■■ mm, ____ ^ 1 iz £ _ -5. PRILOGA ŠT. 7 BO. LETNIK JULIJ 1977 SKUPNOST <*££stCcr szd£ CJuZrtJcuiAG, -mosie-^iD^e DELEGATSKA TRIBUNA GRADIVO za 34. zasedanje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki bo 26. julija 1977 Na zasedanju bodo delegati obravnavali naslednja vprašanja: * Potrditev zapisnikov: — 33. skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 23. junija 1977 33. seje DPZ z dne 23. junija 1977 - Poročilo izvršnega sveta o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977 -š Poročilo o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976 in program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 4. Poročilo o delovanju in o problematiki Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana 5- Poročilo komisije za družbeno nadzorstvo Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zvfzi s problematiko v lovski družini Laze Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 '■ Predlog sklepa o potrditvi zaključnih računov za leto — prispevka za uporabo mestnega zemljišča cestnega sklada — sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje ~ sklada za financiranje razvoja družbenega standarda ~~ davkov in prispevkov občanov Predlog odloka o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje • Predlog sklepa o potrditvi načrta odstrelov LD Lize in LD Pugled za leto 1977/78 • Predlog sklepa o imenovanju komisije za ugotavljanje škode povzročene po divjadi "\ 22. JULIJ, DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 33. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 23. junija 1977 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni dvorani skupščine občine. Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in delovnim predsednikom zbora krajevnih skupnosti JURCA Danilom, ki ga je zbor krajevnih skupnosti predhodno soglasno izvolil. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠA K. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 33. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 32. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 14. 4. 1977 3. Predlog proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 4. Predlogi samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o osnovah plana za obdobje 1976-1980 5. Predlog proračuna Skupščine mesta Ljubljane za leto 1977 6. Predlog družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu 7. Predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje 9. Poročilo sodnika za prekrške Ljubljana za leto 1976 10. Poročilo Občinskega sodišča I. Ljubljana za leto 1976 1 I. Poročilo o delu komisije za odlikovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 29. aprila do 31. decembra 1976 12. Predlog sklepa o najetju stanovanjskega posojila 13. Predlog sklepa o prenehanju sklada za pospeševanje kmetijstva in prenosu, njegovih sredstev na Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje 14. Predlog sklepa o pripojitvi VVZ Selo k VVZ Angele Ocepek 15. Predlog sklepa o imenovanju sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 16. Predlog sklepa o določitvi področja dela in imenovanju komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 17. Delegatska vprašanja K 1 V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. MAROLT Jožeta, delegata IV. konference delegacij 2. NOVAK Jožeta, delegata XIII. konference delegacij 3. UREK Jožeta, delegata XXVII. konference delegacij Po pregledu pooblastil delegatov za 33. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je navzočih 24 delegatov. Odsotnih je 11 delegatov in sicer: delegat X. konference delegacij en delegat XI. konference delegacij delegat XIV. konference delegacij delegat XVII. konference delegacij delegat XVIII. konference delegacij delegat XX. konference delegacij delegat XXIII. konference delegacij delegat XXIV. konference delegacij dva delegata delegacije kmetov delegat delegacije obrtnikov Seja zbora združenega delaje sklepčna. V verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. ALAUF Andreja, delegata krajevne skupnosti Besnica 2. BRICELJ Ivana, delegata krajevne skupnosti Bizovik 3. BOZJAK Tineta, delegata krajevne skupnosti Lipoglav Po pregledu pooblastil delegatov za 33. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila : Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je navzočih 23 delegatov. Odsotna sta: - delegat krajevne skupnosti Šmartno - en delegat krajevne skupnosti Zelena jama Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. K 2 Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skup nosti so obravnavali zapisnik 32. skupnega zasedanja zbora ždrU ženega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičneg* zbora z dne 14. 4. 1977 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščhle občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na zapisnik J ' skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skuP nosti in družbenopolitičnega zbora z dne 14. 4. 1977 in ga v cel° potrjujeta. K 3 Uvodno obrazložitev predloga proračuna občine Ljubljan^ Moste-Polje za leto 1977 je podal UDOVIČ Ciril, član izvršneg3 sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Osredkar Marko, delegat krajevne skupnosti Moste Jordan Jože, delegat krajevne skupnosti Zalog Grčar Janez, delegat I. konference delegacij Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Kuhar Ivan, predstavnik Občinske konference SZDL Ljubljan Moste-Polje Udovič Ciril, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglaS^ in delegati zbora krajevnih skupnosti z dvema glasovoma „Pr° sprejeli naslednji SKLEP: SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine sprejemata: *• Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 v predloženem besedilu. 2- Finančni načrt sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 v predloženem besedilu. 3- Finančni načrt občinskega cestnega sklada Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 v predloženem besedilu. '• Finančni načrt sredstev za uporabo mestnega zemljišča za leto 1977 v predloženem besedilu. K 4 Uvodno obrazložitev predlogov samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o osnovah Plana za obdobje 1976-1980 je podal UDOVIČ Ciril, član izvršne-8a sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Osredkar Marko, delegat krajevne skupnosti Moste Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Zabukovec Ljubo, delegat VIII. konference delegacij Jančar Miro, predsednik skupščine SIS za socialno skrbstvo Udovič Ciril, član izvršnega sveta skupščine občine Jurca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste , Fo končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora Krajevrrih skupnosti sprejeli naslednji SKLEP • f^or združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata j ormacijo o predlogih samoupravnih sporazumov samoupravnih teresnOi skupnosti družbenih dejavnosti o osnovah plana za ob-n°bje 1976-1980 v predloženem besedilu na katerega pa imata pripombe: F Samoupravni sporazumi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o osnovah plana za obdobje '976—1980 bi moralj biti vsklajeni z družbenim načrtom obči-2 Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. • Tak način sprejemanja samoupravnih sporazumov občinskih ^moupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o osno-vah plana za obdobje 1976-1980 glede na izredno kratke roke m obrazložitve ni sprejemljiv, ker predstavljajo vendarle znatne obveznosti organizacij združenega dela, kar pa brez dvoma zah-*6va kvalitetno pripravo in izvršitev obravnave na zborih delov-'Uh ljudi. Dodatno vpletanje drugih sporazumov pa je povzro-*“° drobne težave in je povzročilo dokajšnjo časovno stisko, zaradi tega je bil tudi njihov vpliv na vsebino navedenih pro-f^aniov minimalen, izraža pa se v tem, da ni bilo pripomb, sku 6 Pr'Pombe je posredovati Občinski konferenci SZDL, da jih Ur P"° z ostalo problematiko obravnava in posreduje pristojnim »anom SIS, da se v bodoče ne bodo ponovno pojavljale stare ^Fake in da se organizirano upremo takšnemu načinu sprejemanja žei °uPravnih sporazumov, ki ne omogočajo delavcem v zdru-zu etn delu, da bi se vsestransko poglobili v samoupravne spora-fredl 'n nanje dali konkretne spreminjevalne ali dopolnjevalne lian Vot*no obrazložitev predloga odloka o proračunu mesta Ljubši c* *eto 1977 je podal MARKOLI Janez, predstavnik izvršnega a Skupščine mesta Ljubljane. V razpravi so sodelovali: Urca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste ncelj Franci, načelnik oddelka za splošne in skupne službe jjupščine občine orkoU Janez, predstavnik IS Skupščine mesta Ljubljane °škrič Marjan, predsednik skupščine občine 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti naročata delegatom, ki bodo delegirani na sejo zbora združenega dela in zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, da glasujejo za predlog odloka o proračunu mesta Ljubljana za leto 1977. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti naročata v prejšnji točki navedenim delegatom, da na seji zbora združenega dela in zbora občin Skupščine mesta Ljubljane postavijo naslednje delegatsko vprašanje: Po republiškem zakonu o vojaških pokopališčih in grobovih ter sprejetem družbenem dogovoru o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov NOB in drugih obeležij socialistične revolucije, ki smo ga v Ljubljani sprejeli, smo dolžni vzdrževati in varovati spomenike NOB, ker smo se z navedenim družbenim dogovorom dogovorili (6. člen), da: „Za urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spomenikov, ki presegajo finančne možnosti posamezne družbenopolitične skupnosti, pripravijo programe in predloge financiranja ustrezni organi občinske in mestne skupščine ter občinske in mestne kulturne skupnosti vsako leto posebej. Prednost imajo bolj ogroženi spomeniki. Programi se uresničujejo s solidarnostnim združevanjem sredstev na območju mesta kot celote11 ter da te programe sprejema občin&a in mestna skupščina ter skupščina samoupravnih interesnih skupnosti (8. člen). Naša skupščina občine je v mesecu aprilu tega leta sprejela srednjeročni program sanacije spomeniškega kompleksa Urh ter program sanacijskih del za leto 1977 in ga posredovala Skupščini mesta Ljubjjane in Mestni kulturni skupnosti. Vprašanje: Kako se v Ljubljani namerava realizirati v letu 1977 določilo prej navedenega družbenega dogovora glede združevanja sredstev za vzdrževanje spomenikov, ker menimo, da je spomeniški kompleks Urh v tako kritičnem stanju, ki zahteva takojšnje posege za njegovo zaščito. Sredstva, ki jih zahteva sanacija spomeniškega kompleksa Urh pa presegajo možnosti naše občine (predvidena celotna vrednost del po srednjeročnem programu znaša 6,3 milijone ND, za leto 1977 pa 2,24 milijona ND). Pred obravnavo predloga družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavali prekvalifikacijo predloga v osnutek in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bosta obravnavala predlog družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu kot osnutek. Uvodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu je podal Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Jurca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste Osredkar Marko, delegat krajevne skupnosti Moste Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na besedilo osnutka družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu naslednje pripombe: kfjp0 k°nčani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora Vnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti podpirata obnovo ljubljanskega gradu in pri tem zlasti sanacijska dela na gradu samem, vendar naj se zaradi slabih materialnih možnosti ne da v I. fazi prioriteto ureditvi poročnega urada. 