Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČNI-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Nihaja vsalio nedelo. — Cena : «Našž Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednck 75 par Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. I. Leto 20. štev. 1 Uredništvo i uprava je v Dolnji.Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HilRI LEOPOLD ev. p. diibovnik. Dolnja Lendava, 3. oktobra 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Agrarna politika g. Kleidna. Klekinove „Novine‘! so že do-stakrat pisale, ka je nova politična borba v Prekrnurji zato na-Ztanola, ar je g. Klekl s svojini hujskanjem zadržao odajo zemle beltinske grofice. Prej zato žeie-nio k horvatom priti, ka bi te ni-kaki pri odavanji grofovske zemle, dosta zaslužili. Vsa ta pisarija i larma je gola demagogia, zapelavanje liistva. Morebiti, ka je Dr. Nemethy fiš-kališa Kleklnovo hujskanje nag-nolo na to, ka je začno poiitize-rati. Ali ka pa majo opraviti z grofovskov zemlov driigi pristaši nove stranke? Jeli so vsi „maše-tarje“ pri odaji beltinskoga po-Sestva? Pa Dr. Nernethy tudi dobro zna, ka se pri odavanji agrarne zemlč pod horvackov oblastjov ravno telko da zaslužiti kak pod slovenskov oblastjov, ar je za celo državo podpisano, kelko sme računati odvetnik za kontrakt i za tabuleranje i kelko tnžiner za meritev i za risali skico za gruntno knigo. Zato g. Klekl tu nema istine. N°va stranka je nastanola i žele k horvackoj oblasti spraviti Prekmurje zato, ar smo spoznali, ka d' to za prekmurce bolše bilo — v upravnom, v dačnorn, prometom, šolskom, jezikovnom i sPlošno kulturnom poglćdi. Či nebi bilo v Prekrnurji nikšega agrar-n°ga pitanja, mi bi td tudi želeli 8 horvatami vkup biti, ar neščemu dvema gospodama služiti i ešče dosta drugoga neščemo, ka se nam °d strani Slovenije godi. v Nego mi bi radi ednok gvti-11° 2nah> zakaj je g. Klekl huj-a° proti odaji grofovske zemlć. dli smo razne zroke. Ali gviiš-!l°gta neverno. Ar to, ka je g. istina bila. Ar poprek se računalo ivalcov, šteri bi se lehko maše-za eden katastralni pliig 6000 di- tarje imeniivali. smo mi pri oda-narov, to je za eden kvadratni vanji ne vidli. — Znano nam je klafter 3 Dinare 70 para. Denešnji ka si je odvetnik po vladnoj na-6000 dinarov je telko, kak pred redbi 2 procente slobodno raču-vojskov 649 koron, ali 270 rajn- ;nao za svoje delo i za inženera. ški? V Sibiriji ali v Ameriki že To bi pri ceni 6000 Dinarov zna-nego v Prekrnurji nindri ne. Za šalo 120 Dinarov. Znano nam je najzadnjo zemlo seplačiivalo 800 pa tiidi, ka je Dr. Nemethy za rajnški, to je po denešnjih pene- kontrakt i tabuleranje za svoje zaj 17.777 Dinarov. —Ali zemla delo 50 Dinarov i za inžinera 50 falejša poštaniijje dnes že za 4000 Dinarov računao. To so tisti te-Dinarov lehko kupimo pliig zemla, likokrat odgovarjani mastni za-; i za dve leti morebiti za 2000 sliižki. G. Klek! pač nemre ver-i Dinarov. Ztoga bi pa naslediivalo, vati, ka bi v Prekrnurji zviin ka g. Klekl bi hasek napravo lii- njega što driigi tiidi šteo delati dem gda jih je zadržao, ka so za liistvo. — Tak je te driigi 1 ne kupili zemle za 6000 Dinarov, Kleklnov zrok tiidi ne bio istina, jar tisto zemio za dve leti more- Ah misli g. Klekl, ka de driigi biti za 2000 Dinarov lehko kil-j odvetnik kšenki delao kontrakte pijo. Ja, ja, samo ka se tak kaže, i vloge za tabuleranje? Te naj ka si ljudje za dve leti žmetnej spravijo 2000 Dinarov, kak lani 6000 Din. — Znani so nam slu- čaka na drugi den po sodnjem dnevi. Kaj pa je bio pravi zrok Kle- Klekl gučo i piso, ka je prej 2enila preveč draga, to je ne čaji, ka so niki liidje Idni meli ikinovoga hujskanja? Neverno. 