Leto XLII. - štev. 1 (2078J Ust je nastal po združitvi goriikega Četrtek, 4. januarja 1990 tednika »Slovenski Primorec« in trža- škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 Posamezna številka 1000 lir TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA GORIZIA ITALY SETTIMANALE - REDAZ10NE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646 Srečno Gospodovo leto 1990 Božični prazniki doma in posvetu Dočakali smo ga! — eni glasno in hrupno, ob dobri jedači in pijači, drugi morda spč ali zbrani v cerkvi pri tihi molitvi in prošnji za srečno, zdravo in mimo novo leto. Nekateri hvaležni za preživeto »staro«, drugi veseli, da je minilo, saj je prineslo toliko žalosti in razočaranj. Stojimo še na pragu, na prvi od 365 stopnic in že ugibamo in se sprašujemo, kaj nam bo prineslo — vsakemu posebej in celotni družbi, v kateri živimo. Najbolje je, da sl poleg zdravja želimo mira, saj ga današnji razburkani čas tako zelo potrebuje. Nam je še prizanešeno, toda koliko krvi je bilo prelite v zadnjih dneh na vseh koncih sveta, koliko krivic se nikoli ne bo dalo popraviti. Nemiri, stavke in uboji se vrstijo po celem svetu, saj je Evropo zajel nov val »perestrojke«: vsi bi bili radi neodvisni, vsi bi radi demokracijo, vsi bi radi več svobode in pravic. To je sicer osnovna človekova pravica — vendar z nasiljem ne bomo daleč prišli. In tudi z velikim govorjenjem in pisanjem ne, kaj morajo državniki vse S pričujočo številko stopa naš list v 42. leto izhajanja. V teh letih je skupaj z bralci in sotrudniki marsikaj doživel, lepega in manj lepega, saj je vedno skušal korakati s časom; slediti dogodkom v Cerkvi, v svetu, med našim ljudstvom. Obveščal je in poučeval, zmeraj zvest Cerkvi in svojemu narodu. Saj je bilo naše geslo: V službi Cerkve in našega slovenskega ljudstva v zamejstvu. V tej službi je list doživel marslkako nasprotovanje, odpor, nerazumevanje. Nekateri so želeli, naj bi bolj prisluhnil in se prilagodil tokovom časa, to je trenutni modi. Naj bi bolj molčal In manj kazal na dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato se je zgodilo, da je bil čas, ko je Katoliški glas bil najbolj prepovedan časopis v FLRJ, največkrat zaplenjen. Toda prerok pravi: »Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe!« (Ez 34). Nismo mogli molčati pred krivicami in nasiljem raznih diktatur. Ko se danes v začetku leta Gospodovega 1990 oziramo nazaj, da smo prav ravnali in prav učili. Nimamo kaj prekli-cavati, kaj popravljati glede tega. V službo našega zamejskega slovenskega krščanskega ljudstva smo se postavili, ko smo list začeli izdajati skupaj s tržaškimi sobrati. Nismo pisali za rojake v Sloveniji. Oni imajo svoj tednik, imajo svoje publikacije, ki odražajo njihov svet in njihove dušnopastlrske potrebe. Te pa so različne od naših. Katoliški tednik pa mora biti v službi določene skupnosti in biti odraz te skupnosti, njenih potreb, njenih želja. Zato pa v Italiji Ima skoro vsaka škofija svoje katoliško glasilo. Tudi v Avstriji je podobno. Vemo, nekateri se ozirajo po Družini, so jo širili In jo širijo. Prav, toda Družina ni in ne more narediti, da bo prav. Sami pa bomo stali ob strani in samo čakali, da se kaj premakne. In nič prispevali k temu. Kdaj se bomo začeli zavedati, da se mora mir začeti v naših družinah, da bo potem tudi okrog nas in v širnem svetu drugače? Samo tako, s to verižno reakcijo, ki se začenja v najmanjšem krogu, bomo lahko vsi zadovoljni. Potešitev lastnih želja in potreb, skrb samo za lastno dobro počutje in brezbrižnost do sočloveka, ki mu ne gre tako brezskrbno — temu se pravi egoizem. In dokler ga bo samo malo v naših srcih, se ne bo nič spremenilo. Zato začnimo pri sebi, pa čeprav bo to samo majhna »kapljica v morje«. Samo z ustnicami zaželeti sosedu »srečno novo leto«, ne pa dodati tej želji kanček srca in dobre volje za pomoč, to ni pošteno za pravega kristjana. Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! Ne samo na silvestrski večer, ne samo, ko smo zato posebej razpoloženi. Ampak z vsakim dnem novega leta, v katerega smo pravkar stopili. R. B. postati glasilo nas zamejskih vernikov v Italiji. Preveč različno je njihovo versko življenje, njihove dušnopastirske potrebe od naših. Pa saj tudi v Sloveniji imajo poleg Družine še številna druga verska glasila, kakor pač narekujejo potrebe. Z velikimi osebnimi in finančnimi žrtvami smo izdajali in izdajamo Katolški glas zato, ker smo hoteli in hočemo biti neodvisni od katerih koli zunanjih pritiskov. Izhajali smo, ker so nas dopisniki, bralci in dobrotniki pri tem vedno velikodušno podpirali. Okrog našega lista sta združeni dve volji: Volja nas duhovnikov in laikov, ki za list odgovarjamo, in volja bralcev ter dobrotnikov, ki list berejo, širijo in podpirajo. Upajmo, da bosta obe ti volji še naprej združeni in bo Katoliški glas lahko izhajal in vršil svoje poslanstvo tudi v letu Gospodovem 1990 in še naprej. Tako nam Bog pomagaj in Mati božja. UREDNIKI Sv. oče poročil osem parov pri pastoralnem obisku V nedeljo, 3. decembra, popoldne je sv. oče obiskal predmestno župnijo apostola Tomaža v kraju Castel Fusano. To je župnija posebne vrste. -Nama župnijske cerkve, ampak samo skromno kapelo in majhno župnišče. Ves pastirski obisk se je vršil v glavnem na odprtem. Ob tem obisku je sv. oče blagoslovil zakonsko zvezo osmih parov. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega. Vsi ti pari so bili že več ali manj let civilno poročeni. Pot do cerkvene poroke je bila precej dolga. Polagoma so prišli do spoznanja, da naj njihova zveza postane zakrament. Praznike rojstva Gospodovega je obhajal predvsem krščanski svet, z njim pa tudi drugi, saj je danes svet postal majhen in vsi vemo za vse. V RIMU V središču katoliške Cerkve, v Rimu so bili prazniki nadvse slovesni, saj je tam sv. oče in božično liturgijo iz bazilike sv. Petra vsako leto oddajajo po evro in mondoviziji. Tako je bilo tudi letos: polnočnico je imel sv. oče dn bazilika sv. Petra je bila prepolna vernikov in diplomatov. Prav tako naslednji dan, na Božič, ob 10. uri. Papež je na Božič prebral svojo božično poslanico. Posvetni jo je predvsem vprašanju miru na svetu. Svet hrepeni po miru, a kljub temu naši bratje in sestre vsak dan umirajo v medsebojnih spopadih v Libanonu, v Sv. deželi, v Srednji Ameriki, umirajo v bojih med brati zaradi rasistične, gospodarske, ideološke nadvlade. Svet hrepeni po spravi, in vendar »so vsak dan tisoči beguncev zapuščeni in zavrnjeni.« Naslednji dan, na Božič je sv. oče maševal ob 10. uri in je ob koncu maše z lože sv. Petra podelil apostolski blagoslov »Urbi et Orbi«, Rimu in celemu svetu; voščil je v 53 jezikih, tudi v slovenščini. V GORICI V Gorici so bili prazniki sicer povsod slovesni, posebno polnočnice so bile dobro obiskane, toda nad nami je ležala skrb zaradi g. nadškofa. V novembru je bil kake tri tedne v Afriki, kjer je obiskal goriške misijonarje in misijonarke. Po vrnitvi pa se je kmalu pokazala bolezen, malarija. Stanje se je tako poslabšalo, da so pred prazniki g. nadškofa prepeljali v bolnišnico. Izkazalo se je, da je stanje bolj resno kot so mislili. Vendar so zadnje vesti ohrabrujoče, bolnik je izven kritičnega stanja. Zato med prazniki v stolnici ni bilo škofove maše. Vsi upamo, da bo g. nadškof kmalu okreval dn se vrnil k svojim dušnopastirskim skrbem. V SLOVENIJI V Sloveniji so po letu 1952 prvič imeli na Božič dela prost dan. Na praznik so se pripravili tudi z javno razsvetljavo po ulicah Ljubljane in drugod. Jože Smole je kot predsednik SZDL voščil božične praznike vsem Slovencem in tudi drugim prebivalcem Slovenije. Nadškof Alojzij Šuštar pa je lahko spregovoril in voščil tudi po televiziji na božični večer. V cerkvah so videli ljudi, ki jih že leta in leta niso videli; posebno pri polnočnicah je bilo opaziti izredno veliko udeležbo. Na Sv. gori sploh niso mogli vsa v baziliko. Tudi na Hrvaškem je bil Božič dela prost dan. Zagrebški nadškof kard. Kuharič je lahko voščil praznike po sarajevski televiziji. Italijanski katoliški dnevnik Avvenire je v božični številki posvetil Sloveniji eno celo stran. Ima tudi interviu z nadškofom Šuštarjem. Ta v interviuju poudarja odprtost, ki je zaznavna v Sloveniji. Bolj so v strahu na Hrvaškem. Vendar je nadaljnja odprtost nekoliko blokirana iz Beograda. Tam so nas zelo napadali, posebno še slovensko Cerkev, ki da se je, v njihovih očeh, preveč povezala z ljudstvom in da ima nanje preveč vpliva. Tako nadškof. Ljubljanska televizija se je sploh »spreobrnila« dn je imela zelo bogat božični program; oddajala je polnočnico iz Betlehema in pa pontifikal iz Ljubljane. Tudi sv. očeta so pokazali, ko je na Božič opoldne blagoslavljal »Urbi et Orbi«. VZHODNA EVROPA »Perestrojka« je bila najbolj vidna v deželah Vzhodne Evrope, ki so se rešile stalinizma. Vzhodna Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska so znova v polnosti doživljale praznik rojstva Gospodovega, ki je prinesel mir ljudem, ki so Bogu po volji. Tam so sedaj tudi oblast- niki »Bogu po volji«, ker so po volji ljudstva. V PALESTINI V deželi Gospodovega rojstva pa ni bilo miru. že na vigilijo so Palestinci v Betlehemu proglasili stavko. Polnočnice se je moglo udeležiti le malo tujih romarjev, prav tako na Božič sv. maše, ki jo je daroval latinski patriarh Miichel Sabban. Med pridigo je apeliral na izraelske oblasti: »Pomagajte nam, da se bosta oba naroda pobotala, se znova vzljubila. Spremenite svoje postopanje. Nasilje ne reši ničesar. Samo pravica in ljubezen lahko rešujeta.« Nato se je obrnil na Palestince in na Izraelce: »Pravica dn mir se bosta utrdila samo takrat, ko bo vsakdo v svojem nasprotniku odkril obraz božji.