proti Martignaccu bi bila prava senzacija
Košarkarji Bora Radenske so na tem, da opravijo še drugo tretjino letošnjega prvenstva C2 lige, položaj na skupni lestvici pa je, po nedeljskem domačem porazu z drugouvrščenim Pomom, postal nadvse kritičen, saj ima KreCiCeva ekipa sedaj že štiri točke zaostanka za skupino moštev, M si deli 13. mesto (v D ligo nazadujejo zadnje tri uvrščene). Za nameček bodo borovci jutri pred najtežjo nalogo, saj se bodo v gosteh pomerili z
vodilnim Martignanmm
Čeprav so v športu možna presenečenje, pa menimo, da je jutrišnja naloga borovcev brezupna. Martignacco, kd je v dosedanjih 19 kolih utrpel le tri poraze, se je letošnje sezone lotil z odločnim namenom, da prestopi v višjo kategorijo, saj uvršča večje število dobrih posameznikov, ki lahko mimo nastopajo v višjih Ugah (glej Nobile, Panama, Ferro, Gnjez-da, De Monte, lurich). Ze v Trstu je Mar-
tignacco pokazal. Česa je zmožen in kljub požrtvovalni igri so borovci visoko zgubili, jutrišnja zmaga »belozelenih« pa bi bila prava senzacija. V vrstah Radenske ni velikih novosti, saj lahko trener Jure Krečič raCuna na vse posameznike, ki so zaigrali proti Pomu, najbrž pa bo mesto v deseterici tokrat imel Igor Giacomini.
TAKO VI. DELU:
Bor Radenska - Martignacco 73:89 (26:46)
BOR: PerCic 16, Smotlak 14, D.Barini 13, Susani 11, Iv. Bajc 10, Rustja 4, Ra-sman 2, Grbec 2, Spadoni 1, Bosser. MARTIGNACCO: Nobile 15, Marega 14, De Monte 14.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 20.KOLA: Staranzano - Intermuggia +12, Virtus - Gradišča -13, Pagnacco -Sgt -6, Udinese - Manzano -4, Pom -Barcolana +11, Ardita - Arte +10, Por-cia - Spilimbergo +8. (VJ)
del zaradi preskromne udeležbe na treningih, je slika jasna, zakaj in kako pride do takih padcev. K sreCi pa so si Furlanovi fantje s serijo 15 zaporednih zmag priborili precejšnjo prednost nad zasledovalci, za nameček pa sta tudi Goriziana in Cus zašla v krizo (v najboljši formi so sedaj tiste ekipe, ki so se v prvem delu prvenstva slabo odrezale, in sicer hiter, Santos, Grado, Dom in Kontovel), tako da ima Cicibona še vedno lepo prednost nad ostalimi. Je pa obenem jasno, da morajo »plavobeli« spet poprijeti z maksimalno angažiranostjo, saj bi nov poraz lahko imel hude posledice. Jutri bo Helvetius zaposlen v Ronkah proti Acliju, ki je v podobnem položaju kot Inter, saj mirno tava na sredini lestvice in le nestrpno čaka, da spodtakne moštva, ki so na najvišjih stopničkah. V vrstah Cicibone bosta ponovno odsotna Igor Filipčič (gripa) in Rich Batti-lana (na smučanju), svojo drugo prvenstveno tekmo pa bo najbrž odigral Dario Kovačič.
DOM: Z lepo zmago v Ronkah so se domovci vsaj rahlo približali vodilnim, Bordinova peterka pa ima jutri lepo priložnost, da pospravi nov par točk, saj bo gostila Senators, ki se nahaja na spodnjem delu lestvice. O razmerju moči med ekipama sploh nima smisla razpravljati, saj so domovci boljši v vseh elementih in le podcenjevanje bi lahko prekrižalo raCune »belor-deCim« (Senators je v prejšnjem kolu blokiral Cus!). V kolikor je pot še zelo dolga, so v taboru Do-
ma z večjim optimizmom pogledati stanje na lestvici (-6 od 2. mesta), katerikoli nov poraz pa bi razblinil vse možne sanje.
KONTOVEL: Po zmagi nad Goriziano so se Kontovelci veselili, saj so bila doslej zadoščenja skromna, pozornost plavobelih pa je že ves teden usmerjena na dvoboj s Santosom, ki je sedaj na drugem mestu in je po slabem začetku najbrž med glavnimi kandidati za napredovanje (8 zaporednih zmag). V kolikor tudi Kontovel še hrani vsaj kanček upanja za ponoven vplet za boj pri vrhu, morajo Ci-vardi, Emili in ostali tudi jutri zaigrati z maksimalno močjo, saj bi tudi zanje nov poraz pomenil konec upanj. Za nameček ima Kontovel odprt raCun s Santosom, proti kateremu že nekaj let ni zmagal in dvakrat zgubil po podaljšku.
TAKO V1. DELU:
Cicibona - Adi Ronchi 76:70 (42:36)
CICIBONA: Tomšič 23, Possega 17, Jogan 11, A.Zuppin 7, KrižmančiC 6. ACLI: Cetin 18, Nonino 16, Fabris 15.
Senators - Dom 86:94 (35:48)
SENATORS: Lugan 25, Sorrentino 20, Macaro 20.
Kontovel - Santos 67:75 (60:60, 32:38)
KONTOVEL: I.Emiti 21, Turk 13, Gulič 10, Kralj 7, Civardi 5. SANTOS: Nardini 24, Degrassi 13, Cova-cich 13.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 19.KOLA: Cus -Acli Ts +13, Inter 1904 -Grado +9, Momo Gib - Lega Nazionale +12, Goriziana - Largo Isonzo +16, Sco-glietto - Libertas -4. (VJ)
NOGOMET / MLADINCI, NAJMLAJSI
Visoka zmaga Primoija Gaja boljša od Krasa
Sistiana - Primorje 1:4
(0:2)
STRELCI ZA PRIMORJE: v 12’ iz 11-me-trovke Kuk, v 40’ Kuk, v 70’ Emili, v 73’ Sardoč.
PRIMORJE: Murri, Turk (od 75’ Fattorello), Lovrečič, Braini, Guštin, Sardoč, Ban (od 80’ Lukša), Zangari, Emili, Franzot, Kuk.