2. Komisija za splošno porabo ljubljanskih občin in mesta Ljubljane naj ugotovi možnosti zagotovitve sredstev za pokrivanje obveznosti štirih ljubljanskih občin, ki naj bi svoje obveznosti pokrivale iz proračunskih sredstev in naj se pri tem upoštevajo tudi drugi objekti, ki so nujno potrebni sanacije kot spomenik na Urhu in še nekateri. K 7 Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K 10 Uvodno obrazložitev poročila Občinskega sodišča I Ljubljana za leto 1976 je podal Anton RpMS, predsednik Občinskega sodišča I Ljubljana. V razpravi so sodelovali: Osredkar Marko, delegat krajevne skupnosti Moste Rems Alojz, predsednik Občinskega sodišča Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v predloženem besedilu. K 8 Uvodno obrazložitev predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje je podal Dešman Miro, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Bricelj Srečko, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje Dešman Miro, član izvršnega sveta skupščine občine Mrva ing. Mirko, predstavnik Ljubljanskega urbanističnega zavoda Jurca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Osredkar Marko, delegat krajevne skupnosti Moste Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevne skupnosti z večino glasov sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 - Štepanjsko naselje kot osnutek. 2. Do 10. 7. 1977 je dolžan predlagatelj odloka opraviti razgovor s samoupravnimi organi krajevne skupnosti, občani ter s pristojnimi strokovnimi službami in predložiti skupščini občine konkreten predlog za rešitev tega vprašanja, ko bo skupščina občine na prihodnji seji obravnavala predlog odloka o spremembah m dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje. K 9 Uvodno obrazložitev poročila Sodnika za prekrške Ljubljana za leto 1976 je podala SNOJ Marija, predstavnik Sodnika za prekrške Ljubljana. V razpravi sta sodelovla: Kunst Ivan, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo Občinskega sodišča I v Ljubljani in se zahvaljujeta delavcem sodišča za njihovo delo s pripombo, da v bodoče naj poročilo vsebuje tudi pregled delovanja sodnikov porotnikov. K 11 Uvodne obrazložitve poročila o delu komisije za odlikovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 29. aprila do 31. decembra 1976 ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Gantar Matevž, predsednik komisije za odlikovanje Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata poročilo o delu komisije za odlikovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 29. aprila do 31. decembra 1976. 2. Poročilo se posreduje v razpravo Občinski konferenci SZDL. 3. Zbora se javno zahvaljujeta članom komisije za njihovo požrtvovalno delo. 4. Komisije za odlikovanja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih naj bi imele mandatno dobo 4 leta. K 12 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o najetju stanovanjskega posojila ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščin6 občine Ljubljana Moste-Polje se strinjata o najetju stanovanjskega posojila v znesku 3,889.000 din za dobo 15 let, z 3,5 % obrestn0 mero za 10 let, ter s 5,5 % obrestno mero od desetega do petnajste' ga leta. Sredstva za odplačilo anuitet se zagotavljajo vsako leto v-proračuna. 1. Predlog za povečanje sistemizacije delovnih mest Sodnika za prekrške naj proučijo pristojni organi Skupščine mesta Ljubljane v sklopu obravnave njihovih upravnih organov. 2. Zbora menita, da bi bilo umestno Sodniku za prekrške prepustiti del dohodka doseženega z lastno dejavnostjo (poprečnine) in del dohodka, ki ga republika vrne mestu iz naslova denarnih K 13 Uvodne obrazložitve o prenehanju sklada za pospeševanje km tijstva in prenosu njegovih sredstev na skupnost za pospeševanj kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so 21 • KUHAR Ivan - sekretar koordinacijskega odbora za ljudsko soglasno sprejeli naslednji obrambo in družbeno samozaščito pri Občinski konferenci SKLEP: K 16 • fr' skupščini občine Ljubljana Moste-Polje preneha s 1. 7. 1977 sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Vsa sredstva, obveznosti in terjatve sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Ljubljana Moste-Po-'Je se z dnem prenehanja sklada prenesejo na samoupravno skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. K 14 o pripojitvi VVZ Selo k Uvodne obrazložitve predloga sklepa VZ Angele Ocepek ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Slasno sprejeli naslednji Uvodno obrazložitev predloga sklepa o določitvi področja dela in imenovanju komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je podal Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so z dvema vzdržanima glasovoma in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli SKLEP o ustanovitvi in delovnem področju komisije skupščine občine za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ter imenovanju njenih članov v predloženem besedilu. V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu skupščina občine SKLEP Novozgrajeni vzgojnovarstveni zavod Selo, Moste se pripoji s 1. ■ 1977 k vzgojno varstvenemu zavodu Angele Ocepek, Ljubljana, Vezna ulica 24 in postane njegova podružnična enota. K 15 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju sveta za ljud-0 obrambo, varnost in družbeno samozaščito ni bilo. Razprave ni bilo. ^legati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so 8‘asno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje vsvet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: imenuje: 1. KODARIN Dino, predsednik 2. KERŽAN Slavka, izvršni svet skupščine občine 3. MULLER Henrik, Železniško gradbeno podjetje 4. UHAN Stane, Gradis 5. ŽEHELJ Majda, Javna skladišča 6. HORVAT Uroš, SAP 7. GERBEC Magda, VVZ Nove Jarše 8. RAČIČ Erika, Totra 9. SVETEK Lado, Vektor 10. POTOKAR Marko, Emona 11. ŽUST Denis, Velana 12. BERGINC Radko, Kolinska 13. KOLAR Stane, Javna skladišča 14. JEVŠNIK Nina, Saturnus 15. PRIMOŽIČ Ivan, Saturnus Tajnik: FRANKOVIČ Milan, oddelek za gospodarstvo skupščine občine K 17 Predsednik skupščine občine Marjan Moškrič je predlagal zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da pred delegatskimi vprašanji obravnavata predlog sklepa o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane. Razprave ni bilo. Predsednik sveta: ^9§KRIČ Marjan - predsednik skupščine občine taJnik:..................- predstojnik občinskega upravne; članjr8ana za timsko obrambo 3 KAVČIČ Jože — predsednik IS skupščine občine 4 ^ Fra,?c — sekretar komiteja občinske konference ZKS $' RNE Vlado - predsednik občinske konference SZDL 6 ^AURER Franc — predsednik občinskega odbora ZZB NOV 7^. DVAK Edo - predsednik občinskega sveta zveze sindikati g' jAKOVIČ Darko - predsednik občinske konference ZSMS AVEC Franjo - predsednik občinskega odbora zveze rezer 9 nih vojaških starešin " ■ •.............— predstojnik občinskega upravnega orgai lQ, y *Judsko obrambo ll npe Ante - komandant teritorialne obrambe občine >2 Tite AN Miro - poveljnik občinskega štaba za civilno zaščii l3_ v^AK Zvone — sekretar skupščine občine AR ŽAN Slavka - načelnik oddelka za gospodarstvo in čli lnd,nve*t*cijskih naložb, na katerih v večji meri temelji načrtovana Ustrijska rast: ^oplarna z gradnjo II. faze 50 MW turboagregata kasni že za dve . *> kar pomeni aktiviranje investicije leta 1981. V fazi je zbira-Je najugodnejšega ponudnika na razpisan projekt za program-" Ht>’ khnično in ekonomsko izvedbo projekta. P Kolinska vodi razgovore oziroma pripravlja idejni projekt in vesticijski program gradnje nove tovarne za proizvodnjo pol-Pnpravljene in pripravljene hrane za preusmeritev proizvodnje v let^ 17 Kemin. Z realizacijo so že v zaostanku za približno pol Sreri*C-V*ru ^ K0*31^3 ~ Koteks Tobus je načrtovana v tem inv ■ r°čnem obdobju gradnja nove tovarne želatine. Nosilca Dr jSt'c9e preučujeta tehnično in ekonomsko upravičenost ^pdvsem z vidika racionalnosti in rentabilnosti take investicije. ,obujeta pa tudi ponudbo inozemskega dobavitelja za tehno-ri, J0,113 osnovi katere se bosta odločala o realizaciji. Zato je že ncs realizacija te investicije vprašljiva. NtoPredeyeni nosžlci industrijskega razvoja v okviru prednostnih ^ 8 gospodarstva v Ljubljani: r^ojegradnji, ki vključuje INDOS, ni zadostne motivacije za hzacijo investicije za podvojitev proizvodnje viličarjev, kar je vzrok predvsem v nizki akumulativnosti. Slaba pa je tudi aktivnost v sodelovanju med nosilci hitrejšega razvoja te dejavnosti, zato že odstopajo od načrtovane dinamike. - v kemični industriji je nosilec investicije za razširitev kapacitet proizvodnje poliamidov Jugotekstil TOZD Julon. V podpisovanju je pogodba oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi konzorcija, ki ga je podpisalo 19 delovnih organizacij tekstilne industrije iz vseh republik. Investicija je delno že v zakasnitvi. - V okviru SOZD Polikem oziroma Belinke, ki vključuje TEOL, je vprašljiva izdelava projekta dimetilteraftalana oziroma celotne investicije glede na določitev mikrolokacije, možnost v energetski coni Dolsko. - VELANA kasni približno leto dni z aktiviranjem novega obrata za proizvodnjo sintetičnih filamentov in preje. Investicija je zaključena in pripravljena za tehnični pregled ter izdajo uporabnega dovoljenja. Investicije OZD s sedežem izven občine v ITS coni Moste: - PLUTAL je* predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev leta 1976 ustavil gradnjo obrata za proizvodnjo zapork. Z nadaljnjimi deli še ni pričel. Zgrajeno je le ogrodje stavbe. Začetek gradnje leta 1975, odstopanje od dinamike za poldrugo leto. - UNIŠ ROG bi po načrtovanem programu moral pričeti z gradnjo nove tovarne dvokoles že leta 1975. Danes je v fazi podpisovanja pogodbe o dodelitvi zemljišča in plačila prispevka komunalne ureditve. V izvajanju realizacije načrtovana investicija kasni za skoraj dve leti. Glede na to, da odstopanje od načrtovane izgradnje pri PLUTAL in UNIŠ ROG zavira realizacijo celotne ITS cone, je izvršni svet s sklepom zadolžil te delovne organizacije, da predložijo program izvajanja investicije, dosedanjo realizacijo in vzroke za zastoj gradnje* Ostale investicije iz družbenega načrta za leto 1977 se izvajajo po programu. Vzroki za kasnitev investicij so splošno znani: prepočasne priprave investicijskih programov, pomanjkanje lastnih sredstev, dolgotrajni postopki do končne odobritve investicijskih programov in pridobitve lokacije, lokacijskega ter gradbenega dovoljenja, težave pri uvozu opreme in ne nazadnje pomanjkanje ustreznih profilov kadrov itn. Večina investicij je lociranih v industrijsko cono Moste (ITS) ter kot nadaljevanje te v energetski coni Dolsko. Bistvena ugotovitev izgradnje industrijske cone je slaba koordinacija med investitorji in ostalimi dejavniki, ki se vključujejo v izgradnjo te cone, v smotrni in ekonomski upravičenosti lociranja nekaterih gospodarskih ter drugih dejavnosti v ta prostor, kot tudi premajhna iniciativnost za sočasno in kompleksno izgradnjo te cone. Neusklajeni odnosi kažejo na potrebo po ustanovitvi koordinacije in določitvi nosilcev nalog za realizacijo programa industrijske cone. PREDLOG: Izvršni svet ocenjuje nastalo situacijo pri razvoju oziroma smotrni uporabi prostora v industrijski coni ter predlaga, da se poživi delo Razvojne gospodarske skupnosti v smeri