« Za praznike je bil v Palestini tudi anglikanski škof dz Južne Afrike Desmond Tutu, Nobelov nagrajenec za mir. Tudi navzočnost tega nadškofa ni bila po volji izraelskim oblastem. Zadnje dni decembra so v Jeruzalemu manifestirale za mir izraelske in palestinske žene ter številne zastopnice iz drugih dežel. Izraelska policija jih je razgnala dn številne aretirala. Fanatizem izraelskih oblasti v Palestini je razviden tudi iz dejstva, da je vrhovno izraelsko sodišče razsodilo, da ne more imeti -izraelskega državljanstva ne samo, kdor je krščen, temveč preprosto vsakdo, kdor veruje v Kristusa. Ta jim je še zmeraj kamen -spotike. V PANAMI Še manj miru je za praznike bilo v Panami. V tej državi so ameriški vojaki s silo posegli v notranje zadeve in odstavili predsednika generala Noriego dn na njegovo mesto oklicali za predsednika En-daro. Operacije niso potekle brez prelivanja krvi. Noriega sam pa je ušel Ame-rikancem in se zatekel na sedež papeške nunaiature v Panami. Amerikanci pa hočejo Noriego za vsako ceno, češ da je bil Maccanicov zakon o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji je sprožil veliko zanimanja med nami Slovenci in tudi med sosedi Italijani. Slovenci z osnutkom, takšnim kot je, nismo zadovoljni, nekatere italijanske politične sile pa prav tako ne, češ da nudi Slovencem preveč. Med temi so zlasti MSI in pa Lista za Trst. Vsekakor osnutek je tu in bo prej ali slej prišel v razpravo v parlament. Kot Slovenci moramo biti zadovoljni, da se je zadeva naše zakonske zaščite vsaj premaknila z mrtve točke. Toliko je bilo priprav na ta zakon in odlaganja, da je vse kazalo, da -bomo čakali nanj do ‘leta 2000 in preko. Torej pozitivno dejstvo je, da je zakonski osnutek vsaj predložen. O njegovi vsebini pa se da razpravljati in se tudi razpravlja. Sedaj gre za to, da bi se določila tega zakona dopolnila in izboljšala, kadar pride pred parlament. To je sedaj zelo važna faza politične priprave. Stranka SSk se tega zaveda. Zaradi tega je začela široko pripravo na čas, ko bo zakon prišel v parlament. Njen cilj je, da bi se vse slovenske sile zedinile ob popravkih, ki naj jih parlament vnese. Da se ne bo znova zgodilo, da bodo razne skupine dn skupinice predlagale vsaka svoje amandmaje. Gre torej za ustvaritev enotne volje in zato enotnih zahtev med nami Slovenci. S tem namenom je vodstvo SSk imelo vse polno stikov in srečanj s slovenskimi izvoljenimi predstavniki raznih strank in tudi kulturnih skupin. Tako npr. so poročali v tiskovnem poročilu dne 5. decembra: »Sklic zbora slovenskih izvoljenih političnih predstavnikov v Italiji in vladni zakonski osnutek za zaščito slovenske narodne skupnosti sta bila osrednji točki obširnega razgovora med zastopniki de- prekupčevalec z mamili in -da zato mora pred sodišče. Začela so se dolga in zapletena pogajanja med sv. Sedežem- in vlado v Washingtonu za izročitev generala No-riege. V ROMUNIJI Najbolj tragične praznike so pa imeli v Romuniji. Začelo se je -prav pred prazniki. Policija je hotela aretirati pastorja Laszla Toekesa v Temešvaru, ker je bil kritičen do Ceausescuja in njegove tiranije. Med ljudmi pa je bil pastor zelo priljubljen. Zaradi tega so se verniki uprli. Ta iskra je vžgala velikanski požar, ki je ugonobil ‘Ceausescuja, njegovo družino in njegov režim. Iz Temešvara se je upor prenesel na druga mesta in v samo Bukarešto. Začela se je ljudska revolucija. Na eni strani ljudstvo, ki se mu je pridružila vojska, na drugi pa tiran Ceau-sescu in njegove »varnostne sile« (policija). Bilo je mnogo žrtev (60.000), ker je policija streljala brez milosti na množico tako v Temešvaru kot v Bukarešti; med žrtvami so bili tudi otroai. Toda protire-volucionarji so ulovili Ceausescuja in njegovo ženo Heleno, ki je vladala skupaj z njim. Vojaško sodišče je oba obsodilo na smrt. Po televiziji so potem kazali, kako so ju sodili in tudi ko sta bila mrtva. Ta prizor mrtvega diktatorja je -bil nekaj neokusnega. Mrtev človek zasluži spoštovanje, čeutdi je bil obsojen kot zločinec. Boj med varnostnimi četami in vojsko se je nadaljeval še naslednje dni do konca leta. Številni so se vdali, številni so padli v bojih, mnogi se pa še skrivajo. Zato menijo, da v Romuniji še nekaj časa ne bo pravega miru. Začasna vlada je pa že vzela v roke oblast. Napovedali so svobodne volitve prihodnjo pomlad, pomilostili so politične ujetnike, proglasili svobodo tiska in slično. V državi je pa veliko pomanjkanje vsega. Zato so začeli pošiljati pomoč v živežu in obleka iz držav zahodne Evrope. želnega tajništva Slovenske skupnosti dn Slovenske komisije Komunistične partije Italije v ponedeljek, 4. decembra, v Nabrežini«. Podobno se je zastopstvo SSk srečalo z izvoljenimi slovenskimi zastopniki Socialistične stranke Italije. Prav tako so bila srečanja