V zaostali tekmi 18. kola so mladinci Primorja presenetljivo visoko premagali domačo Sistiano. Tokrat so naši igrati zelo dobro . V prvem delu so biti domačini agresivni, toda naši se niso prestrašiti, temveč so mirno in pametno igrali ter zasluženo v 12’ prešli v vodstvo. Po dolgi podaji so Bana v 16-metrovki podrli na tla. Sodnik je dosodil 11-metrovko Kuk, ki jo je realiziral. Pred koncem polčasa je Primorje podvojilo zopet s Kukom, ki se je znašel sam pred vratarjem in ga spet premagal in tako dosegel letošnji 11.zadetek. V nadaljevanju se igra ni spremenila in Primorje do-
seglo še dva gola z Emi-lijem in s Sardočem. Pri-morjaše Čaka jutri derbi z Vesno, ki bo v soboto v Križu ob 15. uri. (Gorazd)
NAJMLAJSI
Gaja - Kras 4:0 (0:0)
GAJINA STRELCA: Čemjava 3, Berce.
GAJA: Hrovatin, Zoma-da, Longo, Berce, Škabar, Batič, Martini, Cernjava, Suiti (Komnenovic), (Spaz-zapan), Primosi, Giraldi (Tul).
Ko je vse kazalo, da se bo tekma med Gaj o in Krasom končala brez zadetkov, so gajevci v zadnjih šestih minutah kar štirikrat zatresti mrežo gostov. Junak tekme je bil nedvomno Cernjava, ki je dosegel tri lepe zadetke, četrti gol pa je dal Berce. Tekma je bila precej živčna, sodnik pa je izključil oba trenerja in enega Krasovega igralca Kasa. Gaja je imela ves čas pobudo, toda priložnosti za gol ni bilo. Pohvalo za uspeh zaslužijo vsi nogometaši. (d.gr.)
_____SMUČANJE / VELESLALOM SRDG_
Na Trbižu 10. marca
Pred zaključkom zimske smučarske sezone bo SPDG priredilo še društveno tekmovanje. Tekmovanje v veleslalomu (lani se je prijavilo okrog sto elanov društva, prav toliko jih pričakujejo tudi letos) bo v nedeljo, 10. t.m. na Trbižu, in sicer na progi Priesnig C. Na sedežu društva so se te dni že lotili organizacije tekmovanja. Posebej za tekmovanje bodo vpisovati v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna (4., 5. in 6. marca) od 19. do 20. ure. Ob prijavi je treba plačati startnino (10.000 lir) in poravnati članarino za letos, v kolikor to še ni bilo urejeno.
Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Povedati velja še, da se bodo na tekmovanju pomeriti tudi deskarji (snovvboar-disti), sicer v eni sami tekmovalni skupini, ne glede na starost oz. spol.
V	nedeljo izlet v dolino Glinščice
V	nedeljo, 3. t.m. prireja SPDG izlet v dolino Glinščice. Izlet ni zahteven in je primeren tudi za otroke ter manj trenirane planince. Zmerne hoje je vsega za dve uri. Če bo vreme naklonjeno, si bodo udeleženci ogledali še katero od zanimivosti na Tržaškem krasu. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s Travnika.
Priprave na 48. občni zbor
goriških planincev
Februar in marec sta meseca obračunov društvene dejavnosti. Danes se bodo na skupščini zbrali elani novogoriškega PD, prejšnji petek so zborovali člani PD Brda,
14. t.m. pa je napovedan 48. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je bilo obnovljeno, kakor znano, decembra leta 1945 in je v naslednjem letu pričelo redno in organizirano delovati. Bralcem smo dolžni tudi pojasnilo, zakaj napovedani občni zbor ni 50. po vrsti. Po ustanovnem obenem zboru 16. dec. 1945, je bil nasldnje leto prvi redni občni. Težave, ka so nastale ob uveljavljanju mirovne pogodbe in razmejitve v letu 1947 so bile tolikšne, da občnega zbora tistega leta ni bilo. Prav tako v letu 1948. Planinci so se spet zbrali na rednem (drugem) obenem zboru šele januarja 1949. Letošnja skupščina SPD Gorica bo v Četrtek, 14. tim. ob 20. uri (prvi sklic), oziroma 20.30 v mati dvorani Kulturnega doma. Poleg pregleda v lanskem letu opravljene dejavnosti, bodo planinci predstavili program letošnjih pobud. Uvodoma bo nekaj pesmi zapel Briški oktet. Dobrodošlo je gradivo za brošuro ob 50-letnici 2e večkrat smo v rubriki zaprosili za sodelovanje nekdanje in sedanje elane SPDG ali prijatelje društva, ki morda hranijo gradivo, ki bi bilo vredno objave v publikaciji, ki se pripravlja in ki naj bi izšla do konca leta. Nekaj gradiva smo v tem Času res prejeli, vendar domnevamo, da bi se dalo dobiti še marsikaj, zato prošnjo za sodelovanje ponavljamo. Člani uredniškega odbora in glavnega odbora društva so na razpolago.
ODBOJKA / V PRVENSTVU MLADINK
ODBOJKA / 1. MOŽKA DIVIZIJA
Valovke brez poraza pokrajinske prvakinje
V deželnem finalu bodo 24. t.m. igrale s Koimpexom
Olympia osvojila slovenski deibi
Po petih setih je presenetljivo premagala Naš prapor - 1. ženska divizija: poraz valovk
MLADINKE
Mercato di Selz - Val 2:3 (10:15, 16:14, 15:5, 3:15,14:16)
VAL: TomsiC 0+3, Uršič 10+5, Cemic 11+9, Kovic 5+5, Miklus 7+3, Zuccari-no 6+5, Blasizza 1+1, Humar 0+1, Tosorati 0+0,
Kocjančič 2+0.
Val - Azzurra 3:0 (17:16, 15:11,17:15)
VAL: Tomšič 3+2, Uršič 8+7, Cemic 11+7, Miklus 7+3, Kovic 1+3, Zuccarino 3+3, Tosorati 0+1, Humar 0+0, Kocjančič 0+0.
Valovke so z dvema zmagama zaključile letošnje prvenstvo mladink na Goriškem, kjer so bile absolutne protagonistke. Prekinile so dolgoletno prevlado ekipe iz Tržiča, prvič osvojile mladinski pokrajinski naslov, poleg toga pa so prvenstvo osvojile brez poraza. Za Je-roncičeve varovanke je bilo vseh muk konec že v soboto po prvem setu na tekmi v Tržiču proti Selzu. Z osvojenim setom so namreč pokopale se tisti kanček upanja, ki so ga imele Tržicanke, da bi v zadnjem trenutku pokvarile slavje naših igralk. Toda to jim ni uspelo in naslov je zasluženo v Valovih vitrinah.
Prava formalnost je bila zato tudi zaostala tekma z Azzurro, ki so jo valovke brez večjega naprezanja dobile. Delni izidi so razmeroma tesni, toda razlika med ekipama je bila kljub vsemu tako velika, da ni kilo niti trenutek vprašanje, kdo bo zmagovalec.
