Registre Naciona! de la Propiedad Intelectual No. 352G11 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martmez 50 (Suc. G) Buenos Aires, Argentina “E 8 LOVEN 1 A LIBRE” Aiio (Leto) IX (4) BUENOS AIRES. 2. AVGUSTA (AGOSTO) 1951 No. (Štev.) 31. 2ys S '5 OH g EčiShT! aa g as O g 0«£ Q ■< Ct Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Angleška igra § Titom Ko je Ernest Bevin moral zapustiti j vodstvo angleške zunanje politike, so : številni komentatorji navajali, da se smer angleške zunanje politike ne bo prav nič spremenila. Bevinovo mesto je prevzel Herbert Morrison, osebno sicer stalni nasprotnik Beviiiov, vendar v vod¬ stvu delavske stranke tista osebnost, ki je odločno zatirala vsa gibanja, ki so bi¬ la ali filokomunistična ali pa so zago¬ varjala nazore skrajne levice. Ko je kmalu nato odšel iz vlade še minister za narodno zdravstvo Aneurin Bevan, je bi¬ lo še bolj utrjeno naziranje, da se bo zu¬ nanja politika Velike Britanije še bolj usmerila proti komunizmu in da bo še j lažja njena vzporeditev s politiko, ki jo j v boju proti sovjetom vodi vlada Zdru- j Ženih držav Severne Amerike. Morrison je prevzel vodstvo angleške j zunanje politike v težkih trenotkih. Be- j vin je glavni povdarek svoje politike j naslonil na zavezništvo z arabskimi naro- j di. Bližnji vzhod je obetal še edini osta¬ ti trdno v rokah angleške diplomacije in ; mornarice. Dogajalo pa se je ravno j obratno: kontrola nad arabskimi dežela¬ mi je Angliji polzela iz rok, v okviru Atlantske obrambne zveze je morala an¬ gleška admiraliteta prenašati trpko od¬ ločitev, da bodi ameriški admiral po¬ veljnik zavezniške mornarice v Sredo¬ zemlju in na Bližnjem vzhodu. Izbruh¬ nila je kmalu kriza v Perziji, sledile so j težave z Egiptom in v Bližnji vzhod prihajajo ameriški posredovalci, ki sku¬ šajo Angliji rešiti njene včasih tako trdne postojanke. V teh težkih časih je v enem svojih zadnjih govorov novi angleški zunanji minister s posebnim olajšanjem opozoril na svetlo zvezdo v angleški evropski po¬ litiki. Omenil je junaštvo, s katerim se maršal Tito upira Moskvi. Povedal je celo, da je v sedanji svetovni politiki Ti¬ tov vzgled odpora proti Moskvi edina svetla točka, ki daje povod za vero v uspešnejšo borbo proti sovjetski nevar¬ nosti na vsem svetu. Dodal je, da bo Anglija Tita podpirala poslej še bolj, kakor je to storila doslej in da ga bo tudi ščitila, ako bo kdo skušal napasti njegovo deželo in ga spoditi z njegovega diktatorskega prestola. Anglija je že žrtvovala nekaj miljonov za podporo in posojilo Titovemu režimu in nekaj de¬ setin miljonov dolarjev je še določenih za ohranitev Titovega komunizma na Bal¬ kanu. — Te Morrisonove obljube niso osamljene in od časa do časa odhajajo skupine angleških parlamentarcev v Ju¬ goslavijo; domov se vračajo navdušeni nad Titovimi stvaritvami. Diktature ni¬ so pri tem opazili, pomanjkanja tudi ne, zaporov in prisilnih delovnih koncentra¬ cijskih taborišč tudi ne. Ko so povedali svoje prve lepe vtise o Jugoslaviji, celo j hitro dodajajo, da je velika napaka te- : rjati, da bi Tito nehal biti komunist. Na- | sprotno: Tito bo s svojim novim nacio- ! nalnim komunizmom opravil veliko delo j doma in v vsej Evropi, ko bo nakazal : možnost razdora med Moskvo in drugi- j mi kom. državami in strankami. Iste dni, ! ko je Morrison s svojim govorom pod- j pri to naziranje v Angliji, pa se je an- i gleška vlada uradno silno ostro izrekla proti ameriški politiki do Španije. Ko se je namreč ameriška vlada odločila za gradnjo obrambnih oporišč v Španiji, so ! zastopniki angleške delavske vlade hudo i obsodili sodelovanje ameriških zavezni- \ kov s Francovo diktaturo v Španiji. Njih lastno sodelovanje s komunistično dikta¬ turo na Balkanu je popolnoma opravič¬ ljivo, obsoditi pa bi bilo treba sodelova- j i počasi odvrnil francoske in belgijske so- j cialiste od posvetov v Strasburgu in Tita branijo ideologi angleške delavske i Bruslju. V trenotku, ko se v Ameriki stranke in pravijo, da je postopal v re- I trudijo okrepiti enotnost Evrope za nje- du, ko je z revolucijo izvedel svojo so- j 110 obrambo, se počasi pripravlja razkol, cializacijo in jo sedaj tudi s terorjem ki naj zahodno Evropo razbije na dvoje, brani. Ko pa pišejo o takih Titovih pra- ; tem je Tito Angležem seveda kori- vicah in dolžnostih, pa pogosto morajo ' sten sodelovalec, toda kakor v vseh ozi- sami podati podobno geslo, ki naj velja r ’t> se bo tudi tokrat izkazalo, da je Ti- tudi za angleško domačo politiko; ko se to predvsem s tem koristil komunizmu je pred kratkim pisalo o tem, da bi pri bodočih volitvah v Angliji zmagali kon¬ servativci, so voditelji angleških sociali¬ stičnih strokovnih organizacij oznanili, da bi angleški delavci s splošno stavko preprečili, da bi mogla konservativna vlada prevzeti oblast; angleški delavci bi šli na ulico in s svojim terorjem raz¬ veljavili izid volitev, ki bi dale večino nasprotnikom sedanje vlade. To stališče v angleškem socializmu ni 1 goslavija organizira kot trdnjava proti osamljeno. Ko je lani v Belgiji prejel j Moskvi. Dejansko pa se okreplja važna zakoniti vladar pri volitvah zadostno ve- j postojanka komunizma na Balkanu, ki ji cino zase, so bili socialisti tisti, ki so šli j je že omogočeno, da širi svoje razkrajal- na ulico in kot manjšina s terorjem iz- : no delo po Evropi. Za to delo ni treba in moskovskim načrtom za nadvlado nad Evropo. Danes Moskva naravnost ne bi mogla doseči razkola v Evropi, to delo bo lažje opravil Tito, ko bo uspel po¬ globiti nezaupanje med evropskimi so¬ cialisti. Danes teko miljoni dolarjev v Titovo Jugoslavijo, po morju plovejo polne la¬ dje orožja in opreme v Titova prista¬ nišča vse z namenom, da se Titova Ju- silili razveljavljenje izreka ljudstva v plebiscitu. Kdor ohranja nasilni komu- j nistični režim v eni izmed držav na Bal- j kanu in se veže z njim, ker se je ta : začasno uprl Moskvi, s tem ne blokira j Moskve na enem delu sveta, ampak si s I tem navezuje čudnega tovariša, ki mu prinaša nevarno robo v deželo; angleški socialisti gredo še bolj na levo, dočim ni i briga, kako postopa Tito niti za korak krenil v smer demo¬ kracije. Tito ne prihaja na zapad samo kot zaveznik, ampak kot nosilec komu¬ nizma, ki je danes “nacionalen” a bo jutri samo Stalinov in noben drugi. Tradicijam angleške politike odgo¬ varja naziranje, da je vse tisto dobro, kar je v korist angleškemu imperiju. Tako se pri tem zavezništvu s Titom računa tudi s tem, da bo okrepljena tudi borba angleške delavske vlade proti or¬ ganizaciji evropske unije. Na evropskem kontinentu rabijo Angleži državo, ki bo enako pobijala načrte za evropsko uni¬ jo, kakor to dela sedanja delavska vla¬ da. Francoski in belgijski socialisti še sodelujejo v evropskih zveznih svetih; v Londonu menijo, da bo Titova opozi¬ cija proti evropski uniji podprla an¬ gleške načrte za snovanje posebnega evropskega socialističnega bloka, ki bo Moskvi drugega prispevati kot da čim bolj rohni nad Titom, ker se s tem po¬ večuje dotok dolarjev in orožja v drža¬ vo, ki v bistvu že opravlja nalogo, ki bo nazadnje koristna samo Moskvi. V svojem zavezništvu s Titom labo- risti seveda zvesto slede starim načelom svetovne politike, da jih namreč nič ne Titov teroristični režim s prebivalstvom v Jugoslaviji. Preganjanje vseh svoboščin in osebnih pravic državljanov je notranja zadeva posameznih držav in se v to ni vmeša¬ vati. To so vse takozvana “impondera- bilia”, ki se naj zanje brigajo drugi... Toda dvig raznih narodov v Afriki in v Aziji proti Angliji je dokaz, kako važna so ta “imponderabilia” v svetu, ki se ne ponaša s tolikšnimi tradicijami krščan¬ ske kulture, kakor to velja za številne narode v Evropi. In ti vidiki so bili ti¬ sti, ki so vrgli na tla mnogo angleških postojank v Afriki in v Aziji. Trenotno skušajo biti laboristi v Jugoslaviji za¬ vezniki zatiralcev teh vrednot; angleške skušnje drugod so porok, da je pomoč Titu poteza, ki bo prinesla Angležem še več razočaranja, kakor pa so jih prinesli dogodki drugod in smo jim vsak dan priča. franeija le nima vlade nje z diktaturo, ki je odločno protikomu¬ nistična. Sodelovanje s Titovimi komu¬ nisti da je koristno za horbo proti Mo¬ skvi, sodelovanje s španskimi protiko¬ munisti pa je za borbo proti sovjetom zelo nevarno in škodljivo. V senci te po¬ litične modrosti naj zato mimo vedri v Jugoslaviji komunistična diktatura, izlo¬ ča pa se naj iz borbe proti komunizmu režim, ki ni pogodi socialističnim ali le¬ vičarskim ideologom v Angliji in v za¬ hodni Evropi. Počakati bo treba, da se bo izkazalo, ali je to računanje na iskrenost Tita v v korist angleški zunanji politiki ali ne. Volitve v juniju so potekle zelo zado¬ voljivo. Francoske antikomunistične stranke so dobile tolikšno večino, da bi mogle složno vladati, ako bi sledile ti¬ stemu programu, ki je vodil njih delo pred volitvami. Komunisti na levi so na¬ zadovali in De Gaulle na desni ni dobil toliko mandatov, da bi mogel svojo opo¬ zicijo učinkovito uporabiti. Sedaj pa je že mesec dni predsednik republike na delu, da bi sestavil novo vlado — toda ne gre. SOCIALISTI BI RADI DOKAZALI, DA SO SOCIALISTI Med strankami vladne večine so so¬ cialisti dobili največ glasov in največ mandatov. Oni bi dejansko morali dobi¬ ti mandat za sestavo nove vlade, toda te¬ ga dosedaj še niso storili. Prepustili so tovarišem na svoji desnici, da naj po¬ skušajo; ko se bo videlo, da nikdo brez njih ne more, bodo prišli in postavili svoje pogoje. Tako so dosedaj poskušali ali vsaj načeli možnost sestave nove vla¬ de radikal Meyer, MRP Georges Bidault, desničar Paul Reynaud in neodvisni des¬ ničar Petsche, ki jo pravkar sestavlja drugič. Glavna ovira za sestavo nove vlade pa je vprašanje vladne finančne podpore svobodnim katoliškim šolam: stranka MRP terja, da se s posebnim zakonom izglasuje taka podpora temu šolstvu, da bo sposobno dela, socialisti pa so strupeno proti vsaki podpori za šole, ki niso državne ali pa pod zane¬ sljivo državno kontrolo. Med svojimi pristaši so socialisti razširili propagan¬ do, da se v katoliških svobodnih šolah vežba mladi rod za obnovo “klerikaliz¬ ma” in za boj proti republiki, zato bi bil greh, ako bi vlada take šole podpirala. Na te zastarele očitke liberalizma iti' framasonstva so se vsedli socialisti, ki hočejo veljati za moderno evropsko so¬ cialistično stranko. Spor okoli tega vpra¬ šanja napihujejo, ker se jim zdi, da bo¬ do vsaj v tem vprašanju lahko dokazali, kako učinkoviti so socialisti v Franciji. Ko so po 1. 