povezovanja posameznih industrijskih OZD v interesne skupnosti za zaokrožitev izgradnje v posameznih predelih cone, da bi dosegli čimbolj racionalno opremljanje in izgradnjo cone. Iniciativa za tako povezovanje naj bi potekala prek Razvojne gospodarske skupnosti, ki naj bi zagotovila tudi ustreznejše vključevanje regionalne Gospodarske zbornice, Zavoda za razvoj Ljubljane, SOSESKE in banke. Preučili naj bi tudi možnosti združevanja sredstev gospodarstva Most preko Razvojne gospodarske skupnosti, da bi porazdelili breme opremljanja cone in s tem zagotovili večjo motiviranost posameznih OZD za razvoj na območju cone. Za takšen pristop in izvedbo bi bilo potrebno doseči izoblikovanje koordinacijskega odbora pri Razvojni gospodarski skupnosti in preučiti, katere strokovne službe bi lahko zgotovile delovanje te koordinacije. GRADBENIŠTVO Ta gospodarska panoga zadovoljivo uresničuje načrtovane naloge in cilje letnega kot tudi srednjeročnega programa razvoja. Uspešnost izvajanja načrtovanih usmeritev je predvsem odraz modernizacije, uvajanja novih tehnologij ter intenzivnega in učinkovitega povezovanja, sporazumevanja in dogovarjanja med udeleženci in koristniki v procesu graditve. PROMET Pomembni sta predvsem dve nalogi, opredeljeni tako v občinskem kot mestnem srednjeročnem programu razvoja: gradnja avtobusne postaje v Ljubljani in gradnja terminalov. Nosilci gradnje terminalov ŽG Ljubljana, Javna skladišča in VEKTOR vodijo razgovore o uskladitvi interesov za izdelavo skupnih programov in o združevanju sredstev za skupna vlaganja, ki pa še niso dali rezultatov. Ker je ta investicija predvsem mestnega značaja, bi morala prevzeti ponudbo za čimprejšnjo uskladitev nasprotnih interesov nosilcev Izvršni svet mesta in Zavod za razvoj Ljubljane ter vzpodbuditi nosilce k izvajanju načrtovane naloge. Nosilca gradnje avtobusne, postaje SAP in Viator zaradi slabe akumulativne sposobnosti ne bosta uresničila načrtovane naloge izdelave programa in projekta za gradnjo postaje v letu 1977. Neugodna finančna situacija v SAP-u je tudi posledica počasnega procesa integracije, povezovanja in usklajevanja interesov v tej panogi kot tudi v cestnem prometu. Potrebne so vsestranske ponudbe za hitrejše in učinkovitejše akcije za uskladitev odnosov med vsemi, v celotni panogi prometa, kar bi privedlo do ustrezne delitve dela, ki je v tej panogi še kako nujna. GOSTINSTVO Nizka akumulativnost in reproduktivna sposobnost ter nezadostna povezanost ne dajeta gostinstvu možnost, da bi hitreje širil in razvijal to dejavnost in s tem pokril primanjkljaj zadovoljevanja potreb po tovrstnih storitvah. Drugi zaviralni momenti, ki vplivajo na neizpolnitev investicijskih programov, so dolgotrajni postopki usklajevanja, dogovarjanja, pridobitve ustreznih soglasij ter dokumentacije. Investicije ne tečejo v skladu z načrtovano dinamiko: — FIGOVEC je z adaptacijo gradu Kodeljevo v fazi postopka za pridobitev ustreznih soglasij, potrebni za lokacijsko dovoljenje. Preučuje pa tudi možnosti za skupna vlaganja oziroma združevanje sredstev ter ostale možne vire financiranja te investicije. Izvajanje investicije je že v zakasnitvi. — Gostinsko podjetje MOSTE za načrtovano gradnjo novega gostinskega obrata še nima lokacije, niti mu niso znani viri financiranja. Zaradi slabe investicijske sposobnosti je investicija odmaknjena v naslednje leto, vprašljiva je celo realizacija v srednjeročnem obdobju. — EMONA TOZD Maloprodaja je odstopila od gradnje samopostrežne restavracije v Štepanjskem naselju, čeprav je bila nosilec te investicije. Razlog je draga investicije in vprašljiva rentabilnost. Potencialnih investitorjev za to investicijo ni. Možnost je, da bi IIP Kolinska sočasno z gradnjo tovarne za proizvodnjo polpripravljene in pripravljene hrane gradila na obstoječi lokaciji namesto predvidene samopostrežne restavracije center za razdeljevanje polpripravljene in pripravljene hrane. TRGOVINA V dinamiki izvajanja investicij so v tej dejavnosti največja odstopanja kljub veliki angažiranosti Izvršnega sveta, upravnih organov in krajevnih skupnosti. Vzrokov za odstopanja je več: nezainteresiranost investitorjev, neurejena urbanistična dokumentacija, problemi za pridobitev ustreznih lokacij, dolgotrajnost postopkov usklajevanja interesov posameznih dejavnikov v procesu pridobitve soglasij, lokacijske in gradbene dokumentacije ter izdelave projektne dokumentacije. Ocenjujemo, da v letošnjem letu ne bo niti ena investicija, načrtovana v tej panogi, realizirana po sprejetem programu in dinamiki. Stanje pri posameznih investitorjih je sledeče: - gradnja samopostrežne trgovine Mercator v Zalogu kasni za več kot leto in pol. V fazi je postopek za pridobitev soglasja na glavni projekt in gradbeno dovoljenje. Pričetek gradnje je sedaj predviden v avgustu tega leta; - gradnja trgovine v Hrušici zaostaja za načrtovanimi roki za več kot leto in pol. Ni še dano soglasje k novi lokaciji, potrebna je sprememba GUP-a. Upravni organ je že v aprilu 1977 izdal naročilo Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu za spremembo GUPa z rokom izdelave v mesecu oktobru t. 1. Zaradi te naloge je pričetek gradnje še precej odmaknjen; - adaptacija trgovine v Bizoviku: investitor še ni sprejel dokončne odločitve za realizacijo investicije v letošnjem letu. - gradnja nove samopostrežne trgovine v MS-6 Slape Polje: V teku je postopek za spremembo zazidalnega načrta za pridobitev lokacije in postopek uskladitve idejnega načrta investitorja z LUZom in interesi Krajevne skupnosti Polje. Po izdelanem prvem osnutku terminskem plana investitorja je predviden pričetek gradnje v začetku leta 1979 oziroma v najboljšem primeru v drugi polovici leta 1978, kar pomeni odstopanje za eno do dve leti od načrtovane dinamike. - KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO: je investitor gradnje samopostrežne trgovine v Senožetih. Investicija je bila že večkrat odložena, ker ni bilo mogoče pridobiti trgovskega podjetja, ki bi prevzelo investicijo. Krajevni skupnosti je bil v začetku leta dodeljen kredit iz sredstev Razvojno gospodarske skupnosti občine v višini 70 % predračunske vrednosti investicije. Med Mercatorjem in KS Dolsko je že sklenjena pogodba o zakupu lokala, odnosno odkupu lokala v roku de; setih let. Investitor predvideva pričetek gradnje v drugi polovici letošnjega leta. - KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD ŽIVILSKI TRGI Načrtovana je gradnja nove tržnice v MS-1 Center Most. V ta namen je bila imenovana posebna komisija, ki vključuje vse dejavnike v tem procesu in ima nalogo, da uskladi interese i* nesoglasja vseh udeležencev ter spodbuja k čimhitrejši realizaciji nalog v fazi priprav za pričetek gradnje. Glede na zahtevnost gradnje znaša orientacijska predračunska vrednost preko 4 mi' lijarde starih dinarjev. Investitor sam ne bo sposoben finančno realizirati investicije, zato bo potrebno združevati sredstva širše-Trenutno teče postopek usklajevanja idejnega projekta z zalite-vami krajevne skupnosti, inšpekcijskih služb in urbanistov. v postopku pa je tudi priprava za podpis pogodbe o nakupu zemljišča. Po opravljenih usklajevanjih bo pričel izvajalec z izdelav0 glavnega projekta. PR E D L O G : O problematiki izgradnje trgovin v občini je izvršni svet mnog0-krat razpravljal in ukrepal s tem, da je zahteval od investitorje^ urbanistov in Podjetja za urejanje stavbnih zemljišč ,.Soseska* -da z vso odgovornostjo dosežejo realizacijo sprejetih program0*; Kljub temu realizacija ne poteka v predvidenih rokih in da 01 dosegli neposredno povezavo med potrošniki in investitorji, vršni svet predlaga, da bi v krajevnih skupnostih, kjer so P° družbenem planu občine ti objekti načrtovani, ustanovili grad' bene odbore, ki bi neposredno koordinirali naloge med vsem1 dejavniki. OBRT EMONA TOZD MALOPRODAJA: Predviden pričetek gradnje potrošniškega centra oziroma Emona-center v Stepanjskem naselju je bil marec 1977. Trenutno je v postopku pridobivanje gradbene dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Investicija je bila prvotno načrtovana že v letu 1976 in zaostaja za načrtovano dinamiko za več kot leto dni. - MERCATOR TOZD GOLOVEC: Za to panogo še vedno ugotavljamo slabo povezanost, razdr°b' ljenost in neučinkovitost v družbenem kot tudi v zasebnem sekt0 ^ ju. Ne kažejo se večja prizadevanja za dolgoročnejša povezovanj*1 industrijsko proizvodnjo in gradbeništvom ter za razvijanje koop racijskih odnosov, čeprav za to obstajajo možnosti. Obrtne del°v' organizacije ne dajejo dovolj pobud za naložbe v razširjeno rep m dukcijo in gradnjo novih kapacitet. Na primer s planom predvide razširitve mizarskih zmogljivosti se ne izvajajo, niti ni realiziraliv drugih investicij v modernizacijo proizvodnje. Na področju Storitvenih dejavnosti ni vidnejšega napredka kP temu, da so na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju gospodarstva dani deficitarnim strokam ugodnejši pogoji razvoja (krediti, davčne olajšave itd.). Tudi Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo morala realizirati načrtovano nalogo in preučiti ter dati možnosti za financi-ranje izgradnje najemnih poslovnih prostorov za deficitarne obrtne stroke predvsem v novih in večjih stanovanjskih soseskah. Podobno stanje je ugotovljeno v ostalih ljubljanskih občinah ter celo v regiji. Zato je nujno realizirati že sprejete zahteve, da Zavod za razvoj Ljubljane čimprej izdela program razvoja malega gospodarstva za Ljubljano oziroma regijo, opredeljeno po ekonomskih in prostorskih potrebah, ki so specifične za posamezno občino. KMETIJSTVO Izvajanje načrtovanih nalog poteka po programu. V tem letu je bila ustanovljena skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki je prevzela vse naloge, sredstva in obveznosti sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini. V skupnost je vključena tudi živilska industrija, s čimer so dani ugodni pogoji za večje povezovanje in kvalitetnejše medsebojne odnose. V okviru Kmetijske zadruge Ljubljana je bila ustanovljena za cbrnočje naše občine Temeljna zadružna organizacija kmetijstva v krajevni skupnosti Dobrunje. Sprejet je bil Odlok o zaščiti kmetij. Kmetijska zemljiška skupnost uresničuje načrtovan program dela. Izvedena so meliorativna dela na območju KS Zadvor in Ka-®y> očiščeni in poglobljeni jarki v Sadinji vasi in Podlipoglavu, očiščen in poglobljen pritok potoka Šivnik ter pričeta melioracijska dela ob potoku Besnica pod Šentpavlom. V vseh hribovitih krajevnih skupnostih poteka akcija za manjše hidromelioracije in agromelioracije v povezavi z ureditvijo poljskih poti. gozdarstvo uresničuje načrtovane usmeritve le v eksploataciji gozdov. Ne Uresničujejo pa se naloge v zvezi pogozdovanja in čiščenja gozdov. Gozdno gospodarske organizacije kažejo le malo interesa za vzpostavitev novih odnosov z zasebnimi lastniki gozdov in ostalim kmetstvom. Kaže se potreba po ustanovitvi TOZD kooperacije gozdarja v naši občini. 