Poplave, kot jih že dolgo ni bilo: TA NOVEMBER SI BOMO ZAPOMNILI ! Ves mesec dež. Reka Reka je poplavila trikrat v dvajsetih dneh, na Zgornji Pivki voda vre iz tal in se ne ustavi več kot en teden. Velike in dolgotrajne poplave so prav gotovo tisti dogodek, ki je prizadel največ občanov in po katerem si bomo zapomnili november leta 2000. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takega. Reka Reka poplavila trikrat v enem mesecu Drugo polovico oktobra smo živeli v stalnem dežju. Malo smo se že privadili, edino sonce smo pogrešali. V noči iz petka na soboto, med 3. in 4. novembrom pa je prvič prišlo do poplave. V Dletu in na Gomancih je nenadoma močno deževalo- kot bi se utrgal oblak. V par urah je voda napolnila strugo Reke Reke. Zemlja ni pila več, vse padavine so kar zdrsele v struge potokov in Reke. Nastal je udarni val, ki je z veliko rušilno močjo potoval po toku reke Reke. proti kasnejšim dogodkom, večje škode, razen preplaha in strahu, ni bilo. Plavale so predvsem hiše v začetku toka Reke, ki so že znane kot ogrožene, kadar tam voda naglo naraste. V noči s ponedeljka, 6. na torek 7. novembra pa je močno deževalo po vsej občini. Tokrat je voda v Reki naraščala po celi dolžini in poplavila Topole, Bitnjo in Ribnico.Zalilo je hiše, ki jih običajno poplavi Reka skoraj vsako jesen, predvsem na Topolcu. Voda je zalila tudi magistralno cesto pri mostu za Smrje in v Ribnici. Potoki so narasli in poplavili tudi na območju Novokračin, Fabcev, Jelšan in Dolenj. Več hiš je bilo v vodi. Dolenjski potok pa je pri gostišču Potok pod Dolenjami zalil Adriatic* zavarovalna družba d.d. \f m n, , \ 1S S HivS. jp. 11 j * ^ M. d Značilen Bistriški motiv z vodnimi kolesi na Bistrici- samo da toliko vode v strugi že dolgo nismo videli. ( Foto: M. Škrlevaj) magistralo. Sprožilo se je tudi več zemeljskih plazov, hudourniki pa so poškodovali lokalne ceste. Glavni udar vode smo doživeli v torek, 21. novembra. Po močnem deževju, zopet po celi občini, seje v Dletu in na Gomancih, utrgal oblak. Pol ure naliva in reka je narasla v zgornjem toku. V Zabičah se je pri mostu prelila preko zaščitnega zidu in zalila bližnje hiše. Plavali so tudi v Podgrajah. Niti najstarejši vaščani ne pomnijo takega. Vodni val se je zataknil pri železniškem mostu čez Reko pri Kosezah, na kraju Ilirske Bistrice, ki je znana točka z ozkim pretokom. Voda je zalila polja na podgorski strani železnice. Prvemu valu sta sledila še dva, opoldne in popoldne. Takrat pa je Reka prestopila bregove tudi na drugi strani mostu, zalila mlake, prišla pod Mikozo, obkrožila Lesonit, gladina vode se je zravnala z mostom v Rečico in Zarečje in poplavila Topole. Jezovi na Klivniku in v Moli so bili zaprti (jezera so bila polna, vendar ravno še ne preveč polna), tako da so zadržali del voda iz pogorja, drugače bi bila voda v II. Bistrici še dosti bolj visoka. Tudi potok Bistrica je imel toliko vode, kot je že zlepa nismo videli. Na srečo je voda naraščala dovolj počasi, da ni imela rušilne moči. Na baču voda vre iz tal Najbolj čudne reči so se ta čas dogajale na Baču. Nenadoma se je podtalnica vzdignila, voda je privrela dobesedno iz tal. Zalilo je Javorievo tovarno stolov, tako nenadno, da delavci niso uspeli umakniti materiala in izdelkov. (Škodo, kije zelo velika, še niso uspeli do kraja ovrednotiti.) Voda je vrela iz kanalov in izpod kamenja po vasi, iz tlakov in zidov po kleteh.... Vrtače so postale jezera. Najstarejši domačini kaj takega ne pomnijo. Istočasno so se domačini čudili, da tam, kjer običajno poplavi, kot na izviru Pivke in njenih pritokov ter na področju Zagotja in Palčja, kjer so znana kraška jezerca, voda ni močno narasla. Prvi dan, drugi dan, sedmi dan... iz tal je vrelo več kot en teden ( in še sedaj vre, čeprav se je umirilo). Zalite so bile ceste v Knežak, iz Knežaka v Koritnice, Nastala so jezera injezerca od Šembij do Kalca. In na kraju je poplavila tudi Pivka- v zgornjem in v spodnjem toku. Nato pa je rekordno naraslo tudi Cerkniško Jezero. Strokovnjaki predvidevajo, da bo zalilo daleč največje površine v tem stoletju. Ko to pišemo, jezero še narašča. Prav tako je pod vodo Planinsko polje, veselo pa so plavali tudi v Postojni. dnutr grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica mmmmmmmmmMmmaBmm ^ŠA®SS,POHIŠTVA KMiS ODPRTO, od p o n e d e I jtc^do) petkaim^L^V ob' sobotah In 'nedel|ah1med:.9? in>15?ti .. ~ :«awa I "I i 2 Potok Bistrica pri Gostilni Lovec. (22. november). Voda je narasla do vrha mosta. Da gre za podtalno vodo, ki izvira vSušcu in drugje, ne pa za posledice padavin, dokazuje (kar se v časopisu sicer ne vidi) izredna bistrost in čudovita barva vode v strugi. ( Foto: M. Škrlevaj) Most proti Rečici in Zarečju. Reka je zapolnila ves prostor na obeh straneh mostu in gladino izravnala z mostom. Kalna, umazana voda je znak obilnega deževja. (Foto: M. Šklrevaj) Tako romantičen pogled se je nudil na bregu Bistrice v Kindlerjevem parku. (Foto: M. Škrlevaj) RDEČI KRIŽ ILIRSKA BISTRICA POZIVA KRVODAJALCE, DA SE ODZOVEJO NA NENADNO VEČJE POMANJKANJE KR VI. V ČETRTEK, 14. NOVEMBRA 2000 BOMO ORGANIZIRALI IZREDNO KRVODAJALSKO AKCIJO V IZOLO. PRIJA VE sprejemamo vsak dan med 7. in 14 uro na tel 71-44-175. Odhod skupine bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. a ZAKAJ POPLAVLJA REKA REKA Reka Reka ima hudourniški značaj. Poleti v njenem porečju ni poplav. Suha in topla zemlja lahko vsrka velike količine padavin. Jeseni, pozimi in pomladi pa je vpojnost tal manjša. Po dolgotrajnem dežju se zemlja napoji. Ko so tla mokra in tako napojena, da ne vpijajo več, vse padavine drsijo po površini naravnost v strugo. Še posebej, če se “utrga oblak”. Takrat se v strugo bliskovito nateče velika količina vode in ustvari udarni val. Ta potuje 4 do 6 ur iz Zabič do Ilirske Bistrice in malo več od tod so Škocijanskih jam. Pri železniškem mostu v Kosezah se v Reko vlika Molja, ki dovaja vodo iz akumulacijskih jezer. Če je na tej točki vode preveč, se tok povrne in poplavi nazaj- navzgor. Od mosta dalje udarni val nima več toliko moči, tako da Reka samo poplavi ne da bi rušila. Tu je bila še pred mesecem dni cesta. Voda jo je odnesla in si odprla novo pot. (Foto: R. Brozina) Narasle vode so privrele na dan tudi sredi Ilirske Bistrice. Na Plaču je največ škode utrpela - neverjetno a resnično- nova zgradba Knjižnice Makse Samsa. V prostorih, ki sojih gradbeniki ravnokar dokončali, knjižničarji pa so že postavljali police za selitev knjig, je bilo čez in čez nenadoma 15 cm vode. Novo pohištvo, novi tlaki, nove talne obloge, vse je bilo v vodi. Otvoritev knjižnice je definitivno prestavljena na pomlad. Še dobro, da je bil pri finaliziranju objekta zamik del, drugače bi vodo pile tudi knjige. Na občinskem svetu pa svetniki kar niso mogli razumeti, da se poplave dogodijo tudi v čisto novih, z vsemi štampiljkami in strokovnostmi projektiranih in zgrajenih objektih. Tudi nam nekako ne gre v glavo... (foto: KM S) ŠKODA, KI SO JO POVZROČILE POPLAVE, ŠE NI ZNANA Podatki, ki so zbrani za prvo polovico meseca, kažejo, da so najbolj trpele gozdne poti in površine, občinske ceste in dovozne poti. Škode, ki so jih utrpela podjetja, se še ocenjujejo. Popolnoma neznan pa je obseg škode, ki so jo vode povzročile po stanovanjskih hišah. Vsem nam je sedaj zagotovo jasno, da so se zloglasne klimatske spremembe pri nas pričele odražati v rednih poplavah vsako jesen in pomlad ter v poletnih sušah. In da si bomo morali pomagati sami. Klimatske spremembe so dolgotrajne in prizadenejo velika območja. Torej bomo morali s temi pojavi živeti še kar nekaj časa. Upamo lahko samo, da ne bo prišlo do pravih katastrofalnih razmer, ko bi bilo potrebno nujno evakuirati prebivalce v ogroženih območjih. Za Šembijami in Knežakom so na pašnikih nastala nova jezerca in jeze (Foto: Z. Debevc) Pogled iz Šembij proti Baču. Drugače suha kraška planota je posuta z jezerci. Škoda, da ni poletje. Kakšen turizem bi se tu lahko razvil! (Foto: Z. Debevc) -------------------------------------------------------- OBVESTILO GOSTINCEM IN TRGOVCEM Vsi gostinci in trgovci so v skladu s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 40/99, 78/99,107/2000) ter v skladu s Pravilnikom o obratovalnem času prodajaln (Ur. list RS, št. 79/97, 78/98, 36/2000), dolžni do 15.12. 2000 dostaviti vloge za obratovalni čas prodajaln oziroma gostinskih lokalov in turističnih kmetij za obratovanje v letu 2001. Gostincem, ki obratujejo v rednem obratovalnem času (od 6.00 do 22.00 ure) in imajo potrjene obratovalne čase v letu 2000, ni potrebno obnavljati obratovalnega časa. K obrazcema prijava umika obratovalnega časa prodajalne oziroma gostinskega obrata in kmetije, je potrebno priložiti potrdilo o plačani upravni taksi (3.750,00 SIT) ter fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni oziroma fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravaljanje gostinske dejavnosti. Vloge imajo obliko obrazca, ki ga dvignete na Občini Ilirska Bistrica, pri Mirjam Hafner Urbančič, soba št. 8/II. Prav tako dvignete pri nas tudi položnico za plačilo takse. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ^ Oddelek za gospodarstvo in finance Poti in kolovozi od Šembij do Koritnic so postali struge potokov, ki izvirajo pod kamenjem. Da gre za podtalno vodo, priča njena izredna bistrost. (Foto Z. Debevc) Ljudje se ne dajo- tudi v težkem se najde prilika za humor in zabavo. Takole so se na Baču s čolni vozili po travnikih in vrtih okrog hiš. (Foto: V. Tomšič) Tako je vrela voda iz tal pod Kalcem. Enaki gejzirji pa so bruhali tudi po Baču,-med hišami, ob cesti, v tovarni... Pogledje zafirbce čudovit Prizadeti domačini pa nad tem pojavom -na dvorišču ali v kleti- niso tako močno navdušeni. (( Foto nam je odstopila J. Strle) KAJ SE JE ZGODILO NA BAČU Po dolgotrajnih padavinah v pogotju Snežnika se je kraško podzemlje napolnilo s podtalnico. Naslednje močne padavine so pritisnile na nivo podtalnice, ga vzdignile in voda je privrela na dan. Vsako leto tako nastaja Cerkniško jezero in dmga kraška jezera na Zgornji Pivki. Ti pojavi trajajo več dni, saj se podzemne vode počasi pretakajo in precejajo. Strokovnjaki vedo povedati, da so kraji na Cerkniškem ježem in Bač ter Zagorje na skoraj enaki nadmorski višini. Skoraj dokazano je prepričanje ljudi, daje ves kraški svet pod Javorniki, Mašunom in Snežnikom pretočen za podzemne vode in da so tako kraji Zgornje Pivke povezani s Cerkniškim poljem. OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA Občina Ilirska Bistrica na podlagi 9. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. 26/95,31/97,9/99) in razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (Snežnik z dne 05.10.2000) objavlja, da seje na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem uvrstilo 9 udeležencev razpisa, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev se na prednostno listo ni uvrstil 1 udeleženec razpisa. Nepopolnih vlog ni bilo, prepozno pa je bila vložena 1 vloga. Celotna razpisna dokumentacija je na vpogled pri Občini Ilirska Bistrica, Oddelku za gospodarsko infrastrukturo, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica. Poimenska lista je objavljena na oglasni deski Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14. OBČINA ILIRSKA BISTRICA SILVESTROVANJE V KOPRSKI I | VEČNAMENSKI DVORANI BONIFIKA Družba Bonifika d.o.o. Koper je v tem letu z izbranimi izvajalci sprejela izziv in se lotila velikega projekta -Silvestrovanja v Večnamenski dvorani Bonifika. Z dvorano se bo pozabavala ekipa, ki svoje ideje predstavlja pod geslom | Fredi - sonce, morje in mi. Podjetje Vivo d.o.o. - Jerneja Kamnikar s svojimi preverjenimi ' kulinaričnimi mojstri si je zamislila silvestrsko pojedino; kuharji in natakarji | si nabirajo moči, saj bo noč dolga, gostje pa polni pričakovanj. Dobra hrana zahteva tudi kvalitetno pijačo, ki se še hladi v kleti Vmakoper. Raznovrstne glasbene okuse bo zadovoljevala glasbena skupina Faraoni, * ki ne bo dopustila počitka. Poskrbeli bomo tudi za otroke. Pod vodstvom animatork bodo v svojem I kotičku lahko plesali, risah, se igrah, prigriznili, utrujenost pa pregnali na ■ ležalnikih. Dvorana bo svoje goste pričakala v nedeljo, 31. 12. 2000 ob 20.00 uri in vsaj do 05.00 ure naslednjega leta Želimo prijetno noč deliti z vsemi, ki nam zaupajo. I Cena silvestrovanja v naši dvorani je 15.000,00 SIT, za otroke do 10 let pa 2.000,00 SIT. Informacije, rezervacije in prodajo kart organizira Turistična agencija | PARTNER, ki ima svoje prostore v Večnamenski dvorani Bonifika, Cesta f Zore Perello Godina 3, Koper, telefon 05/630-92-01, 639-28-68. 'embei 1 g TŽ5 >5 PO OBČINI Krajevna skupnost Pregarje: ZA NUJNO UREDITEV MANJKA DENARJA Plama-pur d.d.: AMBICIOZNI PETLETNI NAČRT V krajevni skupnosti Pregarje so v letošnjem letu potekale različne aktivnosti. Popravila poljskih poti in, v manjšem obsegu, asfaltnih poti v vasi Huje ter ureditev starega vaškega vodovoda v vasi Prelože. V omenjeni vasi je bil obnovljen tudi vaški prostor. Največja investicija trenutno poteka v vasi Pregarje. Asfaltirajo se tri ulice in sicer: ulica v smeri proti trafo postaji 1, ulica proti trafo postaji 2 ter ulica proti hišni številki 66. Za vsa omenjena dela, v vaseh krajevne skupnosti, je bilo iz občinskega proračuna odobrenih le 1.500.000 SIT, samo za asfaltiranje pa bi potrebovali cca. 4.000.000 SIT. Za preostale, načrtovane investicije v tem letu, pa bi bilo potrebno pridobiti še približno 2.000.000 SIT. Če denarja ne bomo uspeli zbrati, bodo predvidene investicije ostale nerealizirane. Za asfaltiranje v vasi Pregarje smo morali zbrati še 1.100.000 SIT, kar nam je predstavljalo največji problem, saj se ljudje težko odločajo tudi za najmanjše sofinanciranje. Potrebe v krajevni skupnosti so velike, sodelovanje vaščanov pa minimalno, poleg tega, pa so tudi sredstva iz proračuna nezadostna za izvedbo najnujnejših del predvidenih po programu za leto 2000. Up.amo, da bodo ljudje spoznali, daje potrebno aktivnejše sodelovanje tako pri osebnem delu kot pri sofinanciranju. Ne moremo pa se izogniti dejstvu, da živimo v času nizkih plač in velike brezposelnosti, kar tudi v največji meri vpliva na finančno nesodelovanje vaščanov. Predsednik sveta KS Joško Bubnič Študijski krožek v Knežaku: SLOVENIJA NAS JE OPAZILA Študijski krožek (neformalna oblika srečevanja isto mislečih ljudi, kijih družijo isti interesi in skupne želje iz Knežaka, ki deluje pod geslom “ Naredimo naš kraj lepši”, je v letošnjem letu dobitnik nagrade oziroma priznanja za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Podelitev je bila 16.10.2000, ob odprtju tedna vseživljenjskega učenja. Uspehi študij skega krožka, ki deluje pod vodstvom Marijane Urbančič, v okrilju Ljudske univerze iz Postojne, so opazni že na prvi pogled, saj nas cvetje sprejme že ob vstopu v vas. Dogajanje v Knežaku je potrdilo, da učenje ni omejeno na ozek krog izbranih, da se širi iz začetnega jedra na okolico in tako postane družbeni pojav oziroma gibanje. Dela smo se lotili leta 1995 in najprej očistili bližnjo in daljno okolico ter divja odlagališča. Seveda s pomočjo vaščanov, sodelovanjem gasilskega društva in šole (predvsem delo otrok je pohvalno ). Člani krožka smo se zavedali, da ne smejo ostati samo pri tem. Uredili smo gredice, posadili cvetje in zelenje. Svoje delo smo predstavili na dve zgibankah, številnih razstavah in prireditvah. Eno izmed teh smo leta 1998 pripravili v Knežaku. Bila je zelo odmevna, dobili pa smo tudi obisk japonskega andragoškega centra. Da bi se delo nadaljevalo tudi v prihodnje, smo ustanovili društvo “PIŠKOTEK” (prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak), v katerega vabim vse zainteresirane. Sama podelitev in priznanje je velik dogodek za nas člane, p tudi promocija za kraj in občino. Veseli smo, da nam j e uspelo, vendar se tudi zavedamo, da vsaka nagrada obvezuje. In prav je tako - mi se že pripravljamo na številne obveznosti, naloge, ki smo sijih zadali. Pridite in pridružite se nam. Za ŠK: Jolanda Slavec V Plami-pur želijo po jasno in drzno začrtani strateški poti v prvih petih letih novega tisočletja doseči donosno rast, napredek delniške družbe in osebni razvoj njenih ustvarjalcev. V letu 2005 hočejo doseči 7 milijard tolaijev prihodka iz prodaje mehke poliuretanske pene, karje 45% več, kot bo doseženo leta 2000, pri čemer bi dosegli vsaj 376 milijonov tolaijev dobička, karje 6% donosnost prodaje ter doseči 66.000 DEM bruto dodane vrednosti na zaposlenega ob koncu obdobja, so zapisali v strateški petletni načrt podjetja, kije bil sprejet konec oktobra. Temelj poslovne strategije je rast proizvodnje in prodaje ob povečanju produktivnosti, fleksibilnosti do kupcev in zniževanju vseh stroškov. In kje vidijo možnosti za nadaljevanje sedanje uspešne poti? Predvsem v avtomobilski in pohištveni industriji, velik del pa tudi v čevljarski in tekstilni industriji ter v gradbeništvu, kjer vse bolj uporabljajo mehko poliuretansko peno. Z njo se srečujemo tudi pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Tržni analitiki v naslednjem obdobju napovedujejo 2-5 % rast uporabe mehke poliuretanske pene. To je ugodna napoved tudi za izdelke Plame-pur ter podlaga za pogumno načrtovanje poslovanja in razvoja do leta 2005. Za dosego načrtovane rasti prodaje, ki bo omogočila rast dobička in višjo bruto dodano vrednost, so potrebna znatna vlaganja v razvoj, trge, znanje in opremo. Naložbe bodo Plami-pur omogočile predvsem znižanje proizvodnih stroškov in večjo fleksibilnost in odzivnost na trgu, kar je predpogoj za uspešen prodor na ciljnih tržnih segmentih. Največja vlaganja so predvidena v prvih letih, to je med leti 2000 do 2002. Za realizacijo naložbenih ciljev bo potrebno zagotoviti približno tri milijarde tolaijev. Za 30% načrtovanih naložb bodo potrebna posojila, ostalo bodo financirali sami. S tesnim povezovanjem znanja, tehnoloških pridobitev in sodelovanjem zaposlenih hočejo stopnjevati napredek v poslovni odličnosti. V družbi, v kateri bo poleg navedenih smotrov dosežena še okolju prijazna proizvodnja in ustvarjalna povezava z bližnjo okolico, je zaposlenim omogočen tudi osebni razvoj. Ne nazadnje pa pričakujejo tudi, da bo načrtovan razvoj podjetja vplival na boljše poslovne rezultate, predvsem na povečanje dobička, kar bo omogočilo tudi izplačilo višjih dividend in pozitivno vplivalo na rast tržne vrednosti podjetja. IZ DELA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE IL. BISTRICA: POBUDE ZA SPREMEMBO ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU IN ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica si že dalj časa prizadeva