12.000 Dinarov, pa bi si radi zajčteli smo ka je praj g. Klekl četo dva pliiga agrarne zemle kii- rneren bio na grofico, ka ujemi pili. Da so pa po Kleklnovoj po- ne štela liplanskoga marofa šen-litiki ne mogli kupiti so penezejkati i za Martinišče zemle dati. na druge potrebe razmetali, i ;Zato se je praj šteo maščevati, zdaj nemajo ne zemle i ne pe- Neverno, či je to istina. nez. Teško pitanje je, jeli do ešče ednok meli penez za dvd Nam se tak vidi, ka je g. Klekl zato bio proti odaji grofovske pliiga zemlč, či ta ravno samojzemlč, ar se je to delo brez njega 4000 Dinarov koštala. Zato mi j začinjalo. Či bi Dr. Nemethy tak mislimo, ka je g. Klekl kvarjoproso g. Klekina, naj ide ž njim napravo tistim liidem, šteri so lani | i naj liidem razldga, ka njim je meli peneze pa to šteli kupiti; to vospravo, ka zemlo dobijo, te zemlo, samo ka jih je on odvrno. | bi vse dobro bilo. Ar te bi g. ; zato za takše posvetne ksefte ne-! ma razumevanja. — V Dobrovnik! je šteo občinski pašnik razdeliti, ali tir je tiidi smolo meo. Mislo si je, ka de steni pomagao siromakom, pa do te vogri na njega volili. Ali dobrovniški siromaki so začeli jokati, gda so zvedili, ka de se občinski pašnik raznok delio. Zakaj? Zato ar siromaki bi z toga malo ali pa nikaj ne dobili. Ar zadeva tak stoji, ka dobrovniški urbarski posestniki majo 700 plugov vkiipnoga pašnika. Či bi ga pa razdelili, bi samo urbarski posestniki dobili ž njega. Takših je pa samo 120 hiž, ovih pa 180 hiž. Zdaj brez razlike vsi prebivalci gonijo svojo živino na vkiipni pašnik. Či bi ga pa raz-; delili, bi urbarski posestniki do-ibili na vsaki plug svoje zemlč | pol pliiga od pašnika, ti najvekši !siromacje pa nikaj nebi dobili i ; več kam ne bi vedli na pašo go-; niti. Sreča k. ro dobrovniški kmetje j ne pristali na razdelitev. To je U " edna pelda, kak i g. Klekl po Ji išče priliko, gde !bi mogo i prenavlati za prekmurske „sir ' ake", za pridobitev volitvenih ir o ali srečo nema, ar je to p ne za njega. On bi dosta boljši bio za diihovnoga pasterara, kr V a agrarnoga politikam, To b a Prekmurje tudi dosta boljše bilo. Drugi Kleklnov zrok je to bio ka praj „mašetarje" dosta ščejo zaslužiti. Od kakših mašetarov je g. Klekl pisao i gučao, toga mi neverno. Ar odvetnik i inži-ner sta ne mašetara. Kupčija ze-mlč se brez odvetnika žmetno Klekl lehko stem kortešiivao, ka ovo, vidite liidje kak sam delao za vds, zemlo sam vam spravo, štera vaša i vaše dece ostane na vse čase. Zato na koga driigoga bi vi volili, kak namenč? —Da je pa g. Klekl vido, ka Dr. Nč- vrši, ar kontrakt i vloge za tabu« | methy brez njega šče Uidi v pO' leranje, nikak more delati. Ičise sest zemlč spraviti je toga ne edna grofovska tabla zemle na mžle parcele oda, te inžiner tiidi ma delo, ar trbe nove parcele vo-zmeriti, narisati i na griintnico mogo trpeti. Ar se je bojao za svoj politični i poslanski hčr. G. Klekl v svojih agrarnih operacija} poprek nema sreče. Vi- poslati. Kakših drugih posredo-'diti je, ka je on duševen človek, »Slovenec« i Magjarsko. Te slovenski i katoliški dnevnik je zadnjih 7 let od Magjar-skoga ne zapisao edne istinite vrste. Ne čiido. Z Beča njemi po-šilajo vesti za Magjarsko. Beč je pa od leta 1919. naprej centrum vseh pobegnjenih magjarskih komunistov. V Beči majo fabriko lažih tisti veleroparje i stokratni morilci, šteri so leta 1919. na Magjarskom 4 meseca „vlddali“,1 socialdemokratom, proti torni je i v tom časi takše grozovitosti magjarska reakcija popolnoma le-zagrešili, ka so svoje majstre v Ru~! galna, pravična samoobramba, siji prekosili. — Zdaj bi se radi | Ka na Magjarskom nemajo oprali od nedužne krvi, zato raz-: splošne volivne pravice, to je tudi pošilajo z Beča velikanske laži od potrebna samoobramba države. Politični glasi. Notranja politika. Radič je v nedelo prišo domo z Genta. Pašičova skupina v radi- -________________-____ kalnoj stranki se sp oj rezervno magjarske reakcije i terora. Re- Žalostne izkušenje iz leta 18. i 19. i drži, tak je Uzunovičova vlada akcija? Na takso grozovito akcijo, go prisilile narod naj se brani ^»e“a ‘ nemres.esPrenlenba]“f' kakšo so komunisti delali, mora proti neodgovornim elementom. ;stranke je v n^elo ve5 shodov priti reakcija, či so Magjan ne Splošne volivne pravice je prid dri0 v Bosnii g,;e Jc proti vladi postanoli pužovje. I teror? Ci bi j tudi ne bilo, zato je „Slovencov" |gac0. Davidovičova stranka je o vsakoga bivšega voditela magjar- v ’ ^ '---'-1- 1-’- - ----: skih komunistov 33-krat obesili, to bi samo čista pravičnost bila pravico. — Ka je po deželi javna volitev, po velikih mestaj pa tajna A . .x . 