2- URBANIZEM GUp; Cjj^(Srednja naloga na področju urbanizma v letu 1977 je novela- Naloga je vključena tako v mestnem kot tudi v občinskem pro-“tainu. Vzrok, da se k novelaciji GUP-a še ni pristopilo, so nezago-."Vljena finančna sredstva in nedodelana projektna naloga novelaci-■ Glede na takd stanje ter na dejstvo, da je občina kot temeljna s u*benopolitična skupnost nosilec celotnega splaniranja, kamor izd 1 ■ ' prostorsko planiranje, je nujno potrebno pristopiti k čini* P°^ro^ne8a načrta ali regulacije za območje GUP-a v'oblet ^*CC*e na to’ da ie skupščina občine Ljubljana Moste-Polje že nea 1973 sprejela podrobni načrt občine in da se ta načrt v praksi ta, uP°rablja, čemur je kriv zakon o urbanističnem planiranju, ker načrta ne predvidevale v mestu Ljubljani nujno reširi status ne 0ma pravno opredelitev do podrobnega načrta kot predhodni® t*°*tumenta GUP-a. Le na podlagi podrobnega načrta je Vat'r usKlajevati interese potreb po prostoru, ki ga mora vsebo-nja* GUP. Podrobni načrt naj bi na podlagi inventarizacije korišče-bioi^mljišč potreb bodočih interesentov (stanovanjska gradnja — dio °Vna individualna, usmeritev razvoja OZD) opredelil nadalj-namembnost zemljišč. Vat'Z paKeta podrobnega načrta je potrebno prednostno obravna-območja v občini, ki ne bodo ovirala skladnega razvoja strn v to pa 80 naselja: Bizovik, Dobrunje, Hrušica, Zadvor, So-Žad’ k8, Kašeli> SP' Kašelj, staii del Zatog3 'm sP°dnja ter Zgornja indi vir0va' M tch naseljih je treba ugotoviti še prosta zemljišča za tekIVldualno gradnjo. Prav tako je potrebno nedovoljene gradnje v va predelih oziroma naseljih v okviru možnosti vključiti v zazidlji-entočja in s tem omogočiti legalizacijo teh objektov. PREDLOG: Podrobni načrt izdela Ljubljanski urbanistični zavod. Z delom predvidoma prične v mesecu septembru tega leta. Rok izdelave podrobnega načrta je 6 mesecev, orientacijska cena 1,220.000.dinarjev. Sredstva zagotovi podjetje SOSESKA iz sredstev urejanja zemljišč. Potrebno je sprejeti sklep, da stroški izdelave podrobnega načrta bremenijo vse investitorje gradnje v občini Ljubljana Moste-Polje. MS 106 — Spodnji Kašelj Zazidalni načrt za MS 106 — Spodnji Kašelj je izdelan v treh variantah. Odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo bo o predlogih zazidalnega načrta razpravljal na prihodnji seji 7/7-1977. MS 7, 8 in 9 -.Polje-Slape Izgradnja stanovanjskih sosesk MS 7, 8, 9 je planirana v naslednjem srednjeročnem obdobju od leta 81-85. Izdelan je delovni osnutek programskega dela zazidalnega načrta, ki ga pa je treba do pobriti z interesi stanovanjske skupnosti, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva in z raznimi raziskavami, kot so geološke, meterološke, seizmološke in druge. Tako dopolnjen bo predložen pristojnim organom v obravnavo in sprejem. Ker pa gre za območje, ki je delno že poseljeno (MS 6) so prisotne tudi že določene potrebe sedanjih prebivalcev. Gre za objekte PTT, LB in postaje LM. Izdelani osnutek programskega dela zazidalnega načrta predvideva družbeni in trgovski center vzhodno on Zadobrovške ceste. Ker gre za objekte posebnega družbenega pomena, je IS SOb Ljubljana Moste-Polje na svoji 117. seji dne 28/6-1977 na predlog Odbora za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo oziroma podjetja Soseska, sprejel sklep o tem, da je potrebno zadevno zemljišče izvzeti iz Odloka o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč. Sklep je posredovan SML; kije pristojna za spremembo tega odloka. MS 211 Dolsko Zazidalni načrt še ni v izdelavi. Razlog temu je izgradnja povezovalnega cevovoda iz vasi Kleče pri Dolu do Dolskega; s to gradnjo bo naselje Dolsko priključeno na mestni vodovod. Mestni vodovod je izdelal tri variante poteka trase. KS Dolsko se je za eno izmed variant že opredelila. Urbanistični red Naloga spremembe in dopolnitve urbanističnega reda, ki urejuje izvenmestno občinsko območje, je zahtevna in so priprave nanjo že stekle. Pregledano in pripravljeno je območje Besnice in Lipoglava. Barakarstvo Opravljen je popis barak na območju naše občine. Podpisan je že družbeni dogovor o odpravi barak in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani. Izdelana sta predlog za spremembo GUP-a in zazidalni načrt za MS 8/4 Zg. Kašelj, kamor bi v zidane stanovanjske hiše preselili prebivalce, ki živijo v Zg. Kašlju 49 a (prikolice) in Zg. Kašelj 49 a (barake) ter prebivalce iz barak pri Kašelj skem mostu. Dokumentacija bo v začetku julija obravnavana na Odboru za "urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo, v istem mesecu je tudi predviden začetek gradnje. Industrijsko-servisna cona MP 2/8 LUZ je izdelal dokumentacijo za realizacijo zazidalnega otoka MP2/8 in sicer za poslovni center. Dokumentacijo je obravnaval Odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo ter soglaša s projektom. Dokumentacijo je potrdil tudi IS SOb Ljubljana Moste-Polje na svoji 103. seji dne 24/2-1977. MP 3/8 Površine v zazidalnem otoku MP 3, kare 8, so še vedno proste, podjetje Soseska in LUZ vodita akcijo za oddajo zemljišča najprimernejšemu investitorju. MP 3/3, MP 3/6 Interesi investitorjev Javna skladišča, Vektor in ŽG na tem območju niso vsklajeni. ŽG načrtuje izgradnjo kontejnerskega terminala na obeh karejih. Ker pa gre za velike površine, katerih tretjina v dokumentih ŽG ni dovolj specificirana oziroma utemeljena, je bil na razgovoru med predstavniki LUZ-a, ŽG in SOb Ljubljana Moste-Polje sprejet sklep, da ŽG svoj elaborat o izgradnji terminala dopolni z ustreznimi dokumenti gospodarske zbornice Jugoslavije, iz katerih bo razvidno, da je gradnja tako velikega kontejnerskega terminala na območju ljubljanskega prometnega vozlišča vsklajena s konceptom gradnje teh objektov v Sloveniji in Jugoslaviji. MP 4 Programski del zazidalnega načrta pripravlja Ljubljanski urbanistični zavod. Trenutno so v izdelavi programski poteki komunalnih vodov. Projekt pripravlja Soseska v koordinaciji s projektantskimi oziroma razvojnimi službami komunalnih organizacij. Predvidoma bo projekt končan sredi avgusta t. L, sledila bo še izdelava zbirnika komunalnih naprav, z eventuelnimi popravki arhitektonskega dela. MM 4 Programski del zazidalnega načrta je izdejan. Potrdil ga je izvršni svet na 110. seji dne 21. aprila 1977. Odbor za gospodarstvo je opredelil kare 6 za potrebe malega gospodarstva in računskega centra Ljubljanske banke. Prav, tako ni izdelan variantni izračun stroškov priprave in opreme zemljišča z ali brez sanacije kareja'7. EITS Dolsko Imenovan je bil iniciativni odbor za izgradnjo energetsko industrijske cone v Dolskem, ki je kljub težavam zaradi različnih interesov in zaradi nedodelanih razvojnih programov zainteresiranih sprejel določene zaključke. Na podlagi sklepa IS SML bo LUZ nadaljeval z izdelavo prostorsko urbanističnih dokumentov za EITS Dolsko, ki ne bo upoštevala nuklearne elektrarne. Sprejet je terminski plan priprav za izgradnjo cone. Zadolžitve za posamezne naloge so razdeljene: — OZD pripravijo svoje programe — LUZ pripravi pogodbo za izdelavo urbanistične dokumentacije — Soseska preskrbi geodetske predloge oz. podloge in izdela pogodbo o stroških opreme zemljišča — SML začne pogovore z lastniki glede odkupa zemljišč. V razpravo je dan samoupravni sporazum o organiziranju skupnosti združenega dela in sredstev za izgradnjo energetske, industrijske in transportne cone Dolsko - Ljubljana. GEODETSKA DELA Sredstva za topografsko-katastersko izmero v k. o. Šmartno ob Savi, Dobrunje in Sostro se zagotavljajo v okviru samoupravnega sporazuma o financiranju geodetskih del v Ljubljani za srednjeročno obdobje 1976—1981. V letu 1977 so v planu topografsko-katasterske izmere k. o. Sostro. Mejni ugotovitveni postopek je že izpeljan. Aerosnemanje območja Sostro je prestavljeno na jesenski termin, ko bodo pogoji za to ugodnejši. Ko bodo aeroposnetki opravljeni, bo možno začeti z izmero k. o. Sostro. IS je pristopil k sporazumu o finansiranju nastavitve zbirnega katastra komunalnih naprav na območju mesta Ljubljane. Delo bo teklo naslednjih deset let, sredstva za leto 1977 so zagotovljena. 3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V programu stanovanjske izgradnje za leto 1977 je bilo predvideno, da se bo v občini Ljubljana Moste-Polje zgradilo oziroma dokončate 943 stanovanj v družbenem sektorju in 40 stanovanj v organizirani individualni gradnji. V prvem polletju letošnjega leta j< bito dokončanih 420 stanovanj v družbenem sektorju. Pregled do končanih stanovanj po posameznih soseskah je naslednji: 1. MS 11 Zalog — investitor Staninvest 22 2. MS 3-112/1 Štep. naselje-IMOS 246 3. MS 6 Slape - Obnova 80 4. MS 12/1,2 Nove Jarše - Gradis 72 Iz prikazanega je razvidno, da je dinamika gradnje zadovoljiva in obstajajo vse realne možnosti, da bi bil plan stanovanjske izgradnje za leto 1977 do konca v celoti realiziran. 4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO a) Ustanovitev samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Iniciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti je v mesecu januarju pripravil predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev komunalne skupnosti in ga predložil Izvršnemu svetu. V mesecu februarju je iniciativni odbor poslal šamoupravni sporazum vsem podpisnikom v podpis s tem, da ga podpišejo najkasneje do 15. marca 1977. Ugotavljamo, da podpisovanje ne poteka po predvidenem planu, saj je do konca junija samoupravni sporazum podpisalo od skupnega števila 168 le 73 podpisnikov ali 40 %. Glede na slab odziv podpisnikov je iniciativni odbor že meseca aprila seznanil Izvršni svet in družbenopolitične organizacije v občini. Glede na trenutno stanje kaže, da bo v mesecu juliju podpisalo sporazum 50 % podpisnikov, s čimer bo dana možnost, da občinska skupščina potrdi samoupravni sporazum. b) Samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo občine Ljubljana Moste-Polje Pripravljen in v javni razpravi obravnavan je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za požarno varstvo občine, ki je bil sprejet. SIS za požarno varstvo se je tudi že organizacijsko in kadrovsko konstituirala na ustanovnem zboru 22. 6. 1977, sprejela svoje samoupravne splošne akte in s tem ustvarila pogoje za delovanje v občini. Do konca leta bo rno; rala predvsem sprejeti program razvoja požarnega varstva v občini za naslednje leto (in srednjeročni program), dogovoriti z uporabniki o financiranju teh programov ter se skupaj z ostalimi občinskimi SIS za požarno varstvo dogovoriti o organizaciji in načinu financiranja skupnih nalog in ustanovitvi zveze občinskih skupnosti požarnega varstva v Ljubljani. c) Rekonstrukcija Poljanska-Litijska cesta Rekonstrukcija Poljanske-Litijske ceste je v 10-letnem programu izgradnje cest v mestu Ljubljana. Po planu je v letu 1977 predvidena izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, v letu 1978 pa pričetek gradnje. Glede na to je bil v mesecu januarju sklican infofmativni sestanek predstavnikov prizadetih krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela-društev in zasebnih lastnikov, na katerem je izdelovalec projekta ..Projekt nizke zgradbe" podal informacijo o poteku trase (v več variantah). Na osnovi predlogov je projektant izdelal še nove variante. V mesecu marcu in aprilu so Odbor za urbanizem, kofflu; nato in stanovanjsko gospodarstvo, Izvršni svet ter prej navedem ponovno razpravljali o predlogu variant poteka Poljanske-Litijske ceste (predvsem Litijske) to je severna in južna varianta. Na osnov1 razprav je bila osvojena južna varianta, ki jo je maja 1977 potrdil3 recenzijska komisija SIS-a za 10-letni program izgradnje cest v mestu Ljubljana. S tem je podana osnova za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije. d) Družbeni dogovor o uporabi presežkov posojila za ceste Podpisan je družbeni dogovor o uporabi presežkov posojila ž3 ceste, s katerim se presežki posojila za ceste, zbrani v občini Ljubljana Moste-Polje v višini 11.900.000 din, namenijo za rekonstrukcijo štiripasovne Šmartinske ceste na odseku Kajuhova-mest|13 obvoznica. Na podlagi tega je cestni sklad občine Ljubljana ste-Polje sklenil s ..Projektom nizke zgradbe" pogodbo o izdelav celotne investicijsko-tehnične dokumentacije do izdaje gradbeneg3 dovoljenja. V ta namen je cestni sklad na podlagi sprejetega Pr0' grama za leto 1977 deponiral sredstva v višini 1.500.000 dinarjev-Dela se odvijajo po programu. e) Podapanje proge mestnega prometa št. 7 Ta naloga je predvidena v smernicah mesta Ljubljana za leto 1977 in še ni realizirana. 