Trener Jerončič (na sliki) je z naslovom izredno zadovoljen. Njegovo zadovoljstvo izhaja tudi iz tega, da so na zadnjih dveh tekmah tudi z mlajšimi igralkami vknjižih dve novi zmagi, v Tržiču pa so celo uspeli z izredno voljo (Se posebej se je izkazala Jasmin Kocjančič) v tie breaku nadoknaditi zaostanek 11:3 in zmagati. Zoran Jerončič je prepričan, da se bo prevlada Vala v mladinskih kategorijah na Goriškem nadaljevala tudi
v naslednji sezoni.
Glede nastopa na deželnem finalu, kjer se bo Val v prvem srečanju 24. marca v Trstu pomeril s Koim-pexom, pa Jerončič upa na ponovitev lanskega rezultata na finalu deklic, ki so osvojile tretje mesto. »Kar bo pa veC, pri tem mislim na drugo mesto, pa bo naš uspeh samo še povečalo,« je povedal Zoran Jerončič po osvojenem pokrajinskem naslovu.
OSTALA IZIDA: Tor-riana - Grado 2:3, Azzurra - Staranzano 3:0.
KONČNI VRSTNI RED: Val 20, Selz* in Azzurra 12, Torriana* 8, Grado* 4, Staranzano* 0 (*tekma manj)
MLADINCI
01ympia - Finvolley 3:2 (6:15, 15:11, 9:15, 15:9, 15:8)
OLVMPIA: A. Černič 2+1, Dorni 0+0, Guzzon 0+0, Pintar 8+5, Poletto 3+3, Lukež 0+0, Pipan 7+1, PrinCiC 2+0, I. Komjanc 5+2, Parisi 0+0, M. Cemic.
01ympia je brez dveh standardnih igralcev (Squadrito in P. Komjanc) tesno premagala Tržičane. Trener Lavrenčič je bil prisiljen igrati s spremenjeno postavo, v kateri je podajal Aljoša Dorni, podajaC Poletto pa je napadal. Vse to
je igralce nekoliko zmedlo in to celo bolj kot bi bilo potrebno. Kakorkoli že, Goričani so z napakami podarili objektivno šibkejšim nasprotnikom kar 43 točk, zato pa tudi niso imeli nobenih težav, ko so zaigrah nekoliko bolj zbrano. Prijetno sta presenetila Ivan Komjanc in Matija Pipan.
VRSTNI RED: Val Espe-go 16, 01ympia 14, Torriana 12, Grado 6, Finvolley 2.
DEKLICE
Val - Cormons 3:0 (15:2,15:6,15:13)
VAL: Ambrosi, Branca, Bressan, Bresciani, Bri-sco, Cej, Klajnšček, Mar-vin, Sosol, Uršič, Vižintin.
Valovke so na tej tekmi nastopile z narašCajniško ekipo, ki se pripravlja na nastop v pokrajinskem finalu. Tekma ni odioCala več o ničemer, saj si je Val že prej zagotovil nastop tudi v zaključnem delu za deklice. Varovanke Suzy Černe so pokazale dobro igro in tudi precej samozavesti, saj so v tretjem setu znale nadoknaditi tudi zaostanek 0:7.
KONČNI VRSTNI RED: Farra in Val 18, Libertas Go 12, Caffe Morocco 8, Adria Auto 01ympia in Cormons 2.
POKAL CORAG
Deklice
Val Dom - Azzurra 3:0 (15:9,16:14,15:0)
VAL DOM: Brisco, Branca, Bressan, Bresciani, Figelj, Klajnšček, Mar-vin, SimCič, Sosol, Uršič, Visintin.
Valovke so zlahka prišle do novih točk, čeprav so res dobro zaigrale le v 3. nizu, ko je prišla na dan resnična razlika med ekipama. V ostalih dveh setih je Azzurri uspelo uspavati domačinke, ki so se prilagodile igri gostij. Posledica tega je bil skoraj izgubljen drugi niz, v katerem je Azzurra že vodila s 14:11.
DeCki
Torriana - Soča 2:1 (15:8,10:15,15:13)
Staranzano - SoCa 2:1 (15:5, 7:15,15:12)
SOCA: I. in T. Devetak, Špacapan, Nanut, Susteri-ni, Muscas, Mozetič, Cor-va, Tomsig, Miklus, Pau-sig, Tassan.
Mladi soCani so odigrali dve srečanji. Obakrat so potegnili krajši konec, toda spodbudno je, da so tako proti Torriani kot proti Staranzanu osvojili po set in klonili šele v odločilnem tretjem nizu. V Gradišču so bili celo zelo blizu zmagi, saj so v tretjem setu vodili že z 11:6. Porazi so pričakovani, saj so mnogi med njimi zaceli šele pred kratkim, ostah pa se letos prvič spopadajo s težavami, ki jih imajo igralci na prehodu od minivolleya k pravi odbojki 6:6.
TROFEJA GORIŠKEGA GRADU
Intrepida - Val Dom 0:3 (0:15, 0:15, 0:15)
VAL DOM: Sosol, SimCič, Bresciani, Cumin, UrsiC, Cijan, Figelj.
Iz samega rezultata je razvidno, da igre praktično ni bilo. Tekma je bila slabša od vsakega treninga, pozitivno pa je dejstvo, da so varovanke Suzy Čeme kljub izredno slabemu nasprotniku zaigrale zbrano in niso oddale niti točke.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Naš prapor - 01ympia 2:3 (7:15, 15:5, 13:15, 15:3, 9:15)
NAS PRAPOR: Bevcar, Boskin, Černič, Cevdek, Devetak, Juretic, Kovic, Legiša, Miklus, Paulin, Sfiligoj.
OLVMPIA: A. Vogrič 4+3, Lutman 4+4, M. Vogrič 5+6, Frandoli, Makuc, J. Hlede 5 + 5, Spazzapan 4+4, Komjanc 7+7, S. Hlede 1+3, Poletto, Cavdek.
Derbi 1. moške divizije na Goriškem je nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo pripadel olimpijcem, ki so takrat, ko je bilo to najbolj potrebno, pokazali veC od nasprotnika. 2e prvi set je pokazal, da se 01ympia ne misli predati. Naš prapor je zaCel slabo, veliko grešil in 01ym-pia je to spretno izkoristila. Povsem nasprotna je bila slika v drugem nizu. Domačini so se zbrali in brez težav izenačili stanje v nizih. Najbolj izenačen je bil tretji set, ki pa je po vodstvu Našega praporja s 6:3 in tudi 13:11 pripadel 01ympii. DomaCa ekipa je gladko dobila četrti set in tudi v odločilnem petem setu je kazalo, da bo Naš prapor gladko slavil. Povedel je namreč že s 7:2, ko se je nekaj zataknilo in ob menjavi igrišč je Naš prapor vodil samo še z 8:7. Nadaljevanje pa je bilo povsem v znamenju 01ympie, ki je z delnim izidom 8:1 zasluženo slavila.