0 . stranko bi stopili Maksimovič i Srs-Iia tO Se komunisti i SOCialde- u:x minjcl,.; cvniimi nrintRli .Tnvfl- proti tistomi terori (strahovladi), šteroga so komunisti izvajali. — Jeli, naj magjari trpijo, ka se vsi komunisti nazaj povrnejo v Pesto i novo komunistično revolucijo zanetijo? Naj država mirno gleda ka do se po peštanskih vulicaj stokratni roparje i morilci šetali brez kaštige? 1 katoliški „Slovenec” pograbi komunistične laži z Beča i piše od magjarske reakcije. Praj je politična sloboda i volivna sloboda zatreta. Socialdemokratje, šteri so 1919. leta z ništernimi izjemami ».v, ‘J - I OLJ. CtlJtACA j ^ vr poročevalec v tom tildi lagao, ka j nedelo v Medžimurji meta shode, so praj „ukinili" splošno volivno navzoči je bio sam Davidovič. Jutarnji List piše, da se edna nova politična stranka osnavla. V novo mokratarje naj ne tožijo, ar ravno to jih je pomoglo do 25 mandatov, ar po mestaj (varošaj) gde so njuvi pristaši, je volitev tajna, po deželi, gde oni tak nemajo pristašov, tam je volitev javna. Ali ne bi bilo za nas tildi boljše, či bi mesto kruglic javne volitve meli? Te se kroglice ne bi mogle z edne kište v diiigo presipati, ar ka je zapisano, je zapisano. Mi bi od „Slovenca" čakali, kič ministri svojimi priateli, Jovanovič Ljuba, Nikič minister i Preča radičovec. Či bi se to resan zgodilo, tak bi edna močna stranka bila, štera bi z edne vlade ne mogla vooslati. vsi komunisti bili ino so sokrivi i rja tu z čistejše vretine zajimao, ______________in f-vnoirv . . . . vseh grozodejstv 19. leta, majo zdaj 25 poslancov! „Slovenec", gde je til politična sloboda zatreta? Gospodin Pašič i gospodin Maksimovič boljše znata narediti. Ja, ja, pobegli komunisti bi to držali za slobodo, ka bi oni slobodno pošilali svoje „trojke" na Magjarsko, ka bi jznovič v roke dobili državo ino bi znovič lehko ropali i Uidi klali. — Kak je postopač g. Pašič proti 55 izvoljenim komunističnim poslancem, i i kak postopa italijanski fašizem proti komunistom framasonom i! bend “-a. kak je magjarska „emigracia" v Beči. — „Slovenec" bi lehko poznao metode židovske žurnalistike iz ljubljanskoga „Jutra". Pobegli magjarski židovje komunisti iste metode porablajo ar Židov je pač povsedi Židov. — Ali mi, ki redno plačujemo „Slovencu" smemo želeti, da nas ne bo traktirao z lažmi pobeglih komunistov. „Slovenec" bi lehko meo ednoga krščanskega dopisnika na Magjarskom, ne pa ednoga sotrudnika dunajskega „A- Čechoslovakia. Ešče so daleč volitve za državnoga predsednika, ali že se je na vse strani začnolo korteširanje-Švahla bivši ministerski predsednik je obliibo, da kandidaturo za državnoga predsednika ne prevzeme. Tak de Masaryk samo ednoga nasprotnika meo i to de Kramarz. Beneš tildi no misli na kandidaturo. Češki nacionalisti, agrarci i eden del nemcov je kre Masaryka, tak da je njegova večina pri vo-litvaj že gvušna. Španija.! Španske vlade uradno glasilo piše od Tangerskoga pitanja i pravi, da Španija zahteva Tanger, ar Španija Jsamo tak more dobrosta-ti, da de v Maroki mir. Ali Tanger,, ali pa nikaj ne. Či de Španija zapustiti mogla Tanger, z toga de veliki kvar celomi sveti, ar je tak znova lejko komplikacije čakati v Maroki. Nemčija i Francosko. Nemški ministerski svet je z veseljem vzeo naznanje razgovore Stressmana v Genfi i o Toiry. Ni-šterni francoski listi so proti sporazumi med Francoskov i Nemči-jov i da Francoska samo tak sprazni Poruhrje, či takšo vsoto dobi od Nemčije, kakša je obečana v mirovnoj pogogbi. Italija — Anglija. Chamberlein i Mussolini se v kratkom časi