1945 francoski socialisti v glavnem vodili vse vlade, so krenili se¬ veda na pot pospešene socializacije, to¬ da kmalu so se morali ustaviti na pol pota. Izkazalo se je, da je večina nacio¬ naliziranih industrij delala z izgubo: de¬ lavci in uradniki pod državnim vodstvom niso imeli več dolžnosti, samo še pravi¬ ce. Socialisti so kot vladna stranka mo¬ rali ščititi te delavce, ker niso hoteli iz¬ gubljati pristašev. Ker socializacija v Franciji ni bila izvedena, socialisti v An¬ gliji niso vpoštevali težav socializma v Franciji in so socialiste dolžili celo izdajstva socialističnega programa. Ko na tem polju ni šlo, so francoski socia¬ listi prešli drugam in postali kmalu naj- odločnejši zagovorniki evropske unije. Poleg krščanskih demokratov so bili REORGŽNIZACIOH DE LA CANCILLERIA Mediante im decreto que refrendan los ministros de Relaciones Exteriores y Cul- to y de Asuntos Tčcnicos, el P. E. ha dispuesto la reestructuracion de los de- partamentos de Politica y Economico Social de la Cancilleria con el objeto de ob- tener una mayor especializacion para el estudio de los asuntos que competen a dichos organismos. De acuerdo con el decreto, las funciones de la competencia de los departa- mentos de Politica y Economia Social se distribuiran en siete subdirecciones, ča¬ da una de las cuales se compondra de las divisiones que se indican: SUBDIRECCION DE ORGANISMOS INTERNACIONALES Y TRATADOS. — Divisiones: Naciones Unidas; Organizacion de Estados Americanos; Organis¬ mos Internacionales, y Tratados. SUBDIRECCION DE PLANIFICACION Y COORDINACION. — Divisiones: Planificacion; Coordinacion; Soberania Territorial, y Antartida y Malvinas. SUBDIRECCION AMERICA DEL SUR. — Divisiones: Bolivia y Paraguay; Chile y Peru; Brasil y Uruguay; Colombia, Ecuador y Venezuela; Limites Inter¬ nacionales. SUBDIRECCION AMERICA DEL NORTE Y CENTRAL. — Divisiones: Es¬ tados Unidos de America; Mexico, Cuba, Republica Dominicana y Haiti; Ameri¬ ca Central. SUBDIRECCION COMMONWEALTH BRITANICO, ASIA Y AFRICA. — Divisiones: Commonwcalth Britanico, Asia y Africa. SUBDIRECCION EUROPA OCCIDENTAL. — Divisiones: Espana, Italia y Portugal; Belgica, Francia, Paises Bajos y Luxemburgo; Republica Federal Ale- mana, Austria y Suiza; Paises Nordicos. SUBDIRECCION EUROPA ORIENTAL Y CERCANO ORIENTE. — Divi¬ siones: Rusia; Bulgaria, ChecosIovaquia, Hungria, Polonia y Rumania; Liga Ara- be e Israel; Grecia, Turquia y Yugoeslavia. Pmmm dosedanjega ustroja zunanjega ministrstva Na predlog ministra za zunanje in ter za tehnične zadeve je izdala vlada od¬ redbo o preosnovi političnega in gospodarsko-socialnega oddeljka v zun. ministr¬ stvu, da bi bolje odgovarjali zahtevanim nalogam. V smislu določil vladne odredbe bodo dosedanje posle političnega in gospo¬ darsko-socialnega oddeljka prenesli na sedem podravnateljstev, vsako od teh bo pa zopet imelo potrebne oddeljke in bo sedaj zun. ministrstvo razdeljeno takole: 1. PODRAVNATELJSTVO ZA MEDNARODNE USTANOVE IN POGOD¬ BE Z ODDELJKI: Združeni narodi: Organizacija ameriških držav. Mednarodne ustanove. Pogodbe. 2. PODRAVNATELJSTVO ZA PLANIFIKACIJO IN KOORDINACIJO. Oddeljki: Planifikacija. Koordinacija. Teritorijalna suverenost. Antartida. Malvini. 3. PODRAVNATELJSTVO ZA JUŽNO AMERIKO. Oddeljki: Bolivija in Paraguav. Chile in Peru. Brasil in Uruguay. Kolumbija, Ecuador in Venezuela. Mednarodne meje. 4. PODRAVNATELJSTVO ZA SEVERNO IN CENTRALNO AMERIKO ima naslednje oddeljke: Združene Ameriške Države. Mexico, Kuba, Dominikan¬ ska republika in Haiti. Centralna Amerika. 5. PODRAVNATELJSTVO ZA BRITANSKI COMMONWEALTH, AZIJO IN AFRIKO ima oddeljke: Britanski commonwealth. Azija. Afrika. 6. PODRAVNATELJSTVO ZA ZAHODNO EVROPO bo delovalo z oddelj¬ ki: Španija, Italija in Portugalska. Belgija, Francija, Nizozemska in Luksemburg. Zvezna nemška republika, Avstrija in Švica. Baltske države. 7. PODRAVNATELJSTVO ZA VZHODNO EVROPO IN BLIŽNJI VZHOD bo pa imelo tele oddeljke: Rusija. Bolgarija, čehoslovaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Arabska liga in Izrael. Grčija, Turčija in Jugoslavija. ravno francoski in belgijski socialisti tisti, ki so prinesli na evropska zaseda¬ nja v Bruselj in Strasbourg največ ko¬ ristnih predlogov. Ko se je začelo govo¬ riti o Schumanovem načrtu, ki naj po¬ veže francosko in nemško težko in¬ dustrijo v skupno gospodarsko enoto, so jo socialisti tudi zagovarjali in podpira¬ li to politiko. Ko je francoski vladi manjkalo denarja za produkcijo orožja in vežbanje vojska, so bili francoski so¬ cialisti tisti, ki so skupno z drugimi te¬ rjali v Ameriki denar in podporo: oboje so prejeli in še prejemajo. Londonska vlada delavske stranke je v opoziciji proti sedanjim načrtom za evropsko unijo. Delavski ideologi v Angliji meni¬ jo, da je nesmisel govoriti o evropski u- niji, dokler ta ne bo slonela na zdravih socialnih osnovah in te osnove morejo biti take, kakor jih ustvarja delavska TERORISTI NA DELU Poročali smo že, da so oblasti Tako ni bilo osebnih žrtev, tem- nedavno odkrile do vseh podrobno- več samo materijalna škoda. Po¬ sti izdelan načrt komunističnih te- škodovane proge so tehnični od- roristov in njihovih simpatizerjev delki hitro popravili ter je bil za povzročanje neredov v republi- kmalu obnovljen promet na vseh ki in za ustvarjanje zmede, v ka-| progah. Na nekaterih mestih so teri bi poskušali izvršiti državni j komunisti pokvarili tudi signalne prevrat. Sedaj, ko so priprave za in brzojavne naprave, da bi tako novemberske volitve v polnem te- povzročili železniške nesreče in iz- ku, so se komunisti lotili izvajanja j tirjenje vlakov. Uradno poročilo svojih prevratnih načrtov. V sre- i o teh komunističnih podvigih na- do med četrto in peto uro zjutraj j glaša, da se železniško uslužben- so postavili v območju prestolnice ; stvo v celoti ni dalo preslepiti od in Velikega Buenos Airesa več pe- protidržavnih elementov ter je ves klenskih strojev na tračnice želez- j čas vestno vršilo svojo službo, ta- nic San Martin, Mitre, Sarmiento ko, da je bil železniški promet hi- in Roča. Peklenski stroji so eks- ; tro obnovljen in normaliziran, plodirali še predno je po omenje-i Vsa javnost obsoja zločinsko po- nih železnicah privozil kak vlak. četje komunistov. vlada v Angliji. Kmalu so začele padati strelice na francoske socialiste: očitali so jim, da podpirajo Schumanov načrt, ki hoče ustvariti monopol nad vso evrop¬ sko težko industrijo, v vodstvu monopo¬ la bodo pa sedeli nemški in francoski kapitalisti; v evropski uniji bodo imeli ] glavni vpliv ameriški sodelavci in ta unija more postati še bolj odvisna od : USA, kjer nimajo smisla za socialne na¬ loge našega časa; francoska vlada jem¬ lje denar v USA in kmalu bo Francija tako podrejena USA, da bodo francoski socialisti brez prave svobode, kar bo tež¬ ka izguba za ves evropski socializem. Seveda se ta gesla širijo med fran¬ coskim delavstvom in je tako francoska socialistična stranka v ognju od dveh strani, od angleških socialistov in ko¬ munistov. Tako je treba postaviti akcijo stranke na tako geslo, ki naj zadovolji francoskega socialističnega volilca. In to bodi tako sedaj vprašanje, ali se naj o- hrani obstoj svobodnega katoliškega šolstva ali ne. KOMUNISTI PODPIHUJEJO RAZDOR Ko postojajo socialisti nasledniki pro- tiklerikalcev v Franciji, pa skušajo ko¬ munisti pokazati, da prihaja spet njiho¬ va ura. Voditelj francoskih komunistov, Maurice Thorez leži še vedno zelo bolan v nekem ruskem sanatoriju na Krimu. Od tam je zdaj poslal svojim progresiv¬ nim prijateljem v “katoliških” vrstah dolgo pismo, v katerem pripoveduje, da francoska kom. stranka ni sovražnica katoliške vere, pač pa skuša samo pre¬ prečiti “zlorabo” vere v politične name¬ ne. Tokrat je pismo naslovil na nekega vplivnega delavca v katoliških organiza- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. VIII. 1951 Pismo dr. Kreka Slovenci so doslej ohranili enotnost kot malo kateri narod v emigraciji. Tu¬ di pri različnih gledanjih ta enotnost ni trpela, kar je v duhu prave demokraci¬ je. Ohranili pa smo tudi dostojnost in zrelost v razpravljanju o naših proble¬ mih. Če je kdo to enotnost in dostojnost motil, so jo takoj napihovali tisti, ki ni¬ so naši prijatelji. Tako je tukajšnja Paveličeva “Hrvatska” rada ponatisko- vala dr. žebotove neresnosti in dodaja¬ la svoje. Podobno se je dogajalo v USA, kjer je dr. Žebot oddajal neke spome¬ nice. V zvezi s tem je g. dr. Miha Krek kot predsednik SLS izdal okrožnico svojim prijateljem in zaupnikom SLS, katero radi pomembnosti in jasnosti, ki jc po¬ trebna vsem, ponatiskujemo. Po