z izvoljenimi slovenskimi zastopniki raznih strank v videmski pokrajini, pa tudi z nekaterimi krovnimi organizacijami, ki niso političnega značaja. Zadnje takšno srečanje je bilo v Nabrežini z odborom SSO 13. decembra. V tiskovnem poročilu je rečeno: »S srečanjem z SSO v Nabrežini je SSk dokončala niz dvostranskih srečanj s slovenskimi komponentami glede zamisli o sklicu zbora slovenskih izvoljenih političnih predstavnikov«. (Za skupne zahteve in predloge glede Maccaniicovega zakonskega osnutka, ured.). Poleg tega je vodstvo SSk poiskalo stike tudi z raznimi italijanskimi dejavniki. Tako so npr. obiskali v Trstu namestnika vladnega komisarja dr. Sergia -Ravallija. Srečanje so imeli z delegacijo deželnega PSI, z zastopniki KD. Akcija informiranja je bila torej široko razpredena. Z istim namenom išče SSk stike dn zaslombe tudi pri političnih silah izven naše dežele. Tako s Federalisti, kot smo že poročali, dn z Južnimi Tirolci. S strani slovenske levice v Italiji je bilo slišati, da je »perestrojka« segla tudi med nje. če je to res, potem smemo upati, da bo do skupne osnove zahtevanih popravkov k Maccanicovemu zakonu v resnici prišlo. To bi bil najnižj-i imenovalec naših slovenskih politično razpršenih sil. Bili so tudi v Ljubljani in se tam srečali z zastopniki Slovenske krščanske de-mokraoije ter voščila za praznike nadškofu dr. Šuštarju. Na pot v novo leto SSk v prizadevanju za enotnost V PROTITOKU JVanredmieale mkeia maka DUHOVNA MISEL: — Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« (Apd 10,34-35) »listi, ki hodijo za Kristusom, so od Boga poklicani in opravičeni v Jezusu Gospodu... V krstu vere so postali resnično božji otroci in deležni božje narave in tako resnično sveti« (C 40). Kristjani smo z zakramentom krsta prejeli od nebeškega Očeta »božje otroštvo«. Po zasiuženju božjega Sina smo ljudje zopet dobili možnost, da si pridobimo podobo pred prvim grehom. To »otroštvo« sicer ni takšno kot ga je imel Jezus, ampak smo prejeli od Boga, kakor pravi apostol Pavel, »duha posinovljenja, v katerem kličemo: Abba, Oče!« (Prim. Rim 8,15). To posinovljenje ne sme biti zgolj zunanjost: kot obleka, ki si jo nataknemo, ko nam je všeč in si jo slečemo, ko se je naveličamo. Krstna milost mora prodreti v globino naše duše in prepojiti zadnje vlakno našega bitja, da se lahko v resnici »imenujemo božji otroci« (1 Jn 3,1). V tem je naše človeško in krščansko dostojanstvo, da smo po Jezusu postali božji otroci in člani božje družine. Iz krsta izhaja naša odgovornost, da vzamemo svojo vero zares in živimo v luči božje besede. Trije modri so prinesli novorojenemu Otroku v dar zlata, kadila in mire. Mi moramo trenutek za trenutkom darovati Jezusu samega sebe, vse svoje življenje. MILAN NEMAC Pavla Močrikiva - 90-letnica Medtem ko se v državah realnega socializma z dramatično naglico vrača demokracija in se v javno šolstvo vrača tudi verouk, se v Italiji nadaljuje ofenziva laičnih sil in komunistov proti prisotnosti verske vzgoje na vseh stopnjah vzgojnega procesa, ki mu bo tako usojeno nadaljnje obubožanje. Potem ko je prinoip proste izbire že zmedel mnoge družine, ki veri niso sovražne ali naklonjene, in v nekaterih primerih je zmedel tudi dijake, ki pripadajo katoliškim organizacijam (o čemer bi veljalo posebej razmisliti), je rimski parlament v letošnji pomladi obvezal vlado, naj na novo preuči vprašanje verouka v javnih šolah. Parlament pa ni ugodil komunistični partiji in republikancem glede takoimenovanega alternativnega pouka. Zahtevali so namreč, naj bi dijaki ne bili obvezani slediti »alternativnim predmetom«, oziroma »individualnemu pouku« (kot učeno označujejo delo tistih, ki ne delajo nič), temveč naj bi bili prosti, da ostanejo doma, oziroma da sploh ne pridejo na šolo, ali da z nje odidejo, kadar je veroučitelj v razredu. Zdaj ministrstvo za šolstvo pripravlja novo ureditev, ki bo postavila na glavo versko vzgojo tudi v vrtcih in še nadalje zmanjšala vlogo veroučiteljev. Pripravlja V Londonu je bilo 16. in 17. oktobra 1989 Deseto demokratsko srečanje, ki so ga sklicali demokratski javni delavci v jugoslovanski emigraciji. Na programu so bili referati: »Deset let dela Demokratskih srečanj« (Dr. Dragaš Kešeljevič), »Politično stanje v Jugoslaviji« (Marko Krstič), »Narodnostna vprašanja Jugoslavije in njihovo reševanje« (Dr. Nenad Grisogono), in »Ekonomska kriza Jugoslavije« (Dr. Ljubo Sire). Tokrat so na srečanju sodelovali tudi intelektualci in opozicionalci dz Jugoslavije: dr. Vladimir Gligorov, ekonomist in časnikar iz Beograda, mag. Božo Kovačevič, eden od prvakov Socialno liberalne zveze Hrvatske iz Zagreba, Janes Janša, eden od ustanoviteljev neodvisnega opo-zicionalnega lista »Demokracija« iz Ljubljane, dr. Katja Boh, podpredsednica Socialdemokratske zveze (Slovenije) iz Ljubljane, nato