Naš prapor ostaja kljub porazu še naprej v boju za napredovanje, vendar pa novi spodrslkajaji ne bodo veC dovoljeni.
OSTALI IZIDI: Cormons - Acli Ron-chi 3:0, Turriaco - Mossa 3:0, Corridoni - Intrepida 3:2.
VRSTNI RED: Cormons in Corrido-ni 18, Naš prapor 16, Turriaco in Torriana 12, 01ympia 10, Intrepida 6, Fossalon in Mossa 4, Acli Ronchi 0.
01ympia bo ponovno igrala že danes. Ob 20.30 se bo v Slovenskem športnem centru v Gorici pomerila z vodilnim Corridonijem.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Acli Ronchi - Val 3:1 (15:8, 15:7, 14:16, 15:13)
VAL: Uršič, KocjanCiC, TomsiC, Kovic, Ambrosi, Terpin, Humar.
V prvem delu je Val tega nasprotnika premagal s 3:0, toda tokrat so valovke naletele na povsem drugega nasprotnika. Acli se je namreč okrepil z dvema izkušenima igralkama, kar je odločilo. Prva dva seta sta minila v znamenju premoči domačink, v tretjem pa je Val visoko povedel, toda zaradi Čudnih sodniških odločitev je komaj dobil set s 16:14. V zadnjem je Val vodil do 13:10, nato pa so domačinke z večjo izkušenostjo slavile. Pohvalo zaslužita Tanja Humar za uspešno blokiranje in Elena Kovic, ki je dobro servirala.
OSTALI IZIDI: Torriana - Mondo Computer 0:3, Villesse - Azzurra 0:3, Pieris -Staranzano 1:3, Cormons - Mariano 3:1.
VRSTNI RED: Staranzano in Mondo Computer 18, Cormons 16, Azzurra 10, Pieris, Val in Acli 8, Mariano in Villesse 6, Torriana 0.
Danes igra za vas Totocalcio
Ml v Trbižu: M. Bogateč v finalu
Pred kratkim so bila v Trbižu v okviru mladinskih iger tekmovanja v smučarskih tekih, ki so se jih udeležili tudi trije dijaki šole L Gruden: Ivo Košuta, Aleksander Tretjak in Mateja Bogateč.
V konkurenci 33 tekmovalk se je odlično obnesla Mateja Bogateč, ki je osvojila 2. mesto in si prislužila nastop na državnem finalu, ki bo 17. t.m., za kraj finala se še ne ve. Dokaj dobra sta bila tudi Aleksander Tretjak z 8. in Ivo Košuta s 15. mestom.
Marino
Kokorovec
Atalanta- Cremonese 1 2
Cagliari - Bari	1
Fiorentina - Sampdroialx2 Lazio - Inter	1x2
Napoli - Piacenza	lx
Torino - Udinese " lx F. Andria - Venezia	2
Foggia - Salernitana	x
Lucchese - Reggiana	x
Pistoiese - Perugia	2
Carpi - Ravenna	x
Monza - Empoli	lx
Turris - Acireale	2
Marino Kokorovec (letnik 1943) se je kot mlad začel ukvarjati s športom pri skavtski organizaciji, najprej kot odbornik kluba Nevea na Nevejskem sedlu in nato pri ŠD Polet, kjer je z leti opravljal skoraj vse odborniške funkcije in nato je bil izvoljen za presednika. V italijanski kotalkarski zvezi je bil podpredsednik pokrajinske zveze, od leta 1987 odgovoren za umetnostno kotalkanje v deželi, od letos pa je celo podpredsednik vsedržavne zveze. Prejšnji teden je Pavel Križman pravilno napovedal 10 izidov.
_ GIMNASTIKA / BOROVA SEKCIJA
Prikupna društvena prireditev
Nastopilo je 24 telovadk - Zmagali Nika in Radha Nadlišek
V Borovem športnem centru je gimnastični odsek tega društva priredil pregledno društveno tekmovanje v šport-no-ritmicni gimnastiki za telovadke 1. in 2. selekcije. To sta kategoriji, v kateri nastopajočlo najmlajše telovadke, ki šele vstopajo v svet te lepe športne discipline. Za mnoge nastopajoče je bil to sploh prvi nastop pred številnim občinstvom, v katerem so, seveda, prevladovali očetje, mamice, dedki in babice.
Razumljivo je zato, da je pred-stavljalča trema za marsikatero deklico hujšo priezkušnjo, kot prikaz vaje same, kljub temu pa so skoraj vse nastopile pogumno, strumno, predvsem pa prikupno, za kar so prejele tudi zaslužen aplavz s tribun.
Skupno 24 telovadk je nastopilo v obeh kategorijah takole:
1- selekcija: 1. Nika Nadlišek, 2.
Astrid Corbatto, 3. Catrin Corbatto, 4. Starec, 5. Puzzo in Ukmar, 7. Canton, Ciccarelli, Crepaldi Tina in Tadeja Kralj ter Sgarro.
2. selekcija: 1. Radha Nadlišek, 2. Marega, 3. Anuska Smotlak in Trevisan, 5. Martina Ferro-Casagrande in Filincie-ri, 7. Irene Ferro-Casagrande, Venier, Nano, Gherlani, Celano in KatjuSa Smotlak.
Pred nagrajevanjem so s svojimi vajami z orodjem nastopile Se tiste Članice Borove tekmovalne ritmične skupinem, ki bodo jutri sodelovale na gimnastičnem tekmovanju v Ljubljani, nekatere med njimi pa teden dni kasneje tudi na deželnem prvenstvu, ki bo na sporedu v Vidmu.
Prikupna prireditev se je končala s prijetno zakusko, ki so jo pripravili starši nastopajočih telovadk. (- boj-)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
V Trstu shema najbolje ustreza Poldu Val (skupina x)
1.	dirka (Padova): Piero di Valle (l)se bo moral spoprijeti z enakovrednimi tekmeci, toda jutriša odločno na zmago. Moral pa bo paziti na Ringa (2). V skupini x naj omenimo Romino OK.
2.	dirka (Milan): Passato-re (2) je v izredni fonni in nesporni favorit v tej skupini. V skupini x naj omenimo Ozona, medtem ko v skupini 1 ima Ovest di Re možnost, da se uvrsti z najboljšimi.
3.	dirka (Firence): Lino (2) ima ugoden start in je zato favoriziran. Od skupine x imata nekaj možnosti Osanna (x) in Poldo Trio (1).
4.	dirka (Turin): nesporni favorit je^Rich di Jesolo
(x). Od skupine 1 bi omenili Radetzkvja, od skupine 2 pa Rublo As.