uvodnih besedah g. dr. Miha Krek navaja naslednje: “...Ker pa so listi — zlasti hr- vatski — objavili nekatere stvari sem dolžan svojim prijateljem in zaupnikom SLS povedati, kaj se je zgodilo. List “Ameriški Hrvatski Glasnik” je IZ TEDNA V TEDEN g$j®$P(ft8,]!S4}$BS3, I polovične rezultate. Zunanja politika je j v soglasju z mirovno ponudbo na Koreji, ^ ® _■ T._ : 1 - • _X .t-nl.n .Onfltfict U.S.A.: Truman in Acheson sta ime- govore v Detroitu ob priliki 250 letnice ustanovitve tega mesta. Truman je po¬ udarjal, da se “ZSSR nevarno pripravlja za vojno po vsem svetu” in opozorjal na¬ rod, da “mora biti pripravljen vedno in polna nesporazumov in nihanj. Danes pomeni eno, jutri drugo stvar. Spremi¬ nja se z vsakim vetrom. USA danes stoji na križišču in ne ve, kaj hoče. Ena skupina govori o borbi proti komuniz¬ mu, druga dela s komunizmom kompro¬ mise. Ena se zavzema za naš tradicio- povsod na komunistično nevarnost.” | nalni s i s tem vladavine in svobode, dru- Acheson pa je dejal, da se “ogromne vo- g a za socialistično državo in suženjstvo, jaške sile ZSSR pripravljajo na pohod j j] na govori resnico, druga širi propa- po svetu” in da se bo USA nekega dne „ ando> strah in popustljivost.” znašla v precepu, če se ne bo pravočasno pripravila na boj. Po njegovih izjavah Ameriška F.B.I. je aretirala nasled¬ njih 12 ameriških komunističnih vodij v štejejo komunistične oboročene sile tre- j Los Angelesu, San Franciscu in New nutno 9 milijonov mož, od tega samo v j y 0 rku. Doslej so obsodili na dolge za- ZSSR nad 4 milijone. Kitajski komunisti j porne kazni 47 vodilnih ameriških ko- imajo pod orožjem 3,5 milijona mož, ev- ; mim i s tov. ropski sateliti pa nad 1 milijon. ZSSR j Biv§i amer predsednik stassen, pred- je mobilizirala nad 200 divizij, sovjetsko , gpdnik organizacije -Križarska vojna letalstvo pa šteje nad 20 tisoč prvolmij- j za svobodo » je organizira i izdat no de¬ ških bojnih letal. narno in moralno pomoč za protikomu- “Free Europe”. Do septembra predvide¬ va pridobitev novega članstva v organi¬ zacijo na najmanj 25 milijonov članov in ustanovitev fonda z nad 3,5 milijona do- Za popolno obrambno oborožitev ev- | nistižne oddaje na radijskih postajah ropskih članov atlanskega pakta USA predvideva za naslednja tri leta nad 25 milijard dolarjev izdatkov. Marshall je izjavil, da bodo ameriško objavil v glavnem tole: Ali že veste, da J zračno silo povečali od 95 na 180 bojnih j ar j ev _ je Miha Krek predložil memorandum, v j skupin, prepeljali v Evropo do 1. 1952 | j TALIJA: De Gasper ; je sestavil no- katerem zahteva, da se obnov! Jugosla- 400.000 moz, od tega 60.000 letalcev. A- ^ ^ katej .. gQ gami krgg demo _ vija, kakršna je bila 1938 z dinastija menski zavezniki v Evropi bodo imeli 1 ( j_ _v-m_ o/_ Karadjordjevič na čelu; da Miha Krek (> takrat pod orožjem 2,5 milijona mož pri Free Europe zaposluje beograjsko ™ bodo lahko v 90 dneh po začetku so¬ vražnosti postavili pod orožje nad 5 mi- kar še naprej povzroča stalno napetost. NIZOZEMSKA: V svrho obrambe se je vlada odločila, da bo odprla v prime¬ ru kake invazije ogromen jez od Nim- ■wegena do Arnheima. FRANCIJA: Voj. zastopniki Francije, Italije, Nemčije, Belgije in Luksembur¬ ga so se domenili, da bodo izvedli zdru¬ ženje vseh poedinih narodnih armad, hkrati priključili vse še na novo se u- stanavljajoče edinice ter vse podredili Eisenhowerjevi komandi. Ker med za¬ stopniki ni bilo bistvenih nesoglasij, sklepajo, da bodo to združitev parlamen¬ ti vseh držav-podpisnic tudi odobrili. S to združitvijo naj bi Eisenhower dobil skupno 2 milijona vojakov. NEMČIJA: Zav. krogi so mnenja, da bi zah. Nemčiji dovolili postavitev 250.000 mož številne vojske v svrho obrambe. Znani Mussolinijev osvoboditelj SS o- ffeir Skorzenny je s španskim potnim listom in kot pisatelj prišel v Nemčijo na nekajdneven obisk. Ker ni za njim nobene tiralice več, ga oblasti še niso prijele. Zaradi stalnega sovj. otežkočevanja prevoza produktov iz Berlina na zahod, čaršijo; da dr. Alojzij Kuhar zaskrblje¬ no gleda na to Krekovo početje in ga ne odobrava. Hrvatska časopisna agencija “Croatia Press” v Madridu je objavila, da je dr. Ciril Žebot predložil Free Europe zahte¬ vo, ki jo je podpisalo kakih 300 sloven¬ skih izobražencev, da se osnuje samo¬ stojna Slovenska država, da je ta sku lijonov novih sil. Truman je javno obsodil deportacije in pobijanja, ki jih komunistični dikta¬ torji izvajajo na Poljskem in Madžar¬ skem. Na Titovo Jugoslavijo pa je po¬ polnoma pozabil. General MacArthur je imel v Bosto¬ nu oster govor proti sedanji ameriški kratje ter dva republikanca Sforza, j gQ zav _ vo j krogi pričeli z organizacijo ki ni več zun. min., ter obrambni min. j i e t a lskega mostu iz Berlina v Frank- Pacciardi. De Gasperi je prevzel tudi j urt zun. ministrstvo. ’ , . GRČIJA: Vemzelosova vlada je odsto- ŠPANIJA: Vlada je vložila uraden pUa; kra]j je razpustil parlament) ki bi protest pri angl. in franc, vladi, ces da moral ^ ob]agti do Jcta ^ ter se nikakor ne moreta vmešavati v tako razpigal ^ volitye . notranjo špansko zadevo, kakor je ev. sklenitev vojaške zveze z USA. ANGLIJA: Attlee in Morrison sta o- INDOKINA: Franc. vrh. poveljnik de Tassigny se je podal v Pariz, da dobi I več čet in pomoči za boj proti rdečim u- pozorila angl. javnost, naj na potek ja*- , pornikom in ev . kit . prostovoljcem, kajti pina v ostrem nasprotju s' Krekom, ki P olitiki na Kore P in 2unan P P° litiki S ovorov za sklenitev miru na Koreji ne z morebitno členitvijo miru na Koreji mu osporava pravico, da bi zastopal Slovence. Drugi listi so prinesli k temu različne komentarje in razmišljanja. Iz Francije sem prejel poročilo, da krožijo tam sledeče vesti: Da je bil dr. Ciril Žebot pri predsedniku Free Europe in mu razložil program svoje skupine in da je Krekov položaj pri Free Europe bistveno omajan. Dr. Vladko Maček je objavil na prvi strani “Ameriškega Hrvatskega Glasni¬ ka” tole: "Kukavičje jaje I ako Američki Hrvatski Glas¬ nik nije službeno glasilo HSS, ne¬ go nezavisni list, mnogi ljudi sma- traju, da zastupa mišljenje HSS, što doista redovito i čini. Zato me se je vrlo neugodno dojmilo, kada sam u broju Ame- ričkog Hrvatskog Glasnika od 6. lipnja pročitao vijest pod naslo¬ vom “DA LI ZNATE”. U to j, da- kako ne podpisano j vijesti tvrdi se, da je današnji predstavnik slo- venskog naroda dr. Miha Krek “podnio memorandum (anonimni pisac ne navadje ni kome ni kada) u kojem trači da treba obnoviti status quo od godine 1938: kralje- vinu Jugoslaviju sa kraljem Pe¬ trom na čelu...” Naravno, da je cijela ta vijest od početka do kraja lažna. Dr. Mi¬ ha Krek bori se kao i velika ve¬ čina Slovenaca za slobodnu sloven- sku državu, jednako kao što se i mi Hrvati borimo za slobodnu hr- vatslcu državu. Čini mi se ali, da je nekomu kri¬ vo, što se i hrvatsko i slovensko narodno predstavništvo nalazi u borbi za slobodu svojih naroda, konačno na istoj liniji. Zato je nekomu potrebno, da raznim intrigama unese smutnju i u hrvatsko-slovenske odnošaje. Preporučam najtoplije uredni¬ štvu Američkog Hrvatskog Glas¬ nika, da u buduče bolje pripazi, da se u gnjezdo njihovog lista ne ne- su kukavičja jaja. Dr. Vladko Maček” Dr. Alojzij Kuhar pa je poslal ured¬ ništvu Američkog Hrvatskog Glasnika sledeče pismo: “Dragi gospodine uredniče, Američki Hrvatski Glasnik od srijede 6. lipnja objavio je na pe¬ to j strani pod naslovom: “Da li znate?” niz netačnih informacija i nekvalifikovanih napada na dr. Miha Kreka. I moje ime je spome- nuto u vezi sa tvrdnjom koja je ne- istinita. Poznat mi je rad dr. Kre¬ ka kod National Committee for a Free Europe. Znam, da svim sila¬ ma brani prave koristi i želje Hr- sploh. V govoru je napadel Trumanovo gleda preveč optimistično, kajti še bolj se more teža rdečih napadov prenesti na administracijo, zlasti zunanje ministr- bo treba povečati napore za obrambo, j ndok j no k j er go komunisti v zadnjem stvo, poudarjajoč, da “so na Koreji, ker le tako bo tudi Anglija kos vsake- ^ & ^J/več atentatov! “ “ ^ kljub odličnim vojaškim uspehom, žara- mu napadu od kjer koli. Morrison je pri- j di zgrešene politike vlade dosegli le pomnil, da na žalost sovj. dejanja niso j (Nadaljevanje na 4. strani) ustanove. Znam, da je skrupuloz- j la, je najboljši dokaz v tem, da je bil ra- tlO objektivan U svojim predloži- I di tega dela konfiniran predsednik stran- ma i da radi u največoj mogučoj sagldnosti sa odgovornim demo¬ kratskim pretstavnicima naših na¬ roda u emigraciji. Kao stari novinar i prema torne Vaš profesionalni drug Vas, dragi gospodine uredniče, lijepo molim, da krivicu učinjenu g. dr. Kreku a i meni skoro ispravite. Uz zahvalnost i sa poštovanjem Vam oddani: Alojzij Kuhar.” Kaj je na stvari? Dr. Ciril žebot je zbral podpise za svoj načrt Slovenske države, ki naj bo v kantonalni zvezi s Trstom. To je na¬ znanil Free Europe in Krščansko demo¬ kratski zvezi, pri kateri je zahteval, da se njegov akcijski odbor za Svobodno Slovenijo sprejme med člane. Vlogi na Krščansko demokratsko zve¬ zo je priložil “Slovensko deklaracijo”, seznam funkeijonarjev akcijskega komi- teta, priporočilno pismo P. A., Prešerna D. J. od 20. 10. 