0 Investicije in vzdrževalna dela Investicije in vzdrževalna dela na področju komunale se v letu 1977 financirajo iz sredstev splošne porabe cestnega sklada in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Glede na to, daje skupšči-na občine Ljubljana Moste-Polje sprejela proračun 1977 šele v mesecu juniju, so imele prioriteto naloge, ki se financirajo iz cestnega sklada in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Iz sredstev cest-nega sklada so realizirane naslednje naloge: ~ redno vzdrževanje lokalnih cest in Zaloške ceste potekajo po Programu in se izplačujejo po tromesečnih fakturah; ~ popravilo mostu na Zaloški cesti čez potok Gostinec je končana; ~ sredstva za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije za Smartinsko cesto so deponirana; ~ sofinanciranje 10-letnega 'programa izgradnje cest v Ljubljani poteka skladno z dotokom sredstev; " ostale naloge po programu bodo realizirane do konca leta 1977 Iz sredstev PMZ so realizirane naslednje naloge: ~ redna vzdrževalna dela mestnih ulic in kategoriziranih zelenit potekajo po programu in se izplačujejo po mesečnih oziroma tromesečnih fakturah; ~ krajevnim skupnostim so odvedena v višini 50 % ~ financiranje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani poteka skladno z dotokom sredstev; semaforizacija križišča Zaloška—Zadobrovška in nakazilo preostalih sredstev Krajevnim skupnostim bo realizirano v drugi polovici leta Iz sredstev splošne porabe pa smo financirali zimska vzdrževalna ~e“> redno čiščenje mostov, sanacijo divjih odlagališč in popravilo Zaloškega mostu. Sredstva namenjena za gradnjo vodovodov, tele-°nskega omrežja, električnega omrežja, regulacije Bizoviškega po-oka in investicijsko-vzdrževalna dela na pokopališčih na mestnem oniočju, ki so namenjena kot sofinanciranje bodo nakazana v Mesecu juliju in avgustu. 5- DRUŽBEIMČ dejavnosti °tRoško varstvo VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Program za leto 1977 upošteva enotno politiko izobraževalnih skupnosti v Ljubljani, solidarnostno prelivanje med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji, vzajemnost združevanja sredstev za uresničevanje skupnega programa. Po obsegu se izvaja enotni (minimalni) program vzgoje in izobraževanja, dodatni program, ki se je zaradi pomanjkanja sredstev krčil, prav tako tudi skupni program. Pri izvajanju programa je enota storitve v osnovni šoli oddelek. V občini obiskuje osnovno šolo 6.199 učencev, od teh je vključenih v podaljšano bivanje 19,2 % šoloobveznih otrok, oddelkov celodnevne osnovne šole nimamo. Posamezni elementi cene storitve so: osebni dohodki, zakonske in pogodbene obveznosti, skupne potrebe delavcev in materialni stroški na oddelek. Na občinski skupščini izobraževalne skupnosti so bila že sprejeta dopolnila merila o oblikovanju sredstev za financiranje in sofinanciranje programov vzgojno-izobraževalnih organizacij. S sprejetjem finančnega načrta za leto 1977 pa se bodo poračunali tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev, izračunani na podlagi novih ocen povprečne vrednosti učiteljevega dela. S 1. avgustom 1977 bo izveden prenos vzgojno varstvene dejavnosti predšolskih otrok s strani vzgoje in izobraževanja v domeno otroškega varstva. Za investicijsko vzdrževanje šol so predvidena zelo pičla sredstva, tako da ne bo možno izvršiti najmanjšega vzdrževanja. Prizidek OS Zalog s 4 učilnicami bo dograjen predvidoma meseca oktobra 1977, sedaj pa je že v izdelavi investicijski program. ZDRAVSTVENO VARSTVO Občinska zdravstvena skupnost je regijsko organizirana. V prvem polletju 1977 je bil v celoti izvajan enotni program zdravstvenega varstva. Izvajan je bil tudi dodatni program (nadomestila osebnega dohodka za £as zadržanosti ob delu in zdravstveno varstvo, ki ni zajeto v enotnem programu), vendar za financiranje tega programa, bo verjetno treba zagotavljati sredstva iz dodatnih virov, predvsem pa bo potrebna povečana participacija občanov. Na področju investicij škili vlaganj v občini Ljubljana Moste-Polje so v izdelavi programske osnove za prizidek otroškega dispanzerja k zdravstvenemu domu v Mostah, lekarna pa bo začela delati predvidoma v jeseni, tako daje izvedba te investicije tudi v teku. SOCIALNO SKRBSTVO V letošnjem letu je SIS za otroško varstvo realiziralo naslednje na*°ge, predvidene v občinskem družbenem načrtu občine: SIS za socialno skrbstvo je v prvem polletju 1977 realiziralo vse naloge predvidene z enotnim in skupnim programom v republiki, ter naloge temeljnega občinskega programa. * N*a področju investicijskih vlaganj ' dograjen je VVZ Selo - Moste za 120 otrok dograjen je VVZ Štepanjsko naselje za 200 otrok Sredstva so bila zagotovljena iz samoprispevka I, SIS za otroško rstvo in skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Odobren in potrjen je investicijski načrt za izgradnjo v teku je tudi izdelava programskih osnov za VVZ Novo Polje in ^neberje za 180 otrok. ^nacija VVZ Angele Ocepek je po dosedanjem investicijskem "ačrtu končana. področju družbene vzgoje in varstva otrok pa bo potrebno 'zgraditi še hidrantno omrežje, kar pa je v teku. ^ okviru VVZ Kodeljevo je zagotovljeno organizirano družinsko _ Var$tvo v varstvenih družinah Ugotovljena so sredstva za izvajanje programa: dnevna in počitek3 letovanja otrok, za letovanje socialno ogroženih otrok in " /m‘,rec*'tev otroš*c'f| igrišč- .•"M so nakazana sredstva za investicijsko vzdrževanje počit-iskega doma v Zambratiji. prei 'iavnost SIS za otroško varstvo se bo v letu 1977 povečala s „°»n, financiranja vzgojnega programa iz izobraževalnih skup-sPre'- .^redstva za izvajanje programa so zagotovljena s pravkar 19-^fim samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje n j,: "'980. V teku so priprave za višjo obliko samoupravne orga-anosti v WZ na območju občine. Dopolnilni program socialnega skrbstva je spričo omejenih sredstev v letu 1977 v celoti črtan in sicer: — regresiranje šolske prehrane in,oskrbnine v VVZ — regresiranje letovanja socialno ogroženih otrok — sofinanciranje humanitarnih organizacij. Na 13. seji skupščine skupnosti socialnega skrbstva z dne 27. 6. 1977 je bil sprejet sklep, s katerim se pooblašča in zadolži izvršni odbor skupnosti socialnega skrbstva, da prouči možnosti in poišče sredstva tudi za izvedbo dopolnilnega programa. TELESNA KULTURA Program občinske samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo se izvaja po predvidenih načrtih. Uresničuje se dejavnost telesne vzgoje v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, tekmovalni šport in športna rekreacija. Poudarjena je podpora množičnosti in rekreacijske dejavnosti. Za nekatere športe, ki ne sodijo v področje vrhunskega športa ni dovolj sredstev, tako da posamezna športna društva ne bodo mogla v celoti realizirati postavljenega programa. Del investicij je realiziran, vendar pa ne bo realiziran program v celoti, ker sredstva sklada za družbeni standard ne dotekajo v predvidenem obsegu. Akcije šole v naravi so v teku, problemi so pri organizaciji, saj je neurejeno financiranje - predvsem socialno šibkih otrok. V programu SIS za telesno kulturo za leto 1977 je od objektov večje investicijske vrednosti predvideno dokončanje drsališča v Zalogu in odkup zgradbe Partizana v Polju. KULTURA Program za leto 1977 temelji na dosedanjem kulturnem razvoju ter delovanju kulturnih organizacij in društev v občini in so usklajene s srednjeročnim načrtom kulturnega razvoja v občini in mestu. V občini se preko ZKPO, društev in posameznih kulturnih dejavnosti izvaja likovna dejavnost — razstave v Jelovškovi galeriji in nekaterih delovnih organizacijah. Delujejo zbori, n. pr.: Vide Pregare, Svoboda Zalog, Glasbena skupina z Dolskega; harmonikarski orkester Glasbene šole Moste in pihalni orkester Vevče. Knjižnica Jožeta Mazovca deluje z izposojanjem knjig, prav tako pa obiskuje nekatere odročne kraje Ljubljanska potujoča knjižnica (Bibliobus). Za ureditev vprašani varstva spomenikov smo v Ljubljani sprejeli družbeni dogovor, s katerim so določene obveznosti občine in mesta ter drugih udeležencev oziroma skrbnikov. Pripravljen in sprejet je bil tudi srednjeročni program sanacije spomeniškega kompleksa Urh v vrednosti 6,306.700 din ter program sanacije kompleksa Urh za leto 1977 v investicijski vrednosti 2,242.520 din. Ker družbeni dogovor še ni uresničen predvsem v tistem delu, ki določa obveznost združevanja sredstev za investicijska dela na spomenikih, ki presegajo finančne možnosti občine -in kompleks Urh je tak primer — je realizacija programa sanacije Urha letos močno vprašljiva. Sprejet je tudi program vzdrževanja spomenikov v krajevnih skupnostih in zagotovljena sredstva v višini 150.000 din. Na investicijskem področju so v teku organizacijske priprave za obnovo spominskega doma Jurija Vege ter za izgradnjo družbenega centra v Mostah. Izdelan je predlog programa družbenega centra v MS-1 Moste, vendar je potreben usklajevalni postopek zaradi pre-dimenzioniranja glede na razpoložljive površine po zazidalnem načrtu z vsemi zainteresiranimi. Za realizacijo družbenega centra bo skupščina imenovala gradbeni odbor, v letošnjem letu pa zagotovila tudi sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI S področja krajevnih skupnosti je bil dan poseben poudarek problematiki financiranja programov dejavnosti in drugih nalog KS. Začasno rešitev naj bi dal samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, ki je prav zdaj v fazi sprejemanja, s strani TOZD, KS, SIS in ostalih udeležencev, v začetku julija pa bo konstituiran tudi zbor podpisnikov, kot nova oblika povezovanja krajevnih skupnosti z združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi dejavniki, soodgovornimi za uresničevanje planov in programov KS. Le-ta bo moral takoj sprejeti 1. kriterije za solidarnostno financiranje programov, kot tudi konkreten program nalog v posameznih KS, ki se bodo sofinancirale iz združenih sredstev in 2. program skupnih nalog krajevnih skupnosti na področju družbenega standarda v občini, ki bodo sofinancirane. Podlaga za oba osnutka dokumentov so programi KS. Sredstva, zbrana po tem sporazumu bodo v skladu z odločitvami zbora podpisnikov razdeljena KS. Obveznost do združevanja sredstev po tem sporazumu bo potrebno družbeno odgovorno izpolnjevati od strani vseh podpisnikov, saj je po stanju koncem junija zbranih le tretjina predvidenih sredstev. Problem sistemske (in dolgoročnejše) rešitve materialne osnove krajevnih skupnosti bo ena osnovnih nalog v prihodnjem. Rešitve bo treba v skladu z ustavnimi načeli poiskati že na občinski ravni v okviru celotnega dohodka TOZD in take njegove delitve, v kateri bodo delavci zagotavljali sredstva za zadovoljevanje tistih interesov in potreb, ki jih sami skupno z drugimi občani zadovoljujejo v krajevni skupnosti. Drugi sklop vprašanj, ki je bil obravnavan in je vezan za financiranje KS, je obveznost občine, da zagotavlja sredstva za funkcionalno dejavnost KS, delovanje delegatskega sistema, družbenopolitičnih organizacij, sistema informiranja, delno tudi izvajanja priprav za ljudski odpor in družbeno samozaščito v KS. V dogovoru s krajevnimi skupnostmi so letošnja sredstva v skupnem znesku 3,113.000 din razdeljena tako, da vsaki KS več ali manj minimalno pokrivajo te stroške, čeprav so globalno za 20 % večja od lanskih. Pri zagotavljanju teh sredstev bo v prihodnje nujno upoštevati utemeljene pripombe KS, da je potrebno: — za te namene krajevnim skupnostim zagotavljati več sredstev, sicer ne bodo zmogle opravljati vseh, z ustavo, statuti, zakoni in drugimi samoupravnimi akti opredeljenih nalog; — določiti stalne vire, kijih občina odstopa krajevnim skupnostim za financiranje teh nalog (iz davčnih in drugih virov občine) pri tem pa zagotoviti načelo solidarnosti in enakopravnih možnosti KS za izvajanje teh nalog; — upoštevati pereče kadrovske probleme, s katerimi se srečujejo krajevne skupnosti, saj je vedno težje pridobiti kadre, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati pri izvajanju nalog na različnih področjih dela v KS, kar je tudi povezano z neurejenim sistemom financiranja KS; — več sredstev namenjati reševanju prostorskih problemov za delo KS, saj so le-ti večinoma premajhni, slabo opremljeni, nekatere krajevne skupnosti pa lastnih prostorov sploh nimajo. Tretje področje obravnavanih vprašanj se je nanašalo na možnosti za ustanovitev skupnih služb krajevnih skupnosti (predvsem finančne službe) tem medsebojnega kreditiranja krajevnih skupnosti. Nekateri osnovni materiali o tem so bili že posredovani krajevnim skupnostim ter obravnavani na skupnem sestanku. Zato bi bilo prav, da se pristojni organi KS opredelijo do teh vprašanj zaradi nadaljnjega dela na pripravi ustreznih dokumentov. 