sestaneta. Mussolini te namen ma, da z Anglijov pria-teisko pogodbo zveže. Te pogodbe cil bi bio, da bi ednok mir posta-nov v cel oj Europi i da bi stem francoska politika zgubila svojo moč na srednjo Europo, ar po Mussoliniji zdaj Francoska politika komandira na Balkani, v Bolskom i na Češkom. Mussolini je tudi boji od toga, či se Francoska i Nemčija žmirite i to bi veliki vdarec bio na njegovo politiko. Polska vlada je odstopila. Poiska vlada je v parlamenti nezaviipnico dobila i tak je mogla i odstopiti. Profesor Bartel minister-ski predsednik je prekdao ostavko I državnomi predsedniki — cele vla-| de, ki je to sprejo Zdaj ali maršal Pilsudski dobi mandat sestaviti novo parlamentarno vlado, ali znova Bartelj, ali pa uradniška vlada prekvzeme državne posle. Najbrž se razpusti parlament, ar nema za sebom delavne ve ine. Rezultat v industrijskem odseki. Minole so volitve v obrtno — industrijsko zbornico. Rezultati v industrijski odsek so sledeči: v prvoj kategoriji je zmagala lista zveze industrijcev, v drugoj i tretjoj kategoriji Jelačin — Ogrinova li- Podlistek. Zvon. V zvona glasi se je vsej diiša skopala. Bodor Balaž pravi: Lepi glas m a, ka pravi tistim, ki samo vsigdar bežijo i šparajo? Gda so notriprišli v ves, je zvon ešče edno dvakrat vdaro. Ba-laža je žena že čakala na trnaci. Visika, stiha, trudna, zgrbanoga obraza i ostroga pogleda stara ženska je bila. No — je kričala moži. Čujete svoj zvon ? Čiijete pet jezero ra-niški ? Bodor Balaža oči so se vkti-perpotegnole. Dobro je no, Ester. Ali drugi den, gda je začno obodivati, je zvon lepo i batrivno glaso vsakomi poldne. Žena je na sto vdarila. Da bi se ednok razpočo. Že dvajsti let bi se lejko razpočo. I začnola je ostre reči proti moži itičati: Čujete, vsaki vdarec eden ra-niški košta. Zračunajte, kelko žoja bi že od tistiga mao pet jezero ra-niški prineslo. Bodor Balaž je mirno pravo ženi: Jejmo zdaj Esti. Vgojdno je niti edno pipo đo-hana ne mogo skaditi, ar se ježe bojo od glasa zvona, I gda je od-prvim vdaro, žena tak da bi z ze-mle prišla naprej i znova je začnola : Poslušajte ga, zamo ga poslušajte, vaši penezi se glasijo v njem. Vaši penezi pa moj znoj, moj triid. Mož je brezi reči goristano, notri je šo v hižo, ali glas žene ga je ta tudi sprevajo. Samo ga vlečte, vlečte ga i zvon-te staromi norci. Popoldnevi je Bodor Balaž vo-odišo v gorice. Lepi dež je prišo, skopo je grozdje i pa se je vopo-kazalo lepo žareče sunce. Žabe so pomali i na dugi brečkale v Sonci goric, ešče so dež čutile. Bodor Balaž je notrizopodo cele gorice, preveč me je dober bio friški lult. Prišo je čuvar, že daleč je zdig-no svoj krščak, Bodor Balaž je pa veselo pogledno na njega. No, nega nikšega kvara ? Nega, je odgovore čuvar. Vsepovsedih so lepe gorice ? Lepe, lepe, so, samo v ednom mesti so malo falinčne. Ka pa, morete ešče hoditi, dobre so ešče noge? Čuvar je vovzeo pipo — či-morem hoditi ? Bogme smo *že obstarali . . . . Ali jaz donok na niham tii ete gorice, tii me naj najde smrt. V vesi so začnoli zvoniti. Oba dva sta proti cerkvi gledala. Nagy Janoša sprevajajo na cin-tor. Bodor Balaž je proti večeri domo šo, sedem vora je že bila, gda je odpro doma male vrata. Žena je z tenjeri rogatala na trnaci Ravno te so zvonili večernici. Žena je že od daleč kričala : No, domo ste prišli na zvona glas? Mož je mirno na ženo pogledno : Vej je pa znam donok za-dosta bilo — Esti že dvajsti let. Že nede dugo. ka do nama zvonili ž njim. Meni naj nezvonijo ž njim, meni ga ne trbej. — Ne greši proti Bogi. — Vi ste ga plačali, vam s® glasi. — Ali je pa tebi nigdar ne prišo njegov glas do srca? nigdar ne? Žena se je britko zasmejala. Meni ? Tudi te ne, gda smo najnoga sina sprevajali na cintor? Žena se je malo zbojala, na moža je poglednola, ali ne je odgo- sta, v drugoj kategoriji je notri-prišo prekmurec g. Hartner Geza. V štrtoj kategoriji je pa zmagala sam stojna demokratska stranka. Katotičanskemi tudstvi! Ne