1947, svoj curriculum vi- tae in statistični pregled podpisnikov “Slovenske deklaracije”. Iz tega pregle ke dr. Korošec, konfiniran podpredsed¬ nik stranke dr. Natlačen in konfiniran generalni tajnik stranke dr. Kulovec, da je stranka v tem času objavlia “Sloven¬ sko izjavo”, takoimenovane Punktacije, da smo imeli šenčurski in domžalski proces, pokret zelenih kravat in celo vrsto raznih manifestacij in sodnih pro¬ cesov širom Slovenije proti našim ak¬ tivnim somišljenikom in policijskih na¬ stopov proti našim časopisom. Dejstvo je, da je bil za vodstvo strankinih poslov v tej dobi na rednem zboru zaupnikov in vodstva stranke iz¬ bran takozvani “odbor štirinajstorice”. Dejstvo je, da je po internaciji dr. Ko¬ rošca, dr. Kulovca in dr. Natlačena vo¬ dil strankine posle najprej pok. Anton Sušnik, po njegovi smrti pa je dr. Koro¬ šec odredil za ta posel mene in sem to nalogo opravljal, dokler se dr. Korošec ni vrnil v Ljubljano. Tisti, ki so takrat imeli opraviti s stranko, vedo, da je bilo njeno delo precej živahno. Dejstvo je, da se je prvi stavek usta¬ novne listine JRZ, ki so jo podpisali po da sledi, da je deklaracijo podpisalo 254 temle vrstnem redu: Aca Stanojevič, slovenskih emigrantov. Največ jih je iz Kanade, namreč 74, nato iz USA 56, Za- padna Nemčija 33, Argentina 24, Av- odslej kot zastopnika SLS. Dejstvo je, da sem z dr. Kulovcem podpisal Msgr. Francu Gabrovšku in dr. Alojziju Kuharju, ki sta šla po nalogu stranke leta 1941 v inozemstvo, poobla¬ stilo v imenu vodstva SLS. Izvršilni odbor stranke v Ljubljani je sklenil, da naj v slučaju vojne midva z dr. Kulovcem greva in delava z jugo¬ slovansko vlado kjerkoli in kakorkoli bo ona mogla delati. Ta sklep je bil na¬ pravljen pri isti seji, pri kateri se je sklenilo, da gresta Msgr. Gabrovšek in dr. Kuhar kot delegata stranke v ino¬ zemstvo. Ko je dr. Kulovca v Beogradu ubila nemška bomba, sem po sklepu izvršilnega odbora SLS potoval z vlado v inozemstvo. Leta 1942 sem prejel v London iz do¬ movine obvestilo, da so soglasno sklenili vsi dosegljivi bivši senatorji in poslanci, člani vodstva SLS, voditelji mladinskih, kulturnih, zadružnih in akademskih or¬ ganizacij, slovenski župani, pristaši SLS in vsi drugi vidnejši ljudje, naj bom predsednik SLS in naj stranko zasto¬ pam v tujini. Dotlej sem stranko zastopal samo kot redno izvoljeni glavni tajnik in s po¬ oblastilom strankinih delegatov, ki so bili v inozemstvu, to je Msgr. Gabrov¬ ška, dr. Kuharja in ministra Snoja. Leta 1946 so v Rimu zbrani člani Miša Trifunovič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spa- ho, glasil nekako takole: “Da izpolnijo strija 14, Trst 13, Brazilija 8, Španija 8, zahteve zakona o političnih strankah so Anglija 7, Avstralija 4, Francija 3, švi- j Narodna radikalna stranka, Slovenska j strankinega vodstva ponovno potrdili ca, Bolivija, Chile in Venezuela po 1. ljudska stranka in Jugoslovanska musli- i mojo izvolitev za predsednika, dokler ne Odbor Krščansko demokratske zveze manska organizacija sklenile zvezo, ki bo druga redna izvolitev mogoča. se bo imenovala Jugoslovanska radikal- j Na zahtevo vseh zastopnikov v Sloven- za Srednjo Evropo je na svoji seji dne 22. 6. 1951 v V/ashingtonu brez sodelo¬ vanja slovenskih zastopnikov sklenil, da Akcijskega odbora za Svobodno Slove¬ nijo ne more sprejeti med člane, ker je iz prijave in deklaracije razvidno, da se je odbor osnoval šele leta 1946, iz česar sledi, da pred vojno ni igral v Sloveni¬ ji vloge kake krščansko - demokratske stranke, kar je bistveni pogoj za spre¬ jem v zvezo. Dr. žebot je prišel v New York tudi na zajednica.” Dejstvo je, da je bil v Ljubljani na zboru zaupnikov izvoljen za predsedni¬ ka stranke leta 1935 dr. Anton Korošec, za podpredsednika jaz in za generalnega tajnika dr. Franc Kulovec, torej dve ose¬ bi, ki sta bili že pred razpustom stran¬ kin predsednik, oziroma generalni tajnik in jaz, ki sem bil poprej član vodstva, predsednik okrajne organizacije SLS za Ljubljano-okolico, član odbora štirinaj- Ciril žebot tudi negativen odgovor. Naj pojasnim nekatere stvari. Najprej dr. Žebot trdi, da je SLS bi¬ la razpuščena leta 1929 in ni potem več živela in delovala. Vsi zastopniki in vo¬ dilni ljudje so pomrli, žebotov krog le še nosi v svojih srcih program SLS. Potem dr. Žebot pravi, da je bila usta¬ novitev JRZ leta 1935 tudi razlog, da SLS ni več obstojala. Ni res, da bi SLS prenehala živeti, ko je bila leta 1929 od oblasti razpuščena in je leta 1935 vstopila v JRZ. Da je vata, Srba i Slovenaca, kod ove , SLS med Aleksandrovo diktaturo dela- osebno in govoril v tej zadevi z enim iz- j storice in vršilec dolžnosti strankinega med referentov v uradu National Com- j predsednika, ko je bil interniran. Trdi- mittee for a Free Europe. Tu je dobil dr. tev, da je SLS stranka po vstopu v JRZ prenehala obstojati, je prav tako abotna, kakor če bi kdo trdil, da je takrat dr. Mehmed Spaho prenehal biti voditelj bo¬ sanskih Muslimanov. Dejstvo je, da je bil po smrti dr. An¬ tona Korošca izvoljen za strankinega predsednika po mojem predlogu dr. Franc Kulovec. Za glavnega tajnika so zaupniki izvolili mene. Dejstvo je, da sva po prevratu z dne 27. marca 1941 dr. Kulovec in jaz javi¬ la predsedniku vlade Dušanu Simoviču, da smatrava, da je doba razpusta sta¬ rih strank prenehala in da nastopava skem narodnem odboru združenih strank, sem prevzel to leto tudi pred¬ sedstvo Narodnega odbora za Slovenijo. * * * Nikamor nisem predložil kakega no¬ vega memoranduma in nikoli podal izja¬ ve, da sem za restavracijo Jugoslavije, kakršna je bila pred letom 1938. Delam z dr. Kuharjem v popolnem soglasju. Ne čutim, da bi bilo moje stališče ra¬ di dr. žebotove akcije kje kaj omajano. Stojim slej ko prej na stališču, da je treba izpolnjevati strankin program, kot ga je sprejelo naše ljudstvo v domovini, to je, da se moramo z vsemi sredstvi boriti za osvobojenje domovine in za pravico slovenskega naroda, da svobod¬ no sam odloči o svoji bodočnosti. Sma¬ tram za izključeno, da bi malenkostna skupina diktirala stranki program zlasti v času, ko narod ne more svobodno go¬ voriti, še manj pa je primerno, da bi se mala skupina predstavljala kot SLS, ki ima ogromno večino svojih somišlje¬ nikov in članov v zasužnjeni domovini in med desettisoči beguncev, ki o dr. žebo- tovi skupini nočejo nič slišati. ARGENTINA Predsednik gral Peron se je z gos¬ po soprogo Evo Peron udeležil slav¬ nostne večerje, ki je bila ob 13. oblet¬ nici ustanovitve narodne žandarmeri- je. Gral Peron je ob tej priliki govo¬ ril o velikem rodoljubju, s katerim orožniki vrše svojo naporno službo javne varnosti in varovanja državnih meja. Omenil je tudi vse delo vlade za napredek in razvoj Argentine ter za utrditev notranje enotnosti. V kongresni palači zaseda komisija poslancev in senatorjev ter preučuje stanovanjski zakon, ki bo prenehal veljati 30. septembra t. 1. Časopisje poroča, da bosta parlament in senat veljavnost stanovanjske zaščite po¬ daljšala še za eno leto z nekaterimi sprembami v zakonu. V Buenos Airesu je leta 1871 di¬ vjala nalezljiva bolezen rumena mrz¬ lica, ki je zahtevala na tisoče in ti¬ soče žrtev, med njimi tudi zelo veli¬ ko duhovnikov. Vseh teh žrtev so se prejšnjo nedeljo spominjale številne sanitetne ustanove, cerkvene ter vo¬ jaške oblasti. Slavnost je bila v par¬ ku Ameghino, kjer stoji spomenik tem žrtvam. Kot zdravnik se je tedaj ze¬ lo trudil za pobijanje te naleljive bo¬ lezni dr. Tomaž Peron, stari oče sed. predsednika grala Perona. V Rio de Janeiro se je začel vse- ameriški kongres za kat. vzgojo. U- deležuje se ga tudi argent. delega¬ cija. Fin. ministrstvo je objavilo sporo¬ čilo, da bo z izdanimi dovoljenji za uvoz časnikarskega papirja zaloga papirja v Argentini zadostovala za prihodnje leto. V Buenos Airesu bo od 1. do 8. septembra kongres časnikarjev. Argentinski letalec Enrique Diaz Saenz Valiente se pripravlja na polet z letalom iz Argentine čez Južni te¬ čaj v Avstralijo. Podvig letalca bo podprla s krediti tudi vlada. Poslanska zbornica je sprejela za¬ kon, s katerim je potrdila izvršeno ljudsko štetje iz leta 1947 v Argenti¬ ni. Po objavljenih podatkih je imela tedaj Argentina 15.897.127 prebival¬ cev. USA so po podatkih am. trgov, mi¬ nistrstva uvozile raznega blaga iz ' Argentine za 29,974.512 dol, izvozile pa v Argentino raznega blaga v vrednosti 20,230.785 dol. V prvih pe¬ tih mesecih tega leta je Argentina v vsem izvozila v USA svojih izdelkov in proizvodov v vrednosti 150,635.966 dolarjev, kar predstavlja zanjo saldo 66,771.215 dol. Tudi v Argentini se vreme stalno spreminja in postavlja na glavo let¬ ne čase. Sedaj smo sredi zime pa smo imeli v Bs. Airesu na dan sv. Jako¬ ba, ko je bila doma “pasja vročina” kakih z 5-28 stopnji, točno tudi 25 stopinj. Vročina je trajala nato še nekaj dni, pa se je nato v ponedeljek zjutraj zopet umaknila mrazu. Minister za politične zadeve dr. Ramon Subiza se je po zaključeni konferenci s pristojnimi ministri vseh provinc, vlad v Tucumanu vrnil v Bs. Aires ter je dejal, da so na se¬ stanku sklenil, da bodo 11. novembra skupno z volitvami predsednika in podpresednika republike ter poslan¬ cev in senatorjev za zvezni parla¬ ment tudi volitve provinc, parlamen¬ tarcev. Novi volilni zakon, o katerem smo že poročali in po katerem bodo imele prvič v argent. zgodovini tudi žene volilno pravico, ima tudi določi¬ lo, po katerem je vsak volilni upravi¬ čenec dolžan izpolniti svojo držav¬ ljansko dolžnost. Za neizpolnitev te dolžnosti so predvidene denarne kaz¬ ni, če volilni upravičenec ne doprine¬ se zadostnih dokazov, da se volitev resnično ni mogel udeležiti. Batista Luzardo bo novi brazilski poslanik v Bs. Airesu. Tako poročajo iz Rio de Janeira. Biv. francoski bojevniki iz prve svet. vojne so imeli prejšnjo soboto v katedrali slovesno zadušnico za pok. maršala Petaina. V Buenos Airesu bodo v kratkem montirali prve televizijske aparate, ki so