7. SPLOŠNA PORABA V letu 1977 je bilo z zakonom podaljšano začasio proračunsko financiranje do 30. junija. Na osnovi tega zakona je bilo možno povečati proračunsko porabo v primeri z letom 1976 samo za 10,8 %. Vsled tega je Izvršni svet občine sprejel tudi finančni načrt proračuna za I. polletje 1977 z namenom, da se vsi potrošniki proračuna omejijo z možnostmi financiranja. S podaljšanim proračunskim financiranjem, se je uveljavilo zakonsko določilo, da je treba vse vrste porabe, tako osebno, skupno in splošno obravnavati v združenem delu in v krajevnih skupnostih istočasno, da bi lahko delavci celovito obravnavali delitev dohodka. Predlog proračuna za leto 1977 je šel v javno obravnavo istočasno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in je bil sprejet v mesecu juniju. V letu 1977 se v proračunu zagotavljajo sredstva za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, varstva invalidov in borcev NOV, za ljudsko obrambo, predhodno pa tudi za komunalno dejavnost, pospeševanje kmetijstva ter za obveznosti do izgradnje šol in vzgojno varstvenih zavodov ljubljanskih občin iz I. samoprispevka. V naslednjem letu se proračunsko ne bodo več financirale dejavnosti, ki se bodo tekom leta samoupravno organizirale (SIS za komunalno dejavnost, za varstvo pred požarom, pospeševanje kmetijstva, varstva zraka ipd.) Upravni in drugi državni organi bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirali stroške svojega poslovanja, povečali delovno storilnost in kvaliteto dela ter racionalno zaposlovali nove delavce. Merila so izoblikovana v Družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. Dovoljena proračunska poraba je višja kot v predhodnem letu za 10,8 %. Nad tem globalom so sredstva za ljudsko obrambo, ker jc financiranje prešlo iz mesta na občine, nad globalom so pa tudi sredstva za financiranje 3 varnostnih pisarn za ljudsko milic0-Obseg dovoljene proračunske porabe je dogovorjen v mestu Ljubljani. Z upoštevanjem solidarnostnih sredstev, ki so se preje prelivala v republiko, bo splošna oziroma proračunska poraba v Ljubljani večja v primerjavi z letom 1976 za 6,6%. V kolikor bodo prihodki večji, kot so planirani, bi bilo glede na nominalno rast družbenega proizvoda možno povečati splošno porabo še za okoli 10 %, vendar porasta prihodkov v taki višini ni realno pričakovati; V kolikor bodo prihodki večji kot so predvideni, bo možno v večj* meri pokriti obveznosti do sklada za izgradnjo osnovnih šol, in vzgojnovarstvenih zavodov ljubljanskih občin in rešiti nekatere p6-reče komunalne zadeve. 8. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Novi zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih za-devah ter zakon o ljudski obrambi obvezujeta temeljne samouprav ne in družbenopolitične skupnosti, da vskladijo svoje splošne akt® z omenjenimi zakoni. Ta proces je dobil v tem letu široko aktivnost predvsem v vejili OZD kot n.pr. Javna skladišča, Saturnus, Kolin-^a, krajevne skupnosti Zelena jama, Nove Jarše, Lipoglav, Kodeljevo itd. Usklajevanje in medsebojno dogovarjanje OZD in KS, ustavljanje narodne zaščite, zavarovanje je postala stalna oblika dela. Potrebno je da se to sodelovanje še utrjuje in pospešuje. Proces usklajevanja in medsebojnega sodelovanja pri manjši UZD s KS je počasnejši n.pr. KS Hrušica je sprejela vse ukrepe, da 86 poveže z OZD Totra, pa ni uspela rešiti skupne probleme tako Pn ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Delovanje jjudske obrambe: Obrambne priprave upravnih organov v občini in obrambne pri-Prave OZD so proces usklajevanja in enotnosti v teku. OZD s sklepom sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Sob Moste-Polj e so na začetku tega leta sprejele navodila z roki za delo obrambnih priprav v tem letu. Z manjšo časovno zakasnitvijo niso sprejele navodil krajevne skupnosti, osnovne šole in VVZ. H Zastoj je nastal pri strokovnih službah in organu za ljudsko obrambo v občini. Priprave se vršijo in delo bo končano v mesecu avgustu tj. Delovanje ljudske obrambe pri SIS je na začetku. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Sob Moste-Polje je opredelil naloge in njihovo delo do konca 1.1. in za naslednje leto. Delo samoupravne stanovanjske skuposti in še nekaterih SIS je na tem področju kar uspešno. Tako ima samoupravna stanovanjska skupnost načrtovanih finančnih sredstev, da bo lahko v dogovoru in sodelovanju s krajevnimi skupnostmi izvršena materializacija hišnih svetov. Civilna zaščita: V tem letu je bil ustanovljen občinski štab civilne zaščite, kije pristopil k izdelavi občinskega obrambnega načrta. Delo štaba civilne zaščite se odvija v povezavi s štabi civilne zaščite OZD in krajevnih skupnosti. 1 X. POROČILO o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976 ..^ogram urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976 za območje u člne Ljubljana Moste-Polje je izdelala „SOSESKA“ - podjetje za J^janje stalnih zemljišč kot pooblaščena organizacija, ki izvaja aeyne komunalne storitve v občini. »SOSESKA1* je organizacija posebnega družbenega pomena in v najvišjem samoupravnem organu sodelujejo tudi predstav-^jjavnosti, imenovani s strani Skupščine občine. ^°8ram urejanja stavbnih zemljišč za navedeno leto je bil spre-Jei v drugi polovici leta 1976. izd 1 sPremljavo izvajanja programa sta bila s strani „SOSESKE“ ^na dva poročila: polletno in 9-mesečno. ra tr.^-mesečnem poročilu je komunalna komisija in delavski svet Širjen s predstavniki javnosti „SOSESKE“ sprejel rebalans pro-^ in to dne 8.11.1976. Pri °^ram majanja stavbnih zemljišč vsebuje 3 osnovna področja: ^avo zemljišča, imovinsko-pravne posle in komunalno opremo pl ^gram urejanja stavbnih zemljišč temelji na predvidevanjih letu°iV ^u^benega razvoja mesta in občine Ljubljana Moste-Polje v dok s tem’ daje upošteval stanje urbanistične in projektivne nih ^-ntacije ter imovinsko-pravne odnose pri pridobivanju stavb- gr^Programu je bil dan poudarek na usmerjeno stanovanjsko lo banje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo se je izvajanj. tepanjskem naselju, Slapah, Novih Jaršah, Fužinah, Vevčah, .Selu, Zalogu, Zgornjem in Spodnjem Kašlju, Sneberjah, Zadobrovi in Zajčji Dobravi. v^iauje stavbnih zemljišč za poslovno gradnjo pa seje izvajalo Mp.i/o ^0st> dočim za industrijsko servisno gradnjo pa v soseskah Dql ° ~ Javna skladišča in Gradis, MP-3 — Letališče, MP-4 — raya ^ MM-4/5 - predel med Kajuhovo, Zaloško, železniško 8 m starim naseljem Slape. stanovi pomembni soseski pri usmerjeni stanovanjski gradnji S-3/2,112/1 — Štepanjsko naselje in MS-6 - Slape. ^S-3/i H2/1 - Štepanjsko naselje: Pr°bl PraVa zemljišča je predstavljala v Štepanjskem naselju večji n6katJ1?’ Predvsem zaradi težavne naloge pravočasne odstranitve lokac^,h °kjeLtov. za katere je bilo potrebno najti nadomestne nam ie usPel° odstraniti, zemljišče smo za izvedbo ainega programa v celoti pravočasno pripravili. Nadaljnje delo poteka po programu oz. v smislu že sklenjenih pogodb. Sklenjene so bile pogodbe za odkup 6 objektov s pripadajočim zemljiščem. V letu 1976 smo v celoti pridobili zemljišče za Blejsko cesto ter odkupili še manjkajoče zemljišče za cesto v Žamovcih. Rok preselitve strank iz rušenih objektov je pogodbeno določen na drugo polovico leta 1977, odnosno na začetek leta 1978. Odstranitev objektov je vezana na izgradnjo nadomestnih stan. objektov na območju MS-112/1, kjer še niso zgrajene vse komunalne naprave in odstopne poti. Oškodovanci namreč zahtevajo komunalno opremljenost nadomestnih zemljišč, tako, da bo možna nemotena gradnja. Ker nekateri objekti, ki so predvideni za rušenje, ovirajo izvedbo komunalnega opremljanja zemljišča III. a etape, bo verjetno potrebno stranke začasno preseliti v nadomestna stanovanja. Odstranitev samskega doma Pionirja je vezana na dograditev nadomestnega objekta A-14 do III. gradbene faze, kije v izvajanju IMOS (III. b etapa). Za preselitev lastnika Černeta iz Litijske 34 je odobrena nova lokacija na pare. št. 582 in 576 k. o. Stepanja vas. Pravna služba je pristopila k odkupu obeh parcel, vendar še ni dosegla sporazuma z vsemi 21 solastniki. Za gradnjo nadomestnega objekta Mizarstvo Marinšek iz Litijske ceste 44 smo lastniku dodelili zemljišče za stanovanjski objekt, dočim je za mizarsko delavnico lokac. dokumentacija še v pripravi. Za gradnjo kanalizacije, vodovoda, vročevoda in električnega omrežja III. b etape ob Blejski cesti so bile pridobljene izjave o dovolitvi začasne uporabe zemljišča. Premoženjsko-pravne zadeve v zvezi z gradnjo zbiralnika B-2 so bile rešene z izjemo odstranitve kozolca z gospodarkim poslopjem. Za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo je bilo IMOS dodeljeno 28.170 m2 zemljišča. Vsa komunalna dela (komunalna oprema), ki so bila predvidena po programu urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976, so bila izvršena. Stanovalci so se v istanovanjske objekte pravočasno vselili. MS-6 - Slape Izvršen je bil javni natečaj za oddajo zemljišča za gradnjo stanovanjskih dvojčkov. Pridobljena je bila lokacijska dokumentacija in glavni projekt objektov. Za področje blokovne gradnje je bilo pripravljeno zemljišče za gradnjo dostopne ceste. Dosežen je bil sporazum z lastnikom hiše, ki omogoča drugo fazo VVZ ob Rjavi cesti. Od programiranih del pri opremi zemljišča je bila zgrajena povezava vodovodnega omrežja med obstoječim vodovodom ob Rjavi cesti s cevovodom po Zaloški cesti, zgrajen je dostop do objektov A-5, A-6 in A-7 severno od Rjave ceste s cestno razsvetljavo in ureditev zelenic ob objektu A-8 in D-3 ter delno ob objektih A-5, A-6 in A-7; V izgradnji je bil kanal ob nizu vrstnih hiš ob pokopališču. Za izgradnjo vodovoda je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Realizacija programiranih nalog v ostalih soseskah je razvidna iz poročila, ki si ga je možno ogledati na oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine. REKAPITULACIJA