Dobrosav Paraga, kateremu so nedavno sodili v Zagrebu, in znani jugoslovanski opozicionalec Mihajlo Mihaj-lov. To deseto, jubilejno, demokratsko srečanje bo ostalo v spominu tudi zaradi tega, ker je to bilo prvič po vojni, da so se ga udeležili tudi pripadniki opozicije iz emigracije in domovine; izmenjali so si misli in skupno razpravljali o sedanjih političnih in obče družbenih prilikah v Jugoslaviji, pa tudi o možnostih in metodah vzpostavljanja demokracije v njej. Delovni odbor Demokratskih srečanj je priredil v eni od dvoran britanskega parlamenta sestanek za predstavnike tiska in britanske prijatelje s temo »Jugoslavija, njeni problemi in njena bodočnost«. Predsedoval je Sir Bernard Braine, narodni poslanec in znana osebnost britanskega političnega življenja. Na sestanku je tudi govoril prijatelj in dober poznovalec Jugoslavije narodni poslanec g. Julian Ame-ry. Po uvodnih besedah dr. Ljuba Sirca, predsednika Koordinacijskega odbora Demokratskih srečanj, in Rastka Marčetiča, tajnika Delovnega odbora, so govorili zgoraj omenjeni iz Jugoslavije, katerih izvajanja so navzoči zelo pazljivo spremljali. Južni Tirolci obljubljajo podporo v parlamentu Južni Tirolci so se zavzeli za pravičen zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Mac-canicov osnutek je vzbudil pozornost tudi v Bocnu. O njem je pisal dnevnik Dolomiten, poročal pa je tudi radio. Južno-tirolska ljudska stranka je po stikih, ki jih je imela s Slovensko skupnostjo, kot tudi s Sindikatom slovenske šole, sestavila dokument, s katerim naj deželni svet Tridentinske-Južne Tirolske zahteva od parlamenta tak zakon, ki bo v skladu s 6. členom italijanske ustave in z Londonskim memorandumom ter Osimsko pogodbo. Besedilo je podpisala svetovalska skupina, ki jo v deželnem svetu vodi dr. Hubert Frasnelli. Ta politik ima že več let odlične stike s koroškimi Slovenci, zlasti z Narodnim svetom koroških Slovencev ter z državnim poslancem Karlom se dogovor, o katerem, pravijo, da gre za kompromis, v resnici pa je to prvi korak za popolno odpravo verouka dz prve stopnje javne vzgoje. Po novem — če bo parlament na to pristal — naj bi versko vzgojo koncentrirali samo v tistem času šolskega leta, ki sovpada z bližnjimi prazniki, naprimer pred Božičem ali po Božiču, ob Veliki noči ali ob drugih verskih praznikih. Vprašanje je, ali bodo otroci v vrtcih sploh lahko vsak dan zmolili nekaj molitvic, ali pa bodo morali čakati na Božič. Nezadovoljiva je tudi predlagana ureditev, ki zadeva vlogo veroučitelja v razrednem svetu: izločen naj bi bil od ocenjevanja, to se pravi, da se njegovo mnenje ne bo upoštevalo pri vrednotenju dijaka in končne ocene. Torej novo razvrednotenje kateheta na škodo njegovega ugleda in verske vzgoje v celoti. Vse to nas lahko navdaja samo z grenkobo, ker pomeni nov korak v laicizacijo šole in zmanjšanje krščanske vsebine v vzgoji, kakor da bi vera morala ostati zunaj duhovnega, etičnega in kulturnozgodovinskega poslanstva šole. Cerkev se bo pač morala spoprijeti s tem vprašanjem na drugačen način in začeti s tako evangeMzacijo, ki bo bolj ustrezala težkim časom. Sergij Pahor Smollejem. Dokument še posebej poudarja, da mora zeščitni zakon zajamčiti pripadnikom manjšine rabo materinega jezika v odnosu z vsemi oblastmi na vsem manjšinskem ozemlju. O pomembni pobudi so sredi decembra poročali listi v Bocnu in v Avstriji, tiskovne agencije, radio in televizija. Zamenjava v upravnem odboru družbe Friulia Sredi preteklega decembra je bil povsem obnovljen upravni odbor pomembne deželne finančne družbe Friulia. Med njegovimi člani je kot edini Slovenec univ. prof. Aleš Lokar, ki je tudi občinski svetovalec Slovenske skupnosti v Trstu. Nasledil je edinega slovenskega člana v prejšnjem mandatu, dr. Maksa Gergoleta, ki je ravnatelj hranilnice v Doberdobu in tamkajšnji občinski svetovalec Slovenske skupnosti. Dr. Gergolet je bil v upravnem odboru Friulie dva mandata, torej šest let. Pred tremi leti pa je svoj mandat končal še univ. prof. Vladimir Nanut. Čudež sv. Januarija znanstveno potrjen Kot znano se dvakrat na leto kri mučenca sv. Januarija, ki jo hranijo v posebni ampuli, iz strjene spremeni v tekočo lin obratno. Dva znanstvenika-zdrav-nika Felice D'Onofrio z univerze v Neaplju ter Baima Bellome z univerze v Turinu, sta ugotovila, da tekoča kri v ampuli je prav takšna, kot tista, ki priteče gorka iz naše žile. Izrazila sta se, da gre za biološki absurd, za znanost nerazložljiv.