že prispeli iz USA. Iz USA je te dni prispela tudi velika pošiljka ameriških filmov. Med temi je tudi film “Bil sem komunist”. Iz Francije bo v kratkem prispelo v Buenos Aires 400 najmodernejših omnibusov. Buenos Aires, 2. VHI. 1951 SVOBODNA SLOVENUA Strem S. Ilovice iz Sfiovenije^ V ljb. komunističnem parlamentu so na junijskem zasedanju sprejeli tudi za¬ kon o spremembah in dop. v zakonu o vo¬ litvah “ljudskih odborov”. Predložene spremembe je utemeljeval kom. notranji minister Boris Kraigher z govorom o problemu' ‘ljudske oblasti” m o “raz¬ širjenju ter poglabljanju demokracije”, ki po njegovi izpovedi povzroča “naj¬ različnejše komentarje v naši in svetovni javnosti” in tudi “nekoliko zmede m nesigurnosti na terenu.” Ker pa to “raz¬ širitev demokracije” po Kraigherju mar¬ sikje tolmačijo “povsem napačno, ka¬ kor da gre za vračanje na staro, za od¬ pravljanje neke napačne politike, ki da smo jo kopirali od Sovjetske zveze”, Bo¬ ris Kraigher, takoj po navedbi “pred¬ nosti” titovega kom. sistema pred sov¬ jetskim, odločno poudarja, da “ni govo¬ ra o kakršnemkoli popuščanju ali vra¬ čanju na staro”. Predloženi zakon tudi ne pomeni “približevanja zahodu” in prav tako ne predstavlja “popuščanja pred kakim pritiskom zahodne reakcije in reakcije pri nas doma”. V isti sapi je Kraigher dalje tolažil komunistične po¬ slance, da jim še ne grozi nobena ne¬ varnost, da bi jih kdo prepodil iz zbor¬ nice, češ da “tudi ni govora o kakem več- partijskem sistemu oziroma o vračanju na tak sistem.” Po Kraigherju in komu¬ nistih je “vsak partijski sistem izrazit ostanek buržoazne preteklosti in nima ničesar skupnega z resnično demokra¬ cijo.” Potem, ko se je povzpel do take razlage “resnične demokracije” je tudi povedal, da bi večstrankarski sistem “nujno zavajal delovne množice, de¬ lavske kolektive od njihovih perečih problemov na diskusijo, ki ne bi mogla v ničemer koristiti razvoju socializma”. Zato pa Kraigherja silno razburja, da “kljub temu danes te stva¬ ri ponovno in ponovno pogrevata naša reakcija iz zlasti reakcionarna reakcija v Trstu in drugod!” Po Kraigherju “more to koristiti samo tistim, ki bi ra¬ di ponovno izkoriščali razne verske mo¬ mente in razne ideološke usedline stare kapitalistične družbe proti socializmu. Pot v socializem je zakon za našo drža¬ vo. Zato ni govora o kakem večpartij- skem sistemu, ki ne bi mogel napraviti drugega, kakor vnesti zmedo v to našo osnovno društveno perspektivo. Zato tu¬ di postavljajo antisocialistični elementi pri nas in predvsem seveda ostanki mračnjaške klerikalne preteklosti” i n zato “ moramo z vso ostrino odbiti vsa¬ ko vnašanje kakršnihkoli utvar v kakr¬ šnikoli obliki obnavljanja večpartijskega sistema.” Svoja izvajanja o odločnem vztrajanju na dosedanjem komunističnem sistemu in liniji je zaključil z ugotovitvijo: “Na¬ ša pot v poglabljanje socialistične de¬ mokracije ni noben “umik” niti pred domačo niti pred zunanjo reakcijo, am¬ pak jo izrazit udarec proti reakciji in je zato potrebno, da naša skupščina tudi v tem vprašanju popolnoma jasno opre¬ deli svoje stališče in odbije vsako mož¬ nost razširjanja kakrnihkoli utvar, ki bi mogle samo škoditi javni perspektivi v borbi za socializem”. Teh utvar si noben protikomunist tu¬ di ne dela, ker ve, da bo do spremembe doma moglo priti samo z zrušenjem ko¬ munistične diktature. Titovi komunisti hočejo od “zahodne reakcije” dobivati samo denarno pomoč, hrano in orožje, da bi lahko utrjevali še naprej svoj komunistični nasilniški re¬ žim in še nadalje zatirati vsak poskus demokratizacije javnega življenja, ki se bo pod njimi tudi še vnaprej smelo raz¬ vijati samo po direktivah komunistične partije. V Ljubljani je umrl v vpokojeni gle¬ dališki igralec Josip Povhe. Spočetka je nastopal kot karakterni igralec v dram¬ skih vlogah. Te je kmalu zamenjal s ko¬ mičnimi, pozneje je pa pretežno nasto¬ pal v operetak v Ljubljani, Mariboru in Osijeku, prej pa je deloval tudi na Du¬ naju. Koloradski brošč je okužil krompiri- šča po celotnem kranjskem okraju. Predvsem so prizadeti kraji Bukovica, Naklo, Trebija, Besnica, Kokrica, Žiri, Zapoge, Primskovo in Šenčur. V blejskem jezeru je utonil 16. letni dijak Ivan Gačnik iz Kota pri Ribnici. V Ljubljani so začeli montirati novo telefonsko-brzojavno centralo. Ko bo centrala gotova, bo mogoče kraje na Gorenjskem avtomatsko vezati z Ljub¬ ljano V Ljubljar.i so odstavili dosed. rav¬ natelja Glavne uprave za turizem in go¬ stinstvo ing. Viktorja Turnška. Za nje¬ govega naslednika je imenovan Žiga Vo¬ dušek, dosedanji pomočnik predsednika komiteja za lokalno gospodarstvo in ko¬ munalne posle vlade FLRJ. V ljubljanski Unionski kino-dvorani, ki lahko sprejme do 1.100 gledalcev, so začeli nameščati dva nova kinopro¬ jektorja, ki so ju izdelali v kranjski to¬ varni “Iskra”. Park v ljb. bolnišnici je bil včasih lepo urejen. Kakor ostale stvari, je pod komunisti začel propadati tudi ta park, po katerem se sprehajajo bolniki. Njego¬ vo sedanje stanje popisuje neki K.D. v ljb. režimskem tisku ter pravi”, da je vse precej-zanemarjeno. Ni nasadov, na¬ mesto njih pa raste zapuščena trava in malo grmičevja, ponekod pa še tega ni. Poleg velikega kupa kamenja, lahko vi¬ diš po tleh papir in drugo nesnago. Mno¬ gi, ki ob nedeljah obiskujejo bolnike, se zgražajo nad slabo urejenim parkom, od uprave bolnišnice pa zahtevajo, naj ga čimprej uredi”. Umrli so: V Ljubljani: Jožef Deben¬ jak, Antonija Perčič, roj. Šerbec, Franc Smerdu, Joško Bivic, Ernest Derganc, Julci Berlan, Rozi Maver, Janez Bricelj, Francka Hudales, roj. Korbar, Valerija Zvenkel, roj. Zanier, Rudolf Fakin ter Frančiška Puc, roj. Uršič na Trati, Ade- la Dečko, roj. Zanier v Celju, Martin Požar v Tomišlju, Anica Bukovec, roj. Martinčič v Št. Lovrencu, Stanko Žni¬ daršič v Nišu, Beti Šega na Javorniku, Jernej Kušlan v Kranju, Marija Cim- peršelc, roj. Burger v Sevnici, Ivan Za- košek, žpk pri Sv. Venčeslu, Albin Čebu¬ lar v Gor. Logatcu, Jože Grubic v Celju, Franc Sešek v Sp. Kašlju, Anton Kle¬ menc v Kranju, Franc Škufca v Starem trgu pri Rakeku, Stanko Tome v Tacnu, Josip Cencič v Ptuju, Joakim Ferk v Škofji Loki, Stanko Grdadolnik v Vr- zdencu, Antonija Gele, roj. Valant v Ptuju, Leopold Hočevar v Stožicah in Marija Zemljak v Vidmu ob Savi. Komunistična “Ljudska Pravica” je s julijem t. 1. prenehala izhajati kot dnev¬ nik. V bodoče bo izhajala kot tednik ter bo kot glasilo KPS objavljala predvsem kom. ideološke članke. Istočasno je “Slo¬ venski Poročevalec” pričel izhajati kot jutranjik, popoldne pa sedaj izhaja nov dnevnik pod imenom “Dnevnik”. Hotel Bellevue v ljubljanskem Tivoli¬ ju bodo zopet izročili v gostinske name¬ ne. Da bo pa poslopje z vsemi pritiklina¬ mi zopet moglo služiti svojim prvotnim namenom, bodo morali najprej odšteti za popravilo stavbe 6 miljonov dinarjev. Poročevalec v ljub. režimskem tisku ob tej ugotovitvi izjavlja, da je to “dokaz, da je v bodoče treba na vsak način pre¬ prečiti tako neodgovorno upravljanje ljudske imovine.” Jože Kosmatin, ravnatelj klasične gimnazije, in “stari borec ter internira¬ nec iz Dachau-a” je bil s prof. zemlje- pisja na izletu v Pazinu. Vsi udeleženci ekskurzije so strugo reke Fojbe, ki je bila radi suše suha, prebredli, Kosmatin se je pa zadržal nekaj časa v njej. V tem je radi naliva v planinanskem sve¬ tu pridrvela po strugi močno narasla voda in je Kosmatina podrla ter ga od¬ nesla s seboj. Dekan Gornik v Šmartnem pri Litiji je komunistom zelo v želodcu. Močno se jim je zameril nedavno, ko je sprejemal dekleta v Marijino družbo in je imel cer¬ kveni nagovor, v katerem je zatrjeval, da mladina ni več taka, kot je bila v prejšnji Jugoslaviji in da je sedaj či¬ sto izgubljena. Govoril je tudi o izgub¬ ljenih ovcah in naglašal, da istočasno ni mogoče biti član v dveh organizacijah in ni mogoče istočasno služiti Bogu in hudiču. Komunistični pisun v ljb. dnev¬ niku radi te pridige silno napada deka¬ na Gornika in hoče od njega zvedeti kdo da služi hudiču itd. V borovniški kmetijski zadrugi so ko¬ munisti razveljavili nedavne volitve upravnega odbora, v katerega so bili, izvoljeni taki možji, ki ne uživajo nji¬ hovega zaupanja. Tako je baje za zi¬ davo zadružnega doma odgovorni Jože Mikuš izjavljal, da za to nima časa, Franc Suhadolnik, p. d. Cukala je pa dejal, da ima samo še to željo, da bi živel še toliko časa, da bi videl kako bo “to Jugoslavijo jemal hudič.” t Nadškof Margotti. Iz Gorice poroča¬ jo, da je tam dne 31. julija umrl nad¬ škof msgr. Margotti. IREMEJ FRIDERIK BAHAGA Tukajšnji misijonski sodelavci so pro¬ glasili letošnji avgust za Baragov me¬ sec. Naj ta kratek življenjepis oživi spomin na svetega moža, ki je pred do¬ brimi 120 leti kot eden prvih Slovencev zapustil rodno Slovenijo in se preselil v novi svet, ne iskat bogastva in časti, ampak širit resnico. Kot tak more biti pač najlepši vzgled sedanji protikomu¬ nistični emigraciji. V žilah Ireneja Friderika Barage, ki je bil rojen na praznik sv. Petra in Pavla 1. 1797. na gradu Mala vas pri Dobrniču, se je po materini strani pre¬ takalo nekaj plemiške krvi. A plemič je bil le po plemenitosti srca, drugače je bil pravi ljudski, slovenski človek. Zgo¬ daj je izgubil starše, odlično študiral srednje šole v Ljubljani in pravo na Du¬ naju. Od svojih staršev in vzgojitelja dr. Jurija Dolinarja že voden po varni poti krščanskega mišljenja in življenja, se je na Dunaju seznanil s sv. Klemen¬ tom Dorakom in se odločil za duhovski stan. Svoje znatno premoženje je pre¬ pustil sestri, sam pa je po končanem bo¬ goslovju pastiroval kot kaplan med pre¬ prostim ljudstvom v Šmartinu pri Kra¬ nju in v Metliki. V svojem dušnopastir- skem delu je bil tako goreč, da to sta¬ rejši takratni duhovščini, vzgojeni še v miselnosti cesarja Jočefa, ni bilo kar nič po volji. Kot metliški kaplan je napisal molitvenik “Dušna paša”, ki je že do 1. 