za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Namen predlaganih sprememb zakona je omiliti neenakopravnost subjektov glede na višino zavarovalnih osnov, kar bi dosegli z znižanjem zavarovalnih osnov znotraj posameznih razredov. Drugi izmed razlogov, ki teija spremembo zakona je potreba po določitvi prehodnega obdobja za dvig starostnega pogoja za izvzem iz zavarovanja samostojnih podjetnikov ter tako doseči izenačitev z ostalimi kategorijami oseb, katerim se starostni pogoji postopno zaostrujejo. Prav tako so za Območno obrtno zbornico Ilirska Bistrica nesprejemljive nekatere rešitve, kijih prinaša nov zakon o delovnih razmerjih. Bistvo naših pripomb je, da mora zakon zaščititi tudi delodajalce ter gospodarstvo pred previsokimi stroški, kijih prinaša širjenje pravic. Naša ocena je, da predlog novega zakona o delovnih razmerjih ne omogoča potrebe fleksibilnosti zaposlovanja ter še dodatno povečuje stroške dela. V posebnem pismu, ki smo ga te dni naslovili na oba poslanca v Državnem zboru, gospoda Vojka Čeligoja in gospoda Igorja Štembergeija, smo zapisali, da slab zakon (za delodajalce) lahko posledično povzroči zmanjšanje delovnih mest, povečan obseg dela na črno, odvračanja tujih investitorjev ter ne konkurenčnost našega gospodarstva. A.P. ŽUPNIJSKA KARITAS ILIRSKA BISTRICA: KRŠČANSKA LJUBEZEN SE IZKAŽE SKOZI POMOČ BLIŽNJEMU se vsem, ki Karitasu darujete zahvaljujem: BOGLONAJ! Obstaja pa še ena želja, da bi nas bilo še več in da bi več dobrega izkazali drug drugemu. Pridite k nam, v župnišče, da spoznate delo Karitasa, nato pa se nam pridružite na srečanj ih, vsako prvo sredo v mesecu. Boiidara Česnik Karitas, kot organizirana oblika pomoči bližnjemu, deluje v naši župniji že 10 let. Zadnji teden v cerkvenem letu ima še posebno sporočilo.V tem tednu želimo sodelavci Karitasa opozoriti na ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, zbrati nekaj materialnih sredstev za pomoč tem ljudem in predstaviti svoje delo v Karitasu. Dobrodelno delo ima mnogo oblik in je namenjeno različnim skupinam ljudi. OBLIKOVANJE IN VZGOJA ZA KARITAS Sporočilo evangelija slišimo vsako nedeljo in dobrodelna drža je naloga vsakega kristjana. Skupina Župnijske karitas se zaveda, daje oblikovanje, izobraževanje in vzgoja za prostovoljno in organizirano služenje v duhu evangelija tako pomembno, da se srečujemo enkrat mesečno. Prvi del srečanja posvetimo evangeljskemu odlomku in ob njem duhovni spodbudi; v drugem delu pa se učimo prepoznavati stiske bližnjih, dogovorimo se in si razdelimo naloge za tekoči mesec. Povezujemo se tudi z ostalimi župnijami in preko naših predstavnikov s Škofijsko karitas Koper in Slovensko karitas. Z akcijami Slovenske in Škofijske karitas nagovorimo vse dobre ljudi za pomoč, da bi blažili stisko bližnjega. DRUŽINAM v stiski pomagamo s svetovanjem, materialno pomočjo v obliki hrane ali obleke in pomočjo pri plačilu obveznosti po položnicah. Redno mesečno pomoč v obliki paketa hrane in obleke po kriterijih pravilnika za materialno pomoč prejema 22 družin in 6 posameznikov. Devetim družinam in štirim posameznikom peljejo pomoč sodelavci Karitasa na dom. Dvema družinama smo pomagali pri plačilu položnic in nabavi gradbenega materiala. STAREJŠI, BOLNI IN DRUGAČE PRIZADETI so deležni naše posebne pozornosti in pri tem sodelujemo prav vsi. Za izvedbo srečanj prosimo za pomoč mlade, skavte, pevce, gospodinje in svojce starejših in bolnih. Ob božičnih in velikonočnih praznikih obiščemo 500 starejših, bolnih in invalidov z voščilnico in preprostim darilom, ki nam ga pomagajo izdelati mladi. V oktobru povabimo vse starejše in bolne k Svetemu Petru k maši. V TEDNU KARITASA, ki ga zaključimo na prvo adventno, nedeljo, je srečanje za invalide v župnišču. Letos smo si z njimi ogledali tudi razstavo ročnih del v Ljubljani, ki jo organizira Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov. V DOMU STAREJŠIH OBČANOV smo sodelavci Karitasa materialno in to lahko storimo zaradi velikega števila dobrotnikov, ki nam zaupajo in nam darujejo, da lahko pomagamo. V imenu sodelavcev in vseh tistih, ki so prejeli pomoč pri Karitasu Župnijska karitas Ilirska Bistrica Jurčičeva 29 a 6250 Ilirska Bistrica Tel. 05-71 41 418 SREČA BREZ ODVISNOSTI Seminar pod tem naslovom je pripravilo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Novi Gorici. Seminarja so se udeležili tudi delavci Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. V nizu predavanj o alkoholu, kajenju, uživanju drog ter nekemičnih zasvojenostih, kot so pretirano uživanje hrane, odklanjanje hrane, zasvojenost z igrami na srečo, s spolnostjo, s televizijo itd je bila rdeča nit seminarja: zasvojenost je bolezen, ki jo je treba zdraviti.Zdraviti tako obolelega kot tudi njegovo okolico-svojce, sorodnike, prijatelje... Zanimivi so podatki, da število kadilcev med starejšo generacijo upada, da kadi več žensk kot moških, proizvajalci cigaret pa predvsem s pomočjo modnih logotipov širijo tobak med mladino. Mladi se tudi z alkoholom stečaj o že zelo zgodaj. Alkoholna odvisnost je večja med moškimi. Po raziskavah ZZV Nova Gorica je v tem kraju že 30% srednješolcev poskusilo kaditi mariuhano. Na seminarju je bilo govora tudi o substitucijskem zdravljenju z metadonom, predstavljeno j e bilo delo ajdovskega Kluba zdravljenih alkoholikov. Obiskali pa smo tudi Don Pierinovo komuno “Srečanje na Kostanjevici”, kjer nam je način zdravljenja predstavil eden izmed članov komune, ki bo ob božiču končal program in komuno zapustil. Še to: dr. Ščuka je v svojem zelo zanimivem referatu poudaril, da so otroci, katerim starši ne nudijo dovolj varnosti,jih ne sprejemajo in niso ljubljeni, potencialni kandidati za odvisnike. Varnost po njegovem pomeni včasih tudi omejenost, sprejetost je takrat, ko otroci delajo to, kar delajo starši. Ljubezen pa izkažemo, ko si zanje vzamemo čas, jih poslušamo in skušamo razumeti. Andreja Rebec, v.s.t. OTROKOM, ki so naša posebna skrb, pomagamo na več načinov. Največjemu številu v akciji ”Da bo korak v šolo vesel”. Junija začnemo zbirati materialna sredstva. V dogovoru s svetovalno službo na osnovni šoli in preko lastnega Poznavanja stisk zberemo tiste, ki bodo jeseni prejeli zvezke in hrano ob začetku šolskega leta. Letos je bilo takih otrok 40 osnovnošolcev in 10 srednješolcev iz 31. družin. Počitnice v Portorožu smo omogočili dvema otrokoma in eni družini s tremi otroki. Projekt škofijske karitas POSVOJITEV NA DALJAVO Pomeni, da se družina ali posameznik zaveže, da bo za določenega otroka Prispeval 5.000,00 SIT. Iz naše župnije imamo darovalce in Prejemnike take pomoči.Če bi želeli Postati darovalci, vam lahko posredujemo informacije o otroku, ki mu boste pomagali. vsakodnevni obiskovalci. Vsak popoldan se dobijo s sodelavko pri molitvi v domski kapeli, torkove popoldneve jim polepša sodelavka s harmoniko in skupnim petjem. Oh praznikih, Miklavžu in materinskem dnevu obiščemo vse oskrbovance z voščilom in preprostim darilcem. Po dogovoru z direktorico, socialno delavko, ob pomoči medicinskih sester in negovalk prihajamo v topli polovici leta enkrat tedensko na skupni sprehod in klepet v okolico Doma. V hladni polovici leta, pa se prijateljevanje nadaljuje z individualnimi obiski. Sodelavci Karitasa smo prostovoljci. Za delo v Karitasu ne prejemamo plačila, drugim darujemo svoj čas, znanje, svojo dobro voljo narediti nekaj dobrega. Zavedamo se ,da je velikokrat treba pomagati tudi Bili smo na obletnici kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze DOBRNIČ 2000 V Dobrniču na Dolenjskem je bila 8. oktobra proslava v počastitev spomina na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), ki se je zgodil 16 in 17.10.1943. Proslave se j e udeležilo preko 2000 udeležencev, povečini žena. Med njimi tudi predstavnice borčevske organizacije iz Ilirske Bistrice. Med drugimi slavnostnimi govorniki nas je nagovorila Mara Rupena-Osolnik, delegatka 1. kongresa SPŽZ. Sonja Lokar, direktorica Srednje in vzhodne mreže za enake možnosti spolov v Budimpešti, je v svojem govoru navedla, daje po letu 1990 prišlo do poslabšanja položaja žensk v slovenski družbi, predvsem zaradi njihove neenotnosti. Danica Simšič je predlagala ustanovitev društva Dobrnič, ki bi ob ohranjanju spomina na znaten prispevek žena v NOB skrbelo tudi za enakopravnost žena v sodobni družbi. Predlagam, da se v društvo včlanimo tudi žene iz naše občine. V kulturnem programu so nastopili Trebanjski pihalni orkester, pevska skupina iz Žužemberka, ženski pevski zbor iz Grosupljega in učenci podružnične osnovne šole Dobrnič, katerim je Ivan Dolničar, predsednik ZZBOV v znak zahvale podelil zlato plaketo. Udeleženci iz izole pa so na koncu prireditve položili venec na spomenik padlim borcem. Za naslednje leto predlagam, da se prireditve udeležimo v večjem številu, saj je pomembna tako za žene kot za borce. Antonija Škrlavaj C: I 5 O £ 5 >embei MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32, Informacije- naročila: tel: 05/714-44-43. Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: *svetovanje glede vaše pričeske ^onemoglim, starejšim in vsem * . ,. ...... strankam, ki jim je prihod v salon *ugodne cene frizerskih storitev . .. , , onemogočen, nudimo svoje usluge * izobraževanje frizerjev na domu VABIMO VAS NA MODNO REVIJO PRIČESK 17. decembra ob 16 uri v večnamenskem prostoru OS A. Žnideršiča GOSTILNA s prenočišči DOTOK Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 VSAK DAN ODLIČNE * MALICE - 500 SIT * KOSILA -1100 SIT * TURIST MENU -1100 SIT VABLJENI! :* 'X ;*y FIZIOTERAPIJA «IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-156 DODATEN PROGRAM: • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija 0 1 £ 6 Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 05/701-00-00 in 701-20-00 ONA&ON 2000 Prvo leto novega tisočletja se izteka in prišel je čas, ko se začenjamo ozirati na dni, ki so za nami. Smo storili tisto, kar smo načrtovali in želeli, smo dosegli vse, kar smo si zastavili ali pa nam je to leto morda kar nekako spolzelo med prsti? To so vprašanja, ki sijih ob prelomnih datumih radi zastavljamo. Inventuro preteklega leta decembra delamo tudi na Radiu 94, pri tem pa seveda potrebujemo pomoč naših poslušalcev. Lani smo prvič izbirali Njega in Njo leta, akcija ONA & ON 2000 pa se začenja tudi letos. Morda bo prav vaš glas odločil, komu bosta lanska zmagovalca, Jasna Lekan in Valentin Schein predala laskava naslova. Zato, vabljeni k sodelovanju. Z glasovanjem začenjamo 1. decembra, zadnje glasove pa bomo sprejeli 20. decembra. Kot vsako leto, bomo tudi letos dali možnost poslušalcem z vseh območij, kjer se sliši Radio 94. Vsakič bomo sprejeli klice 20-ih poslušalcev, ki bodo oddali svoje glasove za tista dva, ki si po njihovem mnenju zaslužita naziva ONA&ON 2000. Pričakujemo tudi tehtne obrazložitve, glasovali pa boste lahko tudi za gospodarstvenika regije in najbolj šamiantnega slovenskega politika. Tisti, ki bodo glasovali, pa bodo imeli tudi možnost, da dobijo lepo nagrado, ki jo poklanja HIT Nova Gorica. Dobitnika bomo izžrebali ob zaključku akcije. Tudi letošnji izbor bomo zaključili s slavnostno prireditvijo, ki bo 13. januarja v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami. O poteku akcije in pravilih glasovanja vas bomo seveda obveščali tudi na naših valovih. Še enkrat, lepo vabljeni k poslušanju in sodelovanju v akciji ONA&ON 2000. MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780, fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL FOTOGRAFSKI STUDIO IN TRGOVINA FOTO FANTAST PTC Mikoza, Bazoviška 32, 05/714-43-11 Razvijanje filmov in izdelava fotografij v eni uri. Skeniranje in digitalna obdelava fotografij in diapozitivov. Preslikava in prenova starih fotografij. Bogata izbira fotoaparatov in filmov, albumov, okvirjev in druge fotografske opreme ter daljnogledov. (Križman Patrik) Bazoviška 3, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-45-959 Prisrčno vabljeni na obisk! trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Za reč j e 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fpc: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PO OBČINI CHD MOŠKI LAHKO VPLIVAJO! Rdeči pentlji, znaku boja proti AIDSu se pridružuje bela pentlja, ki je simbol nasprotovanja nasilju nad ženskami. Leta 1999 so na 21. izrednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov opozorili, da sta enakost spolov in enake pravice ključna dejavnika za uspeh boja proti aidsu. Po vsem svetu, razen v podsaharski Afriki zaradi Aidsa umre več moških kot žensk. Vendar pa je v podsaharski Afriki breme ogromno tudi za moške. Konec leta 1999 je tu živelo 10 milijonov moških okuženih s HIV, v primerjavi s skupno 7,5 milijonov okuženih moških drugod po svetu. Mladi moški so veliko bolj izpostavljeni kot starejši. Približno vsaka četrta s HIV okužena oseba je mlad moški, ki še ni dopolnil 25 let. Zakaj se je svetovna kampanja proti AIDSu osredotočila na moške? 1. Zdravju moških ne posvečamo dovolj pozornosti! Moški v večini okolij manj verjetno iščejo zdravstveno pomoč kadar jo potrebujejo kot ženske. Moški se tudi bolj tvegano vedejo -popivajo, uporabljajo nedovoljene droge, prehitro vozijo, kar predstavlja tveganje za njihovo zdravje. 2. Moški se s svojim vedenjem bolj izpostavljajo tveganju za okužbo s HIV! Okuženi moški, vključno z odraščajočimi fanti še vedno predstavljajo večino v svetu okuženih s HIV ali živečih z AIDSom. Moški so v mnogih okoljih manj posvečajo svojemu spolnemu zdravju in varnosti kot ženske. Moški tudi pogosteje kot ženske pijejo alkohol ali uživajo nedovoljene droge, kar jih vodi v nevarno spolnost, s čemer je povezano tudi prenašanje HIV. Pogosteje pa si moški tudi injicirajo nedovoljene droge, s tem pa tvegajo okužbo z iglami in brizgalkami kontaminiranimi s HIV. 3. Moški s svojim vedenjem ženske izpostavljajo okužbi s HIV! Raziskave, ki jih je leta 1995 opravila Svetovna zdravstvena organizacija v osemnajstih državah so pokazale, da imajo v vseh državah moški več spolnih partnerjev kot ženske. V Kostariki je raziskava Pokazala da 99% žensk ni imelo več kot pet spolnih partnerjev v življenju, medtem ko je 55% moških trdilo, da so v življenju imeli šest ali več spolnih partnerk. V Veliki Britaniji je v isti raziskavi 24 % moških imelo v življenju deset ali več partnerk, medtem ko je toliko partnerjev imelo samo 7% žensk. Okužba s HIV se laže Prenese iz moškega na žensko kot obratno. Poleg tega lahko HIV pozitivni uživalci drog, ki so večinoma moški , virus lahko prenesejo na svoje spolne partnerje ali partnerke. Zato s HIV okuženi moški verjetno v življenju okuži več ljudi ko okužena ženska. 4. Nezaščiteni spolni odnosi med moškimi ogrožajo tako moške kot ženske. Večina spolnosti med moškimi ostane prikrita. Mnogi moški , ki imajo spolne odnose z moškimi, imajo spolne odnose tudi z ženskami, svojimi ženami ali drugimi partnerkami, stalnimi ali občasnimi. Zaradi sovražnosti in napačnega gledanja na spolnost med moškimi, številne države niso razvile ustreznih preventivnih ukrepov. 5. Moški morajo več pozornosti posvetiti Aidsu, ki lahko prizadene tudi družino! Očete in bodoče očete moramo vzpodbuditi k razmišljanju o vplivu , ki ga lahko ima njihovo spolno vedenje na njihove partnerke in na otroke, vključno z možnostjo vnosa okužbe s HIV v družino in zapuščanja osirotelih otrok. Zaradi epidemije Aidsa bo konec leta 2000 že 13 milijonov osirotelih otrok, ki bi potrebovali pomoč odraslih pri odraščanju, oblačenju, nastanitvi in izobraževanju. Večino teh otrok je prepuščeno skrbi žensk, sorodnic, sosed, čeprav nekatere stanovanjske skupnosti in skupine sirot vodijo tudi fantje. Na splošno morajo moški prevzeti tudi večjo vlogo pri skrbi za družinske člane okužene s HIV ali zbolele za aidsom. Cilji ukrepanja: 1. ozaveščanje o razlikah med spoloma - vzpodbujati enakost med spoloma - zanikati moramo škodljive in razdeljujoče koncepte moškosti - vzpodbujati moramo razprave o načinih vzgoje dečkov 2. komunikacije in pogajanja o spolnosti - moške moramo spodbujati, da bodo drug z drugim in tudi s svojimi partnerkami spregovorili o spolnosti, uporabi drog in o AIDSu - pri ženskah moramo graditi sposobnost, da bi odločale o tem, kdaj ,kje ali naj sploh pride do spolnih odnosov - moškim moramo omogočiti boljši dostop do primernih informacij, svetovanja in pomoči. - promovirati moramo večje razumevanje in sprejemanje moških, ki imajo spolne odnoso z moškimi 3. nasilje in spolno nasilje - podpreti moramo vladne in nevladne organizacije v boju za zmanjšanje moškega nasilja in spolnega nasilja. 