« Provincialni kapitelj šolskih sester Naše šolske sestre primorske province s sedežem v Trstu, ki delujejo za naše ljudi v Trstu, Gorici, Borštu, Dolini, Ric-manjih, Števerjanu in v Žabnicah ter v Egiptu (Kairo, Aleksandrija), so imele pretekli teden svoj triletni provincialni kapitelj v Trstu. Navzoča je bila tudi generalna predstojnica iz Rima s. Bernardka Stopar, ki se je vračala od trimesečnega obiska sester po vsej Jugoslaviji in ki je bila tudi izbrana za prednico vseh frančiškanskih sester s sedežem v Rimu. Sestre so na kapitlju pregledale svoje raznovrstno delovanje in naredile načrte za bodoča tri leta. Veliko delo so opravile zlasti med otroki in starimi ljudmi, ki potrebujejo pomoči. Sestram želimo obilo božjega blagoslova pri njihovem apostolskem delu med našimi ljudmi. Mladim dekletom pa priporočamo, da premislijo, koliko dobrega lahko naredijo za naš narod in Cerkev, če bi se odzvale božjemu klicu, ki se gotovo oglaša tudi v teh časih s tolikimi potrebami po pomoči. Vsi pa radi molimo tudi za ženske redovne poklice, saj so nam tako potrebni. Gospodična Pavla, zvedel sem, da boste te dni obhajali 90 let svojega potovanja po tej naši zemlji. Zato bi rad, da mi kaj poveste o tem svojem že tako dolgem popotovanju. Predvsem, kdaj in kje ste se rodili? Doma sem iz Idrije, tam- sem se rodila dne 4. januarja 1900. Bili ste torej med prvimi, ki so prive-kali na ta svet v novem stoletju. Kaj pa so bili vaši starši? Moj oče je bil rudar in je do upokojitve delal v idrijskem rudniku, mama pa je ostala doma in gospodinjila. Pri tem je seveda tudi kleklala kot vse idrijske ženske. V Idriji rojena ste verjetno tam tudi bodila v šolo? Da, obiskovala sem tedanjo osemletko in se potem' vpisala še v gospodinjsko šolo pri uršulinkah in pozneje še v razne druge tečaje. Ko ste odraščali je bila prva svetovna vojna. Idrijčani niste nikamor odšli v begunstvo. Kako je bilo takrat v Idriji? številni moški so bili mobilizirani in primanjkovalo je delovnih moči. Zato so me skupaj z drugimi dekleti sprejeli v službo kot uradnico v Rudniški direkciji. Tam sem ostala ves čas vojne in po prihodu Italije še nekaj časa, nato pa so me odslovili, ker so imeli svoje ljudi, da so jih zaposlili. Od tedaj naprej sem se honorarno zaposlovala tu in tam, npr. na županstvu, potem v Žireh, kjer sem vodila neko trgovsko podjetje s čipkami. Toda tudi tam nisem mogla ostati, ker so nam vzeli potne liste lin sem znova ostala doma. Toda med tem časom je doštudiral vaš brat msgr. France. Kako je bilo potem, ko je on postal duhovnik? AH ste šli k njemu za »kuharico«, kot se temu pravi? Ko je moj brat prišel za župnika v Vrtojbo leta 1935 sem res prišla v farovž. Toda tudi mesto kuharice mi na bilo od-menjeno. Moj brat je namreč čez kako leto odšel v Gorico za stolnega vikarja. Preselila sem se z njim v Gorico ali le za malo časa. Leta 1943 je bil namreč imenovan za spirituala v bogoslovnem semenišču iin s tem je bilo moje kariere kot »farovške kuharice« konec. Bilo je v novembru 1943, ko sem se iz Gorice podala znova v Idrijo, kjer so živeli starši sami. Potovanje je bilo polno dogodivščin. Morala sem z vlakom iz Trsta do Logatca, tu pa ni bilo več prevoza do Idrije. Morala sem čakati skupaj s pok. gdč. Tu-šarjevo. Na srečo sva znali nemški in sprejeli so naju na nemški vojaški džip: šofer spredaj, na sredi strojnica z nemškim vojakom, zadaj pa medve. Pa sva le dospeli v Idrijo, četudi sva po poti v zali videli nemške avtomobile, ki so jih partizani razbili. Vojne je bilo konec in vaš brat je spomladi leta 1947 odšel v Solkan z poslanstvom, da bo upravljal tisti del go-rlške nadškofije, ki bo po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji. Ali ste se takrat vrnili k njemu v solkansko župnišče? Da, vrnila sem se in mu gospodinjila, dokler ga niso že septembra istega leta vrgli čez mejo. Takrat sem tudi jaz ostala v lišnem »arestu« dober teden dni, nakar so mi dovolili, da se vrnem v Idrijo. Bratu so pobrali vse, kar je bilo njegovega, meni pa so le dovolili, da sem lahko vzela s sabo to svoje. No, in kako je bilo v Idriji po tistem »lntermezzu« v Solkanu? Tako je bilo, da me je še isto noč po vrnitvi prišla iskat UDBA in me odpeljala v zapore v Solkan. Tam so me 14 dni vsako noč spraševali o bratu in kdo je prihajal k njemu. Pa so vedeli več kot jaz. Hoteli so vsekakor, da potrdim, da je bil zločinec, izdajalec in ovaduh. Po 14 dneh so me pa le izpustili, ko jim nisem imela kaj povedati. Kar iz Ljubljane je prihajal zasljiševalec, ki je na koncu le zamrmral, čemu da hodi od tako daleč me zasliševat. Seveda kakor drugim so tudi meni zažugali, da nikomur ne smem povedati, kako je bilo v zaporu. Bilo je pa tako kakor v drugih zaporih v tistem času. To je danes že precej znano, saj so drugi o tem že veliko izpričali. Ko ste se vrnili Iz zapora, ste nadalje živeli v Idriji. AH so vas pustili pri miru? Kaj še, ponovno in ponovno so se agenti državne varnosti oglašali pri meni in izpraševali. Toda nisem jim imela kaj povedati. Končno so se pa le naveličali in me pustili pri miru. Pozneje so mi dali tudi potni list in tako sem lahko prišla v Gorico. Na posredovanje dobrih ljudi mi je oblast