5.	dirka (Trst): shema najbolje ustreza Poldu Val (x). Od skupine Ise bo skušal Parist oddolžiti za prejšnji spodrsljaj. Od skupine 2 bi omenili Rivo del Nord.
6.	dirka (Piša): dobre možnosti za zmago ima predvsem Folega (x), možnosti za uspeh pa imata še Classic House (2) in Omero Bordo (1).
Dirka tris
Naši favoriti: st. 14 Ne-pent PL, št. 6 Principale DBG, St. 7 Oscar Max. Za si-stemiste: št. e Poldo Val, št. 12 Parti Roc, št 1 Original DB.
	
1. — prvi	1
drugi	x2
1. — prvi	2
drugi	xl
1. — prvi	2x
drugi	1
1. — prvi	X
drugi	12
1. — prvi	X
drugi	12
1. — prvi	X
drugi	21
Obvestila
SO SPDT
organizira v. nedeljo, 3. marca smučarski izlet na Helm (Monte Elmo). Prijave pri Marku Preslu na tel. št. 425105.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA IN SK DEVIN vabita svoje elane v nedeljo, 3. marca na 13. zimski vzpon po Vojkovih poteh Nanosa na Nanos. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri iz Praprota in Bazovice. Za informacije Viktor, tel. st. 226283, Bruno 200236.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Petek, 1. marca 1996

.
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4.: V ljubezenskem gnezdecu se bo vaš novi optimizem kazal kot umirjenost, ki vam bo omogočila, da z dobrodošlico sprejmete tudi tiste resnice, ki so vas doslej preveč bolele.
BIK 21.4-20.5.: Do svoje drage osebe boste tako zelo nežni, da se bo začela spraševati, le kaj imate za bregom. Nikar si ne izmišljujte razlogov za svoje počutje, saj vas bo brž prebrala.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Spoznali boste, da za vaš minuli uspeh spet niste zaslužni v tolikšni meri, kot si domišljate. Brez pomočnikov bi še zdaj capljali na mestu in se jezili na svojo nesposobnost.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Preusmerili boste tok svojih misli. Najprej se boste vrteli v krogu, nato pa se vam bo na lepem pokazala smer, Id ste jo nekoč že ubirali, a ste bili še prezeleni za skladen korak.
UEV 23.7. - 23.8.: Postalo vam bo jasno, da vam nikakor ne bo uspelo obrzdati svojih iracionalnih vzgibov, Ce se jim boste še naprej upirali in igrali pozo neomajne, nemšljive osebnosti. Predajte se.
DEVICA 24 8. - 22.9.: V težnji po dokazovanju svojega pogleda na svet boste na trenutke zelo krivični. Res je, da je svet za vse enak, res pa je tudi, da je v vsaki glavi nekoliko popačen. Tudi v vaši.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Zdravje vam službo kot najzvestejši oproda. Kadar vam bo zmanjkalo energije, vam bo draga oseba z veseljem podarila delček svoje, saj je ima trenutno celo odveC.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V zacetiii zagnanosti boste prezrli pomemben namig, zato se vam zna zgoditi, da se boste Cez nekaj dni marali vrniti na začetek, pokopati ponos in skromno prisluhniti nasvetu.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Čeprav se vam bo zdelo, da boste zdaj zdaj Honili, bo vaša drža še naprej stabilna. Najbrž zato, ker veste, da težava ni v nogah, ampak v glavi, ki jim predpisuje korak, ki ga ne zmorejo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Posumili boste, da je krivec vaše mlačnosti vaša šibka zdravstvena kondicija. To sicer ni res, vendar bo vsekakor bolje, da še za nekaj Časa upočasnite ritem svojega hitenja.
VODNAR 21.1.-19.2.: Uživali boste v slehernem trenutku današnjega dne. Nikar ne hlepite po še večjih užitkih, kajti sicer boste prisiljeni pokukati tudi tja, kamor si zaenkrat še ne upate.

V
RIBI 20.2. - 20.3.: V ljubezenskem gnezdecu vas čaka vznemirljivo presenečenje. Ljuba oseba vam bo priredila predstavo, kakršne ste lahko doslej občudovali samo na televizijskem ekranu v poznih nočnih urah.
NAMIGI FRANCOSKIH OBLIKOVALCEV
Modna ponudba je slog brez sloga
Po odtenke ličil segamo v šestdeseta leta
Francoska avantgardna moda poudarja nasprotja. Med seboj pomeša čipke in lak, pa usnje z najlonom in svetlikajoči lureks s tilom v najbolj neobičajnih kombinacijah. Vse skupaj deluje povsem brez sloga.
Ena najbolj neokusnih kombinacij različnih oblačil kar zbode v oči. Pod čipkasto obleko oblečemo neprosojne rdeče žabe, nataknemo pa svetle, trakaste sandalce, ki se končajo nekje pod koleni. Vendar se je za tako modno smernico odločila vodilna usmerjevalka mode. To je odločitev za tiste, ki želijo biti oblečeni po zadnji modi.
Linija srajčne obleke pa je povsem običajna. Vsa krila, velja tudi za ozka, so dolga do kolen. Pri kroju gre za preprosto izčiščeno silhueto s poudarkom na praktičnosti. Lahko ima našite majhne žepe ob bokih in na prsih. Srajčni ovratnik se konča z zapenjanjem do pasu. Obleka je lahko narejena iz jerseyja ali iz drugačnega, večinoma vzorčastega blaga. Obleka z všitki iz prozornega lakastega materiala je naslednja šokantna novost. Všitki so običajno v obliki geometrijskih likov. Značaj da oblačilu šele dodatek, to je kavbojski klobuk, narejen iz kovine. Materiali so lak, akril in organdi.
Po modne odtenke ličil segamo v šestdeseta leta, ena najbolj »odštekanih« novosti je so izrazito modro obarvane veke vse do obrvi. Umetne trepalnice oko poudarijo in povečajo, če so vam všeč. Pričeske so razmršene, nepoče-sane, pogosto pripete v šopih navzgor. Barve las pa morajo biti močne in večinoma v na-spotju z obleko.