1858, ko na Slovenskem še ni bilo splošne šolske obveznosti, izšel v nad 30.000 izvodih in dosegel pozneje na¬ klado stotisoč. Klic po misijonarjih iz takrat še divje Severne Amerike ga je triintridesetlet¬ nega tako pretresel, da je zapustil do¬ movino in šel oznanjat božji nauk med indijanska rodova Otawa in Očipve. Na tisoče poganov je krstil, a jih tudi izo¬ braževal, jim gradil poleg cerkev tudi šole in jih varoval pred izkoriščanjem s strani belcev. Pisal jim je knjige v njih materinščini, očipvejcem sestavil tudi slovnico in besednjak. Po tedne peš¬ poti daleč, v viharjih in mrazu je lovil duše, nikoli nejevoljen zaradi nečloveš¬ kih naporov. Pri vsem tem misijonskem delu je našel še časa, da je tudi Sloven¬ cem pisal knjige in jim tako poslal iz polnočne Amerike “Zlata jabolka” in “Nebeške rože”. Dvakrat se je podal v domovino, ne na oddih, ampak prosit podpore za svoj misijon. Tudi ta čas je izrabil za pastirovanje med Slovenci. L. 1853 je postal apostolski vikar Gornjega Michigana in kmalu nato red¬ ni škof, nazadnje s sedežem v mestu Marquette. Prijel se ga je naziv “potujo¬ či škof”, ker je še vedno misijonaril po obsežnih planjavah ob Gorenjem jeze¬ ru. Njegov vzgled je privabil tudi lepo število novih slovenskih duhovnikov v tiste kraje. Ko je 19. januarja 1. 1866 po hudem trpljenju umrl, je bilo splošno mnenje, da je umrl svetnik. Na škofov¬ skem sedežu v Marquette sta mu sledi¬ la še dva Slovenca, Gorenjec Mrak in Belokranjec Vrtin. Že samo s svojim pisateljskim delom — poleg omenjenih je napisal še vrsto drugih slovenskih knjig — se je uvrstil Baraga med najpomembnejše slovenske cerkvene kneze. Zlasti nam je pa drag njegov spomin tudi zato, ker je bil eden prvih Slovencev, ki je zaslutil v takrat porajajočem se materijalističnem socia¬ lizmu njegovo strahotno nevarnost; slut¬ nja, ki se je le prebridko uresničila nad nami, ki smo morali za njim po poti čez morje v novi svet. umetnika akad. slikarica gdč. Bara Remčeva in akad. kipar g. France Ahčin. Poleg navedenih dveh bodo na razstavi še zastopani s svojimi deli umetniki Ele- na Babič, Šime Pelicarič in Nenad Ra- doničič. Razstava bo odprta do 18. av¬ gusta t. 1. “JUTRO BREZ SONCA” je zanimiva knjiga severoam. slov. pi¬ satelja Jonteza in spada v vsako slov. družinsko knjižnico. Dobite jo lahko za $ 30.— v upravi “Svobodne Slovenije”, Victor Martinez 50 ali pa pri g. Pavle¬ tu Homanu. Pri naročilu po pošti prilo- j žite za poštnino in odpremo knjige še ; $ 2 .—. j Nove ilustracije Bare Remčeve. V ; Buenos Airesu je nedavno izšla v biblio¬ filski izdaji hrvatska pesniška zbirka i Viktor Vida: Svemir Osobe. Pesniška | zbirka je izšla samo v 200 numeriranih i izvodih, opremila in ilustrirala jo je ' slov. akad. slikarica gdč. Bara Remčeva ter so vsi njeni linorezi odtisnjeni z iz¬ virnikov, natisnila jo je pa tiskarna “Fe- derico Grote”. Vsak izvod je opremljen tudi s podpisoma obeh umetnikov. Pes¬ niški zbirki je napisala uvod Marica Me- štrovič Pelicarič. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Antona in Olge Kukoviča so 13. julija t. 1. dobili sina, ki je dobil pri krstu ime Ivan- Lojze. Družino Franceta in Marije Do¬ lenc je pa prešnjo nedeljo, 29. julija, prav tako osrečil sinček, čestitamo! Slovenci v Argentini Muesv&s Aires NAROČNIKOM “SVOBODNE SLOVE¬ NIJE” V ARGENTINI Vse tiste naročnike “Svobodne Slove¬ nije”, ki nam še dolgujejo celotno ali pa delno naročnino za leto 1950, prav lepo prosimo, da nam jo takoj poravna¬ jo. Ne odlašajte s plačilom iz tedna v teden, ker s tem povzročate samo nepo¬ trebno delo in nove stroške upravi! Prosimo tudi, da poravnate istočasno naročnino vsaj za prvo polletje 1951. Naročnina “Svobodne Slovenije” za leto 1951 je za Argentino: Za celo leto pri enkratnem vplačilu $ 50.—; za pol leta $ 25.—; za četrt leta $ 13.—. Uprava Umetnostna razstava. V ponedeljek, 6. avgusta t. 1. ob 18. uri bodo v Galeriji Antu na Floridi 640 odprli umetnostno razstavo moderne keramike, na kateri bosta razstavila svoja dela tudi slov. uilmes Med Quilmesom in Florencio Varela ob glavni cesti proti La Plati so nedav¬ no ustanovili novo župnijo. Lepa nova cerkev je posvečena Mariji Pomagaj — Nuestra Sehora del Perpetuo Socorro. Za župnika novoustanovljene župnije je imenovan naš rojak' .#r*France Glavač, ki je doslej služboval kot kaplan v Do¬ lores. Preteklo nedeljo 29. julija je bila otvoritvena slovesnost. Ob desetih do¬ poldne je imel slovesno peto mašo novi župnik g. Glavač, med mašo je pa pel latinsko mašo slovenski ^cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika. Četudi v bližini nove cerkve ni strnjenega naselja, je prišlo k maši precej ljudstva. PISMO IZ FRANCIJE Slovenski dan v Franciji (Letos so se razgibali naši rojaki ob nemški meji, sredi tkzv. Maginotove li¬ nije. Obhajajo 20 letnico ustanovitve cerkvenega pevskega zbora in 25. letni¬ co nove maše svojega izs. duhovnika Stanka Grimsa. To je dalo priliko, da so priredili 8. julija lep in zanje nepoza¬ ben dan. Pri pripravah so sodelovale vse kolo¬ nije, v katerih bi našteli danes še goto¬ vo kakih 4.500 Slovencev. Koliko je bilo priprav in dela, bo razpmel samo tisti, ki ve, kako so naši ljudje raztreseni da¬ leč naokrog in kako težko je najti čas za skupno delo. A posebej je treba ome¬ niti to, da so vso prireditev izvedli pre¬ prosti rudarji pod požrtvovalnim vod¬ stvom rudarja - pesnika Franca Ribiča. V lepem sprevodu so zjutraj pospre¬ mili srebrnomašnika v cerkev. Ni manj¬ kalo deklamacij deklic in dečkov, ni manjkalo petja, a tudi ne mlajev in na¬ pisov po naši navadi. Sprevoda so se u- deležili tudi titovsko usmerjeni rojaki, seveda le kot posamezniki. Če bi šli kot posebna skupina, bi le malo čudno izgle- dalo po vseh klevetah, ki so jih svoj čas širili o g. Grimsu. Omeniti moramo, da so mu spočetka ponujali bogato plačo, če jim pomaga in dela zanje. Dve stvari so zahtevali od njega: Pomagati mora spravljati ljudi iz tujine domov v — “raj”, dalje da mo¬ ra širiti.“Kristusov” komunistični nauk, ki naj bi odrešil ljudi. Ko tega seveda kot deber duhovnik ni hotel sprejeti, so mu začeli groziti. Grožnje izpolniti te¬ daj v Franciji ni bilo prav nič težko. Ko tudi grožnje niso pomagale, so zače¬ li govoriti o “okrvavljenih rokah”, da bi mu vzeli ugled. In so mu ga res pri mar¬ sikom, ki pa že danes dela sam pokoro v trpeči domovini. Časa je bilo treba, da se je izkazalo, da nazadnje nobena vlada ni sama dosti storila za naše lju¬ di. Le izseljenski duhovnik je bil tisti, ki je vedno delal nesebično zanje, ne le v verskem, ampak tudi v socialnem po¬ gledu. Za to priliko je prišla v Francijo iz VVestfalije delegacija slov. rudarjev z g. Francem Barišekom na čelu in z ru¬ darsko zastavo iz Habinghorsta (Ca- strop-Rauxela). Prišel je tudi izs. du¬ hovnik iz Sev. Francije s svojimi roja¬ ki. To je Msgr. Val. Zupančič, ki že 26 let dela med tamkajšnjimi rudarji. Med slovensko službo božjo je po nemški in francoski pridigi govoril tudi v doma¬ čem jeziku. Pred oltarjem je bilo lepo število duhovnikov iz tamkajšnje škofi¬ jo Metz s posebnim škofovim namestni¬ kom na čelu. Za subdiakona je bil g. svetrnk Teodor Tensundern, veliki prija¬ telj Slovencev, iz "VVestfalije (Recklin- hausen) doma. Za diakona je bil izs. du¬ hovnik v Belgiji g. Zdravko Reven. Med mašo je prepeval slovenski pevski zbor in igral okerster. Po maši so ob častnem vinu izrekli svoje čestitke zastopniki krajevnih ob¬ lasti. Nato je bil banket za povabljence kot pri novi maši in za pevce. Slovenskim petim litanijam je popol¬ dne sledila slavnostna akademija. Oder je pripravil in opremil g. Emil Šinkovec. Ves spored in okrasitev dvorane sta bila priča, koliko truda so vložili ta dan na¬ ši rudarji! Najprej so zaigrali naši har¬ monikarji. Sledil je pozdravni govor g. Ribiča. G. jubilant Grims je razdelil častne škofove diplome pevcem in pev¬ kam, ki so že 20 let pri zboru, dalje tu¬ di tistim, ki so 15 let, 10 in 5 let zra¬ ven. Otroci so zapeli kar lepo “Oj tam za goro”. Nato so poklonili g. Grimsu več daril. Govoril je tudi nekdanji uči¬ telj med izseljenci g. Janko Jankovič. Ta mož je bil še posebno vesel tega slavja in je za to priliko zrežiral češki ples, kozaški ples in simbolično igro “Nebo žari”. Te točke so izvedle dekleta iz Tucquegnieuxa. Sledil je poklon otrok iz Aumetza, kjer je pred vojno pastiro¬ val g. Švelc, sedaj pa še nimajo domače¬ ga duhovnika. Pevski zbor “Triglav” je dovršeno zapel več pesmi. Po enode¬ janki, spisani za to priliko “Tja pa jaz grem” je pozdravil srebrnomašnika za¬ stopnik iz kolonije Jean d’Are Tambu¬ raši iz Hopitala so namah osvojili srca nabito polne dvorane. Če si slišal petje cerkvenih pevk iz Habsterdicka, ki ga vodi stara pevka, ki zna vse pesmi na pamet, kar se jih spomniš, so ti prišle solze v oči. Slovenske planine z Blej¬ skim jezerom v ozadju so ti pričarale pred oči dom in si mislil, da si doma: Po pozdravu izs. duhovnika iz Belgi¬ je, je govoril g. Nace Čretnik iz Pariza. Posebej pa ne smemo pozabiti omeniti govora g. župnika Teodorja Tensunder- na. Začel je z dogodkom, ki ga je doži¬ vel 1. 