davnok je »Jutro« prneslo članek, szomhathelyskem piispeki, v sterom je z nezaslišanimi obrekovanji napadan vobCe preliiblen nadpaster. Članek so dali pisati njegovi politični neprijatelj, šteri ga ščejo na to način uničiti najvek-Sega madjarskega legimista. Ar so to obrekovanje tildi pri nas mnogi Steli, še več, ar je niksi brezbož-nik te jutrovski članek prilepil na dveri lendavskega rim. kat župnišča priobčimo v naslednjem tozadevno izjavo namestnika szombathelyske-ga puspeka. Ta izjava se glasi: »Nadpasterja naše piispekije, g. grofa Mikes Janoša so v istem vremeni v večij inozemskij novinaj ■— torej z posledico brezdvomno centralno urejene akcije — na nezaslišan način napadali v svojij duhovniški i osebni časti, Pokvarjene duše, štere se od nikoj hudobnega ne bojijo so, da bi ga ogri-zavali, i mu v veliki autoriteti skovali, od njega popolnona neresnične i od prve do zadnje litve brez Podlagne obrekovanje iznašli. To je očividno delo maščevenja. Stem so iznaditeli hudobnega dela samo to šteli dosegnoti, da bi Nadpas-tirja, šteri je njim na poti, ga za blatijo i ga od delo odvrnejo. Napravili so to v neprijatelskij inozemski] — posebno v bečkij novinaj, ar so si mislili, da bo ob laten pri gnjesnjij austrijski] raz- meraj svoje obrekovale zmetneje na odgovor pozvao, kak doma. Da se to delo vernikom naše piispekije objasni — slovesno izjavljam, da v novinaj razglašenij grđoj obrekovanj nikaj ne istine. V szombathelyskom bogoslovjo v svojem obstoji nihče ne bio samomorilec trditev v novinaj cbjavle-ni napadov, da so se v zadnjem šolskem leti štirje bogoslovci ustrelili je enostavna neresnica. V našoj piispekiji vsaki zna, da je to ne istina. I kak je te tao članka neresničen, ravno tak je neresnična k temu pridjana pripovijest ino driige trditve, s šterimiga obrekujejo. Szombathey, 22. sept. 1926. Dr. Boda Janos piispekov namestnik. Dolnjo-Lendavski dekanijski ured. Politične opazke. Zoologia (Živalstvo). Opica. Spada v živalsko familijo sesalcev. Po telovnom razvoju k človeku najbliže stoječa žival- V tropičnih (vročiti) krajinaj živi. Na vekše se na drevji zdrža-va. Vse štiri noge ima spodobne k rokam. Z£to se dobro zna prijeti za veje i tak žednoga dreva na driigo skočiti. Telo je kosmato samo gobec i dlani so gole. Hrana njoj je sadje. Edno, včasi dve mla-divi skoti. Posebna Iustn/6st opice je, ka človeka vu vsem posnema (nasle-diije). Kaj človek pred njov čini, tisto ona tiidi vse za njim čini. Ali ravno to njeno posnemljivost poniica človek na to, ka jo vlovi. Na peldo človek ide na takse me- sto, gde ga opica zdreva vidi. Tam se človek obilje. Potom pa nalece žmetne letene bočkore, v šterih je keljč. Gda človek vkraj odide, opica včasi ta beži i začne obuvati bočkore. Ali joj, nogč se notri zgra bijo v keljč, nevolna žival z žmet-nimi bočkori nemre bežati, i človek jo živo v roke dobi. G. Klekl med svojimi pisači tildi ma edno opico komunistovske pasme, štera se po dugoj dresuri navčila čteti i pisati. Ali opica ostane opica. Lastnih mislih nema, štere bi zapisala. Zato vsigdar gleda, ka je kakši človek zapisao, i tisto posnema. Izvirnega izraza ali stavka je ta opica ešče ne zapisala, nego samo ponavla, ka so lii-dje zapisali. Sposebnov strastjov škrli i preži na »Naše Novine« i »Nčplap», i gda najde v njih kakši zanimiv izviren izraz ali stavek, včasi ga zapiše v Kleklnove »Novine« ali »Nčpujsag*. Zato dragi prekmurec, gda se ti v »Novinaj« ali »Nepujsagi« po-navlajo tisti izrazi (kifejezčs) ali stavki (mondat), štere si eden tje-den ali dva tjedna prle v »Naših Novinaj* ali v »Neplapi« čteo, te lehko znaš, ka je te vrstice Klekl-nova komunistovska opica napisala. — Nevolna žival, sžma si nikaj novoga, izvirnoga nemore zmisliti, zato njoj nemoremo zameriti, ka kradne izraze i stavke od liidih, šteri si kaj znajo zmisliti. Obad. To je edna pernata žuželka ali kuka, spodobna k muhi, samo vekša od nje. Obad krv ceca z človeka i z