DOHODKOV (v 000 din): Program Rebalans Realizacija Indeks Rebalans programa Stanovanjska gradnja 87.904 Industrijska gradnja 34.773 SKUPAJ 122.677 Sofinanciranje občine Komunalne organizacije 3.100 (krediti) — SKUPAJ VSI DOHODKI 125.777 Realizacija Indeks 1. Stroški priprave 2. Stroški opreme 19.151 91 33.524 96 3. Odkup zemljišč 113.281 92 SKUPAJ: 19.510 13.347 22.573 169 66.329 67.415 72.009 107 85.839 80.762 94.582 117 16.625 14.525 16.899 116 102.464 95.287 111.481 117 3.664 4.076 121.021 118 Opomba: Odkup zemljišč je vzet le primerjalno, ker se vodijo ta sredstva na posebnem skladu za odkup in prodajo zemljišč občine _ Ljubljana Moste-Polje. REKAPITULACIJA IZDATKOV (v 000 din) Stanovanjska gradnja 55.390 61.736 Industrijska gradnja 25.372 28.770 Komunalne organizacije (krediti) - 4.076 SKUPAJ VSI IZDATKI 80.762 94.582 111 113 117 Primerjava stroškov glede na prvotni program, rebalans in realizacijo: Ocena: Finančna realizacija pri urejanju in nakupu zemljišča izkazuje, da smo jo dosegli 117 % od planirane. Fizična realizacija pa je bila dosežena v višini 98 % od planirane. Razlika med finančno in fizično realizacijo nastaja v tem, ker smo med letom plačevali razne stroške, ki niso bili zajeti v program urejanja. Med te stroške je šteti obresti od kreditov za pripravo stavbnih zemljišč, ki nam jih je odobrila Ljubljanska banka prispe; vek za komunalno energetiko, prispevek za plinovod oz. IPK, razni izven planski stroški, cenitve, režijski stroški in drugo. Program urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976 je pri dohodkih realiziran v višini 96 %, pri izdatkih pa je bil presežen za 17 %. PROGRAM urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 x__________________________________________________) Podlaga za urejanje stavbnih zemljišč v letu 1977 v občini Ljubljana Moste-Polje so plani in programi mesta, občine samoupravnih interesnih skupnosti (zlasti stanovanjskih) krajevnih skupnosti in OZD, ki se nanašajo na stanovanjsko-komunalno graditev, industrijsko in poslovno gradnjo ter gradnjo spremljajočih objektov oziroma objektov družbenega standarda. Program urejanja stavbnih zemljišč v letu 1977 temelji na realizaciji programa urejanja 1976, na predvidevanjih planov družbenega razvoja mesta in občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977. V ta predvidevanja je vključen povečan obseg stanovanjske izgradnje, aktivnejše investiranje na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, izgradnje cest, ter komunalnih objektov in naprav. Poglavitna naloga na področju urejanja stavbnih zemljišč v letu 1977 je pripraviti dovolj komunalno urejenih zemljišč za organizirano in usmerjeno stanovanjsko graditev, predvsem na velikih kompleksih, ob upoštevanju in zaščiti bivalnega okolja, ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotoviti oprem- • ljanje sosesk z objekti družbenega standarda (samoprispevek II). V ta namen naj bi komunalna skupnost oziroma od nje pooblaščena organizacija za urejanje stavbnih zemljišč izvajale predvsem naslednje naloge: - zagotovila pripravo, odkup in opremo stavbnih zemljišč za stanovanjsko, poslovno in industrijsko servisno gradnjo, skladno s prostorskimi, zemljiškimi in urbanističnimi načrti ter izvedbeno dokumentacijo, - zagotovila pravočasno izdelavo urbanistične in projektne dokumentacije ter odkup zemljišč za gradnjo v letu 1978 in naslednjih letih ter skladno z napori republiških organov in drugih organov in organizacij skrajšale v zvezi s tem postopke in roke izdelave, - zagotovila ureditev stavbnih zemljišč in okoli 1.016 družbenih stanovanj, - podpirala usmerjeno zadružno gradnjo, - dajala ustrezno pobudo za povečan in usmerjen obseg gradnje industrijskih in poslovnih objektov ob zagotovitvi ustrezne priprave in komunalne opreme stavbnih zemljišč, - podpirala pobude krajevnih skupnosti in OZD za razvoj komu-nalnega standarda v komunalno deficitarnih soseskah, katere se nimajo ustrezne komunalne opreme, - ob ustreznem modelu financiranja združevala sredstva investitorjev za izgradnjo virov in primarnega omrežja individualne komunalen porabe, kot tudi za kolektivne komunalne naprave v občinski pristojnosti (ceste, ulice, javno razsvetljavo itd.) - izdela model financiranja urejanja stavbnih zemljišč, skladno z republiškim zakonom in odloki mesta oziroma občine ter sisteni financiranja zasnovala z družbenimi dogovori in samoupravnim1 sporazumi, - sodelovala pri izgradnji cestnega omrežja po 10-letnem Pr°’ gramu (priprava in odkup zemljišča). Na podlagi navedenih izhodišč in nalog v letu 1977 opredeljm jemo in planiramo urejanje stavbnih zemljišč v naslednjih soseskah- 1. Stanovanjska gradnja - usmerjena stanovanjska gradnja: MS-3/2 in 112/1 - Štepanjsk0 naselje, MS-6 - Slape, MS-12/1 - Nove Jarše, MS-12/2 - Nove Jarše, - po predlogu za usmerjeno stanovanjsko gradnjo: MS-4, 5 — Fu‘ žine, MS-7/1, 8/1, 9 - Slape, Vevče in Polje, - blokovna gradnja — neusmerjena: MS-2/1 - Selo, - individualna stanovanjska gradnja: MS-11 - Zalog, MS-8/3 " Zg. Kašelj, MS-103/2 - Sneberje, MS-104/1,2 - Sp. Zadobrova, MS-106 - Sp. Kašelj, MS-10 — Zajčja Dobrava. 2. Poslovna gradnja - MS-1 - Center Most 3. Industrijsko-servisna cona - MP-2/8 - Javna skladišča in Gradis, MP-3 - Letališče, MP-4'' Dobrova, MM-4 - Predel med Kajuhovo in Zaloško, železnisk progo in starim naseljem Slape, Gramoznica G-6 — Obrij ’ Gramoznica G-8, 9, Fužine, Bizovik, MM-7 - čistilna naprav3’ Industrijski rezervat - Dolsko. Prioritetne naloge pri izvajanju programa za leto 1977 so: 1. stanovanjska gradnja v: - soseski MS-3/2 - soseski MS-4, 5, - soseski MS-12. 2. industrijsko servisna gradnja v: - soseski MP-3. y. 3. priprava, odkup in opremljanje zemljišč za objekte samoprisp6 ka po programu oz. dinamiki. 4. priprava tehnične dokumentacije in upravnih dovoljenj za program urejanja za leto 1977 in 1978. 5. pripraviti je vse potrebno, da bo komunalna skupnost občine kontinuirano nadaljevala delo pri urejanju stavbnih zemljišč, izdelati je potrebno elaborat o možnostih združevanja organizacij za urejanje stavbnih zemljišč (večja koordinacija, usklajevanje programov). „SOSESKA“ naj bo pobudnik teh prizadevanj. 7- do konca leta 1977 je urediti samoupravljanje delovne organizacije po delegatih uporabnikov na podlagi samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja in določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju Ljubljane in o načinu delegiranja teh delegatov. 8. izvajati je stabilizacijske ukrepe in prilagoditi notranjo zakonodajo »SOSESKE" v smislu določb zakona o združenem delu, komunalnih dejavnosti in upravljanju ter razpolaganju s stavbnimi zemljišči, Soseska MS-3/2 - Štepanjsko naselje Program komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za letos je zasnovan v skladu z minimalnimi pogoji komunalnega opremljanja. Minimalni pogoji komunalnega opremljanja pomenijo, da bo v$ak stanovanjski objekt dobil dostope za pešce, urejeni bodo do-y°zi za intervencijska vozila, parkirišča za eno tretjino stanovalcev, Javna razsvetljava in vsi k^iunalni priključki, ki omogočajo nor-n^alno uporabo stanovanjcih objektov (vodovod, kanalizacija, elektrika, toplotna energija itd.). Od primarnih objektov bo letos dokončana Parmska cesta od križišča z Litijsko, Litijska cesta od Kajuhove do Hruševske ceste m tudi polovica podhoda pod Litijsko cesto. M prihodnjem letu bo dokončan v celoti podhod in Litijska cesta do Pesarske ceste (na vzhodnem robu naselja). M kolikor bo pravočasno potrjena sprememba zazidalnega |^črta, bomo še letos dokončno uredili območje med osn. šolo in Soseska MS-4, 5 - Fužine . Izdelali bomo izvedbeno dokumentacijo za realizacijo prve faze f nadaljevali delo pri izdelavi izvedbene dokumentacije za drugo |azo. Pospešeno bomo reševali nadomestno lokacijo Olme in objek- Na podlagi sporazuma bomo odkupili okoli 50.000 m2 zemlji- Pridobili bomo začasno uporabo 26.686 m2 zemljišča predvsem na območju I. in II. faze izgradnje te soseske in na območju, kjer Potekajo komunalne naprave preko ostalih faz. , M programu komunalne opreme smo upoštevali gradnjo odce-k°v kanalizacije, vodovoda, plinovoda, toplovoda in električnega 0mrežja s trafopostajami ter primarni vodovod in plinovod od ma-8'stralnega vodovoda oz. trase zemeljskega plina na skrajnem se-yero-vzhodnem delu soseske do območja I. faze, električno omrež-je od rtp Polje do območja I. faze in izgradnjo primarne telefon-skc kanalizacije. Mimo navedenih in obsežnih nalog so na tem P°dročju predvidena še nekatera ostala dela z izdelavo glavnih Projektov individualnih komunalnih naprav. S°seska MS-12 - Nove Jarše Soseska MS-12/1 - Nove Jarše je v zaključni fazi, dočim je d ^ska MS-12/2 v fazi priprave, kar pomeni, da je urbanistična ^kumentacija zaključena in so potrebna le še manjša geodetska n M soseski MS-12/1 bomo dokončali individualne komunalne 0?Prave in zunanjo ureditev v skladu z dograditvijo stanovanjskih sJekt°v. Pričeli bomo z gradnjo dovozne ceste v to sosesko — s^rjdno s Šmartinsko cesto, s priključkom na križišče pri Javnih M soseski MS-12/2 bomo zgradili individualne komunalne na-a*e v I. fazi ob Šmartinski cesti. n: v tej soseski je predvidena hitrejša dinamika stanovanjske gradit ’.k°t je rok razširitve toplarne v Mostah, zaradi tega smo morali j soseski zgraditi provizorično kotlarno. n^Uskrba soseske s plinom za gospodinjstvo je predvidena iz pli-ne> ki bo zgrajena ob krematoriju na Žalah. Soseska MP-3 — Letališče V programu smo upoštevali pridobitev zemljišča okoli 60.000 m2 v kareju VII., 30.000m2 zemljišča v kareju VIII. pod pogojem, da pridobimo od investitorja potrebna sredstva in pridobitev preostalega dela zemljišča, ki je potreben za gradnjo podaljška južne industrijske ceste ter začasno pridobitev zemljišča za gradnjo povezovalnega vodovoda ob obstoječi tovarni Vulon. Glede komunalne opreme je predvidena tehnična dokumentacija in gradnja kanalizacije, vodovoda, vročevoda, elektro omrežja, telefona, cest, javne razsvetljave in hortikulture skladno z izgradnjo te soseske. V programu urejanja stavbnih zemljišč za leto 1977 so za pripravo, imovinsko-pravne odnose in komunalno opremo navedeni okvirni roki za realizacijo posameznih nalog. Za posamezne pomembnejše naloge so izdelani mrežni plani, ki bodo sprejeti na DS delovne organizacije. Rekapitulacija potrebnih sredstev (v 000 din) A. Priprava 30.580 B. Sklad za odkup in oddajo zemljišč 25.549 C. Oprema • 93.490 D. Nadzor nad gradnjo objektov, kijih financira občina Lj. Moste-Polje in KS 1.662 E. Samoupravni sporazum IPK 12.000 F. Dograditev poslovne zgradbe »SOSESKE" in vezava sredstev stanovanja delavcev »SOSESKE" 1.050 SKUPAJ: 164.331 Potrebna sredstva brez sklada za odkup in oddajo zemljišč in sredstev, ki jih financira občina in KS, ker so zajeta v postavki D. 137.120 Postavka nadzor nad gradnjo objektov, ki jih financira občina ali KS, vsebuje: 1. Dokončanje Bernekarjeve ulice 72 2. Dokončanje Bezenškove ulice 71 3. Zunanja ureditev ob VVZ Selo 1.519 SKUPAJ: 1.662 Postavka samoupravni sporazum IPK vsebuje namenska sredstva, ki jih »SOSESKA" zbira kot prispevke na priključno moč Plinarne in KEL. Ta sredstva so namenjena za financiranje primarnih objektov in naprav individualne komunalne porabe in se opleme nitijo s kreditnimi sredstvi Ljubljanske banke. Vsa sredstva se bodo porabila na območju občine. Postavka dograditev poslovne zgradbe »SOSESKE" in vezava sredstev za stanovanja delavcev »SOSESKE" so kreditna sredstva, ki naj bi zlasti omogočila zaposlitev novih delavcev v »SOSESKI" s tem, da se zadovolji potreba po večjem obsegu del »SOSESKE" zlasti pri urejanju stavbnih zemljišč v industrijsko-servisni coni. Financiranje programa Dohodki: (v 000 din) 1. V naprej zbrana sredstva za urejanje v letu 1976, za leto 1977 58.204 2. Terjatve po pogodbah za 1. 