1920, ko je prišel v Slovenijo. V. Škofji Loki so ga na postaji pozdravili Orli in Orlice. Zapeli so mu nepozabno pesem “Dvignite Orli” in mu dali šopek cvetlic za Westfalske Slovence. “Danes pa vem” je dejal, “da nima Škofja Lo¬ ka samo cvetlic za izseljence, ampak da je dala tudi dobrega duhovnika izseljen¬ cem — Stanka Grimsa. 1926 leta sem spremljal škofa Jegliča na obisku pri Ameriških Slovencih. Takrat je g. škof molil, da bi se eden od tistoletnih ljub¬ ljanskih novomašnikov posvetil izseljen¬ cem. In glejte, Bog je takrat dal to mi¬ lost gospodu Stankotu! —- Poznam Nem¬ ce. Dobre lastnosti imajo in napake. Poz¬ nam tudi Slovence. A eno je: Duhovnik se nikjer tako domačega ne čuti kot med Slovenci, pri slovenskih ljudeh. Slovenci pravijo duhovniku “gospod”. A ta “gospod” ne pomeni samo tega, kar pomeni beseda “Father”. Ta beseda‘po¬ meni: “naš gospod”; nekaj domačega, zaupljivega je v njej. Zato Bog živi slo¬ venski narod in našega gospoda.” Tako je zaključil svoj govor ta dobri gospod. Ko je slišal med vojno, kako de¬ lajo nacisti z našim ljudstvom, ga je ze¬ lo bolelo. Sklenil je, če se razmere obr¬ nejo, da bo zaprosil za kako malo faro v Sloveniji, i kjer bo preživel svoja stara leta Delal bo med Slovenci in zanje in tako pokazal, da so na svetu tudi Nem¬ ci, ki slovenski narod spoštujejo in ga ljubijo. Akademijo je zaključila izvirna in du¬ hovita pesem: “Gospod Grims iz škof¬ je Loke je doma”. Recitiral jo je pes¬ nik sam — g Ribič. Naslednji dan je bila v Merlebachu peta črna maša za vse pokojne rojake, katerih v Lotaringiji gotovo počiva čez Stran 4. Buenos Aires, 2. Vlil. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA SLOVENCI Ateglija Slovensko društvo v Angliji bo imelo v nedeljo 5. avgusta t. 1. redni občni zbor v Londonu. Udeleženci občnega zbo¬ ra bodo imeli najprej od devetih dopol¬ dne v kapeli Tyburn Conventa mašo, nato pa letno zborovanje, na katerem bodo funkcionarji društva poročali o delovanju društva v preteklem letu. Za občni zbor Slovenskega društva v Angliji je g. Ignacij Kunstelj v svojem “Pismu” za avgust napisal naslednje be¬ sede o nalogah slovenskih društev v emigraciji: “Prvo nedeljo v avgustu, na praznik Marije Snežne, patrone naših planin, se bodo zbrali v Londonu k občnemu zboru Slovenskega društva Slovenke in Sloven¬ ci iz Velike Britanije. Tu ni naseljencev, ki bi mogli praznovati jubileje svojih organizacij, a vendar pomeni občni zbor potrdilo naše skupnosti, pomeni snide¬ nje prijateljev, ki se pomenijo o svojem P O SVETU življenju, ki si potožijo svoje skrbi, se ob naši pesmi razvesele in se razidejo z lepimi spomini in obljubami, da se vsaj ob letu spet snidejo, saj ne bodo poza¬ bili drug na drugega. Kdo bi se vpraše¬ val, kako bo ob letu! Časi so nemirni, v svetu vre, a vendar kako dobro dene po¬ govor s človekom, ki te razume, ki nosi isto breme, ima iste težave, pa tudi isto upanje in hrepenenje... Tudi tega ne smemo pozabiti, da so naša društva danes nositelji naše kul¬ ture, ko je pravi slovenski kulturi v do¬ movini onemogočen svoboden razmah. f 4- Sporočam, da je moj novomašni govornik in sorodnik preč. gospod frSsfjr« Frane Gabrovšeh 9 dal vsemu zemeljskemu slovo dne 19. julija v Mihvaukee v TJSA in pohitel v večno veselje, da prejme plačilo za zvesto službo, ki jo je vršil kot božji duhovnik in nesebični narodni vodnik. Janez Hladnik Lanus-Rovte, 25. julija 1951 Pogajanja mm Koreji na mr tri točki V Kaesongu na Koreji so koncem pre¬ teklega tedna ameriški in kamunistični Tako posamezniki kot društva nosijo na delegati prišli do sporazuma glede dnev- svojih ramah odgovornost, da slovenska kultura ne zamrje. Vemo, da danes živi; vidimo, da se večina zaveda poslanstva, ki ga ima v zamejstvu, da ohranja in veča dedščino, ki smo jo prinesli od doma, Zato naj bo vsako leto za nas vse nega reda mirovnih pogovorov med obe¬ ma strankama. Dnevni red obsega pet točk: 1. Odobritev dnevnega reda (že sprejeto); 2. določitev vojaške demar¬ kacijske črte med obema strankama in ustanovitev demilitarizirane zone kot velik korak naprej. Bog naj blagoslavlja osnovne podlage za prekinitev sovražno- vse delo naših organizacij, da bo v Nje¬ govo čast in Slovencem v prid!” Mendoza Vprašanje turistike. Morda se bo kdo čudil, da se med nami tu pod mogočnimi gorami ne razvije bujno hri- bolaztvo, zlasti, ker je precej naših tuk. ljudi že bilo na Triglavu in Grossgloc- knerju. Odgovor na tako vprašanje je lahek. Turizem namreč predstavlja ne¬ ko življensko ustaljenost, ki je pa mi zaenkrat še nimamo. Zlasti dve vpra¬ šanji je treba vsaj približno rešiti in u- staliti, t. j. gospodarsko in splošno kul¬ turno, ki nam doslej zaposlujeta vse na¬ še sile, da ni časa misliti na kaj druge¬ ga. V domovini smo bili gospodarsko u- staljeni, čeprav večkrat zelo skromno, a ni bilo te možnosti stalnega napred¬ ka kot tu v Argentini. V prostih dneh si poiskal prijatelja, pripravil nahrbtnik, stisnil kakega stotaka, ali le nekaj ko¬ vačev v žep, pa hajd v hribe po marki¬ rani poti, po obljudenih planinah, kjer te je vsaj vsakih nekaj ur sprejela topla koča. Tu pa je drugače. Za pravi turi¬ zem je potreben čas, po več tednov za večji vzpon, potrebno tovorno živinče za prenašanje hrane in precej stotakov, ker so Kordiljere mogočne in vse je ta¬ ko daleč in neobljudeno. Zato je turizem tukaj težji in bolj zahteven, Župnik Ka¬ stelic je plačal z življenjem svojo drznost. Turizmu v Mendozi se lahko posve¬ te le gospodarsko dobro stoječi, ki jim ni ne za čas, ne za denar. Mi Slovenci pa se moramo najprej v tem pogledu utrditi. Vsakdo gleda, da si pribori čim več Pesov in to upravičeno. Priti je tre¬ ba do svojega lota, do svoje hišice, kar požre veliko zaslužka. Fant, ki na to ne bi mislil, si bo lahkomiseljno za¬ grenil bodočnost. Razen tega pa nam tudi splošno kulturno življenje vzame prosti čas. Vsi, ki svojih talentov niso zakopali, se posvečajo zgraditvi in ohranitvi naše skupnosti, kulturnim in verskim prireditvam. Malo nas je, zato so sile še bolj dragocene. Spričo teh razmer za sedaj še ni mogoče misliti na pohod na mogočne vrhove. Veseli smo že, če kak popoldne moremo zlete¬ ti kam po mestni okolici. Sicer sta pa iz Bariloch prišla v Men- dozo dva mladca in je pričakovati, da se bosta tudi onadva kaj oglasila in kot strokovnjaka podala svoje mnenje. Provinc, patron sv. Jakob. Ko je Don Pedro del Castillo, poslan od čilenskega guvernerja Garcia Hurtado de Mendoza, osvojil ozemlje današnjih provinc de Cu- 1 yo, je 1. 1561 ustanovil mesto in mu dal | ime po svojem šefu Mendoza. Po sta- ! ri španski navadi je takoj ob ustanovit¬ vi določil za glavnega patrona sv. Jako¬ ba. st. apostola. Kot v Španiji so odslej tudi v Mendozi tega svetnika zelo ča¬ stili. Nekaj tega navdušenja je bilo opa¬ ziti tudi na praznik sv. Jakoba, že med letom verniki molijo pred kipom, ki ga hranijo v cerkvi sv. Nikolaja in pred¬ stavlja sv. Jakoba kot legendarnega ju¬ naka na belem konju, s pravim mečem v roki, ko dirja preko sovražnikov. Dne 25. julija se je zgrnila številna množica v procesiji, v kateri so nosili tudi omen¬ jeni kip. Procesije se je udeležil tudi mendoški škof ter več ministrov provin- cijske vlade. Je to največja in najbolj spontana verska manifestacija te pro¬ vince.. J. M. sti; 3. Ustanovitev skupne delegacije, ki bo nadzorovala izvajanje premirja, ko bo ta sklenjen in izveden; 4. Ureditev vprašanja vojnih ujetnikov; 5. Poročilo in nasveti vsem državam, ki so zaplete¬ ne v korejsko vojno. Razgovori, ki so se na podlagi tega dnevnega reda pričeli v nedeljo, so ta- j koj obstali na 2. točki, t. j. potegnitev demarkacijske črte med sovražnikoma. Niti Amerikanci, ki zahtevajo tako cono vzdolž sedanjega bojišča, niti komunisti, ki zahtevajo cono vzdolž 38. vzporedni¬ ka, s čimer bi spravili Amerikance na slabe pozicije, nočejo popustiti od svo¬ jih stališč. Pogajanja so tako zopet na mrtvi točki. Izjave vseh važnejših ame¬ riških osebnosti, med njimi tudi gen. Ridgwaya, glede uspeha pogajanj, so pe¬ simistične. Medtem pa komunisti vlačijo nove od¬ delke na bojišče ter so dodali novih 150.000 mož k že obstoječim 720.000. Prav»: tako na veliko premikajo čete iz južne Kitajske proti Mandžuriji, da bo¬ do, imeli pripravljene nove stotisoče, če bo treba. V Mandžuriji pa pod sovjet¬ skim nadzorstvom grade velika moderna letališča za najtežje bombnike. Po nekaterih poročilih s Koreje so Amerikanci v času pogajanj za premirje I dobili prve pošiljke atomskih topovskih granat, ki jih bodo uporabili v slučaju navala rdečih tolp. Slovefflslsa tisk. v Argentini isa fcnitsriji Florida V soboto dne 28. julija t. 1. sta se tu¬ kaj poročila g. Dušan Kratnar iz Ko¬ čevja in gdč. Agata Skoberne, Dalma¬ tinka z otoka Korčule. Bog jima daj srečo na novi živi jenski poti! Naša slovenska župnijska družina se je povečala za 2 člana: G. Jože Rakovec in njegova ga Lucija, roj. Martinjak, sta dobila hčerko Ano. Pri krstu dne 15. julija sta ji bila za botra g. Albin Ko¬ čar in gdč. Anica Šparovec. Družino g. Mirka Vasleta in njegove ge Marije, roj. Kramar, je pa osrečil sin Kazimir Ciril. Botrovala sta g. Gustl Vasle po zastopniku g. Francetu Gromu in ga Radojica Šušteršičeva. Obilo sreče! Farno žegnanje, ki ga praznuje tudi naša slovenska skupina vsako leto s slo¬ vensko mašo in petjem in običajnimi va¬ bili na domačo potico, bo zadnjo nedeljo v mesecu avgustu. Spored vseh slavno¬ sti bomo še pravočasno sporočili in vse prijatelje povabili na krofe. Duhovno življenje, avgust 1951: član¬ ki: dr. Rožman: Srce z zasramovanjem nasičeno, Avgust — Marijin mesec; dr. Lenček: Slabi in dobri filmi; A. Horvat: Sodobni demografski problemi; dr. Ah¬ čin: Socialno vprašanje in Cerkev; dr. Hanželič: Doslednost pri vzgoji, Vzgoja k resnicoljubnostr v predšolski dobi; prozo so napisali Zemlak, Radoš in No¬ vak L. Poleg rednih zaglavij in priloge za otroke je celotna priloga Katoliških misijonov posvečena škofu Baragi. Slovenska beseda, štev. 5—6 (maj- junij) 1951: Proza — Ivo Zaleski, A. Nikolajev, p. K. Zakrajšek. Pesmi — D. Jošt, F. Kolarič, M. Geratič. Članki —- Delo, Sv. Katarina Sienska, Sloven¬ ski nacionalno politični program v svo¬ jem zgodovinskem razvoju (F. Erjavec), Orat pojdemo (šepčev), Kočevska (K. Škulj), Monakovo še živi (dr. L. M.), Intermarium (Ant. M.). Spomini — 70 dni v rdečem raju (Gorazd) ter Spomi¬ ni na L. Bluma (A. Glušič); dodan je kulturni pregled, iz uredništva ter ugan¬ ke in šale. Družabna pravda, junij-julij 1951. Cerkev nam daje vse jamstvo resnice (B. FRANCIJA ŠE NIMA VLADE (Nadaljevanje s 1. strani) cijah in to pismo dviga sedaj med enim delom katoliškega prebivalstva polemi¬ ko, ki se tako rada izplete iz vseh takih potez v Franciji. Thorez obnavlja gesto “ponujene roke”, kakor je to delal od ča¬ sa do časa že od dobe kardinala Ver- dierja do kardinala Suharda. Dejstvo, da traja to že nad 15 let in dejansko ne ro¬ di posebnih sadov, pove dovolj, kako bo končala tudi ta nova Thorezova intriga, toda postavljena je spretno v čas, ko se krščanski demokrati v MRP in socialisti razbijajo v vprašanju šolstva. Komuni¬ sti menijo, da lahko sedaj povedo, da so manj “protiklerikalni”, kakor pa socia¬ listi. hm. železa si zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Takoj za Molotovljevim govorom v Varšavi je sovj. časopisje pričelo napadati Tita, o- čitajoč mu, da samo čaka še na Eisen- howerjevo povelje za sprožitev vojne na Balkanu. Tito sam je imel več govorov ob prili- (Nadaljevanje z 2. strani) ki 10. letnice “odpora proti Nemcem”; v PERZIJA: Trumanovemu posebnemu ; Bosni je med drugim dejal, da ga Mo- zastopniku Harrimanu se je posrečilo, lotovljevo govorjenje prav tako malo da je že do skrajnosti pritirani spor med j straši kakor nekoč Hitlerjeve grožnje. Perzijci in Angleži — v čigar ozadju naj j V nekem drugem govoru je omenjal, bi stali med perzijskim ljudstvom naha- ! da zah. zavezniki prav dobro vedo, da Fink), Velika pridobitev nemškega de¬ lavstva (R. Smersu), Socializem in so¬ cializacija (msgr. M. Škerbec), Belgija proslavlja Rerum n o varu m, Ostala vse¬ bina je posvečena proslavam obeh okrož¬ nic, dodan je V. Lovšina prevod iz L’Er- mita. Številka za avgust 1951 pa ima to vsebino: Marijanskim romarjem na pot (dr. Rožman); Baraga — naš vzor¬ nik; Cesarju, kar je cesarjevega (Mgr.); Kakšen je položaj delavstva v sodobnem svetu (dr. Ahčin); Kdo je Cardijn (iz ‘Mensajera’); dodanih je več krajših se¬ stavkov v zvezi s proslavo obeh okrož¬ nic, o socialnem večeru DP ter progra- V Madridu v Španiji je izšla 1. šte¬ vilka “Nove Dobe”, revije za družbena vprašanja. V uvodni besedi izdajatelji revije izjavljajo, da je “Nova Doba” z letom 1951 prenehala biti organ Zveze Slovenskih katoliških visokošolcev. Se¬ daj jo izdaja konzorcij, ki je neodvisen od ZSKV. Po vsebini se bo revija ome¬ jila samo na družbena vprašanja. Za vsak članek odgovarja le njegov avtor. Vsebina 1. številke je naslednja: Franc S. Mark: V čem je rešitev; Janez Arnež: Pomen in vloga političnih strank v narodnem življenju; V. A. Komunistič¬ no pojmovanje države. Razgledi (prikaz novih knjig). jajoči se sovjetski propagandisti in pro- vokaterji — spravil na pet mirne ure¬ ditve; perzijska vlada je ponudila angl. vladi svojo pripravljenost, ponovno se sestati v svrho sklenitve nove pogodbe, Angleži pa so se odločili, poslati v Te¬ heran posebno misijo, kateri je Attlee v imenu vlade dal navodilo, da je treba na¬ cionalizacijo petrolejske družbe upošte¬ vati kot dejstvo; nadaljna vsebina raz¬ govorov naj bi bila, koliko Angležev bo ostalo v Perziji, kako bodo uredili zade¬ vo dobička in kako bodo razvažali pe¬ trolej po svetu: angl. družbe obvladajo namreč 90% vseh petrolejskih ladij na svetu; škoda zaradi ustavitve črpanja je že sedaj ogromna, še večja pa bo sča¬ soma, kajti za ponovno polno izrabo vrelcev je treba šestmesečnega dela. Verjetno se bo ustanovila tudi nova pe¬ trolejska družba, v kateri bodo pa sedeli poleg Perzijcev in Angležev tudi Ame¬ rikanci. Kotiček domovine ti pričara P MAVA FOTOGRAFIJA SLOVENIJE Veliko izbiro lepih v obliki razglednic pravih fotografij Slovenije in povečanih slik ima zopet na razpolago SANTERIA Y PAPELEHIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Buenos Aires sovj. zavzetje Jugoslavije pomeni zased¬ bo vsega kontinenta. Zato tudi ne bodo dopustili, da bi se na njen račun baran¬ talo; pač pa “nas iz tega razloga pod¬ pirajo, da bi utrdili naš socialistično- komunistični režim”. Če bo treba, se bo¬ do narodi FLRJ”, tako je dejal Tito, “z orožjem v roki borili proti Sovjetom, ki se zanašajo na svojih 200 mil. pre¬ bivalcev, ne upoštevajo pa pri tem 16 milijonov src Jugoslovanov, odločenih na vse”. POLJSKA: Umrl je kardinal Adam Sapieha, krakovski nadškof; z njegovo smrtjo se je število kardinalov zmanj¬ šalo na 49. V Varšavi se je pričel proces proti vi¬ šjim oficirjem in generalom, ki da so od Angležev in Amerikancev prejemali de¬ nar v svrho zrušen ja režima; med prije¬ timi so tudi nekdanji oficirji poljske ar¬ made v Londonu. ZSSR: Sovjetski proračun za propa¬ gando v tujih državah znaša letno bli¬ zu 2 milijona dolarjev. Sovjetske radij¬ ske oddaje za tujino zaposlujejo do 10.000 strokovnjakov. CERKVENI OGLASNIK V nedeljo 12. avgusta, bo na Belgra- no sv. maša za vse domobranske in osta¬ le žrtve komunistične revolucije iz tr¬ novske fare. Baragova proslava. Slov. misijonski odsek v Bs. Airesu bo priredil 19. avgu¬ sta popoldne v dvorani na Rio Bamba Baragovo proslavo. Kot pripravo nanjo so člani Misijonskega odseka pripravili knjižico “Baragova devetdnevnica”, v kateri so vse molitve za Baragovo bea¬ tifikacijo. Istočasno bodo rojakom na razpolago lepe Baragove slike. DRUŠTVENI 0SLASNIK SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE 19. NADALJEVANJE Lovrenčič Jože: Tonca iz lonca. 412. Ljubljanski zvon. Letnik I. Leto 1881. 701. Letnik VIII leto 1888. 708. Letnik XXIII leto 1903. 723. Letnik XXXI leto 1911. 731. Letnik XXXIX leto 1919. 739. Letnik XLI leto 1921. 741. Letnik XLII leto 1922. 742. Letnik XLVI leto 1926. 746. Letnik XLVII leto 1927 747. Magajna Bogomir: Graničarji. 165 : 165a. Magajna Bogomir: Primorske nove¬ le. 133. Magajna Bogomir: Učiteljica svetih treh Kraljev. 645, 645a. Malešič Matija: Izobčenci (povest). 86, 86a, 86b. Malešič Marija: Kruh. 526. Malešič Marija: Tam za goro 640. Malograjski: Nehvaležen sin (po¬ vest). 52, 52a. Malograjski: Pisana mati. 62, 62a. Malograjski: Za srečo: (povest). 1.052, 1.052a. Malot Hector-Nada Konjedic: Brez doma. 478, 479. Matičič Ivan: Dom v samoti. 96. Matičič Ivan: Na mrtvi straži. 2.286. Matičič Ivan: Petrinka. 2.290. Mavser Karel: Prekleta kri. 2.7686. Mavser Karel: Ro ti ja. 2.788. Mavser Karel: Sin mrtvega. 2.787, 2.787a. Medved Anton: Dar sprave (legen¬ da). 52, 52a. Medved Anton: Slovenske legende 1.050. Medved dr. Anton: Nesrečnež (po¬ vest). 57. Mencinger ,dr. Janez: Zbrani spisi I. zvezek: Povesti in novele. 2.350. Mencinger dr. Janez: Mešana gospo¬ da. 701. Meško Franc Ksaver: Črtice. Ko sc zvonovi plakali. Za deveto goro. Cilji našega hrepenenja. 1.515. OBVESTILA VIII. Romarski dan Družabne pravde bo letos v nedeljo dne 12. avgusta k Na¬ ši Gospe v Pilar. Odhod vlaka iz postaje Retiro, mali kolodvor (F. C. San Mar¬ tin) je ob 7.50 uri zjutraj. Komur je ugodnejše naj se romarjem priključi na vmesnih postajah, zlasti v Caserosu (ob 8.32 uri), Palomarju ob 8.37 uri) in Hurlinghamu (ob 8.43 uri). Iz Chacari- te v Pilar vozi tudi avtobus št. 141. Takoj po prihodu vlaka v Pilar bo v samostanu nasproti cerkve kratek ro¬ marski shod. Ob 10.45 uri bo sv. maša s pridigo. Med sveto mašo bo pel sloven¬ ski zbor iz San Martina. Spoved naj romarji opravijo že doma, ker v Pilarju ni slovenskih duhovnikov. Nato bo sle¬ dilo okrepčilo romarjev in odmor do 15. ure. Po opravljeni popoldanski po¬ božnosti bo nato že ob 16.28 uri možen povratek z vlakom. Člani “Družabne pravde” naj smatra¬ jo udeležbo za svojo častno dolžnost. S seboj naj povabijo še svoje družinske člane. Vabimo prav lepo tudi vse prija¬ telje in somišljenike organizacije, delav¬ ce in podjetnike, delavke in razumnike. Odbor “Družabne 1 pravde”. “Gallus” obvešča rojake, da v soboto 4. t. m. ne bo radijske oddaje slovenskih pesmi. Naslednjo oddajo bomo po mož¬ nosti pravočasno objavili. POMOČ BRUžmAM V SLOVENIJI IBegu&a SzMra paketa v z potrekmiisii živili lis ostalimi Zahtevajte cenike! — E U R O P POZOS 129 koristnimi predmeti LATA I. nadstropje BUENOS AIRES Imprenta "Dorr®go", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 Kupim kolo, že rabljeno, in evropski izdelek. Kdor ga proda, naj se javi na naslov ANTON ČEFERIN, calle Grant. 68 — Moron — FCNDFS., Prov. Buenos. Aires. e? ČASA Ig B ¥ fj » urama ira zlatarna OLAZABAL 2336. T. E. 76-9160 Ko se te dni obnavlja tretja oh letnica tv ? dke .> i ? r 7 ekamo v f em na ^m cenj. strankam in pri - klonjenost lSTcn ° m lsxreno zahvalo za izkazano zaupanje in na- n tako se ^omo poslej še z večjo vnemo in skrb- cenj strank ^ ° m ° za d° s tUi željam in pričakovanju naših strankam^nltheri sk J' om7 } e S a _ jubileja pa nudimo vsem narim šav in ugodnosti.' ? ^ V8eh naku V ih > Voleg že stalnih olaj- BOYU — Božič - Jurčec