živali i ščiple, pika človeka i žival; ne da miril ne človeki, ne živali, tak da bi vse to njegovo bilo. Pravi komunist. Či ga z bičom stiraš od edne strani, nazaj prileti od driige strani. Nesramen je kak eden komunist. Žmetno se ga braniš, ar ter-! biih njemi je pun nacecane krvi; či ga vdariš, gda ti na obraz sede, se raspoči i pošpricne te s svojim grdim gnojom. Častna izjava. Popisani odgovorni urednik tednika Naše Novine v Dolnji Lendavi Leopold Hari, Obžalujem, da je izšel v 19 številki navedenoga tednika članek pod imenom »politika na srezkem poglavarstvu v Dolnji Lendavi«, v kateri se napada gospod sreski poglavar v Dolnji Lendavi in se mu očita, da dela v svoji službi politiko in gerentstve poživlja na ne zakonita dela, ker se v imeno vanem članku kvalificira kod proti zakonito urodno politkovaja. Izjavljam, da se trdtitve v navedenem članku popolnoma ne istinite in da je delovanje g. sres-kega poglavarja v vsakem oziru korektno in brezprikorno, ter se mu zahvaljujem da ni zahteval radi navedeni žaljitev kazenskega postopanja radi pogreške zoper varnost časti po tisku. Pošta v Križevci. Podtem naslovom je izšel članek »Naše Novine« z dne 19. septembra 1926. številka 18 na strani 3. v 4 stolpcu kateremu objavite v 1. številki popravek po zakonu potisku člen 26. Ni res, da Križevska poštarka nezdrži redno uradne vdre, res pa je da redno drži svoje predpisane ure, sicer pa mora stranka čakati, doklev se pošta nerazdeli. Ni res da je grobijanska z liidmi res po je z liidmi prijazna. Par ameri-kanski pisem je res ležalo na pošti ker se nasljovlenci niso sglasili kljub trikratnem obvestilu. Ka se tiče manjkajočih dolarjev je uradna preiskava dognala, da mone neza-dene nobene krivda. Vera Plehan poštarica. Veseli nas, da Križevska poštarica redno zdržava uradne vore i vorila. No Esii, te tudi ne ? Žena se je obrnola i čemerno je odgovorila: ne, te tiidi ne! Bodor Balaž se je stroso, k stoli se je nasiono i z bolečim sr-c°m je pravo : Dobro je[ te tiidi ne ! Potom je glavo gorizdigno, z oči se je vidio, da je čemeren i kričo je : Skem sem pa te jaz tresti let živo vkuper? Ka te tudi ne ... . siromak liibleni moj sin . . ka te tiidi ne ! — Dobro je naj te glasa, več nema te zvon! Trdi je grato, več je ne pogledao na ženo. V klet je šo, tam v koti je našo eden kovački klapač, 'fP j® prišo z kleti i ravno je proti dvercam držo. Mlad je bio, nišče ga je nevi-do, ednok je sami pri tormi bio, v torni je slab posvet bio, za mali čas je pri zvoni bio. Klapač je v dve roki prejo i z cejle moči je na zvon vdaro. Zvon se je zgiaso, Bodor Balaža oči so pune bile sku-zami i ešče je ednok vdaro na zvon. Zvon je takši glas dobo, tak da bi ga zbolelo i eden tao ga je na pod spadnoio. Duša je odišlaž njega. Bodor Balaž je ta liičo klapač, kre torma je že par liidi bilo, šteri so spoznali njega. Jaz sem ga do, jaz ga tiidi lej-ko vkrajzemem i odstrano se je. Dugo je bodo po vilicaj, gda je ednok v gorice prišo, tam je na sto položo glavo i začno je na glas jokati i kričo je v mirno noč: Ka si včino Bodor Balaž, ka si včino ? Gojdna ga je pri stoli najšla Ptički so začnoli spevati. Gori je stano i domo je šo. Notri je stopo v dvor, edne reči je ne pravo ženi i k zajtriki je seo. Žena je tudi tiho bila. Do poldneva je spo na ednoj stolici. Pol- dne me pravi žena: Poldne je, obed mo meli. Bodor Balaž je goristano, k stoli si je seo i začno je jesti župo. Žena ga je poglednola. Velika tišina je kraluvala. Zvon se je ne zgiaso. — No Esti — več.ne zvonijo z mojim zvonom. Žena je viista vkiiperstisnola i gori je stauola. Gda so si k večerji seli, Bodor Balaž je preveč malo jo. — Jeli, ka je velika tišina — Esti? Moj zvon te več ne bantiije. Žena je v driigo hižo odišla i na tla je spadnola pred posteljov i začnola ie britko jokati. Žena se je na driigi den gori-oblekla i notri se postavila k g. duhovniki. Gospon duhovnik, je šošnjala — tisti zvon dam popraviti, ali