4. pomoč in oskrba -moškim moramo pomagati pri njihovi vlogi očetov in pri vodenju oskrbe in pomoči v družini in v širši skupnosti. Rdeči pentlji kot simbolu osveščenosti glede Aidsa in jo nosimo tisti, ki simbolično izražamo podporo in razumevanje do vseh, ki so zaradi te bolezni kakor koli prizadeti, se letos pridružuje še bela pentlja. Bela pentlja je simbol nasprotovanja nasilju nad ženskami, s kampanjo bele pentlje je pričela skupina kanadskih moških, danes pa ima privržence že po vsem svetu.Belo pentljo si pripnejo moški ali obesijo bel trak na svoj avtomobil , hišo ali na delovnem mestu in stem javno izrazijo svoj namen, da ne bodo nasilni do žensk in da ne bodo nikoli spregledali ali zatajili nasilja nad ženskami. Po nedavnih poročilih iz celega sveta je še vedno vsaka četrta ženska pretepena, posiljena ali kako drugače zlorabljena. Rebec Andreja, v.s.t Srečanje krvodajalcev: RDEČI KRIŽ PODELIL PRIZNANJA KRVODAJALCEM JUBILANTOM V petek, 24.11.2000 je Območno združenje Rdečega križa pripravilo vsakoletno srečanje krvodajalcev jubilantov. Na priložnostnem srečanju se zberejo krvodajalci, organizatorji krvodajalstva, gostje, da se s prijazno zahvalo oddolžimo vsem tistim anonimnim dobrotnikom, ki nesebično darujejo del sebe za neznanca v stiski. Kot je poudarila sekretarka OZRK, Nada Čeligoj, smo lahko na to čudovito tradicijo naših ljudi upravičeno ponosni, saj negira zmeraj bolj razširjeno mnenje,da smo Slovenci samoljubni in asocialni ljudje, ki skrbimo predvsem zase in nas blagor drugih ne zanima. To mnenje je ovrgla tudi nedavna raziskava dr-Lea Šešerka :Slovenska družna in krvodajalstvo”. V njej je tudi dokazano, daje le okoli 15% vseh odraslih ljudi prepričanih nekrvodajalcev, vsi ostali pa smo aktualni, potencialni ali nekdanji krvodajalci. Ponosni smo lahko tudi na tradicijo nadaljevanja družinskega nasledstva krvodajalstva. Kar nekaj družin v naši občini goji to plemenito dejavnost tudi že v tretji generaciji. Krožek RK na OŠ Antona Žnideršiča je prevzel vodenje programa srečanja, v katerem so nastopale tudi pevke Aktiva kmečkih žena iz naše občine, ki so s prisrčnim nastopom ogrela dlani prisotnih. Pozdravne besede so zbranim namenili tudi predstavniki Rdečega križa iz Opatije ter krvodajalci iz Rijeke, s katerimi že leta ohranjajo dragocene stike. V imenu župana občine Ilirska Bistrica, je srečanje pozdravil namestnik, Vitomir Dekleva, ki je tudi podelil priznanja 84 krvodajalcem, ki so do konca leta 1999 napolnili posamezne vsote. Poudaril je pomembnost te dejavnosti in se vsem zahvalil za njihovo nesebično poslanstvo. Za 5 krat darovano kri je prejelo priznanje 19 krvodajalcev, za 10 krat 17, za 15 krat 6, za 20 krat 7, plakete za 25 krat je prejelo 11 krvodajalcev, 30 odvzemov je doseglo 9 krvodajalcev, 35 krat so darovali 3, 40 krat tudi 3, 45 krat pa so bili na odvzemih 4 krvodajalci.Plaketi za 50 krat sta prejela dva krvodajalca in sicer Barba Ivan in Viler Valter, za 60 krat :Barba Franc in Godina Silvio, 70 krat je bil uspešen Celin Anton, 80 krat pa sta nesebično darovala kri Boštjančič Jadran in Škrlj Jože. Vsako leto se v podelitev vključi tudi Zavarovalniška hiša Slovenica iz Kopra, ki nagradi najbolj prizadevnega krvodajalca v tekočem letu. Letošnjo nagrado Slovenice, zlato verižico z obeskom, je prejel Celin Anton iz Kuteževa, ki je 70 krat daroval kri. Nagrado mu je v imenu zavarovalnice podelil gospod Edo Ceglar. Zavarovalnica ima z OZ RK sklenjeno pogodbo, po kateri so vsi krvodajalci nezgodno zavarovani na dan , ko darujejo kri. S takim načinom tudi izraža priznanje darovalcem in stimulira tudi tiste občane,ki se še obotavljajo postati del plemenite družine anonimnih krvodajalcev, ki s svojim dejanjem udejanjajo življenje. Da je srečanje, kljub slabemu vremenu, ki je bilo verjetno tudi vzrok za odsotnost mnogih jubilantov, potekalo v prisrčnem vzdušju, gre zahvala pevkam Aktiva kmečkih žena, županu občine Ilirska Bistrica, Banki Koper, trgovini Tuš in Okrepčevalnici Baša. Nada Čeligoj ’embei 'embei LOKALNA AKCIJSKA DELO CENTRA ZA SOCIALNO SKUPINA ILIRSKA BISTRICA DELO ILIRSKA BISTRICA ZA BOJ PROTI DROGI NA PODROČJU ODVISNOSTI Center za socialno delo deluje na področju odvisnosti v dveh smereh in sicer kurativno in preventivno. Kurativno delovanje se izvaja s socialnimi storitvami, kijih predpisuje zakonodaja. Sem sodi prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom. Sem sodi pomoč pri skrbi in vzgoji za otroke in usposabljanje družine za vsakdanje življenje ter pomoč pri obravnavi nasilja in zlorabe otrok. Celotno strokovno delo centra temelji na dejstvu, da strokovni delavci svoje uporabnike usmerjamo in jim svetujemo glede možnih rešitev, odločitev realizaciji teh pa je vedno na njihovi strani. Preventivno delovanje Centra za socialno delo je zelo skrbno načrtovano in vsebuje tri sklope: -Primarno preventivo, ki obsega delo z zdravo populacijo. Na tem področju smo že v letu 1990 na vseh občinskih osnovnih šolah začeli z izvajanjem. Programa za humanizacijo odnosov, ki trenutno deluje pod okriljem Društva prijateljev mladine. Mladinske delavnice se kot preventivni program ravno tako izvajajo na vseh Osnovnih šolah že od leta 1995. -Sekundarno preventivo, ki se ukvarja z rizičnimi skupinami otrok. Sem sodi ustanovitev dnevnega centra “sonček”, ki otrokom predstavlja delni nadomestek doma. saj otroci zahajajo v skupino vsak dan po pouku in tam ostajajo -Tercialna preventiva predstavlja delo z odvisniki in se izvaja neposredno v prostorih centra za socialno delo, saj zahteva visoko strokovno usposobljenost izvajalcev. Uporabniki so odvisniki, ki so zaradi odvisnosti že zašli v težave. Center za socialno delo je bil tudi pobudnik za ustanovitev LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE in sklicatelj prvega ustanovnega srečanja, kije bilo novembra 1997 ter ustanovitelj SKUPINE STARŠEV ODVISNIKOV, ki se od meseca marca tega leta pod strokovnim vodstvom sestaja enkrat tedensko. Direktorica Miranda VRH, l.r. SKUPINA SVOJCEV OSEB ZASVOJENIH Z NEDOVOLJENIMI DROGAMI, ILIRSKA BISTRICA Lokalna akcijska skupina je organizirana skupina strokovnjakov in posameznikov raznih družbenih skupin, ki ima cilj zmanjšati škodo, ki jo povzroča uživanje drog. V njo naj bi bili vključeni prav vsi strokovnjaki iz lokalne skupnosti, ki lahko kakorkoli pripomorejo k zmanjševanju odvisnosti na lokalnem področju. LAS je posvetovalno telo župana, zato je njena osnovna naloga koordiniranje preventivne dejavnosti na lokalnem nivoju in svetovanje županu o najnujnejših ukrepih, oziroma projektih, ki vodijo k zmanjševanju uživanja drog in zmanjševanju škode zaradi uživanja drog. Najpomembnejše naloge, ki jih opravlja Lokalna akcijska skupina so: -Zagotavljanje preventivnih programov, predvsem v šolah in drugih okoljih, kjer se družijo mladostniki. -Redno izmenjavo izkušenj in znanj med sodelujočimi strokovnjaki v LASD. -Zagotavljanje in spodbujanje izobraževanja staršev in strokovnjakov, ki delajo z otroki in mladostniki. -Nudenje pomoči zasvojencem in ustanavljanjem ustreznih služb, društev ali posameznikov. -Skrb za informiranje in založništvo. Lokalna akcijska skupina je bila v Ilirski Bistrici ustanovljena novembra 1997. Poleg predstavnika lokalne skupnosti so vanjo vključeni še strokovnjaki zdravstva, sociale, šolstva, lekarne, Rdečega križa, Karitas, predstavnik občinskega sveta in mladih, moderatorka skupine staršev odvisnikov ter predstavniki skupine staršev odvisnikov. Od ustanovitve dalje je Lokalna akcijska skupina organizirala nekaj kar nekaj konkretnih projektov in skupnostnih akcij za zmanjševanje škode zaradi odvisnosti in sicer: -Vsako leto sofinanciramo akcijo “Veter v laseh - s športom proti drogi”. -Odzvali smo se vabilu Kulturnega društva “Zgbljena legija”, ki je pripravila zelo odmevno javno tribuno na temo DROGE. -V letu 1999 je bila oblikovana zloženka z naslovom “Kaj moramo vedeti o zlorabi drog in kam po pomoč, ko se soočimo z drogo”, kije bila posredovana v vse osnovne šole, organizacije in gospodinjstva, kakor tudi v bližnje srednje šole v Sežani in Postojni. -V letu 2000 je bila ustanovljena Skupina staršev odvisnikov, ki deluje pod strokovnim vodstvom. V prihodnje pa načrtujemo dodatne kadrovske okrepitve za delovanje na tem področju. -V letu 2000 je bila ustanovljena tudi skupina za individualno obravnavo odvisnikov. Obe skupini delujeta pod vodstvom ga. Tince Vidovič iz Sežane, za izvajanje pa se je v tem obdobju usposobila tudi Martina Javornik, katera naj bi v naslednjih letih prevzela izvajanje teh in sorodnih programov. Od 1. marca 2000 dalje deluje skupina za samopomoč svojcev na Levstikovi ulici št. 5, Ilirska Bistrica, in sicer po principu samopomoči ter občasnega vključevanja zunanje strokovne pomoči. Skupinska obravnava zajema učenje o vrstah drog; učinkih in posledicah drog; bolezni zasvojenosti; tveganju okužb rizičnega vedenja in predoziranjih (over-dose); fazah vedenja staršev, ko v družini pride do zasvojenosti (šok, zanikanje, zagrenjenost in depresija); družinski dinamiki in učinkovitejši, skladni komunikaciji; premagovanju občutkov krivde, jeze, sramu in nelagodja; prepoznavanju in izražanju lastnih čustev; sproščanju. Na skupini lahko dobijo svojci informacije o različnih možnostih zdravljenja zasvojenosti od nedovoljenih drog in dodatni strokovni pomoči, vkolikor le to želijo in potrebujejo (psihiatrija...). Bistveno je razumevanje svojcev, da sodelujejo na skupini za samopomoč zaradi SEBE, da bi pomagali sebi in s tem svoji družini ter širšemu okolju. Izhajamo namreč iz dejstva, da vsak lahko spreminja samo sam sebe, s to spremembo pa lahko prispevamo tudi k spreminjanju širšega okolja. Delo skupine je usmerjeno v iskanje odgovorov kako naprej tukaj in sedaj in ne v iskanje krivde. Vsakdo deluje v vsakem trenutku kot najbolje ve in zna (stremljenje k sreči in ne nesreči), zaradi česar je nesmiselno iskanje krivde in krivcev, ki naj bi bili odgovorni za določene problemske situacije. Lahko smo sooodgovomi (tudi širša družba) za nastanek določenih situacij, vendar je kljub temu vsakdo sam odgovoren za svoje izbire v življenju, zato se mora naučiti sprejemati tudi posledice, ki iz njih izhajajo. Svojci večkrat prevzemajo odgovornost bližnjega nase, s tem pa onemogočajo in odvzamejo možnost rasti tistemu, ki naj bi postal odgovoren in samostojen... Martina Javornik, kr. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ILIRSKA BISTRICA: DESET LET DELOVANJA PROGRAMA “HUMANIZACIJA ODNOSOV MED SPOLOMA” Potreba in pobuda po programu je vzniknila na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica. Socialne delavke so opažale vse več stisk in težav, ki so bile posledica alkoholizma v družini. Opažale so tudi, da so svojci zelo slabo informirani o zasvojenosti in možnosti reševanja tega problema, zato v glavnem niso ukrepali ustrezno. Po desetih letih seje problemu zasvojenosti z alkoholom pridružila zasvojenost mladih z drogami. V našem programu želimo mlade učiti ustrezno reševati življenjske probleme, saj bodo kmalu sami ustvarjali družine in bodo nosilci oblikovanja medsebojnih odnosov. Podobne probleme smo začutili v šoli, zato sem se kot šolska svetovalna delavka takoj odzvala povabilu k sodelovanju. Želela sem prispevati na področju kvalitetne medsebojne komunikacije in pri razmišljanju o možnostih zdrave zabave. Pomembno področje našega programa zavzema tudi vzgoja za zdravo in osrečujočo spolnost, zato smo k sodelovanju povabili delavko Zdravstvenega doma, ki je referentka za vzgojo in preventivo na področju zdravstva. Program “Humanizacija odnosov med spoloma” praznuje desetletnico delovanja. Ustrezna dopolnitev programa so Mladinske delavnice, ki potekajo po vseh osnovnih šolah po podobnem principu. Šolska svetovalna delavka Darinka Deklevu, dipl. soc. delavka, l.r. AMBULANTA ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA V ZVEZI Z ZDRAVLJENJEM ODVISNOSTI 1. Kaj je zdravljenje odvisnosti oz. kako poteka? Za cilj pomoči oz. zdravljenja odvisnih od drog se ne smatra le detoksikacija in življenje brez drog, ampak tudi druge oblike zdravniške pomoči , ki pomagajo zmanjšati možnost okužbe z hepatitisom C, B in HIV (AIDS), predoziranja in druge oblike škode, ki jih povzroča uporaba droge. Za vsakega posameznika je potrebno zbrati primerno obliko zdravljenja in primeren program. Dober je le tisti program, ki upošteva vse tri aspekte odvisnosti, in sicer biološki, psihološki in socijalni aspekt: zdravljenje motnje v funkcioniranju možganov (z zdravili ali brez) - psihoteapija (svetovanje, vedenjska terapija, individualno, skupinsko delo,...) - urejanje socijalnih problemov (služba, šola,...) METADON kot zdravilo za zdravljenje heroinskih odvisnikov se je začel uporabljati v šestdesetih letih našega stoletja. Danes pa je to priznana metoda zdravljenja heroinskih odvisnikov v svetu. Terapija je uspešna, če upoštevamo terapevtska načela. Pri tem je pomembno, da ima terapevtski program čimveč dodatnih programov, ki omogočajo odvisniku vsestransko vključevanje v vsakodnevno življenje in uspešno socialno rehabilitacijo. Širše gledano obstajata dve vrsti substitucijskega (nadomestnega) metadonskega zdravljenja. Najbolj razširjen tip je vzdrževanje, (dolgoročni program) ki traja mesece ali leta in pri katerem je cilj prenehanje jemanja drog in/ali zmanjšanje škode, ter izboljšanje kakovosti življenja. Metadonsko zdravljenje lahko poteka tudi v obliki detoksikacije (kratkoročni program), ta traja dneve ali tedne, ko se metadon v zmanjšajočem odmerku uporablja za lajšanje težav ob prenehanju jemanja opiatov. 2. Zakaj ne moremo sami prenehati jemati droge ? Dolgotrajna uporaba drog povzroči spremembe možganskih funkcij, ki trajajo še dolgo po tem ko posameznik preneha z jemanjem droge. Tiste spremembe v možganih, ki so nastale zaradi delovanja drog se lahko odražajo s številnimi spremembami vedenja, kot je neobvladljiva zelja po uporabi droge v vse večjih odmerkih in vse bolj pogosto, kljub resnim telesnim in psihičnim stranskim učinkom, kar je prav za prav lastnost značilna za definicijo odvisnosti. 3. Kako učinkovito je zdravljenje odvisnosti? - tako kot je učinkovito zdravljenje drugih kroničnih bolezni kot je sladkorna bolezen, visok krvni tlak, astma, ... 4. Kako dolgo običajno traja zdravljenje odvisnosti? Uspešnost zdravljenja je odvisna tudi od ustreznega trajanja zdravljenja Posameznik napreduje v zdravljenju odvisnosti različno hitro, tako da je nemogoče napovedati dolžino trajanja zdravljenja. Generalno, za bolnišnično oz. stacionarno, kakor tudi za ambulantno zdravljenje velja da če traja manj kot 90 dni uspeh je minimalen, ali ga sploh ni tako daje pogosto potrebno pomembno daljše trajanje zdravljenja. Za metadonski vzdrževalni program 12- mesečno zdravljenje je minimum, za posameznike je bolj koristno če vzdrževalno zdravljenje traja tudi leta. 5. Kaj pomaga ljudem da ostanejo v procesu zdravljenja? Ali bo oseba ostala v procesu zdravljenja je odvisno od osebe same, kakor tudi od programa. 6. Ali je uporaba zdravila kot je metadon enostavna zamenjava odvisnosti od ene droge z drugo? ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA: ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD NEDOVOLJENIH DROG AMBULANTA ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG Svetovna zdravstvena organizacija je odvisnosti od drog priznala status bolezni. Iz tega izhaja tudi pravica do pomoči, oz. zdravljenja. Strokovnjaki ocenjujejo, da pomoč v zdravstvu poišče od 5 do največ 20 % vseh uživalcev nedovoljenih drog. Po podatkih Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Kopru ki deluje od leta 1991, je iz občine Ilirska Bistricaje do 30.06.1998 v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Kopru iskalo pomoč skupno 24 oseb. Večji delež le - teh oseb nadaljuje, od leta 1997 dalje, vsakodnevno zdravljenje v naši Ambulanti za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica, kamor seje doslej, zaradi problemov z drogo zateklo kar 59 oseb. V Ambulanti za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica sedaj potekata vzporedno dva programa in sicer Metadonski vzdrževalni program in Program preprečevanja oz. zdravljenja odvisnosti brez uporabe zdravil kot je metadon. V Urgentni ambulanti zdravstvenega doma poteka tudi izmenjava igel-brizg. Tam lahko vsak uporabnik kadarkoli, do 22 ure zvečer, prinese uporabljene brizgalke (kar je zaželjeno) in jih brezplačno in anonimno zamenja za nove. Stiki z zdravstvenim osebjem so zaupni. Tudi mladostnik ki se zateče k nam za pomoč ali nasvet lahko računa, da o le-tem obisku ne bomo obvestili starše, če se z njim drugače ne dogovorimo. Brez pristanka mladostnika starejšega od 15 let ne bomo naredili preiskavo urina na prisotnost mamil, če urin prinesejo svojci. V metadonski vzdrževalni program se lahko vključijo le osebe starejše od 18 let, mlajši pa le izjemno. Sodelovanje staršev v zdravljenju je zaželjeno, vendar jih vključimo le v dogovoru z odvisnikom. Prve informacije in nasvete dobite lahko pri medicinski sestri vsak delavnik od 12.30 do 13.30 ure. Urnik zdravnika je: ponedeljek od 19.30 do 20.30 ure, torek in četrtek od 14.00 do 15.30 ure oz. po dogovoru tudi v drugačnem času. Ivan KA UZLARIČ, dr. med., spec. šolske medicine in spec. pediater Ce se uporablja za vzdrževalno zdravljenje odvisnosti, metadon ni nadomestilo za heroin. Ko si človek injicira heroin le-ta hitro potuje po krvi v možgane. Enako hitro pride heroin v možgane, če se ga kadi. Učinek je takojšen - pacient je v takoimenovanem flešu -kratkotrajnem obdobju evforije -značilno izredno lepega počutja, ki se konča s slabim počutjem ter hrepenenjem, veliko željo po novemu odmerku droge, le da bi ponovno. prišel v stanje evforije. Cikli evforije, slabega počutja in hrepenenja se izmenjujejo nekoliko krat v enemu dnevu -oseba se zato nenehno ukvarja z nabavo heroina. Metadon prične učinkovati bolj počasi, Učinek traja okoli 24 ur, če se ga jemlje vsak dan. Oseba ne čuti nobenega fleša, ne evforije, normalno funkcionira, sposobna je za vsako delo, učenje, skratka - za normalno življenje. Če oseba metadon jemlje po svoje in/ali si ga kupuje na črnem trgu, metadon ni več zdravilo, ampak droga, s čimer tudi krši zakon. 7. Kakšna je vloga pravosodnega sistema pri zdravljenju odvisnosti ? Posameznik ki vstopi v program zdravljenja pod prisilo pravosodnih organov ima enaki uspeh zdravljenja kot tisti, ki pristopi k zdravljenju prostovoljno. 8. Kako pomaga zdravljenje odvisnosti zmanjševati število obolelih od AIDS - a, hepatitisa in ostalih nalezljivih bolezni? Zdravljenje odvisnosti je eden od ukrepov za zmanjševanje števila obolelih za nalezljivimi boleznimi. Med uporabniki drog, predvsem tistimi ki si drogo injicirajo je nevarnost okužb s pvzročitelji znanih nalezljivih bolezni izredno povečana. Poleg Hepatitisa B, C in AIDS - a povečano je tveganje in obolevnost za tuberkulozo in spolno prenosljivimi boleznimi. Souporaba igel-brizg med uživalci drog v Sloveniji je velika, uporaba kondomov še zelo nizka! 