pozneje dala tudi socialno podporo. Sedaj ste tukaj pri sestrah v Zavodu sv. Družine. Ali boste zapustiU Idrijo? Tega pa ne. Veste, čez poletje sem rada doma, ker imam tam dobre ljudi, kakor sem jih imela tudi drugje. Res, moram Bogu biti hvaležna, ker sem povsod dobila dobre ljudi, tudi v Solkanu, ko sem bila v hišnem arestu. Pozimi pa sem rajši v Gorici, ker v Idriji je bolj mraz in tudi do cerkve imam bolj daleč. Tukaj je pa vse pod isto streho. Pa še z bratom sva skupaj sedaj na stara leta. Hvala, gospodična za ta lepi razgovor. In Bog vam daj učakati še leto 2000 pri zdravju in pri tako svežem spominu kot ga imate sedaj. K. H. Božični zvonovi v Moskvi Na božični dan so se v Kremlju znova oglasili zvonovi in sicer v cerkvi sv. Ba-zilija. Od leta 1922 niso več zvonili, ker so cerkev spremenili v muzej. Letos so oblasti dovolile, da so na Božič lahko znova zvonili. Sto tisoč ljudi se je zbralo na trgu, da so poslušali zvonove, ki so se glasili cel četrt ure. ★ Dar sv. očeta za obnovo v Armeniji 7. decembra je minilo eno leto od strahotnega potresa v Armeniji, ki je povzročil številne žrtve in veliko razdejanje. Sv. oče je želel ponovno pokazati svoje sočutje s prizadetim prebivalstvom. Zato je odločil, naj se pošlje 100.000 dolarjev Armenski Apostolski Cerkvi za najnujnejše potrebe prebivalstva. Dospela je 5. in zadnja štev. Misijonskih obzorij. Naročniki jo bodo dobili v prihodnjih dneh. Jubilejno demokratsko srečanje Štefanovo z božičnim koncertom Koncert zbora od Novega sv. Antona je v Marijinem domu ustvaril prisrčen večer s koščkom božične sreče. Odvijal se je v dveh delih; najprej je moški zbor zapel pet pesmi v Vrabčevi priredbi: Ljub’ Jezušček zdiše, - O jaslice borne lesene -Nikar ne dremajte - Blažena noč in Ura je polnoči. Nato je župnik dz Rodika, Lojze Kržišnik, za duhovno misel podal zelo posrečeno analizo o tem, kaj človeku s ceste pomeni božič. Njegova opredelitev vzeta dz ljudstva za ljudstvo, zasluži širšo pozornost. V drugem delu je zbor nastopil v mešani zasedbi in zapel tri ljudske: Prišla je lepa sveta noč - Rajske strune - Prečudna je nocojšnja noč ter Riharjevo: Poglejte duše in še dve Tomčevi: Radujte vsi kraji se zemlje in Na polnoči grede. Temu zboru pa dolgujemo zahvalo še za izredno praznično božično bogoslužje pri polnočnici v cerkvi Novega sv. Antona. Prof. Simčiča je ob orglah spremljala skupina mladih fantov z glasbili tako, da smo zapuščali mašo z občutki duhovne veličine. Polnost praznične skrivnosti je pomenilo zlasti čudovito petje Gruberjeve Svete noči v osrčju maše: ob vesoljnem čudežu prisotnosti Evharističnega Boga na oltarju. Nežne strune božičnih melodij nam nekako približajo nebesa, da se sprašujemo: »O Bog, kaj je človek, da se ga spominjaš«? Koncert na Štefanovo sta s svojo navzočnostjo počastila tudi predsednica SSO gdč. Marija Ferletič in prof. Andrej Bratuž iz Gorice. Hvala zato zboru, prof. Simčiču dn pevovodju Ediju Racetu za duhovno-umet-niški užitek; gospodu L. Križišniku pa za aktualnost duhovne misli. Od zbranosti božičnega doživetja sta zbor in občinstvo prešla ob zaključku na bolj prozaično, a vsekakor prijateljsko agape in sproščeno štefanovanje. F.V. Bralci pišejo Prejeli smo s prošnjo za objavo. (Ured.) Slovenski skupščini Slovenski notranji minister gospod Tomaž Ertl je 11. decembra 1989 pred družbeno političnim zborom Slovenske skupščine dal neodgovorne in obsodbe vredne izjave. Priznal je namreč, da me njegovi agentje nadzorujejo v Gorici. Menda g. Ertl ve, da sem italijanski državljan in da živim v Italiji in ne v Sloveniji. S svojimi agenti se tako vmešava v italijanske notranje zadeve, kar ni najbolj primemo času, ko se gradi čim tesnejše sodelovanje z deželo Furlanijo-Julijsko krajino. To, da me nadzoruje, sem že sam opazil, pa tudi drugi so me opozorili na to. To pa me ni motilo, saj sem zaupal v strokovno usposobljenost njegovih uslužbencev in sem vedno upal, da ga obveščajo, da ne počnem prav nič takšnega, kar bi ogrožalo mojo domovino Slovenijo. Priznam, da sem moral v začetku zbrati precej poguma, da sem iz Rima prišel v Gorico. Vendar so me sem povabili goriški rojaki s prošnjo, naj kupim največji hotel v Gorici, ki bi tako prišel v slovenske roke, kar bi pomenilo velik gospodarski prispevek za slovensko manjšino. Kot zgleda pa, takšnega mnenja nima oziroma noče imeti notranji minister Ertl, saj je s pomočjo svojih agentov ugotovil samo (ter to inkriminiral!) mojo aktivno vlogo pri slovenski politični emigraciji. Sam tega nisem nikoli skrival, ampak sem to vedno počel javno, kot nekaj samoumevnega. Najbolj bosa je seveda tista Ertlova izjava, ko pove, da sem povezan s tujimi obveščevalnimi službami. S tem se namreč g, Ertl svoji skupščini laže, zato zahtevam, da pride takoj na dan z dokazi. Sicer pa je spomladi že Igor Bavčar