Suzana Belak Pungartnik
Neznanec kupil batmobil za 189 tisoč dolarjev
LOS ANGEl.ES - Neznanec je na dražbi hoUywoodske av-kcijske hiše Butterfield & Butterfield za več kot 189 tisoč dolarjev kupil futuristični avtomobU iz leta 1989 posnetega filma Batman. AvtomobO na električni pogon ima hidravlični sistem, ki ga dviguje in znižuje, ter baterijski polnilni sistem. »Batmobil«, ki ga je neznanec kupil prek telefona, je pred leti tudi kupti anonimnež. Zdaj ga je prodal zato, ker je sobo, M je bila doslej namenjena Batmanu, spremenil v otroško sobo; nedavno je namreč postal očka.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	STEKLENA BUČA ZA DESTILACIJO	VRSTA ASTRONOMSKEGA DALJNOGLEDA	PAPAGAJSKA BOLEZEN	APNENEC (STAR.)	ROMUNSKA DENARNA ENOTA	UMETNOST (LAT.)	PLEMIŠKI NASLOV MED BARONOM IN GROFOM	NEPROFESIO- NALEC	UDAREC S SEKIRO	AVTOR: SIMON BIZJAK	GLAVNO MESTO GRČIJE (ORIG.)	ITALIJANSKA RTV	JAMA ILOVNICA	SL PEVKA POP GLASBE	OTOK OB SUMATRI (IZ CRK SANI)	IZIDOR REJC	IZRASTEK V USTIH	STAREJŠA SL PEVKA PRODNIK	KREMA, MAŽA	/
KRAJ PRI DOMŽALAH										ARUEV NAUK PONUJANJE										TVOREC SIKHIZMA (GURU)
PROZNA OBLIKA V NATURALIZMU																				
PROSTOR, (JER SE KUHA ZA PRAŠIČE																OSNOVA, TEMEU IIVAN SIVEC				
FR, FILMSKI KOMIK (JACOUES)			•		STAR GERMAN	OLIVER TWIST			DUKE ELLINGTON			SREDISCE MOLDAVIJE					POLOŽAJ PLODU PRED PORODOM	IVAN NAPOTNIK		
									ANG. PESNIK (JOHNI									ITALEC, ITAL		
ODISEJEV OTOK						REKA V BELORUS., LITVI ANDERS ZORN						KRANJ			VLAKNA IZ KOKONOV SVILOPREJKE MFIONA					
OROŽJE WILHELMA TELLA				ODPRTO STRANIŠČE JAP. MESTO NAHONSUJU								MESTO NA VZHODU NEMČIJE (IZ CRK REGA)	OKONČINA			STOKANJE HLAPLJIVA TEKOČINA				
SEVERNO- AMERIŠKI INDIJANEC							SL. PISATELJICA PEROCI	DESNI PRITOK KOLUBARE					MOTIV ŽALUJOČE MARIJE						IGRALKA BEGOVIC	AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
								SPANJE					ZEDONG							
GR,TUJKA ZA KORENIKO						IT. PLEMIŠKA RODBINA					ŠVICARSKI SIR KLAVDIJ TUTTA									
OSREDNJE SVETISCE V MEKI						FR. SKLADATELJ DELIBES				DRŽAVA, KI JI VLADA KRAU			v							
ASTRID LINDGREN			EMIL NAVINSEK			IGRALKA BLVTH				POČELO TAOIZMA				GOROVJE V BURMI (IZ CRK ANKARA)						
‘OVL
'NNV
‘NH
'TV
‘VNIAEtilVtCl
‘031
‘33TV.LNHJA13
'3IS3
'NOŽIH
'VIHM
‘Olil
‘Z3MOHI
‘H01S
‘on
'VNiaivi
‘HOl
‘VHAS
'HM
‘N3N3N
‘ravu
'NI
‘ISVI
‘30
‘JO
‘UVJ
‘VZV8
‘vMhtmvhsInias
‘NVrilOH
INTVlN3Wia3dS)I3
‘N3ZINVIHV
'svAVTVdcaa
	
iOUABJOpOA
:A31IS3K
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gomco.^na^kanalu 69 (Vrh
20.25
20.30
Kotiček: Bojan TV dnevnik
S RAI 1
6.30
9.35
11.15
12.25
12.35
13.30
14.05
15.15
15.45
17.30 17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
22.45
22.50
0.00
0.30
1.00
1.15
2.35
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: I misteri di Shan-gai (dram., ZDA ’41, i. W. Houston. G. Tierney) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Style in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela Črta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Dok.: Superkvark - Oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela) Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Musoduro (dram., It. ’54, r. G. Bennati, i. M. Vlady, Cosetta Greco) Glasb: odd.: Mi ritorni in mente (vodi Red Ronnie)
I RAI 2
7.00
9.30
9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.05
14.15
14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15
18.45 19.35 19.50
Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Šport Giustizieri della notte Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart
20.30
20.50
Večerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri
23.00
23.45
0.10
TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu
0.20
0.30
1.20
PonoCi, na trgu Italija Dok.: Zgodbe Nad.: Destini
RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.15
12.55
14.00
14.45
15.25
17.00 17.55 18.25
19.00
20.00 20.30
22.30
22.55
0.30
1.10
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Zdravje,Kinematografija, Media/Men-te, Islam, Mondo 3, itd. Dnevnik 3 iz Milana Rubrika Telesogni SP v smučanju Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Šport: ženska košarka, odbojka, tenis ATP in-door, vaterpolo Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja: Geo Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Film: Agente 007, solo per i tuoi occhi (krim., VB ’81, i. R. Moore, C. Bouquet, C. Harris) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura in vreme Fuori orario
Šport: Odbojka, 1.50 SP v smučanju, moški smuk
§8 RETE 4
ITALIA 1
Jr Slovenija 1
iB Koper
	Nad.: Valeria in Massimi-		Otroški variete Ciao ciao		Videostrani
	liano, 9.00 Un volto, dne		mattina in risanke		Otroški program
	donne, 10.00 Zingara,		Nan.: Super Vicky, 9.45		Škratsanjavec
	10.30 Renzo in Lucia,		genitori in blue jeans,		Briši piši: za zdravje
	11.45 La forza deli’ amo-		10.20 MacGyver		Batman, 20. del serije
	re, vmes (11.30) dnevnik		Aktualno: Village		Super stara mama, 4. del
	Aktualno: Časa per časa -		Nan.: TJ. Hooker		Praznične zgodbe iz
	Nasveti za lepši dom Dnevnik		Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti		školjke Shingalana, 3. del
	Rubrika o lepoti		Šport studio		Po domače Poročila
	Nad.: Sentieri		Otroški variete, 13.20		
	Film: Rose rosse per Angelica Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno		Ciao Ciao News, 14.25 Ciao Ciao VVeekend Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X		Kolo sreče, pon. tv igrice Zasebno življenje rastlin, angl. plz serija, 5. del Parlamentarna križpotja TV dnevnik 1
	per giorno - Dan za dnem		Aktualno: Village		Otroški program:
	Dnevnik Tg4, vreme		Nan.: Beverly Hills -		Ziv zav
	Variete: Game Boat		Grški ogenj, 17.45 Primi		Izzivalci,
	Film: 11 destino nella		baci - Spoved		12. del francoske serije
	culla (dram., ZDA ’91, i.		Odprti studio, vreme		Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri
	B. Bedelia, J.M. Jackson)		Šport studio		
	Film: 11 signore della		Nan.: Baywatch, 20.00 II		Risanka