9. Ali se zdravljenje odvisnosti finančno splača? Zdravljenje bolezni in urejanje socialnih problemov, ki jih povzroča uživanje drog, j e veliko dražje, kot je zdravljenje odvisnosti. Ivan KAUZLARIC, dr. med., spec. šolske medicine in spec. pediater, l.r. I o S5 *§ 3 9 >embet Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, kije naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah In trgovinah z zdravo hrano. ure ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Posebej za Vas: V DECEMBRU CELOTEN PROGRAM ADDIDAS 10% POPUSTA! OBIŠČITE NAS NA NAŠI SPLETNI STRANI na www\\htcsport.sepec.si PRODAJA IN DOSTAVA KURILNEGA OUA C--J 53 ČELHAR Neverke 2d, 6256 Košana tel. 05/75-32-040, tel. 05/75-30-089 Zagotavljamo hitro dostavo in ugodno ceno! Preverile- pokličite! ZA VOZILA CLIO IN TWINGO RENAULT AVTOHISA Smrdelj Valter sp 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 120.000 SIT POPUSTA m * zimske gume za vsa vozila >5 I INDIVIDUALNA OBRAVNAVA OSEB, KI IMAJO TEŽAVE, POVEZANE Z UPORABO NEDOVOLJENIH DROG Pri individualnem deluje zelo pomembno zavedanje, da smo si ljudje med seboj zelo različni, zaradi cesarje potrebna čimbolj raznolika ponudba programov oz. obravnav, kjer lahko pomoč poiščejo posamezniki, v skladu s svojimi potrebami in pripravljenostjo vključitve. To pomeni, da ne obstaja najboljši in edini program pomoči, ki bi bil univerzalen, zato tudi ne obstajajo vnaprej določeni “recepti”, ki bi jih lahko posplošili. Nemogoče je stvari generalizirati, saj moramo s posamezniki vedno znova priti do definicije problemske situacije, ki je za posameznika moteča, nezaželjena in jo kot tako želi razrešiti. Pri tem j e potrebno pripraviti individualni plan nadaljnega sodelovanja. Namen socialnega dela na področju zasvojenosti je socialna integracija obravnavanih oseb, pri čemer je delo usmerjeno na večanje možnosti izbir posameznika. Pri individualni obravnavi je pomembno, da delamo predvsem skupaj s posameznikom (z njim), strokovna ravnanja pa so prilagojena fazam spremembe, v kateri se posameznik nahaja, oz. je sodelovanje odvisno od prijavnega problema (npr. iskanje informacije za brezplačno pravno pomoč, pomoč pri pisanju prošnje za zaposlitev itd.). Vkolikor so v obravnavo vključeni tudi starši, so možnosti za uspešno reševanje problema zasvojenosti v družini večje. Martina Javornik, l.r. MLADINSKE DELAVNICE v okviru Center za socialno delo Ilirska Bistrica Projekt Mladinske delavnice deluje v okviru Društva za preventivno delo. To je nevladna organizacija, ki skrbi za funkcioniranje Mreže Mladinskih Delavnic v katero so vključeni vsi izvajalci oziroma Centri za socialno delo. Izvajalci programa so Centri za socialno delo, ki s pomočjo javnih delavcev in prostovoljcev izvajajo program v svoji lokalni skupnosti. V ilirsko bistriški občini se ta program izvaja od leta 1995. Programje namenjen adolescentom zgodnjega obdobja (13 dol5 let). Delo poteka v obliki delavnic, kjer vsi udeleženi aktivno sodelujemo. Predvsem vzpodbujamo mlade do pozitivne naravnanosti do svojega zdravja, zdravih življenjskih stilov, tolerance, medsebojnega spoštovanja in pomoči, prednost dajemo spremembi in nestereotipnemu vrednotenju življenskih ciljev. Vzpodbujamo jih k temu, da sprejmejo odgovornost za svoje lastno življenje, se oprejo na lastne moči in pogum biti avtentičen in edinstven! Katja Prosen Boštjančič, prof.soc.ped, Lr. DELOVANJE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA V SPODBUJANJU MLADIH ZA ZDRAVO MLADOST Temelj dejavnosti sloni na dejavnosti mladih, ki delujejo v obliki krožkov na osnovnih šolah. Sicer pa OZRK v svojih programih za kvalitetno zapolnjevanje prostega časa prepleta spoznavanje zasvojenosti, posledic. Temelj pa je predvsem krepitev odločnosti reči NE! Vsako leto smo z likovno delavnico sodelovali v projektu “Veter v laseh”. Sodelujemo v skupini izvajalcev “Humanizacija odnosov” z delavnico o zasvojenostih in AIDS. Za letošnji preventivni teden smo razpisali likovni natečaj z naslovom: “Droge, ne hvala!” ter literarni natečaj za prispevke z naslovom “Življenje je cool”. Tradicionalna dejavnost je tudi stojnica ob 1 .decembra - Svetovnem dnevu AIDS-a, kjer z različnimi zdravstveno vzgojnimi materiali opozarjamo na nevarnosti, kijih prinaša s seboj zasvojenost. sekretarka OORKIlirska Bistrica Nada Čeligoj, Lr. MALI OGLASI Dve zazidljivi parceli velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2 v Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam. Tel. 041/449-668. Kupim staro hišo ali zazidljivo parcelo v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel. 05/ 71-45-650. Če morate urejati pravne zadeve na področju Reke ali drugje v Hrvaški, se lahko obrnete na pisarno: odvetnik Alien Khan, Rijeka, Školjič 2, tel +385 (0)51/33-95-91. Stranke sprejemamo v torek in četrtek med 17. in 19. uro, druge dni po dogovoru. Ilirska Bistrica, 1. december 2000 št. 6 SnEŽN I K URADNE OBJAVE VSEBINA ODLOK 1 o rebalansu 2 proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2000 PRAVILNIK 2 o dopolnitvah in spremembah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/1999 in 1/2000) ODLOK 3 o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št 3/ 93) SKLEP 3 o vrednosti točke pri nadomestilu za porabo stavbnih zemljišč SKLEP 4 o ukinitvi zemljišča v splošni rabi ODLOK 4 o zazidalnem načrtu za cono Pl-1 v Ilirski Bistrici -1. faza parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi ODLOK 11 o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi delovnih teles ODLOK 12 o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Ilirska Bistrica ODLOK 14 o merilih za določanje dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Ilirska Bistrica SKLEP 16 o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za cono Pl-2 v Ilirski Bistrici - II. faza __________ Na podlagi Zakona o financiranju občin ( Ur.list RS št.80/94 in 56/98), Zakona o javnih financah (Ur.list RS št.79/99), Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93, 57/94, 14/95, 26/97 in 70/97,10/98,74/98) in 16.člena Statuta Občine II.Bistrica (Ur.objave št. 18/95) je občinski svet Občine Il.Bistrica na prvem nadaljevanju 17.redne seje dne 23.11.2000 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE IL. BISTRICA ZA LETO 2000 1. č 1 e n N Odloku o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2000 (Ur.objave Snežnika št.2 z dne 31.3.2000) in Odloku o rebalansu proračuna občine Il.Bistrica za leto 2000 (Uradne objave Snežnika št.4 z dne 5.10.2000) se 2.člen spremeni tako, da glasi: Proračun občine Ilirska Bistrica za leto 2000 sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. v sit A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Skupaj prihodki 1.465.456.576 II. Skupaj odhodki 1.915.320.259 III. Proračunski primanjkljaj -449.863.683 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. Prejeta vračila danih posojil 4.238.000 V. Dana posojila VI. Prejeta minus dana posojila 4.238.000 C. RAČUN FINANCIRANJA VIL Zadolževanje proračuna VIII. Odplačevanje dolgov 14.515.400 IX. Neto zadolževanje -14.515.400 Pregled prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja je sestavni del odloka (tabela št. 01503-0001/99-10-2). Proračunski primanjkljaj v višini 449.863.683 sit (zap.A), zmanjšan za prejeta vračila danih posojil v višini 4.238.000 sit (zap.B) in povečan za odplačilo dolgov (zap.C) znaša 460.141.083 sit in se pokriva iz presežka prihodkov preteklega leta. 2. č 1 e n Za 17.členom se doda 18.člen, ki glasi: Neporabljena sredstva za naloge, ki se nadaljujejo v naslednje leto oz.se bodo izvajale v naslednjem letu, se koristijo v letu 2001. 3. č 1 e n Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu “Snežnik”, uporablja pa se od 1.januarja 2000. Številka: 01503-0001/99-10-2 Datum: 23.11.2000 Podžupan: Vitomir Dekleva, ekon., l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95,18/97,30/98 in Ur. LRS, št. 31/99) ter v skladu s lOO.b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95,26/97,70/97,10/98,74/98 in 70/2000) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na svoji 17. redni seji, dne 21.11.2000 sprejel: PRAVILNIK o dopolnitvah in spremembah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/1999 in 1/2000) 1. člen V Pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/1999 in št. 1/2000 - dopolnitev in sprememba) se spremeni in dopolni prvi odstavek 6. člena, tako da pravilno glasi: Plača oz. del plače podžupana se oblikuje na osnovi plače župana določene za poklicno opravljanje funkcije, v skladu s kriteriji in merili določenimi v tem členu: - za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po pooblastilu, povprečno dve uri na dan 12% plače župana - za udeležbo na redni seji občinskega sveta 5% plače župana - za udeležbo na nadaljevanju seje občinskega sveta 2% plače župana - za vodenje seje občinskega sveta 1,5% plače župana - za udeležbo na seji delovnega telesa 3% plače župana - za vodenje seje delovnega telesa 1 % plače župana - za dodatno posebno nalogo po pooblastilu župana do 5% plače župana - del plače za posamezni mesec (stalni mesečni dodatek) za opravljanje funkcije člana občinskega sveta 5% plače župana 2. člen Spremeni se 7. člen, tako da pravilno glasi: 7. člen Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15% plače župana, določene za poklicno opravljanje funkcije. V okvim tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni mesec, glede na delo, ki gaje opravil, in sicer: - za udeležbo na redni seji občinskega sveta 5% - za udeležbo na nadaljevanju seje občinskega sveta 2% - za udeležbo na seji delovnega telesa 3% - za vodenje seje delovnega telesa 1% - del plače za posamezni mesec (stalni mesečni dodatek) za opravljanje funkcije člana občinskega sveta 5% Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. Član občinskega sveta je upravičen do sorazmernega dela izplačila glede na prisotnost na seji, vendar mora biti na seji prisoten najmanj polovico seje. 3. člen V prvem odstavku 10. člena se 1,5% nadomesti s 3%. Zadnji, tretji odstavek 10. člena se črta. 4. člen V 11. členu se: - v prvi alineji 1. točke drugega odstavka 5% nadomesti s 8,5% - v drugi alineji 1. točke drugega odstavka 3,5% nadomesti s 6% - v 2. točki drugega odstavka se 3% nadomesti s 5%. 5. člen Plače oz. del plač podžupana, članov občinskega sveta, nagrade članov delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in nagrade predsednika ter članov nadzornega odbora občine, se oblikujejo v skladu s kriteriji in merili določenimi s temi dopolnitvami in spremembami od 1.1.2000 dalje in se opravi ustrezen poračun. 6. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah v glasilu Snežnik. Številka: 143-9/99-21 Datum: 21.11.2000 Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r. OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET Na podlagi 9., 11. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (UL RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95, 18/97, 30/98 in UL RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica dne 21.11.2000 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA (Uradne objave, št 3/93) 1. člen Spremeni se prva alinea 1. točke 3. člena, ki se odslej glasi: - historično jedro, katerega območje se spremeni tako, da se območje historičnega jedra, ki poteka ob Cankarjevi ulici zaključi pri par. št. 1829; priključi na Trg Maršala Tita pare. št. 1095/31 in poteka ob meji ceste ter se pri stiku pare. št. 1096/2 in 1685 priključi območju historičnega jedra: območje urbanističnega spomenika (v.r. II). 2. člen V prvem odstavku 5. člena odloka se besedo »arhitektonski« nadomesti z besedo »arhitekturni ter se doda nova 15. točka, in sicer: 15. Gornja Bitnja - Tum Radlšek (v.r. II). 3. člen V 6. členu se dodata nova 6. točka, in sicer: 6. Knežak - domačija št. 103, 4. člen Odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Na podlagi 1. in 3. odstavka 41. člena in VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS,št. 18/84) Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Ur. list SRS, št. 19/86), Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave, št. 14/93) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica, je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 17 seji dne 28.11.2000 sprejel naslednji SKLEP i. Vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Il.Bistrica se za leto 2001 poveča za vrednost porasta cen življenjskih potrebščin v obdobju oktober 2000 -oktober 1999. II. Vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini II. Bistrica znaša v letu 2001: - za fizične osebe 0,32741 Sit, - za pravne osebe 0,13091 Sit. III. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. 1. 2001. Številka: 462-23/97-230 Datum: 29.11.2000 Podžupan Občine Ilirska Bistrica: Vitomir DEKLEVA, ekon. Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r Številka: 66000-1/00-240 Ilirska Bistrica, 21.11.2000 Podžupan Vitomir Dekleva, ekon., l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98 in UL RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na seji dne 28.11.2000 sprejel SKLEP o ukinitvi zemljišča v splošni rabi i. Del parcele št. 1095/31, vpisane v seznamu I. k.o. Ilirska Bistrica kot javno dobro, preneha biti javno dobro in se vknjiži kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Občina Ilirska Bistrica. II. Po izvedeni delitvi se parcela pripoji k pare. št. 1791, k.o. Ilirska Bistrica, vknjižena kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Občina Ilirska Bistrica. III. Sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica. Številka: 46401-2/00-230 Datum: 28.11.2000 Podžupan Vitomir Dekleva, ekon.J.r. Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97) in 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju 17. seje, dne 28.11.2000 sprejel ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA CONO Pl-1 V ILIRSKI BISTRICI - I. FAZA PARKIRIŠČE TOVORNIH VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNE SNOVI I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za cono Pl-1 v Ilirski Bistrici -1. faza parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi (v nadaljevanju ZN), ki gaje izdelal area - LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, Kraška ulica 2, 1380 Cerknica, pod številko 90/XI-100. 2. člen ZN je izdelan v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave PN, št. 30/ 87 in 36/90) in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave PN, št. 30/87) (Uradni list RS, št. 7/99). 3. člen ZN vsebuje: I. Uvodne določbe II. Območje obdelave III. Funkcije območja s pogoji izrabe IV. Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje V. Pogoji prometnega urejanja VI. Pogoji komunalnega urejanja VII. Pogoji varovanja in izboljšanja okolja VIII. Obveznosti investitorjev IX. Končne določbe. 4. člen Sestavni del odloka so grafične priloge: - Izsek iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica Prostorske planske celote Namenska raba prostora M 1:5000 - Prikaz obravnavanega območja M 1:5000 - Geodetski načrt Posnetek obstoječega stanja - situacija M 1:1000 - Meja obravnavanega območja M 1:1000 - Programske usmeritve M 1:1000 - Ureditvena situacija M 1:500 - Namenska raba M 1:1000 - Geodetsko - zazidalna situacija M 1:500 - Hortikulturne ureditve M 1:500 - Prometne rešitve M 1:500 - Zbirna karta komunalnih naprav M 1:500 II. OBSEG OBMOČJA 5. člen Območje leži na severozahodnem robu mesta Ilirska Bistrica ob vstopu v industrijski del. Območje se nahaja znotraj urbanistične zasnove Ilirska Bistrica. Obravnavana cona je nadaljevanje industrijskega območja Lesonit, med reko Reko, potokom Tmovšek in Ulico Nikola Tesla. 6. člen Območje ZN je zaključen kompleks danes prostih površin ob cesti, ki na zahodni strani železniške proge povezuje Ilirsko Bistrico z glavno republiško cesto in obsega naslednje parcele: 920/1, 920/2, 920/4, 920/5, 920/6, 921/1, 921/2, 930/2, 930/3 in del 1960 (pot) vse k.o. Trnovo ter navezava na cesto pare. št. 2260 k.o. Trnovo, ki ni v območju urejanja, je pa tangirana zaradi priključka območja urejanja na to cesto. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE 7. člen Osnovna namembnost območja je plansko opredeljena kot območje proizvodno - skladiščnih dejavnosti s spremljajočimi funkcijami. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na 32. seji dne 30.07.1997 sprejel sklep, s katerim se del območja nameni za parkirišče tovornih vozil. 8. člen Območje Pl-1 je skoraj enovito in ga sestavljajo funkcionalni sklopi, ki tvorijo zaokrožen kompleks. Kompleks je razdeljen na štiri dele. Delitev na morfološke in funkcionalne sklope: V grafičnem delu so označene lokacije objektov, manipulativnih, urejenih parkirnih in prostih površin z osnovnimi komunikacijami in infrastrukturnim skeletom območja. Vrste posegov v prostor Osnovna namembnost območja je parkirna ploščad. V okviru ploščadi pa je možno urediti parkirna mesta za tovorna vozila različnega namena in velikosti, ki ga z oznakami fleksibilno prilagajamo glede na trenutne potrebe tako, daje znotraj območja in ne ruši ureditve celote. V dokumentu so označene lokacije želene ureditve. Smiselna dopolnitev dejavnosti je izgradnja objekta za avtomehanično delavnico s spremljajočim programom. 9. člen V obravnavanih funkcionalnih sklopih so dovoljeni naslednji posegi, v kolikor v tem odloku ni drugače določeno: - redno vzdrževanje, - adaptacije, - spremembe namembnosti v programskih okvirih, - gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture, - postavitev ograj, delilnih in opornih zidov in barier, urejevanje parkovno oblikovanih zelenih površin in krajinskih ločnic, postavitev začasnih objektov za namen osnovne dejavnosti. 10. člen Spremembe funkcije posameznih delov območja so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja. Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje. Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje (zrak, tla, površinske in podzemne vode, krajinsko sliko) in prostorje potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdajo lokacijskega dovoljenja. V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter PLANSKA CELOTA funkcionalni sklop LOKACIJA NAMENSKA RABA Pl-l-AM območje ob vhodu v kompleks na južni strani izgradnja avtomehanične delavnice s južni del spremljajočimi prostori in parkiriščem za osebna vozila Pl-l-PC osrednji del območje v osrednjem delu parkirnega platoja parkirišče za cisterne (prazne, občasno polne) Pl-l-PT severni del zaledno območje - severno območje parkirišče za tovorna vozila Pl-l-K krajina severni zaključek severno ob potoku odprt prostor - prvotna raba preureditev večjih površin (urbanistično mnenje ali zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presojo vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, predhodne pogoje soglasodajalcev, itd.). 11. člen Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. 12. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za osnovno dejavnost območja, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta izda upravni organ. V dovoljenju mora biti opredeljeno, do kdaj je začasen objekt lahko postavljen, kdo gaje dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku. Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, brisoleji in zunanje svetilke, morajo biti oblikovno poenoteni in skladni s celotno podobo območja. 13. člen Večja znamenja in infonnativne oznake naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah tako, da niso motilna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa, manipulacije in vzdrževanja komunalnih naprav. 14. člen Območje je fizično zavarovano. Dostopi, dovozi ter navezava na javno cestno omrežje in intervencijski izhodi so razvidni v grafičnih prilogah. Hortikulturne ureditve 15. člen Dosedanja, primarna raba območja so travniške površine v odprtem prostoru. Sprememba območja v urbano funkcijo zahteva tudi hortikulturno ureditev, ki sledi značaju območja in predstavlja logičen prehod v raščen teren v zaledje, v katerega se vpenja. Zaradi izpostavljene lege, so v grafičnem delu označene lokacije predpisane zasaditve z visokimi in srednje visokimi avtohtonimi drevesi ter površine, ki se sanirajo z vegetacijskim pokrovom. Vse zelene površine je potrebno ves čas vzdrževati in jih po potrebi obnavljati. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE 16. člen Povezave med posameznimi deli območja ter napajanje vseh objektov omogoča načrtovan sistem notranjih cest, poti in manipulacijskih ploščadi, ki sledi osnovnemu programu in danostim prostora. 17. člen Območje je določeno z obrobno parcelacijo. Notranja delitev območja je v treh delih, kjer se osnovna dejavnost (parkirišče in območje avtomehanične delavnice) fizično ogradi in oddvoji od površin, ki ostanejo v prvotni rabi. Notranja parcelacija znotraj fizične (žične) ograje ni predvidena, ker je programsko zaključen kompleks z enim uporabnikom prostora, ki si mora na celotni površini pridobiti lastninsko pravico. 18. člen Posamezne lokacije objektov, ploščadi in ureditev znotraj kompleksa zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov ali površin. Za realizacijo predvidenih posegov ni potrebno odstraniti nobenega obstoječega objekta, prilagoditi pa je potrebno obodno ograjo in uvoz iz obstoječe ceste. A. OBMOČJE AVTOMEHANIČNE DELAVNICE 19. člen - novogradnja (P 1-1 - AM) Nov objekt je industrijska hala grajena v rastru. Predviden program v objektu je : menjava olja, menjava gum, vzdrževanje vozil, skladiščenje, upravni in sanitarni prostori zaposlenih. Ob objektu na zahodni strani je urejena ploščad za pranje vozil. Na vzhodni strani je na manipulativno ploščad pred avtomehanično delavnico vezano pripadajoče parkirišče za osebna vozila. OBJEKT 1: namen: tlorisni obseg: vertikalen gabarit: streha: fasada: OBJEKT 2: namen: tlorisni obseg: vertikalen gabarit: ureditev: OBJEKT 3: namen:, tlorisni obseg: vertikalen gabarit: ureditev: delavnica; 4 x 6,0 m x 20,0 m (24,0 x 20,0 m); visoko pritličen, venec na višini cca 6,00 m; nizka dvokapnica; prilagojena namembnosti objekta ter oblikovanju kompleksa kot celote; parkirišče za osebna vozila; 5x6 PM v petih nizih s cestnim priključkom na tranzitno komunikacijo območja; eno-nivojski, vezan na manipulativni plato; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote; plato za zunanje pranje vozil; 4,50x16,0 m; enonivojski - vkomponiran na servisni plato na severni strani avtomehanične delavnice; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote; B. OBMOČJE PARKIRIŠČA ZA CISTERNE 20. člen - novogradnja (Pl-1 - PC) Nov objekt je ureditev platoja za namen parkiranja cistern. OBJEKT 4: namen: tlorisni gabarit: vertikalen gabarit: ureditev: parkirni plato za parkiranje cistern; 11 PM; 11 x 3,5 m x 18,0 m; enonivojski - priključen na tranzitno cesto območja; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote; OBJEKT 5: namen: tlorisni obseg: vertikalen gabarit: ureditev: parkirni plato za parkiranje polnih cistern; 4 PM; 4 x 3,5m x 18,0 m; enonivojski - priključen na dovozne notranje poti z lovilno skledo in zadrževalnim bazenom; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote. C. OBMOČJE PARKIRIŠČE ZA TOVORNA VOZILA 21. člen - novogradnja (Pl-1 PT) Nov objekt j e ureditev platoja za namen parkiranja tovornih vozil in interna črpalka za gorivo s podzemnim rezervoarjem prostornine do 30.000 1. OBJEKT 6: namen: tlorisni gabarit: vertikalen gabarit: ureditev: parkirni plato za parkiranje tovornih vozil; 13 + 13 PM; 13 x 3,5 m x 18,0 m 13 x 3,5 m x 18,0 m; enonivojski - priključen na dovozne notranje poti povezano na skupno interno cesto ter intervencijskim izvozom; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote. OBJEKT 7: namen: tlorisni gabarit: vertikalni gabarit: ureditev: interna črpalka za gorivo z rezervoarjem; minimalna nadstrešnica nad črpalko; do 2,0 m; rezervoar vkopan, črpalka pokrita z nadstrešnico. D. OBMOČJE PRVOTNE RABE 22. člen - odprt prostor - krajina (Pl-1 - K) Območje se na severni strani zaključuje s funkcionalnim sklopom, ki ostane v prvotni rabi in ohranja krajino ob vodotoku z obvodno vegetacijo. V tem delu se uredi oziroma prestavi peš pot za dostop do zalednih zemljišč. Del obstoječe poti se zaradi ureditve parkirišč prestavi. Na tem območju se postavi nova transformatorska postaja, do katere se zgradi priključni daljnovod. Na sevemo-zahodnem robu obravnavanega območja, ki meji na reko Reko, je vplivno območje naravne dediščine, v katerem ni posegov gradnje ali urejanja. V. POGOJI PROMETNEGA UREJANJA 23. člen Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorski danosti območja. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po notranjem cestnem sistemu dvosmernih cest. Dostop v cono je urejen preko priključka na Ulico Nikola Tesla, ki je lociran ob južnem robu območja urejanja. Uvoz v območje parkirišča pa je lociran med avtomehanično delavnico in parkiriščem za osebna vozila. 24. člen Za potrebe funkcioniranja kompleksa in nemotenega prometa po lokalni povezovalni cesti je predvidena delna rekonstrukcija Ulice Nikola Tesla z izvedbo “T” križišča z razvrstilnim in zavijalnim pasom. Novo križišče se nadaljuje v napajalno cesto s priključkom novega območja ter omogoča dostop tudi na zaledne površine, ki v prvi fazi ZN ostanejo v prvotni rabi. Predvideno navezovanje kompleksa z rekonstrukcijo uvoznega križišča ne ovira izvedbe razbremenilne ceste za mesto Ilirska Bistrica, kije opredeljena v idejnem projektu št. 1248,junij 1969, ki gaje izdelal PA-Ljubljana. 25. člen Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah. Na severni strani je predviden dodatni izvoz ali uvoz za potrebe intervencijskih vozil. Ta uvoz je direktno povezan na lokalno cesto. 26. člen Peš promet v območju je minimalen in je urejen skladno s funkcionalno zasnovo celotnega območja po vseh prometnih površinah. VI. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA 27. člen Na območju ZN se izvedejo vse potrebne komunalne ureditve za nemoteno funkcioniranje programa območja in rekonstrukcija tistih komunalnih vodov in naprav ter prometnega omrežja, ki so določeni s tekočimi veljavnimi planskimi dokumenti občine Ilirska Bistrica in veljavnimi predpisi. 28. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje v obsegu, ki ga zahteva posamezna raba. Minimalna komunalna oprema za parkirne površine obsega odvodnjavanje vseh ploščadi ali utrejnih površin ter osvetlitev območja. Minimalna komunalna oprema za območje avtomehanične delavnice pa obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, odvodnjavanje fekalnih in meteornih vod in omrežje zvez. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in obrambno zaščitnimi zahtevami (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti, itd.). 29. člen Vodovodno omrežje Ob območju urejanja poteka vodovod v smeri naselja Topole. Vsi novozgrajeni objekti v sklopi avtomehanične delavnice, ki koristijo pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje. Priključitev novozgrajenih objektov na vodovodno omrežje bo možno po izgradnji napajalnega vodovoda za Brkine - II. faza ter po obnovi vodovoda za naselje Topole. Z dopolnitvijo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja v območju urejanja, se nato, pod pogoji upravljavca priključi na javni vodovod. Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno zagotoviti še predviden sistem nadzemnih hidrantov, kot je označeno v grafičnih prilogah. 30. člen Kanalizacijsko omrežje Za celotno industrijsko cono med železniško progo in reko Reko je predviden ločen sistem kanalizacije. Na kanalizacijsko omrežje se lahko priključi le fekalne odplake ter onesnažene tehnološke odplake, ki morajo zadoščati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motoma vozila (Uradni list RS, št. 10/99). Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Predvideno je ločeno odvajanje odpadnih vod iz virov onesnaženja od padavinskih vod iz utrjenih površin. Fekalna kanalizacija iz avtomehanične delavnice se priključi na kanalizacijski kolektor, ki poteka v severnem delu območja in zahodno ob območju. Vsa fekalna kanalizacija mora biti izvedena v vodonepropustni izvedbi. Odplake iz nepropustno utrjenega platoja za pranje vozil se vključi v zaprt krogotok, ker se pričakuje občasno večja poraba od 5 m3 vode. Tehnologija čiščenja vode za pranje vozil se vgradi v fazi, ko se dnevna poraba poveča nad predpisano (5 m3 ali 200 tovornih vozil mesečno). Usedline iz zaprtega krogotoka se tretirajo skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. 31. člen Meteorne vode iz strešin je možno speljati preko peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode z utrjenih površin, prometnih površin in platojev je potrebno speljati v ponikovalnico preko lovilcev olj in maščob. V meteorne odvodnike in v ponikovalnice se lahko spušča le čista meteorna voda. Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete. Objekt, prostori in platoji, v katerih se bodo skladiščili ali vršili pretakanje naftnih derivatov in drugih podobnih nevarnih snovi (akumulatorji, mazila in impregnacijska sredstva, hidravlična olja) je potrebno urediti tako, daje onemogočen izliv slednjih v podtalije. Za zunanje rezervoarje goriva j e potrebno izvesti lovilne posode za primer razlitja in izdelati poslovnik v primem razlitja. Ker se na območju odvija dejavnost z nevarnimi in škodljivimi snovmi, je potrebno izdelati intervencijski plan ukrepanja v primem ekološke nesreče. 32. člen Oskrba z električno energijo Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in zasnovo elektroenergetskega omrežja za to področje. Napajanje conePl-1 z električno energijo bo možno z izgradnjo priključnega 20 kV daljnovoda na 20 kV daljnovod RTF Ilirska Bistrica - Prem, ki poteka po dragem bregu reke Reke, nove transformatorske postaje 20/0,4 kV in ustreznega nizkonapetostnega omrežja. Lokacija nove TP je predvidena v obravnavanem območju in je razvidna iz grafičnih prilog. Osrednje komunikacije, platoje in parkirišča znotraj območja j e nujno osvetliti z zunanjo razsvetljavo. 33. člen Telekomunikacijsko omrežje Na obravnavanem območju ni obstoječega telefonskega omrežja. Na osnovi potreb po telefonskih priključkih se dopolni telefonsko omrežje. Priključno mesto na telefonsko omrežje je novo predvidena telefonska centrala na lokaciji OIC Trnovo. Napajanje predvidenih objektov se uredi skladno z zahtevami uporabnika in priključi na javno omrežje skladno s pogoji in možnostmi upravljavca telefonskega omrežja. 34. člen Plinsko omrežje Celotno območje ni plinificirano in ni vključeno v mestno plinovodno omrežje, zato izvedba posegov predvidenih s tem ZN ne posega v trase plinovodnega omrežja. Energent, ki se bo uporabljal za ogrevanje in pripravo sanitarne vode bo lahko kurilno olje. Cisterna za kurilno olje bo locirana na zahodni strani avtomehanične delavnice. 35. člen Ravnanje z odpadki Zbiranje komunalnih odpadkov je urejeno skladno s funkcionalno zasnovo območja v internem smislu in odvoz se vrši, kot je predvideno za celotno mesto Ilirska Bistrica. Vsi uporabniki odvoza so se dolžni ravnati v skladu z Odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 13/92). Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskimi vozili za odvoz odpadkov. Plato, na katerem se nahaja posoda za odpadke mora biti nezdrsno tlakovan brez možnosti odtekanja ali izcejanja vode v podtalije. Plato mora biti osvetljen. Usedline iz zaprtega krogotoka pri pranju vozil se odlagajo in odstranijo iz obravnavanega območja skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Odstranjevanje izločenih trdih snovi, mineralnih olj in drugih lahkih snovi iz usedlin se očisti na način, kot ga predvideva 9. točka 11. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motoma vozila (Ur. list RS, št. 10/99). VIL POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJA OKOLJA 36. člen Naravna in kulturna dediščina V območju ZN ni evidentiranih objektov in površin, ki naj bi se varovali kot naravna in kulturna dediščina. Sevemo-zahodni rob obravnavanega območja meji na reko Reko, ki je uvrščena v Inventar naravne dediščine v občini Ilirska Bistrica. V grafičnih prilogah je označeno vplivno območje naravne dediščine, za katerega veljajo usmeritve varstva: v vplivnem območju naravne dediščine gradnja objektov ni dopustna, z ustreznimi okolj evarts venimi ukrepi j e potrebno preprečiti vsakršno onesnaževanje, posegov v vodotok v okvim tega ZN-ja ni. Območje, ki ga ureja ZN se nahaja v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/97). 37. člen Varovanje okolja Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja (Uradni list, št. 32/93) ter podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev varovanja okolja morajo biti vsi viri onesnaženja izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje. Ker je obratovanje v obravnavanem območju občutljivo na onesnaženje tal in naravnega vodnega sistema, je nujno poleg kvalitetne izvedbe vseh zaščitnih ukrepov, tekoče opravljati obratovalni monitoring odpadnih vod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri ovajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96). 38. člen Urejanje okolice Za izgradnjo parkirnih platojev je nujno izvesti predhodno planiranje območja, ki se ga izvede z nasipavanjem s sprotnim utrjevanjem. Celotni plato se dvigne na predvideno koto cca 401,30 m n.m.. Brežine nasutja se dobro utrdi in ozeleni. V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja vode na območju predvidenih posegov in vplivnem nizvodnem območju, ukrepe varovanja pred 100 letnimi vodami v območju potoka Tmovšek ter reke Reke v primeru sočasnosti visokih voda. Ob strugah vodotokov mora ostati prost in prehoden pas širine 4,0 m ter omogočen dostop težke gradbene mehanizacije zaradi izvajanja rednih in interventnih vzdrževalnih del na vodotokih. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali. Za vse posege v brežine vodotoka in vplivnega območja le tega, kakor tudi z vzdrževalna dela s težko mehanizacijo si mora izvajalec predhodno pridobiti smernice izvedbe ter soglasje k posegu pristojnega javnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zemljišče se v kar največji meri ozeleni z avtohtonim zelenjem. Območja predvidenih parkovnih ureditev so razvidna iz grafičnih prilog. 39. člen Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic. 40. člen Varovanje zraka V območju ZN bo glavni vir emisij snovi v zrak motorni promet. Glede na frekvenco avtomobilov v bližnji okolici je ocenjeno, da dodatni promet na območju parkirišča ne bo bistveno poslabšal ozračja. Povišane koncentracije polutantov v neposrednem vplivnem območju parkirišča ne bodo dosegle mejne vrednosti, zato je nujno izvajati omilitvene ukrepe kot so zadrževanje vozil v prostem teku na parkirišču in pretiranega sočasnega prihoda, izhoda ali manevriranja večjega števila vozil. V območju je možno dopolnjevati program le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje dodatne onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji. 41. člen Varsvo pred hrupom Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da ta ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi. Ureditveno območje ZN se uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). To je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni dejavnosti ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim dejavnostim. Za obravnavano območje so določene naslednje mejne ravni hrupa: dnevna raven nočna raven - mejna raven hrupa 70 dBA 70 dBA - kritična raven hrupa 70 dBA 80 dBA - posamezen vir hrupa 68 dBA 68 dBA - konična raven hrupa 90 dBA 90 dBA Dodatni ukrepi znotraj ureditvenega območja niso predvideni. Na osnovi izračuna hrupa, ki ga povzroča infrastruktura - dovozne in izvozne poti s parkirišča, so mejne ravni hrupa pod dovoljeno vrednostjo. Parkirišče tako ne bo obremenjevalo čezmerno okolja s hrupom. Predvideni pa so naslednji ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom: - potrebno je zagotoviti takšen režim vožnje, ki bo zagotavljal čimbolj tekoč promet; - v primeru namestitve kompresorja (vibracije) je potrebno predvideti ločeno temeljenje od talne konstrukcije in ga namestiti na vzmetne ali gumijaste podložke (dušenje vibracij). 42. člen Varstvo tal Območje ni v varstvenem pasu zalog pitne vode. Predvideno je ločeno odvajanje tehnološke odpadne vode iz virov onesnaževanja od padavinske odpadne vode z utrjenih površin. Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na vseh površinah, na katerih se zadržujejo razna vozila. Tehnološke odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se morajo očistiti na čistilni napravi, s katero se zagotovi odstranjevanje mineralnih olj in bencina - lovilec olj. Le ta mora obratovati skladno z zahtevami tehnične specifikacije EN 858- 1. Vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj, kjer se vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju lovilca olj, rezultati predpisanih parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, okvare ter druge prekinitve. Potreben je mesečni pregled oljnih lovilcev in po potrebi njihovo čiščenje. V objektih prisotne komunalne - fekalne vode je nujno speljati v obstoječ kanalizacijski kolektor, ki bo priključen na čistilno napravo. Odpadno vodo iz pralnih površin in naprav za pranje karoserij za tovorna vozila naj se čisti tako, da se ustvari v celoti zaprt krogotok vode. 43. člen PARKIRNE POVRŠINE Parkirna mesta, vozišča in druge površine parkirišč namenjene prometu motornih vozil morajo biti tlakovane tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti obdane z robniki, meteorne vode z njih pa morajo biti speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Parkirna mesta za vozila za prevoz nevarnih snovi morajo biti ustrezno ločena od ostalih parkirnih mest. Parkirna mesta za vozila za prevoz tekočih nevarnih snovi morajo biti izvedena v obliki lovilne sklede, ki mora biti s kanalizacijo povezana preko zadrževalnega bazena. Zadrževalni bazen mora biti izveden tako, da ni mogoče njegovo nenadzorovano praznjenje. Lovilna skleda, kanalizacija in zadrževalni bazen morajo biti vodo nepropustni in odporni proti delovanju tekočih nevarnih snovi. Na parkirnih mestih se ne sme prati, vzdrževati oziroma popravljati vozil. Na parkiriščih so dovoljeni samo dnevni pregledi vozil ter najnujnejša popravila nenadnih okvar. Na parkirišču se ne sme pretovarjati ali pretakati nevarne snovi razen v primeru havarije, ko se to lahko izvede samo na delu parkirišča, ki je namenjen parkiranju vozil za prevoz nevarnih snovi. 44. člen AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Prostor delavnice mora biti ločen od drugih delovnih in pomožnih prostorov. Tla delavnice morajo biti nepropustna za vodo in naftne derivate. V delavnici mora biti zagotovljeno odvajanje odplak s talnih površin v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in goriv. V delavnici morajo biti tla kanala za delo na podvozju obdelana prav tako kot tla delavnice. Padavinske vode iz strehe objekta se lahko vodijo neposredno v ponikovalnico ali vodotok. 