ednoga novoga dam napraviti. Gda se je grozje zorilo, se je oglaso novi zvon. Njegov glas je driigi bio. Ttihinski je bio ešče, novomi žitki, novim liidem se je glaso. Tak da bi staroga zvona glas iško. Pod tormom so stari možje kadili i poslušali novoga zvona glas. Lepi. lepi glas ma, so si gučali ali donok je ne prveši, bogme ne. Pred d verami cerkvi se je mladina posmejavala. I tam notri so edno malo dete krstili. Poldne je Bodor Balaž z vesel) om odpro dverca i pravi ženi: Tvoj zvon ! Tebi zvonijo ž njim K stoli so si seli i poslušali so glas novoga zvona. Zdaj je Bodor Balaž vino točo v kupice i lepo i mirno je pravo ženi: — Esti, sa že skorom deset let ne pila vino. Žena je prijela kupico i na mir i ni zdravje so pili. Zvon se je pa dale glaso-. da je prijazna proti iiiden. To je nej sigdar tak bilo, ar smo dosta-krat tri-štiri krat zopstom šli na pošto, da so uradne vore bile i jjoštarico smo ne najšli v pisarni. Či se je to preobrnoio, zato de najbole zahvalno Križevskoj pošta-rici, Križevske okoliae liidstvo štero poseo ma na pošti. GLASI. Lendavski ešpereš so dojza-hvalili. Vič. g. Strauss Florian kanonik i Lendavska okolice ešpereš so z ešpe-reške česti dojzahvaliti. Veliki ogen. Septembre 19-ga je veliki ogen bio v Černelavci pri Titan Jožef trgovci. Cela hramba je zgorela, vse šker i tildi mlatilni mašin. Kvara je do 350 jezero dinarov. Odlikovanje. Kukel Karol, krojač v Murski-Soboti, je srebrno madaljo dobo i diplomo za svoje lepe izdelke, šte-re je na okrajnoj obrtnoj rastavi v Or-moži raztavo. Pince. Septembra 22-ga je okrožno sodišče razpravlalo Toth Laszičja čin, ki je ne davno v Pinci bujo svojo ženo. Sod je ne prinešeno, ar se tak vidi, da bi morilec ne bio normalen, zato de pa preglednjeni od doktorov. Vlak izostane. Na progi Dolnja Lendava-Čakovec z 1-im oktobrom izostane mešani vlak štev. 7234, ki pride v Dol. Lendavo ob 8'57 i mešani vlak, ki ide z Dol. Lendave 9'55. Na progi M. Sobota-Ormož izostane vlak, ki prihaja v M. Soboto 15'50 i ide z M. Sobote ob 1012. Teška automobiska nesreča. Septembra 18-ga se je vozo po cesti Čakovec — sv. Rok Bogdan Kovačič, apotekara sin. Šofer ga je spomino naj zavre, on je pa ešče vekso hitrost da automobili, šteri se je v grabo prevrgo. Šofer je poškodbe dobo, ali Kovačič je mrtev ostao. Njegovo telo so v Ludbreg odpelali gde držinsko grobnico majo. Znižanje cene živinske soli. Živinska sol je do etiga mao koštala 1'95 din. za kg, zdaj se zniža na 1’50 din. Tak de 45 par falejša pri kilogrami. — Našim čitalcom. V našem vogrskem listi, v Nčplapi smo publicirali on sod, šterim je zdajšnji turniški nadučitelj Kontler Gyula zavolo toga, da je kumunizem podpiro na Vogrskom je bio osodjen, da več nemre vučitelj biti. V prihodnjoj številki mo te sod tildi v „Naši Novinaj" publicirali i tak si vsaki prekmurec lejko zapomni, gdo je bio te mož 1 Bojmo na pomoč bližnjim svojim. Tam se začne človeka člove-čanstvo gda se k bližnjemi svojem! z lubeznostjov znamo poniziti i znamo me bratsko roko dati. Dokeč ne vidimo v tom najzad-njem, v tom najbole velkom pijanci svojega bližnjega, proti šte-romi dožnost mamo, tečac smo ne Jezuša istinski i pravi vu-čenicke. Hvala Bogi, že smo s 3 prebudili i znamo da je vsaki človek božo stvorjenje, previdli smo, da vsi mamo dužnost proti bližnjim svojim. Edno veliko -rano ma naš politični i verski žitek, da največ krat samo pri lep; rečaj, pri fra-zišaj ostanemo, ali da kaj z dja-njom trbe pokazati, te nega taksi možov. I zakaj to tak? Ar je gu-čati ležejše, kak činiti. Što zna velki boben kučti, tistoga hitro na pamet zemejo, kak tistoga šteri v miri dela. Ali to prazno vlat tiidi prle vidimo, kak pitno. Pri nas je dosta takši liidi, šteri hitro dospgnejo svoj cil, ar dobro znajo larmati, ali da samo po velikom boben: naj o kučti, zato pa njihov gl n ' ne. Kakši lepi cii r A, pomagati i mentuvati bliž še. Batrivno lejko povemo, ti Kristusov cil. I ka smo i : nili