	morte (srh., ZDA ’81, i. J.		principe di Bel Air (i.		TV dnevnik 2, vreme, šport
	Lee Curtis, D. Pleasance),		Will Smith)		Norec v množici, 10. del
	vmes (23.30) dnevnik		Film: ProgrAmmato per		ameriške nanizanke
	Pregled tiska		uccidere (pust., ZDA '90,		Tednik
			i. S. Seagal, J. Pacula)		Glasba Nemčije in Fran-
			Nan.: Cobra investigazio-		cije v duhu časa, 1. del
S CANALE5			ni - Izredna zenska, 23.30		Nikar, oddaja o prometu
			Street justice		TV dnevnik 3, vreme
			Aktualno: Fatti e misfatti		Poslovna borza
					Cosbyjevi primeri, 10. del am. nanizanke Poročila
			Variete: Speciale cinema		
	Na prvi strani		Italija 1 šport		
	Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)		Nan.: I segreti di twin peaks, 3.00 MacGyver		
					
	Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla				
					
	Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5	# TELE 4		IT Slovenija 2	
	Sgarbi quotidiani				
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)	*	19.30, 22.00, 0.10 Do-	D	Euronevvs
	Nan.: Robinsonovi - Let-		godki in odmevi		Tedenski izbor:
	ni zdavniški pregled (i.		Nad.: Fiori d’ arancio		Impulzi
	Bill Cosby, Lisa Bonet, S.		Nan.: Il mio amico fanta-		Križarske vojne, 2. del
	Lebeauf)		srna (i. Mike Pratt)		Kvalifikacije za EP v ko-
	Variete: Časa Castagna		Dokumentarec		Sarki
	(vodi Alberto Castagna)		Film: I vitelloni (kom., It		Samo ti in jaz, šved. film
	Otroški variete Bim Bum		’53, i. A. Sordi)		Norec v množici, 9. del
	Bam in risanke		Gospodarstvo		Poletje 1945,
	TG 5 Flash - Kratke vesti				nizozemska nadajevanka
	Kviza: Ok, il prezzo e				Včeraj, danes, jutri
	giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-	(#) MONTECARLO		H	Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip
	la fortuna (vodita Mike				Tok tok
	Bongiorno, A. Elia)				V žarišču
	Dnevnik TG 5		20.00, 22.30, 1.05 Dnev-		Okus po zločinu, 8. del
	Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30,19.50 Šport		Angeli po tuji volji - svet
	zia (vodita Ezio Greggio,		SP v smučanju: smuk, Z		kastratov
	Enzo lacchetti)		Film: La moglie scono-		In kakšen žar zamaknje-
	Variete: Vinca il migliore		sciuta (glas., ZDA ’59, i.		nja
m	(vodi Gerry Scotti)		Sal Mineo, C. Caršre)		Ob 75-letnici Zvonimirja
	Večerni dnevnik TG 5		Varieteja: Tappeto volan-		Cigliča, Obrežje plesalk
	Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap		Večer Jazza v studiu 1:
	zo Show, vmes (0.00)		Nan.: Parker Levvis		Zlatko Kavčič
	nocm dnevnik Tg5		Film: Pizza Connection		Euronevvs
	Sgarbi quotidiani		(dram., It. ’85, i. Michele		
	Striscia la notizia		Placido, Mark Chase)		
	Nan.: Cin Cin		Nan.: Agencija Rockford		
16.00
16.30
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
22.00
Euronevvs
Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 6. oddaja, igrajo »Interpreti Veneziani« Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik
22.15
Euronevvs
22.30
Karaoke, zabavno glasbena oddaja
Hrvaška 1
ffl	TV koledar
m	Poročila
H	Santa Barbara, 1203. del
	Poročila
	Kako gledati sliko?
	Sibirija
	Gostje v studiu
	Otroška oddaja: Skrita kamera
	Ljubezen, 191. del serije
	Skoraj popolno razmerje, am. film, 1979
	Otroški program
	Poročila
	Hrvaška cerkev v Rimu
	Oboški program
	Hrvaška danes
	Kristalno cesarstvo, 68. del nadaljevanke
	Kolo sreče
	Moč denarja
	Klub D. D.
	Poročila
	Portreti: Oscar Wilde, 2. del dokumentarne oddaje
	Željka Ogresla in gostje
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Trilček
	Poročila
r
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga,- 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11,15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.3o-l 9.00 Smučarski skoki; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.20 Jazz na 2. pr.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\F3.05 Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradi-
cija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18,05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Povver play; 1045 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd: Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly;
11.00	Parlamento sette; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 55. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 DZ glasb, liceja Ion Vidu; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina;
15.00	Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Kvartet Glasb, matice;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926.
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
/-
F _ , SREOISCE
20
Petek, 1. marca 1996
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Ob
6
66
666
*
X C
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno pa ciklonsko območje. Hladna fronta se prek Balkana
pomika proti jugovzhodu. V višinah bo k i-- J---
rozahoda postopno hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje	w
Hidrometeorološki zavod.	(__>
1020
1010 1020
OSL.O STOCKHOLM Z1'4	°	o/2	°
KOBENHAVt)
• -2/t .° -
1040
^NDONo^8™^" -2'7 BERLIN 0,3
oBRUSEU O PARIZ	1/2
4/7
65
1030

ŽENEVA -1/6 ° MILANO °1/12 •
DUNAJ -4/5
o
LJUBLJANA -6/5.
o	i
LIZBONA 10/15	.°
MADRID -1/10
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
RIM
o
SPLIT 7/15
^'-'-SKOPJE o /6
BEOGRAD -2/4 OSOFIJ
Xv
' 1020
^JLX.ATENEo7/n) .
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.40 in zašlo ob | 17.49. Dan bo dolg 11 ur in 09 minut.
.
f LUNINE MENE
O Luna bo vzšla ob 14.14 in zašla ob 4.12. Stip bo 5. marca, ob 10. uri in 23 minut.
' ONESNAŽENOST ZRAKA				z-
29.2			28.2^	
povprečna 6.00-7.00		24-uma	max. uma	
Ljubljana Bežigrad		69	179	
Trbovlje		85	236	
Zagorje		112	217	
Hrastnik		46	83	
Maribor		59	112	
Mejna imisijska vrednost:	350 mikrogramov/m3			
Kritična imisijska vrednesL	700 mikrogramov/m'			
BI0PR0GN0ZA
Dopoldne se lahko pri vr-mensko občutljivih ljudeh pojavi kratkotrajna nerazpoloženost, zmanjšana delovna storilnost in težave s pa en
koncentracijo. Popoldne ] bo vremenski vpliv ugodi
in s nec
podbuden in tudi spa-bo globok in sproščujoč.