45. člen Požarna varnost V obravnavanem območju je predvidena gradnja avtomehanične delavnice, ki je locirana s primernimi odmiki od ostalih dejavnosti. Nosilna konstrukcija objekta (stebri, nosilci in stene) morajo imeti požarno odpornost najmanj 90 minut. Fasada, toplotna izolacija in strešna konstrukcija naj bo izvedena iz negorljivih materialov. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektu obvezno namestiti naprave in sredstva za gašenje začetnih požarov. Iz katerekoli točke v poslovnem objektu je evakuacijska pot na prosto zelo majhna in ne presega 20 m. Evakuacijske poti in smeri proti izhodom morajo biti vedno proste. V objektu morajo biti na vidnih mestih nameščene oznake za smer evakuacije in izhode. Na zahodni strani ob ploščadi za pranje vozil je predviden prostor za varen umik ljudi. Na celotnem območju urejanja je zagotovljen dovoz in izvoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna, je izvedba zunanjega hidrantnega omražja za celotno območje ZN. Lokacije hidrantnih priključkov so podane v grafičnih prilogah. Območje ima visoko požarno obremenitev, zato je potrebno izvesti hidrantno omrežje, ki bo ustrezalo naslednjim zahtevam: krožni cevovod DN 100, hidranti ne smejo biti med seboj oddaljeni več kot 80 m, hidranti morajo biti oddaljeni od najbližjih vozil najmanj 5,0 m, hidranti morajo biti opremljeni z ustrezno opremo, minimalni tlak v hidrantnem omrežju mora biti 2,5 bara. VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV 46. člen ZN je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju. Določila ZN morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah oziroma v odločbah enotnega dovoljenja za gradnjo. Poleg določil ZN je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej. 47. člen Pri izvajanju ZN morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbeno -tehnični, prometni, zdravstveno - higienski, varnostni in drugi predpisi. Pri urejanju objektov in spremembah namembnosti ter definiranju dopolnilne dejavnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije. IX. KONČNE DOLOČBE 48. člen ZN je vsem na vpogled na Občini Ilirska Bistrica, na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo. 49. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 50. člen Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik. Številka: 352-13/99-231 Datum: 29.11.2000 PODŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA: Vitomir DEKLEVA, ekon. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 in 70/ 2000) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95,18/97,30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju 17. seje dne 28.11.2000 sprejel ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI DELOVNIH TELES 1. člen V 1. členu Odloka o ustanovitvi delovnih teles (Ur. objave Primorskih novic, št. 18/95 z dne 29.9.1995, v nadaljevanju: Odlok) se v prvi točki (L odbore) črta naslednja alineja: g) nadzorni odbor, ki šteje 5 članov V prvi točki (L odbore) se dodata naslednji alineji: g) odbor za stavbna zemljišča, ki šteje 5 članov h) odbor za stanovanjske zadeve in poslovne prostore, ki šteje 5 članov V 1. členu Odloka se črta tretja točka (3. sklade:). 2. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik. Številka: 012-7/95-2 Datum: 28.11.2000 Občina Ilirska Bistrica Podžupan Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r. Na podlagi Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/ 99), 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, št. 18/97 in št. 30/ 98, Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na prvem nadaljevanju 17. redne seje dne 23.11.2000, sprejel ODLOK o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Ilirska Bistrica 1. člen S tem odlokom se določajo merila za izdajo soglasja za podaljšanje obratovalnega časa gostinskim obratom in kmetijam, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnem besedilu: kmetije), kot tudi postopek za njegovo izdajo in pogoji za njegov preklic. Redni obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij 2. člen Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi: - gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro, - restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 1. uro naslednjega dne, - slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 23. uro, - obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila, - gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovskoposlovnih centrih, kulturnih ustanovah, ipd.) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev. Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ah objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena, se šteje da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. 3. člen Za poletni čas se po tem odloku šteje obdobje od 15. aprila do 31. oktobra. Ostali meseci v letu se štejejo za zimski čas. Merila za določanje podaljšanega obratovalnega časa 4. člen Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa Občine Ilirska Bistrica Soglasje za podaljšani obratovalni čas praviloma velja za obdobje enega leta. Za gostinstvo pristojen organ lokalne skupnosti lahko izjemoma gostincu, ki zaproša za podaljšani obratovalni čas, skladno z določili iz 10. člena tega odloka, izjemoma izda soglasje k prijavljenemu obratovalnemu času za obdobje, daljše od enega koledarskega leta. Če se gostinski obrat nahaja v stanovanjskih objektih ah objektih v stanovanjskih naseljih ter če se izletniška kmetija nahaja v stanovanjskem naselju, mora gostinec za podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata zaprositi tudi za mnenje krajevne skupnosti. V primem, da krajevna skupnostne posreduje mnenja v roku 14 dni od podane vloge gostinca, se šteje, daje mnenje krajevne skupnosti pozitivno. 5. člen Izdaja soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije temelji na naslednjih merilih: 1 - potrebe razvoja turizma: - oživitev mestnega jedra - vključevanje gostinskih obratov oziroma kmetij z dodatno ponudbo (kulturni in zabavni programi, prireditve) - vključevanje gostinskih obratov oziroma kmetij, ki so dopolnilna ponudba dmgim aktivnostim in programom (gostinski obrati v športnih objektih, kulturnih ustanovah) 2 - vrsta gostinskega obrata: - ah gostinski obrat oziroma kmetija nudi gostom hrano - ah je brez ponudbe hrane 3 - lokacija gostinskega obrata: - ali je gostinski obrat v stanovanjskem bloku ali stanovanjski hiši - ah se gostinski obrat neposredno drži stanovanjskega objekta - ah je gostinski obrat oziroma kmetija v stanovanjskem naselju - ali je gostinski obrat oziroma kmetija izven stanovanjskega naselja 4 - struktura obiskovalcev: - pretežno mladoletna oziroma šolska mladina - pretežno odrasli/polnoletni gostje 5 - izpolnjevanje ureditvenih pogojev gostinskega obrata oziroma kmetije v smislu: - navodil gostom v zvezi s parkiranjem avtomobilov - da skrbi za primeren in za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata oziroma kmetije - da skrbi za urejenost okolice gostinskega obrata oziroma kmetije, zlasti ko gostinski obrat koristi javno parkirišče. 6 - omejitvena merila: - kršenje obratovalnega časa oziroma obratovanje izven določenega obratovalnega časa v zadnjih dvanajstih mesecih - kršenje javnega reda in miru v zdanjih dvanajstih mesecih - številne pritožbe sosedov in krajanov na kršenje obratovalnega časa v zadnjih dvanajstih mesecih. Podaljšani obratovalni čas gostinskih obratov 6. člen Ob izpolnjevanju meril iz 5. člena odloka, lahko gostinski obrati iz 2. in 3. alinee prvega odstavka 2. člena odloka - restavracije, gostilne kavarne, izletniške kmetije, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice, ki so izven stanovanjskega naselja, obratujejo od ponedeljka do nedelje med 00.00 in 24.00 uro. - nočnim barom in diskotekam, ki obratujejejo izven stanovanjskega naselja, se podaljša obratovalni čas: - od nedelje do četrtka do 2. ure naslednjega dne - v petek in soboto do 3. ure naslednjega dne. Ob izpolnjevanju meril iz 5. člena odloka, se gostinskim obratom iz 2. odstavka 2. člena odloka 1 - v strnjenem stanovanjskem naselju, podaljša obratovalni čas a) dnevnim barom, okrepčevalnicam, slaščičarnam, restavracijam, gostilnam, kavarnam, izletniškim kmetijam, vinotočem in osmicam: - do 24. ure ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in nedeljah - do 2. ure naslednjega dne ob petkih in sobotah b) nočnim barom in diskotekam: - do 24. ure ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in nedeljah - do 2. ure naslednjega dne ob petkih in sobotah. 2 - v nestrnjenem stanovanjskem naselju, se podaljša obratovalni čas a) dnevnim barom, okrepčevalnicam, slaščičarnam, restavracijam, gostilnam, kavarnam, izletniškim kmetijam, vinotočem in osmicam: - do 24. ure ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in nedeljah - do 3. ure naslednjega dne ob petkih in sobotah b) nočnim barom in diskotekam: - do 1. ure naslednjega dne ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in nedeljah - do 3. ure naslednjega dne ob petkih in sobotah. 3 - enote gostinskih nastanitvenih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (hotelske terase, vsi ostali gostinski vrtovi ) - v strnjenem in nestrnjenem stanovanjskem naselju do 24. ure v poletnem času, izven stanovanjskega naselja ni omejitev. 4 - gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko poslovnih centrih, kulturnih ustanovah, ipd.) in ki gostom nudijo le jedi in pijače - v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev in v skladu s tem odlokom. Ne glede na prejšnje določbe tega člena, gostinski obrati oziroma kmetije lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti obratujejo dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki določenimi z zakonom, ob pustovanju, martinovanju (vsakič po enkrat), ob dmgih priložnostih (občinski praznik, ob godu farnega zavetnika (shodi, opasila)), drugih tradicionalnih in sejemskih prireditvah pa le po odločitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo. Gostinec mora poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 23 uri brez spremstva staršev ali skrbnika ne sme zadrževati v prostorih gostinskega lokala, ter da se mladina od 15 do 18 leta starosti ne sme zadrževati v gostinskem obratu po l.uri naslednjega dne. Gostinec prijavi obratovalni čas na obrazcu, kije objavljen skupaj s pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99). Izpolnjevanje drugih pogojev 7. člen Gostinec mora zagotavljati nemoteč odhod gostov iz gostinskega lokala in parkirišča ter skrbeti za čistost in urejenost okolice lokala. 8. člen Gostinski obrati lahko v soglasju pristojnega organa Občine Ilirska Bistrica obratujejo dlje kot določa 6. člen tega odloka, vendar samo v izjemnih primerih (kulturne in športne prireditve, prireditve turističnega značaja, sejmi in podobno). Taka soglasja se bodo izdajala na podlagi vloge, ki bo vložena najmanj 8 dni pred pričetkom prireditve. 9. člen Gostincu oziroma kmetu, ki v gostinskem obratu oziroma kmetiji organizira praznovanje ob izjemnih priložnostih in za zaključene skupine (valeta, matura, poroka, fantovščina, srečanja, proslave in drugo) in traja do 4 ure naslednjega dne, ni potrebno posebej prijavljati podaljšanega obratovalnega časa. Preklic soglasja 10. člen Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, ki se gostincu oziroma kmetu izda za določeno trajajoče obdobje, občina prekliče, če ugotovi, da je podan kateri od navedenih razlogov, in sicer: - da gostinec oziroma kmet ne skrbi za primeren in za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata oziroma kmetije - da gostinec oziroma kmet ne skrbi za urejenost okolice gostinskega obrata oziroma kmetije, zlasti ko gostinski obrat koristi javno parkirišče - da obstaja utemeljena pisna pritožba občanov oz. bližnjih sosedov, ki daje podlago za utemeljen zaključek, daje ogrožena njegova pravica do miru in nočnega počitka - da obstaja utemeljena pisna pritožba občanov, lastnikov stanovanjskih objektov ob dovozni poti do lokala, ki so posledica motečih dejavnikov nastalih zaradi obratovanja gostinskih lokalov ali kmetij - daje iz zapisnika tržnega inšpektorja in policista razvidno, da je gostinec večkrat prekoračil podaljšani obratovalni čas - na podlagi zapisnikov inšpekcijskih služb in policije - daje policija posredovala več kot trikrat v obdobju veljavnosti soglasja za podaljšanje obratovalnega časa, o čemer je sestavljeno poročilo oziroma predlog inšpekcijskim službam oziroma drugim pristojnim službam (organom) - da gostinec ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti po 23. uri brez spremstva staršev ali skrbnika ne zadržuje v prostorih gostinskega lokala ter da se mladina od 15. do 18. leta starosti ne zadržuje v gostinskem obratu po l.uri naslednjega dne - v drugih utemeljenih primerih, ko to narekuje javni interes. Gostinec, kateremu je bilo soglasje po prvem odstavku tega člena preklicano, ne more zaprositi za novo soglasje pred pretekom 6. mesecev od dneva preklica soglasja. Nadzor 11. člen Na podlagi 18. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99) uresničevanje določb tega odloka nadzorujejo pristojni tržni inšpekcijski organi in policisti. Prehodne in končne določbe 12. člen Odločba za podaljšani obratovalni čas, kije bila gostincu oziroma kmetu izdana pred uveljavitvijo tega odloka, ostane v veljavi do izteka roka določenega za podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, vendar pa najdlje do 31.12.2000. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določila 11., 12., 13., 14. in 15. člena Odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 11/88) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 18/94). 14. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah časopisa Snežnik. Številka: 30601-0024/00-220 Ilirska Bistrica, dne 23.11.2000 Občina Ilirska Bistrica Podžupan Vitomir Dekleva, ekon., l.r. Na podlagi Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93), 4. člena Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Uradni list RS, št.79/ 97, 78/98 in 36/00) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, št. 18/97 in št. 30/98, Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na drugem nadaljevanju 17. redne seje dne 28.11.2000, sprejel ODLOK o merilih za določanje dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Ilirska Bistrica I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se določajo merila za določitev dežurstev prodajaln in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Ilirska Bistrica. Prodajalne lahko obratujejo v času dežurstev, če trgovec za to zaprosi in mu čas dežurstva potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Ilirska Bistrica (v nadaljevanju pristojni oddelek). Trgovec lahko prodaja blago zunaj prodajaln, če za to zaprosi in v skladu s III. poglavjem tega odloka dobi soglasje pristojnega oddelka. Kot trgovec se po tem odloku šteje vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost v skladu z Zakonom o trgovini. II. MERILA ZA DOLOČITEV DEŽURSTVA PRODAJALN. 2. člen Redni obratovalni čas prodajaln je od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro. Prodajalne, ki obratujejo izven zgoraj določenega časa ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, so dežurne prodajalne. 3. člen Trgovec zahtevek za prijavo umika dežurstva prodajalne vloži pri pristojnem oddelku. Trgovec prijavi dežurstvo prodajalne na predpisanem obrazcu, vlogi pa priloži fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni V kolikor se prodajalna nahaja v trgovsko poslovnem oziroma nakupovalnem centm ali mejnem prehodu, je potrebno priložiti še pisno soglasje upravljalen nakupovalnega centra oziroma mejnega prehoda. Pristojni oddelek ima pravico od trgovca zahtevati dodatna pojasnila in morebitno dopolnilno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje izpolnjevanja meril. 4. člen Merila za določitev dežurstva prodajaln na območju občine Ilirska Bistrica so: - izvajanje delovno - pravne zakonodaje in kolektivne pogodbe pri delodajalcu - interes trgovcev - interes potrošnikov - turizem - tranzitni cestni promet - gostota naseljenosti prebivalstva - gostota dežurnih prodajaln - krajevni običaji - nakupovalne navade potrošnikov - zagotavljanje javnega reda in miru. 5. člen Prodajalne z živili lahko kot dežurne prodajalne obratujejo od ponedeljka do sobote med 5. in 7. uro, od ponedeljka do petka med 21. in 24. uro, ob sobotah med 21. in 22. uro, ob nedeljah med 7. in 18. uro, ter ob praznikih ali dela prostih dnevih med 7. in 15. uro. Lekarne, prodajalne z motornimi gorivi in prodajalne na mejnih prehodih lahko kot dežurne obratujejo od ponedeljka do sobote med 0. in 7. uro in med 21. in 24. uro ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med 0. in 24. uro. Vse druge prodajalne in trafike lahko kot dežurne obratujejo od ponedeljka do sobote med 6. in 7. uro in med 21. in 22. uro ter ob nedeljah, prznikih in dela prostih dnevih med 7. in 16. uro. Odločitev o obratovanju prodajaln iz prejšnjih odstavkov tega člena, na podlagi meril iz 4. člena odloka, sprejme pristojni oddelek. 6. člen Če pristojni oddelek ugotovi, da je prijava urnika dežurstva prodajalne popolna in so upoštevane vse določbe odloka, prijavo umika dežurstva potrdi najpozneje v roku 30 dni. Pristojni oddelek potrdi dežurstvo prodajalne za tekoče leto. Prijavljen umik dežurstva prodajalne lahko z odločbo zavrne deloma ali v celoti, če ta ni v skladu z določbami tega odloka. 7. člen Ne glede na določbe II. poglavja tega odloka sme pristojni oddelek dovoliti, da lahko prodajalne na celotnem območju občine obratujejo kot dežurne prodajalne v primeru: - večjih javnih prireditev - posebnih dogodkov turističnega značaja - ostalih dogodkov, če tako narekuje javni interes. Trgovec lahko zaprosi za enkratno dovoljenje za obratovanje prodajalne iz prvega odstavka tega člena, ki velja samo za čas trajanja dogodka. Časovno obdobje dovoljenja se določi ob nastanku vzroka. Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka mora trgovec vložiti vlogo vsaj 10 dni pred dogodkom iz prvega odstavka tega člena. 