v tom Tak bi dosegnoli to, da bi naš prekmurski narod čednejši i zdra-vejši grato. Tak bi tiste peneze, štere dnesden v krčmo odnese, na bogšo hrano i na bokšo obleko,! na dobre knige polrošo. Vori mi! drago prekmursko liidstvo, či ne boš telko alkoholni pijač niicalo; da bode v tvoji hižicaj zadovol-nost i blaženost kraltivala. Nekaki do pitali ka mo pa te | z goricami? Gorice lejko ostanejo i lejko rodijo, ali tisto grozje na! driigo tiidi lejko goriponiicamo, kak samo na vino. V Ameriki je prepovedano alkoholne pijače tržiti i piti, ali gorice so vse ostale i zdaj, da amerikanci ne smejo z grozja vino prešati dosta več dohodkom majo, kak prle. Tak bi to lejko bilo pri nas. To bi bilo najbogše, da bi se pri nas tiidi prepovedalo točiti vsako alkoholno pijačo. Kakši veliki hasek bi melo z toga liidstvo i tiidi država. Včasi bi menje bilo lagoji i božni ludi, menje bi ji prišlo v voze, v bolnice, či bi se v alkoholni pijačaj več ne točo človeči strup. Država bi mnogo penez prišparala pri tom, ar bi ne bilo telko voda-vanja na voze, na bolnice, na nor-nišnice. Ka bi zgubila pri trošarini, tisto bi tii prišparala. Tak ma zaistino na pomoč svojim bližnjim, či njim v tom tali na pomoč priskočimo, či mo je varvali od alkoholni pijač i tak od lagoje družbe. Zato pa srca pozdravljam one gospode, šteri priredijo te protialkoholni tečaj v prekmurji i tak ščejo pomagati našemi liidstvi. I pozdravljam tiste, šteri do na tom tečaji navzoči i naj njim tisto v celom žitki na hasek bode, ka do tum čiili. Naročnino i oglase za Jašo Mi? i Jeplif sprejme Barnabaš Erd6šy trgovina s papirjem v Murski-Soboti CRKVENA ULICA. tali? Nikaj ne, oveč malo. Pred dvoma d n sem čteo, da se v Crensovc ic proti alkoholni tečaj. To j on nikaj lepega. Tak naj od udstvo spozna, kakši veliki ’ je to čio- veki, či alkoholne p"! če niica, ali Kak si lejko naročiš „Naše Novine“? Idi na pošto, pa si tam kupiš edno karto za pou dinara pa na» piši: Pošli te mi »Naše Novine« liidstvo to samo ne previdi, more { p0tem natanko napiši svoj nakak biti ki je v tom tali opoti. 1 tak je pa dužnost naše prekmurske inteligence. Mi moremo vkiiperstopiti i nastaviti edno protialkoholni društvo i toga društva član naj bode lejko vsaki, brezi njegovoga političnoga mišlenja. Tak mislim, da bi se za par let posrečilo nam v Prekmurji, da bi liidje menje alkoholni pijač pili i zdraveši bi bili. atres. Na driigom kraji pa na= piši: Upravništvo »Naši No* vin« v DolnkLendavi. Pa šče: što spravi dvaset naročnikov on dobi »Naše Novine« brez« plačno. - Što pa dobi v Naši Novin ček, on aga pa naj spolni i na pošto odnese. Poštnino ne trbe plačati. um« Tiskara V. TAKŠlC, ČAKOVEC. |> 1111 HI M Otprema putnike sa najmodernijim pa robrodima iz Hamburga« Sjedinjene države Sjeverne Amerike, Hamburga u Kubu Hamburga u Mexico Hamburga u Argentinu Hamburga u Braziliju Hamburga u Uruguay Sve upute daje odmah i besplatno General, zastupstvo za Kraljevinu S.H.S. J. G. Draškovie, Zagreb ,,B“ cesta broj 3. kao filijala u BEOGRADU, Balkanska ulica 25, u LJUBLJANI, Kolodvorska ulica br. 30, kao i na podzastupstva u Sušaku, Splitu, Metkoviću, Gružu, Makarsko], Cetinju, Velikom Bečkereku, Pančevu, Osijeku, Somboru, Subotici, Novom Sadu, Bitolju i Dolnjoj Lendavi. Podpirajte i naročte si .Naše Novine". GOSPODARSTVO. * Tržne cene. Doinja-Lendava, 30. septembra 100 kg. pšenice . . . . 280 Din „ „ žita . 180 „ » ovsa .... . 160 „ „ kukorce . . . . 160 n „ „ hajdine . . . . 220 „ „ Prosa .... . 200 n PENEZI. Zagreb 30. septembra 1 Dolar 58-68 Din- 1 Schiiing .... 8 1 Češka K 1.67 ” 20 zlati K. . . . . 210'— 1 francoski fr. . . 1.44 » 1000 madžarski K . 0'79 1 Šveicki fr. . . . 10-98 ft 1 italijanska lira . 1-88 ” 100 dinarov v Zurichi 9.12 Ff' Živina. MESO. 1 kg. govedine . . . . . 13 Ditf „ „ teletine . . . . . 18 ft „ „ svinskega . . . . 18 ft „ „ špeja . 24 ft „ „ masti . 30 ft Edno jajce 1'25 par. __________ - -- i-irrirr-ir^