/
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 120 Rogla	180
Zatmik	120
Vogel	180
Krvavec	120
Kranjska gora 60 do 80 Kanin	do 360
Cerkno	150
v n L
Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je noCna smuka možna do 21. ure, v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smudscih Straža na Bledu in Rimski vrelec ene na Kopah, Jjuki, v Kranjski gon, Logatcu,^lariborskem Pohorju, Rog-Crmosnjicah in Sodražici. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohorju, v Kranjski gori, na Zatmiku, Krvavcu, na Klicu in v Logatcu. Zimska oprema je potrebna za cesti na Mari-borsko in Ribniško Pohorja, Zelenico.___.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH

500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
6
1
-4
-8
-11
-14
Tveganje pred snežnimi plazovi je sjdosno in stalno. V visokogorju Juhj-
150 cm do 180 cm
280-380 cm
mete in opasti, ki so še zelo nestabilne in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je mehka in se globoko predira, tako da je tudi gibanje v gorah močno oteženo.
DANES

GRADEC
-9/3
65
MARIBOR
0-7/2
O P™-*
M.SOBOTA O -9/2
65-
ZAGREB
-5/3
O
65
Slovenija: Pretežno jasno bo. Zjutra bo poneKod po nižinah megla. Popoldne bo na Štajerskem in v Prekmurju začel pihati severozahodni veter. Naj-višje dnevne temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12° C. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla.
JUTRI
TRBIŽ
CELOVEC O -4/0
ČL
O
KRANJSKA GORA Q
"6/'1 TR2IC -5/0
OVIDEM 3/4
S
GORICA
GORICA 2/3
O
— ■ _	™ST o
O
KRANJ
65
POSTOJNA
o-i/i
GRADEC
-3/1
9 GRADEC -5/0
M. SOBOTA O -3/1
MARIBOR
O -4/1
CEUE O -5/o
LJUBLJANA
-3/1
UMAG
ZAGREB .4/1
O
1
/5
REKA J/5 ^
V Sloveniji: V soboto bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Spet bo hladneje.
Obeti: V nedeljo bo suho in hladno vreme.


SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Satelita TSS ne bodo prestregli
NEW YORK - Ameriška vesoljska ustanova Nasa je sporočila, da ne bodo poskusili rešiti italijanski satelit TSS, ki se je »izgubil«, ko se je v nedeljo pretrgal kabel, s katerim je bil vezan na vesoljski trajekt Columbia. Pri zasledovanju in kasnejšem reševanju bi namreč Columbia potrosila preveč goriva, tako da ne morejo zadostiti prošnji italijanske vesoljske ustanove ASI. Odgovorni za sedanjo misijo Lee Briscoe je povedal, da so pri Nasi proučili vse morebitne opcije za rešitev satelita, a so jih morali opustiti, ker Columbia nima dovolj goriva, saj se bi misija podaljšala za 18 dni. Med drugim je obstajala
bojazen, da bi več kot 19 kilometrov dolga žica, ki jo TSS vleče za seboj ogrozila varnost vesoljskega trajekta.
Nasa je včeraj sporočila, da je italijanski satelit TSS viden tudi z navadnim daljnogledom. Kje in kako že piše v posebni elektronski strani Interneta z naslovom Shuttle. V nedeljo ga bodo lahko opazovali prebivalci avstralskega Sydneyja, in sicer 10° stopinj nad obzorjem v smeri sever-severozahod. 7. marca bo viden v Tokiu ob 5.23 v smeri proti jugu, v Nairobiju pa ob 6.18 v smeri proti zahodu. Pri Nasi so obenem sporočili, da satelit ne bo viden ne iz Evrope in ne iz Severne Amerike.
bližate lokal, xSfSen!s5ekei
LONDON - Kakih 200 žensk iz okolice vvaleške-ga Rhondaa je popolnoma uničilo prostore vaškega družbenega centra, ker policija ni dovolila, da bi se lepotec večera, temnopolti Biddy Brovm slekel. Zenske so bile prepričan e, da jih čaka enkratna zabava, ki bi popestrila njihovo enolično podeželjsko življenje. Ko pa so jim sporočili, da je policija prepovedala predstavo, so začele vsevprek razbijati stolice, mize, okna in pohištvo. Policija je posegla z zamudo, ko so razjarjene ženske že uničile prostore družbenega centra.
Se vedno čistijo
Na jugozahodni obali VValesa se reševalne ekipe še vedno trudijo z nafto liberijskega tankerja Sea Empress, ki je onesnažila obzirna priobalna območja (AP)
Čaka ju izreden napor
V VVasilli na Aljaski se vprežena psa za sedaj še igrata, saj ju jutri čaka ena najhujših preizkušenj, tekma pasjih vpreg Iditarod (Telefoto AP)
Puritanci tudi na Tasmaniji
CAMBERRA - Puritanskih ravnateljev, ki jih moti vsako dijaško izkazovanje ljubezenskih čustev, ne najdemo samo na Apeninskem polotoku, prisotni so tudi na drugi strani zemeljske oble, v Tasmaniji. Ravnatelj neke šole je namreč prepovedal, da bi se dijaki in dijakinje držali za roko, ker je zanj to že »prvo spolno dejanje«. Sklep so potrdili na šolskem svetu, tako da bo izključen vsak dijak, ki se bo prekršil. Mich Sheehan pa na Tasmaniji ni izjema, ker je ta zvezna država avstralske federacije ena od najbolj konservativnih in seksofobičnih. Na Tasmaniji je homoseksualnost kaznovana z 21 leti zapora, človek pa se lahko znajde v zapora tudi zaradi »nenaravnih spolnih odnosov« pod zakonsko streho.
Morski pes napadel kopalca v reki 30 kilometrov od morja
SYDNEY - Neki 24-letni mladenič se bo nočno kopeli v reki Parramatta zahodno od Sydneyja spomnil celo življenje, ker ga je napadel in ranil morski pes. Darren Good je za stavo po nočnem popivanju brez obleke in kopalk skočil v reko, a že po nekaj minutah ga je nekaj napadlo. Kasneje so po ranah na nogi in na modah zdravniki ugotovih, da je fanta napadel morski pes. To je prvič, da se kaj takega zgodi v neki reki kar 30 kilometrov od oceana. Zdravniki so fanta zakrpali z 51 šivi in navedli, da se je Good bržkone rešil, ker v pijanosti ni čutil bolečin in ker se morski pes ni nahajal v svojem naravnem habitatu.