8. člen V mestu Ilirska Bistrica lahko ena prodajalna deluje poleg rednega obratovalnega časa od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro tudi kot dežurna prodajalna od ponedeljka do sobote med 0. in 7. uro in med 21. in 24. uro, ter ob nedeljah med 0. in 24. Uro, kar pomeni da obratuje vsak dan med 0. in 24. uro. III. MERILA ZA DOLOČITEV POGOJEV ZA PRODAJO BLAGA ZUNAJ PRODAJALN 9. člen Trgovec mora za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno pridobiti soglasje pristojnega oddelka. Soglasje iz 1. odstavka tega člena izda pristojni organ za mesto, kjer se bo blago prodajalo in za blago, ki se bo prodajalo na enega od naštetih načinov. 10. člen Trgovec vloži vlogo za pridobitev soglasja najmanj 10 dni pred pričetkom prodaje blaga. Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora trgovec predložiti: - odločbo upravne enote o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno zunaj prodajaln ali potrdilo pristojnega občinskega organa o lastni proizvodnji - opis oziroma navedbo blaga, ki ga bo prodajal - časovno obdobje, v katerem bo prodajal z navedbo dni in ur prodaje - seznam lokacij, na katerih bo prodajal - pisno soglasje lastnika nepremičnine, kjer se bo opravljala prodaja blaga izven prodajalne - dokazilo o lastništvu nepremčnin. Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena mora trgovec, ki želi izvajati prodajo na javnih površinah ali nepremičninah, ki so v lasti občine Ilirska Bistrica, priložiti še potrdilo, iz katerega je razvidno, daje predhodno poravnal vse obveznosti, ki se nanašajo na prijavljeno prodajo. 11. člen Če pristojni oddelek ugotovi, daje vloga za pridobitev soglasja iz prvega odstavka 9. člena tega odloka popolna in so upoštevane vse določbe tega odloka, v 10 dneh izda soglasje za prodajo na enega od naštetih načinov iz 9. člena tega odloka. Pristojni oddelek izda soglasje iz prvega odstavka 9. člena tega odloka za posamezne dneve v letu, vendar največ za obdobje enega leta. IV. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje trgovec - pravna oseba ali podjetnik posameznik: - če obratuje v času dežurstev brez potrditve s strani pristojnega organa - če obratuje preko potrjenega umika dežurstva prodajalne - če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na javnih površinah ali površinah, ki so v lasti Občine Ilirska Bistrica, brez soglasja občine. Z denarno kaznijo kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje trgovec -pravna oseba ali podjetnik posameznik, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na zasebnih površinah brez soglasja občine. Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje: - odgovorna oseba pri trgovcu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena - fizična oseba, ki prodaja izdelke lastne proizvodnje, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne brez soglasja občine. V. NADZOR 13. člen Na podlagi 23. člena Zakona o trgovini uresničevanje določb tega odloka nadzomjejo pristojni tržni inšpekcijski organi. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Prijava umika dežurstva prodajalne oziroma odločba o prodaji blaga izven prodajaln, kije bila trgovcu izdana oziroma potrjena pred uveljavitvijo tega odloka, ostane v veljavi do izteka roka določenega za dežurstvo prodajalne oziroma za prodajo blaga izven prodajaln, vendar pa najdlje do 31.12.2000. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določila L, 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 16., 17., 18., 19., 20., 21.,22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. člena Odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 11/88) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 18/94). 16. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah časopisa Snežnik. Številka: 30602-0022/00-220 Ilirska Bistrica, dne 28.11.2000 OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93,56/93,71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/ 95) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju 17. seje dne 28.11.2000 sprejel naslednji SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za cono Pl-2 v Ilirski Bistrici - II. faza 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za cono P1 -2 v Ilirski Bistrici II. faza, katerega je izdelal CEP Danilo Jež s.p., Sežana, oktobra 2000 pod št. U-012-2000. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo razgrnjen od ponedeljka, 11.12.2000 do petka, 19.01.2001 v sejni sobi KS Ilirska Bistrica - Provizorij, Bazoviška 12, Ilirska Bistrica, levi hodnik, prva vrata levo, v delovnem času upravnih organov. Javna obravnava osnutka odloka bo izvedena sredo, 10.01.2001 s pričetkom ob 10,00 uri v sejni sobi KS Ilirska Bistrica, Bazoviška 12, Ilirska Bistrica, levi hodnik, prva vrata levo. 3. Občani in organizacije lahko podajo pismene pripombe, mnenja in druge predloge na kraju razgrnitve (knjiga pripomb) in na javni obravnavi ali pa jih pošljejo na naslov Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarsko infrastmkturo, Bazoviška 14, pod oznako “Pripombe na ZN Pl-2, II. faza”. Rok za oddajo pripomb se izteče z zadnjim dnem razgrnitve. 4. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica. 5. Sklep se objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik. Številka: 352-66/98-231 Ilirska Bistrica, 29.11.2000 Podžupan Občine Ilirska Bistrica: Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r. Občine Ilirska Bistrica Podžupan Vitomir Dekleva, ekon., l.r. PO OBČINI PREJELI SMO V uredništvo smo prejeli pismo gospoda Jožka Steguja s Prema. Trdo nas je prijel zaradi nekaterih stvari, za katere smo objektivno krivi, pa si ne moremo pomagati. Veseli nas, daje v pismu opozoril na tiste iste probleme, ki nam grenijo življenje in motijo tudi naše bralce: Spoštovano uredništvo! Že od poletja odlašam s pisanjem, ko ste mi poslali nekakšno položnico za plačilo naročnine vašega časopisa in to celo za nazaj. Seveda, me je to milo povedano precej razjezilo, ko sem se spomnil, več kot dvoletnega, zastonjkarskega garanja za Snežnikovo satirično stran 'Obrazi v nalomljenem zrcalu ’, za kar nisem od izdajatelja nikoli terjal, <(! (kaj šele dobil) nikakršnega honorarja. Brez vsakršne samohvale lahko trdim, da bi mi ga ‘žiher šenkal', dokler me ga bo (še) volja prebirati... Skoraj nemoralno se mi zdi, da bi ga plačeval, predvsem zato, ker bi ga morali prejemati vsi občani zastonj. Nekaj časa so to čast uživali le “zaslužni” občani, ( med katere sem bil tudi sam prištet) a so naenkrat postali dolžniki, ko je občina odtegnila plačevanje naročnine... Seveda je nastal neprijeten in kočljiv položaj, kako tem ljudem povedati resnico, ne da bi bila prizadeta njihova domoljubna in bralna čustva ( najbolj med izseljenci). Za to nerodnost ne moremo kriviti uredništva, ampak uredniški odbor, ki pred javnostjo zastopa časopis. Pustimo ob strani nujnost in umestnost takšnega postopanja zaradi finančne suše v občinski blagajni, ki si resnici na ljubo, zaradi tega ne bo kaj prida opomogla. Z ukinitvijo brezplačnih izvodov se posredno odreka podpori časopisa in ga prepušča usodi trga. Kot nekdanjemu sodelavcu in bralcu, mi ne more biti vseeno, kaj se dogaja s časopisom, ki je izgubil v dveh letih svojo podobo skoraj do nerazpoznavnosti, predvsem pa del bralcev. Vem, da ni lahko spravljati skupaj časopisa v okrnjeni zasedbi in s pičlimi sredstvi. Tudi se ne bom spuščal v razčlenjevanje vašega urednikovanja, ker to ni moje področje. Kot literat pa pogrešam predvsem članke o kulturnem dogajanju, ki ni tako mizerno, kot bi si ga naključni bralec vašega časopisa ustvaril ob njegovem prebiranju... Mogoče sem nadpovprečno zahteven bralec, z nadpovprečnimi pričakovanji. Prepričan sem, da ne s tako velikimi, da jih ne bi mogli izpolniti. To vam pišem v premislek in ne zaradi želje po kritiziranju, od katere nihče nima nobene koristi. Ne moremo pa v nedogled molčati o teh problemih, ki se ne bodo rešili sami od sebe. Takšno mišljenje bi bilo preveč naivno, zato mislim, da se o teh bolečih stvareh moramo pogovarjati. Kljub vsemu vam vsem skupaj želim še naprej mirno roko in ostro oko pri urednikovanju v lastno zadovoljstvo, predvsem pa v zadovoljstvo vaših bralcev. Jožko Stegu, Prem 13, Prem, dne 8. 11. 2000 Vokalna skupina STU LEDI je navdušila s svojim nastopom. DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA: TRADICIONALNO SREČANJE V OKTOBRU Dom starejših občanov je ze deveto leto zapored gostitelj srečanja s svojci in prijatelji svojih stanovalcev. Letošnje srečanje je z izbornim nastopom, popestrila vokalna skupina zamejskih Slovenk s harmonikašem Igorjem SPETIČEM. V programu pa je sodeloval tudi mešani pevski zbor Doma z gospo Vojko Pirih in stanovalca Peter in Slavko z zaigrano prigodo dveh prijateljev. Srečanje je bilo tudi letos povezano z razstavo ročnih del, ki so jih napravili stanovalci Doma in varovanci Varstveno delovnega centra. Ob tej priložnosti je izšla posebna številka glasila NAŠ DOM, v katerem so zapisani nekateri predragoceni spomini iz življenja ljudi, ki so našli svoj drugi dom prav tu v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Utrinek z razstave ročnih del. UPOKOJENCI V HRIBIH: NA LIŠČIČU IN PLIŠU Tokrat so se člani domačega društva upokojencev s svojim predsednikom Mirom Štembergerjem podali na hribe, ki z vzhodne strani zapirajo dolino reke Reke. Izkoristili so lep sončni sobotni dan, 21. oktobra ter se čez Klano in vasico Lisac približali svojemu cilju. Z vrha 884 m visokega- Liščiča je enkraten razgled po vsej naši dolini vse tja do Vremščice in Slavnika. Prijeten jesenski dan je skupina izkoristila še za obisk sosednjega razglednega vrha 933 m visokega Pliša s katerega je moč občudovati ves Kvarnerski zaliv pa tudi obrobje snežniških grebenov od Kozleka, Gomanc do Obruča in Kamenjaka. V povratku so se še razgledali po vasici Lisac ter poklepetali z devetdesetletno teto Marijo Gajtarjevo, najstarejšo vaščanko, kije slikovito pripovedovala o nekdanjih živih vezeh z vasmi na naši strani, tedaj še pred drugo vojno je iz Reke skozi njihovo vas redno vozila “coriera” do Zabič in Ilirske Bistrice. Žal je danes cesta mrtva in zaprta in čaka na boljše čase v odnosih med novima državama. Enodnevni izlet so upokojenci zaključili pri svojem članu Jožetu Štembergerju in njegovi soprogi v Vrbici na kmetiji, ki se uspešno ukvaija z rejo koz in pridobivanjem raznih vrst kozjih sirov ter se tako izvirno vključuje v turistično ponudbo naše občine. Slika in tekst Vojko Čeligoj 0 1 £ 11 ■M primorje lil ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. RUR»vfc'TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110. 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 067/85-415 GSM: 041/611-395 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 24 6250 ILIRSKA BISTRICA I E n o 'S £ GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 /V lEUROMBl NIZKE GRADNJE V d,o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV * IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE ‘KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 pRBuA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)5/714-56-12, GSM: 041/750-641 Agata Valenčič s p Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8 - 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 Suma inženiring 5 I 'embei IZ POSTNE PRETEKLOSTI NA BISTRIŠKEM: ITALIJANSKA VOJAŠKA POŠTA OB NAPADU NA JUGOSLAVIJO /1/ f $ Že konec tridesetih let, še posebej pa dobri dve leti pred italijanskim napadom na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je vojna visela v zraku. Tudi na Bistriškem ni bilo moč spregledati živčnih vojaških priprav ob vsej italijansko jugoslovanski meji. Vojaštvo je hitelo utrjevati mejo, graditi ceste, postavljali so proti tankovske prepreke, gradili pomožne vojašnice, vodna zajetja, v živo skalo so klesali kaverne - močna ognjena gnezda s podzemnimi dostopi do dalekometnimih topov z železobetonskimi kupolami. Na vrhu Snežnika in Orlovici nad Gomanci sta zrasli protiletalski opazovalnici opremljeni z agregati za elektriko in telefoni ter stalnimi posadkami. V Knežaku, Mašunu, Podgradu, Trnovem, Vrbovem, Vrbici, Zabičah, Klanski polici, Gomancih in na Selih so zrasle vojaške stavbe namenjene skladiščem vojaškega materiala. Z vojaškim materialom so napolnili celo cerkev sv. Florijana v Dobrem Polju. “Rupnikovi obrambni liniji” na jugoslovanski strani se je tako zoperstavila močna obrambna linija na italijanski strani. Prve velike premike vojaštva so ljudje na Bistriškem opazili že leta 1940 in pričakovali spopad z jugoslovansko vojsko. Tudi iz izjav politikov z obeh strani meje je bilo moč razbrati bližnji vojaški spopad. Mussollini je že obiskoval mejo in hvalil pripravljenost svoje vojske. Stalne posadke vojašnic v Postojni, Pivki, Trnovem, Bistrici, Šapjanah, Klani, Jurdanah in dalje ob meji so dopolnjevali z rezervnim sestavom in z obilnim vojaštvom potrjevali Mussollinijevo grožnjo o vojaški moči “osmih milijonih bajonetov”. Na področju od Trbiža do Reke je delovala italijanska 2. armada s V. korpusom, katerega štab je bil nameščen v Podgradu. V Pulju je bila stacionirana divizija “Lombardia”, divizija “Isonzo” je imela poveljstvo v Postojni, divizija “Bergamo” je pokrivala italijansko-jugoslovalnsko mejo v sektorju Reke in imela svoj sedež v Trstu. Tu je imela sedež tudi Divizija “Sassari”, v Mostu na Soči in Vidmu pa še divizija “Re”. Mnogim enotam so bile dodane tudi še posebne enote, ojačana topniška moč in legije “črnih srajc”. Toda z nemško italijanskim napadom na Francijo spomladi 1940 je nastopilo kratko zatišje. Ljudje so se oddahnili. Pa ne za dolgo. Še predno je bilo leto okrog je naše kraje znova preplavilo številno vojaštvo. Že v marcu 1941 so veliki premiki vojaštva proti državni meji najavljali novo vojno grožnjo. Ljudje so s strahom spraševali kaj jim bo prinesel naslednji dan. Strah pred vojno je povečevalo še nervozno delovanje policije, ki je prve dni aprila že polovila vse politično sumljive domačine in jih odpeljala v koprske zapore. Samo bistriška policija je imela na spisku 24 takih oseb, ki bi lahko ovirali italijanske vojne namere. Višek vojne nervoze in strahuje med prebivalstvom povzročila nenadna zahteva vojaških oblasti, da se mora pred vojno nevarnostjo prebivalstvo večine obmejnih vasi nemudoma umakniti iz svojih domov. Težko sije predstavljati, kako hudo izgleda tak ukrep. Ljudje so smeli vzeti s seboj le najnujneše, nekateri so se zatekli k sorodnikom na Kras in gnali s seboj živino, toda kaj ko so večino ljudi odpeljali v vnaprej določene kraje globoko v Italijo. Prebivalci Kilovč so morali v vasi okrog Črnega Kala. Knežani in okolišani so dobili zatočišče v Furlaniji pa tudi v okolici Lokve, kjer so se že gnetli begunci iz Orehka pri Postojni. V Brkinih so zmešnjavo še povečali pred vojno umikajoči se prebivalci vasi z reškega območja. Prebivalstvo štirih podgorskih vasi je moralo z vlakom Ilirska Bistrica, okt. 1940; potem, ko je Mussolini pregledal vojaške utrdbe in njihove posadke v obrobju snežniških gozdov in nad Koritnicami se je domišljavo sprehodil še skozi Ilirsko Bistrico. Pred domom fašistov "Časa del Fascio ” (Sokolski dom) je njemu in njegovemu spremstvu pripravila velik sprejem domača enota fašistov pod vodstvom' sekretarja stranke (segretario politico) Giovannia Nordia (tretji z desne v uniformi z bradico). v begunstvo celo v Modeno. Domačin Franc Poklar iz Podgraj se spominja, da ljudje v silni naglici niso vedeli kam z živino. Perutnino so ženske zaklale in pripravile za družino vsaj nekaj zaloge hrane za popotnico, gospodarji so v stiski na bistriški železniški postaji pred odhodom za majhen denar prodali živino tržaškim prekupčevalcem. Čeprav je vojska KjeSSP’- »rCii. Es,' Poštni žig I. hitre divizije “Eugenio di Savoia ”, ki je delovala v Ilirski Bistrici v času napada na Jugoslavijo, med 9. marcem in 12. aprilom 1941. Bi j. $ . ■? Utrdbe - kaverne nad Ilirsko Bistrico. Notranjost podzemeljskih utrdb, "cavern ” na Mirinu, še danes pričajo o silnem naporu potrebnim za njihovo izgradnjo, saj so bile dejansko izvrtane v živo kraško skalo. (Foto V. Čeligoj, 2000) zagotavljala, da gre za začasen ukrep in da bodo izpraznjeni domovi vami, so domačini ob vrnitvi po dveh treh tednih našli večino domov popolnoma izropanih. "VPodgrajah smo že tedaj prvič v tej vojni pogoreli! ”, zaključuje pripoved g. Poklar. Z vojaštvom, vojaško opremo, vozili in vpregami so bile zatrpane že vse ceste in poti, ki so vodile proti državni meji. Dolina Gomanc je bila prekrita s šotori in vojaštvom, enako je bilo na vseh gozdnih jasah vzdolž meje. Promet po cestah je bil ustavljen, vojaštvo je le še čakalo povelja za naskok na Jugoslavijo. In šestega aprila 1941 je vsa ta vojaška mašinerija brez posebnega odpora prestopila jugoslovansko mejo in se razlila čez njo. Iz vseh neštevilnih vojaških utrdb, ki jih je italijanska vojska celo več let gradila v zaledju meje ni padel niti en sam strel. Vzklajen vojaški poseg italijanske, nemške in madžarske vojske je že v nekaj dneh razkosal Slovenijo in jo z drugimi deželami pahnil v štiriletno krvavo svetovno vojno. V času vseh naštetih premikov italijanske vojske so tudi na bistriškem področju delovale določene zaledne štabne službe med katerimi je seveda imela pomembno mesto tudi službena italijanska vojaška pošta, “POSTA MILITARE”. Vojaško pošto so imele le vojaške enote od divizije navzgor. Vpogled v ta del italijanske vojaške službene “logistike” nam omogoča knjižno delo “La posta militare Italiana 1939 -1945”, katere avtor je Giuseppe Marchese / Trapani, feb. 2000 pa tudi dragoceni podatki strokovnjaka na tem področju g. Danila Pečarja iz Klanca pri Kozini člana PND, Ilirska Bistrica. Vsa službena pošta je bila tedaj opremljena z okroglim poštnim žigom s premerom 29-30 mm, v katerem je bil krožni napis POSTA MILITARE in s številko pošte, ki je označevala šifro vojaške enote, pisano lahko le s številko pošte npr: 18, ali “N. 18” ali “No. 18”, ter datumom v “mostičku”. Rimska številka v datumu je označevala leto fašizma. Izbrskajmo podatke o italijanskih vojaških poštah v tem času na Bistriškem. Podatki obenem izredno natančno kažejo kakšne bojne naloge so posamezne enote imele in kje vse so delovale. Zato so podatki tudi zaradi tega izredno zanimivi. POSTA MILITARE N. 18: je pripadala 1. hitri diviziji “Evgenio di Savoia”, ki je prišla iz Štanjela in delovala v Ilirski Bistrici v času napada na Jugoslavijo med 9. marcem in 12. aprilom 1941. Vojno pot je nadaljevala v smeri Slunja, Plitvičkih jezer, se zadrževala v Karlovcu, bila v Šibeniku in zaključila svoje delovanje 10. junija 1943 na Sušaku pri Reki. (Nadaljevanje prihodnjič.) Vojko Čeligoj PO SLEDEH PRAZGODOVINSKIH SKRIVNOSTI: NA STRAŽICI Redno letošnje jesensko srečanje, v nedeljo, 22. oktobra so člani domačega numizmatičnega društva vnovič