špekuliral z javnostjo, češ da sem Ertlov sodelavec. Takoj nato pa še ljubiteljski zgodovinar Tone Kebe v Medenovem Nedeljskem dnevniku. Milan Meden je namreč Bavčarju prvi spretno namignil možnost mojega sodelovanja z Ertlom. Oba sta nato dajala »logične izpeljave«, češ zakaj sem prišel v Gorico, »samo streljaj od meje«. Odgovor sta si s sugestijo Medena določila kar sama: Levstik je lahko ostal živ le, če sodeluje z Ertlom. Gospod Ertl omenja tudi »neidentificirani dokument«, ki bi mi ga naj gg. Janša in Bavčar 15. aprila 1988 prinesla k meni v Palače Hotel v Gorico. Takrat mi nista prinesla nobenega »dokumenta«, ampak le 5 izvodov Kavčičevih Spominov. Vinko Levstik i D II Božični čas je že od vedno navdihoval umetnike-pesnike, pisatelje, glasbenike, slikarje, ki so v teku stoletij ustvarili veliko neminljivih del, navdahnjenih po skrivnosti Jezusovega rojstva. Sveta noč je tako ponovno in tajinstveno zaživela in človeku spregovorila v besedi in melodiji, v barvi in likovnem izrazu. Posebej slovenska ustvarjalnost je v vseh časih posvetila veliko del božični tematiki. Morda je prav slovenska božična pesem vedno najgloblje spremljala našega človeka v veselih in žalostnih trenutkih, v vojni in miru, doma in v inozemstvu. Pesmi kot so Sveta noč, Rajske strune, Kaj se vam zdi, Angelsko petje ,Glej, zvezdice božje (da omenimo le najbolj priljubljene) so nerazdeljiv del božičnega praznovaja, prav tako kot so to jaslice, božično drevesce, zvezda repatica in dandanes bajne mestne razsvetljave. Tudi v svetovni glasbi sami so nesmrtni geniji že od vseh časov posvetili božičnemu misteriju svoje bisere. Spomnimo naj le na Bachov Božični oratorij, na Hand-lov Mesija, na razne božične kantate in orgelske skladbe. Vse to pomeni trajno umetniško in sploh kulturno bogastvo človeštva. In .danes zadobiva vse to še večje razsežnosti. Polnočni zvonovi so letos gotovo bolj slovesno in praznično odmevali ob Vltavi in Donavi, ob Baltiku in ob Brandenburških vratih — bolj turobno pa po romunskih mestih in planjavah, čeprav je tu iz trde preizkušnje tudi vzrasel up na novi dan... In to tudi ob sočinih bregovih in še dlje ob Savi. Svetogorska bazilika je — vse praznike svečano ožarjena — dala prav svetonočnemu občutju mogočen zunanji videz. Na Goriškem je bilo v tem duhu in v tem doživljanju letos veliko lepih božičnic. Naj se tu omejimo le na nekatere goriške božične prireditve. Najprej je bil na sporedu tradicionalni koncert zborov go riške občine v goriškem Avditoriju. Sodelovalo je šest pevskih skupin iz Gorice in bližnjih krajev občine, kot Ločnik in Štmaver. Od slovenskih pevskih zborov sta sodelovala dva, mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice in moški zbor iz Štmavra. Oba sta predstavila vrsto lepih božičnih skladb, nekatere tudi nove. Dirigenta sta bila S. Jericijo in G. Devetak. Po prvem delu koncerta je goriški župan dr. A. Scarano zaželel vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 1990. Pri tem pa je tudi opomnil na tragične dogodke v Romuniji združene z veselejšimi novostmi v Vzhodni Evropi nasploh in poudaril vlogo Gorice v že dolgoletnem sodelovanju zlasti z deželami Srednje Evrope. Posebej je še opozoril še na bližnjo Slovenijo z novo odprtostjo tudi na pod- ročju vere in duhovnosti. Nabito polna dvorana je vse nastopajoče zbore toplo nagradila s ploskanjem. * * * Božič so praznovale tudi skoraj, vse naše šole na Goriškem, tako osnovne kot srednje. Na njih so otroci in dijaki nastopili s petjem, recitacijami, pripravo jaslic dn drevesca. Naj izmed vseh omenimo le božičnico, ki so jo pripravili dijaki učiteljišča S. Gregorčič in liceja P. Trubar. Od splošno eksistencialnih razmišljanj so tu prešli na božične fragmente iz naše tradicije, vse skupaj pa so tudi prijetno pospremili z glasbeno-pevskimi točkami. In prav Sveta noč je celotni božičnici naši višješolci dala zaključni ton in lepo uvedla v božično praznovanje. * * * Najbolj občutena božična manifestacija med goriškimd Slovenci pa je gotovo vsakoletni božični koncert v stolnici, ki ga prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov. Ta koncert je vedno tudi združen z zahvalno slovesnostjo, petimi litanijami in blagoslovom. Božično misel je izrekel msgr. Ivan Krefcič, ki je predvsem podčrtal toplino božičnega praznovanja in zgodovinski pomen samega božjega učlovečenja. Spomnil je tudi na dramatičnost dogajanja zlasti v Romuniji in izrekel upanje na novo in pravično bodočnost. V nedeljo, 7. januarja ob 16. uri bo v nabrežinski cerkvi XIII. REVIJA BOŽIČNIH PESMI Nastopa priznani mešani zbor iz Vrtojbe. Ekumenski govor, pete litanije z božičnimi odpevi. Ocena in nagrade za jaslice. Na ikoncertu so letos sodelovali štirje zbori, dva mešana in dva mladinska oz. otroška zbora. Prvo skupino sta sestavljala zbora Podgora