izkoristili za obisk ene od številnih prazgodovinskih lokacij nad Ilirsko Bistrico. Tokrat jih je raziskovalna žilica popeljala na 712 m visoko Stražico v sosedstvu Gradišča nad Trnovim. Društveni podpredsednik g. Franc Poklar odličen poznavalec časa in dogajanja ob začetku našega štetja je o vlogi Stražice v sistemu bivališč na Bistriškem povedal marsikaj zanimivega. Vloga tega vrha je tudi po mnenju dr. Stanka Gabrovca vrhunskega .slovenskega arheologa gotovo nekaj izjemnega in vredna poglobljenega študija, saj po svojstveni gradnji in nanosu kamenja na samem vrhu odstopa od ostalih gradišč. Morda predstavlja celo poseben kultni objekt prebivalcev bližnjega Gradišča, ki je daleč največje gradišče v naši okolici. Društvenega srečanja so se udeležili poleg domačih, tudi člani iz Kranja, Portoroža in Kozine. Srečanje so zaključili s 515. rednim društvenim sestankom in se pogovorili o delu v bodoče. Razočarani so, ker slovenska vlada ni izdala “primorskega kovanca”, čeprav je leta 1998 sprejela društveno pobudo in sklep celo zapisala v uradnem listu. Društvo bo do konca koledarskega leta pripravilo še nekaj filatelističnih dogodkov. Prvi med njimi bo s sodelovanjem s krajevnim odborom v Hrušici in pošto Slovenije proslava 100-letnice ustanovitve pomožne pošte v tej vasi: pripravili bodo poseben poštni žig, filatelistično razstavo in dotisk poštne celine. Slovesnost bo v četrtek 2. novembra popoldne v Hrušici. /Slika in tekst Vojko Čeligoj/ Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 t r Skupina udeležencev srečanja na obisku Stražice z g. Francem Poklarjem (v sredi), uspešnim raziskovalcem domače prazgodovinske preteklosti. Po njegovem trdnem prepričanju sta Stražica in sosednje Gradišče (domačini pogosto uporabljamo napačno ime “Draga ”) središče antične Japodske naselbine Metulum, ki ga je rimski vojskovodja Oktavijan po dolgotrajnih bojih z velikimi žrtvami osvojil in razrušil pred 2.035 leti. Skrivnostna vloga tega vrha v prazgodovini še izziva domače in tuje raziskovalce. | REŠITEV KRIŽANKE IZ | OKTOBRSKE ŠTEVILKE: I VODORAVNO: 1. ATLAS, 6. I KOPT, 10. STRATEG, 12. | ARRAS, 14. ORADOUR, 15. | RAABE, 16. KIBO, 17. ! ROVT, 19. TUL, 20. ANTA, I 22. RALO, 24. JOK, 26. | ITEA, 28. ELBA, 31. | ASUAN, 33. STANIOL, 35. | ZALET, 36. KALINKA, 37. | RADA, 38. RENIS. I NAGRADO, VEČERJO ZA | DVE OSEBI v priznanem ■ gostišču GRILL DANILO ! dobi: EVA KAVČIČ, ■ JURČIČEVA 19, ILIRSKA I BISTRICA Rešitve križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica do 20. decembra 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo ižrebali eno za posebno nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI v priznanem gostišču GRILL DANILO. /n ji )| |/7 /s KRIŽANKA Vodoravno: 1. kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji, 8. na zid enakomerno nanesena malta, 12. ime ameriške pevke Flack, 13. slovenski novinar (Rado), 14. ruski revolucionar iz vrst kmetov, 15. sporazum, zveza med državami, 17. katran, 18. norveška reka in fjord, 19. atletska disciplina, 20. začetnici dirigenta Nanuta, 21. kanadski jelen, 22. kraj na Hrvaškem, južno od Bjelovara, 24. rastlinstvo, 26. zid, 28. švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910), 29. prvi solmizacijski zlog v lestvici, 31. angleški nobelovec (John Boyd), 32. stara japonska prestolnica, 34. španski pisatelj in filozof (Eugenio), 35. mesto ob Adiži v Italiji, 37. naglasno znamenje, ostrivec, 38. albanski voditelj (Ramiz), 39. lesni sladkor, 41. angleški filmski režiser (Arthur), 42. strupena snov v volčji češnji. Navpično: 1. največji grški otok, 2. nemški orientalist (Georg,1820-1891), kije med drugim napisal slovnico perzijskega jezika, 3. Avar, 4. župan pod Francozi, 5. kemični simbol za element prazeodim, 6. prvotna prebivalka apeninskega polotoka, 7. slovenski stomatolog (Jože), 8. oče, 9. molitev v hinduizmu in budizmu, 10. ljubitelj lepega, 11. podložniško delo, 16. ime pevke Tikaram, 18. mostovž, pomol 21. doba, večnost, 23. uradni spis, 24. ameriški skladatelj (Irving, 1888-1989), 25. traparija, 26. čistilec sob, 27. tokovni odjemnik, 29. pripadniki sekte v južnem Libanonu in Siriji, 30. slovenski igralec (Boris), 33. Aškerčeva socialna pesem, 34. vojaška obrambni nasip, 36. pariški slikar židovskega rodu (Eugene), 37. ime slovenskega skladatelja zabavne skladbe Kersnika, 40. začetnici hrvaškega pevca in skladatelja zabavne glasbe Robiča. (Dimitrij Grlj) 1 I £ 17 ’embei c4. TRGOVINA tki Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 VSAK NAKUP (RAČUN!) OD 15.11. DO 23.12. SODELUJE V NAGRADNI IGRI! ŽREBANJE 23.12.2000. VABLJENI! ^PIRNIC4 JUsVGCu/lsist Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vabimo vas k nakupu šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, igrač, daril, darilnih papirjev, čestitk za vse priložnosti... Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! GOSTILNA TRGOVINA DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 5% POPUST Pri nakupu blaga in blaga v akcijski prodaji ponujamo upokojencem z izkaznico 5% popust. I IM MMwW TIM MIT d.o.o. TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI EKOLOGIJA PRAZNJENJE GREZNIC ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 ■VODEOTOP10 "l. THREEKINGS-akcija m 2. END OFDAVS-akcija ■ 3. AMERICAN BEAUTV ■ drama ■4. AMERICAN PIE-komedija " 5. FIGHT CLUB-triler ■ 6. THE SIXTHSENSE-triler ■7. DOUBLEJEOPARDV-akcija ■s. BOVVFINGER-komedija m 9. JAMES BOND - akcija ■ 10. THE HURRICANE-drama Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 □ ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 POZOR! PRI IZPOSOJI NAJMANJ TREH VIDEOKASET DVOJNA UGODNOST: »BREZPLAČNA KAVA + »KASETE VRNETE ČEZ DVA DNI POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV! ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 sp Plama-pur BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-20, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 05/71-44-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, Tn„rtlim, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE ZAGORJE tel. 05/750-52-80, ODPRTA 8-12 IN 15-18 OB SOBOTAH 8-12, OB NEDELJAH ZAPRTO OB KONCU LETA SE VAM KOLEKTIV NAŠEGA PODJETJA ZAHVALJUJE ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE V KROGU TISTIH, KI VAS IMAJO RADI TER VESEL IN OPTIMIZMA POLN VSTOP V NOVO LETO! Akcijska cena meseca decembra: štruca belega kruha (800gr) - SAMO 125 SIT! Vljudno vabljeni tudi v našo novo poslovno enoto v Zagorju! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN .OD 8. DO 21. URE, OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. P JE T J? L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na tel. 05/71-00-510 NUDIMO VAM TUDI: »KOREKCIJSKA OČALA »SONČNA OČALA »URE IN ZLATNINO AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 RAZPIS Športna zveza Ilirska Bistrica in Balinarski klub Zabiče organizirata tekmovanje: ZIMSKA BALINARSKA LIGA — DVOJICE v moški in v ženski konkurenci. - Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani “Mlaka” v Zabičah ob sredah in četrtkih od 17. ure dalje. - Začetek tekmovanj je predviden s 6. decembrom 2000. - Igralo se bo po pravilih BZS. Igralni čas ene tekme je 1,5 ure. - Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih dvojic. Predviden je način tekmovanja v predskupinah in s finalom - playoffom. - Ekipo sestavljajo največ trije igralci oz. igralke. Omejitev za igralce ni. - Prijavnina za ekipe znaša 2.000,00 SIT. Ženskim ekipam in mladini do dopolnjenega 18. leta krije prijavnino organizator. Prijave ekip sprejemamo do vključno 1. decembra 2000 na: Športni zvezi Il.Bistrica na navedenem naslovu ali 041 578 613 (Debevc) in pri BK Zabiče, Edo Ceglar tel. 041 936 211. Ekipe se lahko prijavijo tudi na sestanku organizatorja z vodji ekip, ki bo dne L decembra 2000 ob 19. uri v Športni dvorani Mlaka Zabičah, ko bo opravljeno tudi žrebanje ekip v skupine. ODBOJKA ŽENSKE EKIPE ŽE ZELO IZENAČENE V soboto, 18. novembra 2000 je v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici potekal 2. ODBOJKARSKI TURNIR v sezoni 2000-2001. Nastopile so štiri ekipe po sistemu vsaka z vsako in po peti tekmi prekinile že štiriurno tekmovanje. Dvorana je bila namreč že polna “nervoznih” obiskovalcev, ki so čakali na nastop malonogometašev v občinskem Superpokalu. K zamudi so v veliki meri prispevale zelo izenačene tekme med odbojkaricami, kar je videti tudi po rezultatih. Zadnja tekma turnirja je zato preložena in bo odigrana v naslednjem obdobju. Rezultati 2. turnirja: PIŠKOTEK OŠ : PIVKA 1:2 PIŠKOTEK ML : KOŠANA 2:0 PIVKA: KOŠANA 1:2 PIŠKOTEK OŠ : PIŠKOTEK ML 2:1 PIŠKOTEK ML: PIVKA 2:1 KOŠANA : PIŠKOTEK OŠ ni odigrano NEPOPOLNA LESTVICA 2. TURNIRJA: 1. PIŠKOTEK ML 2 1 (4:1) 2. PIŠKOTEK OŠ (-1) 1 1 (3:3) 3. PIVKA 1 2 (4:5) 4. KOŠANA (-1) 11 (2:3) 4+4 točke 2+3 2+2 2+1 UVRSTITEV- NEPOPOLNO TOČKOVANJE PO DVEH TURNIRJIH: L PIVKA 9 točk in PIŠKOTEK OŠ 9 točk, 3. PIŠKOTEK ML 8 točk in 4. KOŠANA 6 točk. MALI NOGOMET LANSKI PRVAK PORAŽEN V PRVI TEKMI ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA je s prvim krogom, odigranim v soboto 25. in nedeljo 26.11.2000, dokazala, da je zanimanje za mali nogomet veliko tako med rekreativci kot registriranimi igralci nogometa. V ligi tokrat sodeluje 12 ekip razdeljenih v dve predtekmovalni skupini iz katerih se bosta za naslov prvaka pomerile le dve najvišje uvrščeni ekipi. Ostale ekipe se bodo pomerile za uvrstitve od 5. do 8. in od 9. do 12. mesta. Polfinalne tekme in finale so predvideni za 13. in 20. januarja naslednje leto. Rezultati 1. kroga in lestvice: A skupina: AVTOSHOP : TELES 13:1; BRKINI: AUTSAJDER 11:1; ŠD CARINIK : MAJDA BAR 4:3. Lestvica: 1. AVTOSHOP 3 točke, 2. BRKINI 3 točke, 3. ŠD CARINIK 3 točke, 4. MAJDA BAR 0 točk, 5. AUTSAJDER 0 točk in 6. TELES 0 točk. B skupina: KOČANIJA : KUDRA-MALIBU 4:2; SLOVENSKE ŽELEZNICE : FINIDA 5:1; NK IL. BISTRICA : 26. OKTOBER 11:1. Lestvica: 1. NK IL.BISTRICA 3 točke, 2. SLOVENSKE ŽELEZNICE 3 točke, 3. KOČANIJA 3 točke, 4. KUDRA-MALIBU 0 točk, 5. FINIDA 0 točk in 6. 26. OKTOBER 0 točk. Rezultati 1. kroga že kažejo kje so zbrani najboljši igralci in kje predvsem rekreativci, ki so lahko zadovoljni že z minimalnim porazom proti realno močnejšim tekmecem. SUPERPOKAL KOČANIJI V soboto 18. novembra 2000, teden dni pred začetkom Zimske lige malega nogometa, je organizator tekmovanj pripravil revijalno srečanje za “SUPERPOKAL”. Pomerili sta se ekipi ŠD CARINIK, ki je sicer zmagala tako v OLMN kot v OBČINSKEM POKALU in druga ekipa iz prej navedenih tekmovanj KOČANIJA. Pred množico gledalcev, ta večerje bil tudi žreb za ZLMN, so se tokrat izkazali Kočanci in gladko premagali Carinike z izidom 9:6 ter prekinili niz porazov s tem nasprotnikom v ligi in pokalu. Z.D. KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V DECEMBRU KOŠARKA III.SKL.ZAHOD ČLANI- 10.KROG- PLAMA- PUR: PRESTRANEK AVTO BANDELJ sobota 2.12.2000 ob 19.00 uri. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. 12.KROG - KK PLAMA-PUR: KK SALONIT ANHOVO- sobota, 16.12.2000 od 19.00 ure dalje. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Informacije: KOŠARKAŠKI KLUB PLAMA- PUR tel. 05/7144 090 ODBOJKA 3.TURNIR ODBOJKA-ŽENSKE- sobota,23.12.2000 od 15.00 ure dalje-telovadnica OŠ Podgora,Kuteževo MALI NOGOMET KADETSKI IN MLADINSKI TURNIR- sobota, 23.12.2000 od 10.00 ure dalje. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. ZIMSKE LIGE ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA PROGRAM NASLEDNJIH TURNIRJEV 23. decembra 2000 Kuteževo-Betula 27. januarja 2001 Košana 24. februarja 2001 Ilirska Bistrica 24. marca 2001 Košana 21. aprila 2001 Ilirska Bistrica Vse ekipe, ki se še želijo vključiti v tekmovanje lahko dobijo informacije na Športni zvezi Il.Bistrica, tel. in fax: (05) 71 01 135 Z.D. Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 2. krog- sobota,2.12.2000 od 14.00 do 18.00 ure. Nedelja 3.12.2000 od 14.00 do 16.00 ure dalje. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica. 3. krog- sobota, 9.december od 14.00 do 20.00 ure. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. 4. krog- sobota, 16.12.2000 od 12.00 do 18.00 ure. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. ZIMSKA KOŠARKAŠKA LIGA 1. krog-nedelja, 10.12.2000 od 12.00 do 16.00 ure. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. 2. krog- nedelja, 17.12.2000 od 12.00 do 16.00 ure. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. 3. krog- nedelja, 24.12.2000 od 12.00 do 16.00 ure. Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. ZIMSKA BALINARSKA LIGA/DVOJICE moški, ženske. (Informacije: ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA tel.05/ 710 11 35) 02 I o ^5 I 19 NAPOVEDI IN OBJAVE KOLEDAR PRIREDITEV V DECEMBRU 2000 -Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,okrepčevalnica Grili Danilo,Il.Bistrica KULTURA 2.12.2000- PROSLAVA OB 200 LETNICI ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA- OSREDNJA TEMA : PREDSTAVITEV JUBILEJNE ŠTEVILKE 10.LITERARNEGA GLASILA ““STOPINJE 10” V DOMU NA VIDMU OB 18.00 URI. 9. 12. 2000 -“BRKINSKA TRAGEDIJA” DOBRODELNA PREDSTAVA ZA PIHALNI ORKESTER ILIRSKA BISTRICA V DOMU NA VIDMU OB 19.00 URI (KULTURNO DRUŠTVO ZGBLJENA LEGIJA, inf. 040/507-322) 14.12.2000- KLAVIRSKI KONCERT prof.Sonje Pahor Torre ob 20.00 uri v dvorani Doma na Vidmu. 15.12.2000 - RAZSTAVA PRIMORSKIH LIKOVNIH LJUBITELJEV V GALERIJI DOMA NA VIDMU ob 18.00 uri. TEMA: JESEN TEHNIKA: AKVAREL. Sodelujejo likovni ljubitelji iz medobčinskih izpostav: SLKD Ilirska Bistrica,Postojna,Sežana,Koper,Izola,Piran. 15. 12. 2000- PREDSTAVITEV DVEH ROMANOV ITALIJANSKEGA PISATELJA NUCCIA TORREJA- romana “SLOVENIJA “ in “ L ANSA EIL POGGIO”. Dom na Vidmu - v galeriji ob 19.00 uri. 16.12.2000 KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ILIRSKA BISTRICA V OŠ KNEŽAK OB 18.00 URI Informacije: DRUŠTVO PIŠKOTEK KNEŽAK, tel. 05/788 00 05 16.12.2000 “BRKINSKA TRAGEDIJA” DOBRODELNA PREDSTAVA ZA VDC ILIRSKA BISTRICA V DOMU NA VIDMU OB 19.00 URI. (KULTURNO DRUŠTVO ZGBLJENA LEGIJA, inf. 040/507-322) 20.12.2000 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica ob 18.00 uri v dvorani doma 22.12. 2000- RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MLADIH USTVARJALCEV LIKOVNIH DELAVNIC MENTORICE ESTER MRŠNIK V DOMU NA VIDMU OB 18.00 URI. (Informacije:ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA tel. 05/711 00 90, GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/710 00 31) 23.12.2000 PROMOCIJA CD-JA RIJOVA NOTA KAKTUS BAR - DOM NA VIDMU , ILIRSKA BISTRICA OB 16.00 URI. (KULTURNO DRUŠTVO ZGBLJENA LEGIJA, inf 040/507-322) 26. 12. 2000 - BOŽIČNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV V CERKVI MARIJE NEBOVZETE V KNEŽAKU OB 17.00 URI. Informacije: DRUŠTVO PIŠKOTEK KNEŽAK, tel. 05/788 00 05 26.12.2000 ŽEGNANJE KONJ IN BOŽIČNI KONCERT HARIJE, CERKEV SV.ŠTEFANA DNE OD 10.00 URE DALJE. (KRAJEVNA SKUPNOST HARIJE, TEL. 714 51 93) I VESELI DECEMBER 17. 12. 2000 -od 16. ure dalje- MIKOZA PRAZNUJE- MODNA REVIJA, BOŽIČEK, SREOČOLOV, ZABAVA- v večnamenskem prostoru OŠ A. Žnideršiča. 21.12.2000 -NOVOLETNA ZABAVA DRUŠTVA SOŽITJE S PRIHODOM DEDKA MRAZA OB 13.00 URI V KLUBU DANILO V ILIRSKI BISTRICI. (DOM STAREJŠIH OBČANOV IL.BISTRICA enota VDC, tel. 05/7141 244) 28.12.2000 OD 14.00 URE DALJE SANKE DEDKA MRAZA. PRIREDITEV ZA NAJMLAJŠE S PRIHODOM DEDKA MRAZA. PRIREDITEV SE BO ODVIJALA V DOMU NA VIDMU. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA tel. 7141 541 OGLEDI: -Razstava fotografij na temo grad Prem fotografinje Mateje Maraž od 18.6.-18.7.2000, vsak dan od 9.00-18.00 ure. -ogled GRADU PREM- Mojca Memon, tel.(05) 7860 400, (05) 7141 361 -ogled muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja,OŠ Prem. Marija Dovgan, tel. (05) 7860-374, (o5) 7141-361 -Stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice avtoija Emila Maraža -bistro Baladur -Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna,gostilna-pizzerija Škorpion,Il.Bistrica OSNOVNE ŠOLE OSNOVNA ŠOLA RUDIJA MAHNIČA- BRKINCA PREGARJE tel. 789 53 55 22.12.2000 NOVOLETNA PRIREDITEV - PRIHOD DEDKA MRAZA OB 10.00 URI V OŠ. OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA, tel. 7141 541 L 12. 2000 Ob 17.00 URI ZAKLJUČEK PROJEKTA “PUSTI PETI MOJCA SLAVCA” V VEČNAMENSKEM PROSTORU OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI 20. 12. 2000 V DOPOLDANSKEM ČASU PLESNA PREDSTAVA “SNEGULČICA” V TELOVADNICI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ZA UČENCE IZ CELE OBČINE OSNOVNA ŠOLA PODGORA KUTEŽEVO, tel 05/787 0162 18.12.2000 “PRAZNIKOM NAPROTI” V OŠ KUTEŽEVO OB 16.00 URI - obuditev starih običajev 22.12. 2000 NOVOLETNI PLES ZA UČENCE OŠ KUTEŽEVO IN TABORNIKE PODGORSKEGA RODU OB 18.00 URI OSNOVNA ŠOLA JELŠANE,tel. 05/788 50 01 4.12.2000 MIKLAVŽEV SEJEM OD 16.00 URE DALJE. OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA tel. 05/7141 455 21.12. 2000 “ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA” GLEDALIŠKA PREDSTAVA DRAMSKEGA KROŽKA OŠ.D.KETTEJA MENTORICA S.ŠTEMBERGER OB 18.00 URI, DOM NA VIDMU 22. 12. 2000 PONOVITEV PREDSTAVE ZA UČENCE V DOPOLDANSKEM ČASU OB CCA.10 URI. OSNOVNA ŠOLA TONETA TOMŠIČA KNEŽAK, tel. 05/788 00 02 22.12.2000 VESELI ČAS PRIHAJA V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK OB 17.00 URI DRUGO SREČANJE NUMIZMATIKOV DNE 17. 12. 2000 OD 9.00-12.00 URE V HOTELU TURIST V ILIRSKI BISTRICI. PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, tel. 7142 639. Koledar pripravila: Mojca Memon, TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER ILIRSKA BISTRICA, NEKAJ NAMIGOV ZA NOVO LETO.... Bliža se novo leto in naši gostinci že pripravljajo praznične jedilne liste. Rezervacije za silvestrovanje sprejema Gostilna Potok iz Dolenj, klub Danilo Ilirska Bistrica, gostilna Mašun in diskoteka In blue iz Hrušice. Poleg bogatih jedilnikov po zmerni ceni, obljubljajo še zabavo s priznanimi ansambli. 1. januatja 2001 pa se boste lahko zavrteli na plesišču okrepčevalnice Danilo v Ilirski Bistrici ali zaplesali ob zvokih D. J. Company v diskoteki In blue v Hmšici. Bistro “Delizia” iz Jelšan tudi v mesecu decembru organizira party zabave. KRATEK STIK Ljubljanski grafit: TOVARNE DELAVCEM, ČAS LENUHOM. (Vsem pa zvrhan koš poljubčkov in denarja.) Gregorčičeva 2, tel. 05/714 44 35 ' ' ' VN Jn ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. * Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi * Kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: Koper 05/627-42-32 Sežana 05/734-14-10 Ajdovščina 05/366-14-94 Nova Gorica 05/333-42-43 Postojna 05/726-10-50 Ilirska Bistrica 05/714-19-35 Ljubljana 01/425-80-74