1977 4,560 3. Krediti za pripravo 20.750 4. Krediti za opremo 850 5. Prispevek po novih pogodbah 92.945 6. Sofinanciranje občine - dogovorjeno 220 7. Iz poslovnih sredstev urejanja 891 SKUPAJ: 178.420 Izdatki: 1. Nepokriti stroški v letu 1976 39.717 2. Kritje obveznosti banke 1.000 3. Izdatki po programu 1977 137.120 4. Prenos sredstev v letu 1978 583 SKUPAJ: 178.420 Osnutek programa urejanja stavbnih zemljišč je bil izdelan v mesecu decembru 1976. Po številnih razpravah v delovni organizaciji, komunalni komisiji, s predstavniki KS, razširjenem delavskem svetu, komisiji za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Z \ PROBLEMATIKA UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE ____________________y POVZETKI IZ POROČILA O DELOVANJU IN O PROBLEMATIKI UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA Delo v Upravi za inšpekcijske službe SML je v letu 1976 potekalo po sprejetem programu in po zahtevah družbeno-poli-tičnih organizacij in skupnosti, delovnih organizacij in občanov, kar pa ni bilo mogoče predvideti v programu dela. V Upravi za inšpekcijske službe je organiziranih 13 inšpekcij v 7 inšpektoratih in sicer: — inšpektorat za sanitarno inšpekcijo — inšpektorat za tržno, kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo, — inšpektorat za veterinarsko inšpekcijo, — inšpektorat za tehnične inšpekcije (gradbena, elektroenergetska, vodnogospodarska, inšpekcija za javne ceste in za cestni promet), — inšpektorat dela, — inšpektorat za urbanistično inšpekcijo, — inšpektorat za komunalno inšpekcijo in — odsek za splošne zadeve. Inšpekcijske službe so zelo pomemben faktor pri nadzoru zakonitosti, predvsem glede zaščite potrošnikov, varovanja zdravja in življenja ljudi. Najvišji partijski dokumenti navajajo, da je inšpekcija med najpomembnejšimi ustanovami državne uprave v samoupravni družbi. Razvijati se morajo kot instrument politične oblasti za kontrolo zakonitosti in za boj proti raznovrstnim deformacijam, nespoštovanju zakonov in drugih predpisov ali politike, ki sojo določili predstavniški organi. Doslej dokumenti navajajo, da se inšpekcijam ni posvečalo dovolj pozornosti, zlasti gle^e njihove tehnične opremljenosti in kadrovske usposobljenosti. Inšpektorje preveč ovirajo pri njihovih pooblastilih, njihova osebna odgovornost za stanje na posameznih področjih pa ni dovolj ostro postavljena. Inšpekcijo je treba usposobiti, da bo operativno neprekinjeno vodila svoje akcije. Predsedstvo CK ZKJ je na svoji 10. seji, ko je obravnavalo problematiko kršitve zakonitosti poslovanja v gospodarstvu, zahtevalo med drugim tudi od organov uprave, tržnih in drugih kontrolnih služb, organov za notranje zadeve, tožilstva in sodstva še dosledneje in učinkoviteje delovanje za varstvo zakonitosti in zatiranje gospodarskega kriminala. Ker so ti organi prvenstveno odgovorni za stanje in učinkovitost akcije proti negativnim pojavom, jim družba nalaga, da pri tem morajo dosledno izvajati zakone in druge predpise. Na isti seji je predsedstvo sklenilo, da so Skupščine in Izvršni sveti neposredno odgovorni za organiziranje in delo teh organov in organizacij. Le-ti morajo kritično analizirati delo teh organov, ugotoviti vzroke in učinkovito ukrepati, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, poveča odgovornost za kadrovsko--organizacijsko in materialno tehnično kršitev ter izboljšanje dela in celotnega stanja v njih in sicer na vseh ravneh. Izvršni komite predsedstva CK ZKS je na svoji 29. seji ocenil stanje zakonitosti v SRS. Pri tem je ocenil, da delo upravnih organov, inšpekcijskih služb, SDK, tožilstva in sodišča še ni učinkovito, še zlasti ne v smeri preventivnega delovanja. Objektivni razlogi so predvsem v pomanjkanju kadrov, nesmotrna organiziranost in neustrezni materialni pogoji. Celoten proces preraščanja funkcije teh organov v del združenega dela teče prepočasi in je zato v številnih okoljih položaj delavcev ostal na preživelih nesamoupravnih družbenih odnosih. Tako stanje pa je tudi odraz prenizke stopnje politizacije posameznih organov družbenega nadzora. Tudi komite Mestne konference ZKS Ljubljana, ko je na skupni seji s predsedstvom Mestne konference SZDL obravnaval varnostne razmere v Ljubljani, je med drugim poudaril vlogo inšpekcijskih služb pri preventivnih in drugih ukrepih proti škodljivim pojavom. Kljub zgoraj naštetim ugotovitvam, stališčem in sklepom problematika inšpekcijskih služb še ni ustrezno rešena. Še zmeraj so zelo pereči določeni problemi. Na te že vrsto let opozarjamo, vendar brez večjega uspeha. Ti problemi so v pomanjkanju kadrov (pravniki, ekonomisti, strojni in gradbeni inženirji), v prostorski problematiki,'v problematiki mobilnosti inšpekcij, itd. UPRAVNI PROSTORI Uprava ima svoj sedež na Vilharjevi c. 33 v Ljubljani, komunalna inšpekcija te Uprave pa v Cigaletovi ul. 5. Določene im špekcije: veterinarska, tehnične in del sanitarne inšpekcije se nahajajo v leseni zelo slabo uporabni baraki ob obstoječem zida-nem objektu. Zaradi pomanjkanja prostorov smo preuredili v pisarniške prostore tudi podstrešni del objekta. Da so ti prostori provizorično urejeni, za delo delavcev povsem -'»primerni, ni nujno posebno opisovati; tu ni ustrezne svetlobe, slabo ogrevanje itd. Obstoječa stavba je ob preselitvi inšpekcij tedanjemu številu inšpektorjev začasno ustrezala. Število zaposlenih se je podvojilo. Če upoštevamo, da se bo število delavcev v letu 1977 P°" večalo, se prostorska problematika pojavi v še ostrejši obliki-Lokacija te službe in neuglednost objekta vlivata na resnost dela tega organa in tudi na pridobivanje novih kadrov. Kiju*3 vsem tem provizorijem pa dela v pisarnah tudi do 8 inšpektor-jev, tako da normalni razgovori s strankami sploh niso mogoči- Uprava nima primernega prostora za skupne sestanke in zbore kolektiva, obstoja le en kletni prostor, ki lahko sprejme le polovico zaposlenih. Pri svojem delu imajo inšpektorji veliko stikov s strankarski prihajajo po različnih vprašanjih ali na zaslišanja. Pri tako prenapolnjenih pisarnah (4, 5 in 8 inšpektorjev v eni pisarni) Je delo zelo ovirano. Zato se pogostoma opravljajo zaslišanja in razgovori s strankami na hodniku in drugje. KADROVSKA ZASEDENOST Uprava za inšpekcijske službe ima sistemiziranih 174delov-nih mest. Od tega je trenutno zasedenih 122. Predvidevamo, oa bo v letu 1977 v Upravi skupno 147 delavcev. Delo inšpektorjev je zelo odgovorno in specifično. To delo zahteva strokovnjaka, sposobnega ukrepati v vsaki situaciji- Z® ta delovna mesta se zahteva poseben strokovni izpit in od 3 do 5 let delovnih izkušenj. V poštev pridejo le delovna mesta z višjo in visoko šolsko izobrazbo. Delo se opravlja pretežno na terenu in v sodelovanju s stran kami, kar je dodatna obremenitev. Zahtevani so posebni zdrav" stveni pogoji in posebne psihofizične lastnosti. Tako specifičnim kadrovskim zahtevam pa ni adekvatn urejen sistem nagrajevanja. Boljši usposobljeni kadri odhajaj1?-Nekaterih kadrov (ekonomistov, pravnikov, gradbenih in stroj; nih inženirjev) kljub nujni potrebi ni, ker jim ni mogoče nudi primernih osebnih dohodkov ali stanovanja in primernih delo nih pogojev. Tako so tudi določena vodilna mesta nezaseden®- sanitarna inšpekcija !• Higiena živil 2a vso živilsko stroko je resen problem higienska kultura oz. neznanje zaposlenih, ki pri ravnanju z živili, vzdrževanju oseb-ne9a in splošnega higienskega režima še vedno ogrožajo zdravje Potrošnikov, Arhitektonske rešitve v obratih živilske stroke in nepravilna uporaba strojev in naprav, ki niso prilagojeni funkcionalnosti tudi higienskega režima, temveč optičnim vtisom, Prav tako pogojujejo okvare živil in nastanek obolenj. Rešitve Problemov ni iskati samo v represivnih ukrepih, temveč pred-vsem v upornem sistematskem preventivnem delu vseh pristojnih dejavnikov in ne le sanitarne inšpekcije. Nizka higienska osveščenost zaposlenih pri delu z živili pa še bolj zaostruje ne-Sativne okoliščine, ki jih predstavljajo zastareli in prenatrpani objekti od delovnih prostorov, sanitarij, skladišč in transporta. Dosedanji uspehi in pobude sanitarne inšpekcije ob vsestran-ski pomoči predvsem sindikalnih organizacij, so bile najbolj u$Pešne povsod tam, kjer nam je uspelo zainteresirati stranke v Postopku za sanacijo stanja, po dogovorjenih razvojnih pro-9ramih. V prizadevanju podružbljanja odnosov pri reševanju Predmetne problematike vključujemo v razreševanju problemov !fse družbene in strokovne organizacije ter subjekte v OZD in rOZD, . V skladu s srednjeročnim družbenim razvojem Ljubljane, je oba skrbno proučevati, skladno programirati in razvijati sistem oskrbe, tržnic, tudi tržnic v soseskah, maloprodajne trgovske e*e, družbene prehrane, izobraževanje delavcev živilske roke ob delu in opravljanje rednih obveznih zdravniških pre- Šolska higiena, epidemiologija in zdravstvo Glede nekaterih neskladij med programi in normativi za vogradnje in nujno potrebne sanacije vzgojno varstvenih za-°°v in osnovnih šol ter minimalnih higiensko tehničnih ohtev, | PredP*sih. Težave so še z nadzorom nid objekti za irri 6' te 0*3ie* odvažanja odpadkov. Ob pričetku delovanja komunalne inSP®.. cije je bilo divje nameščanje plakatov eden izmed najbolj žgo0^ problemov onesnaževanja in zanemarjenosti videza mesta. ^ doslednim ukrepanjem, tudi za vsak posamezni plakat, je b'l . nekaj letih dosežen dokaj vzorni red. Z doslednimi, sprotmm opozarjanji, na pred leti zelo zanemarjene javne zelene površin ' spomenike in na razpadajoče parkovne klopi, koške in odp3^ ke, igrala, razsvetljavo in drugo, so se razmere glede tekoč6« vzdrževanja vidno izboljšale. Na podlagi prejšnjega odloka o J3g nem redu in miru so bili do sedaj obnovljeni ometi na J h ijen"' zgradbah, obnovljenih pa je bilo tudi 1.275 ograj. Odstrani je bilo 262 dotrajanih ograj in 412 ruševin zgradb ter stat -dotrajanih drvarnic, kurnic in lop. S 413 ograj so bile odstrani ne bodeče žice v skupni dolžini 22.000 metrov. Do sedaj j6 D odstranjenih 259 dotrajanih napisnih in reklamnih tabel, 1.521 obnovljenih, 72 pa zaradi dotrajanosti odstranjenih. Obnovlje-n'h je bilo tudi 390 tablic za hišne številke. Marsikatera ulična tabla skazi videz mesta zaradi nerednega vzdrževanja. V ožjem središču mesta, v katerem kontrolira komunalna inšpekcija izobešanje zastav je bilo na začetku nadzora ugotovljeno, da je le na malokateri zgradbi za praznike visela zastava^ Povprečno je tedaj visela v ulici zastava le na eni zgradbi. Žal se je le z doslednim ukrepanjem doseglo, da je stanje sedaj obratno, tako da povprečno v ulici ni izobešene zastave le na eni zgradbi, nbližno isto nedisciplino kot pri izobešanju zastav, se je ugotovilo pri izvajanju zimske službe na pločnikih, saj je še pred nekaj leti le malokdo odstranjeval sneg s hodnikov, posipal proti Poledici, zlasti pa se ni obnavljalo strešnih žlebov, odtočnih cevi ln snegolovcev. Na zelo velikem številu zgradb snegolovcev sPloh ni bilo. Do sedaj je bilo obnovljenih 440 žlebov in odtoč-mh cevi. Po odloku o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del, je bilo v tem letu pridobljene 74.400 m3 plodne zemlje. Iz leta 1975 jo je ostalo 740 m3, letos pa je bilo porab- ljene za ureditev javnih zelenic 59.544 m3. Ob koncu leta pa jo I® ostalo na zalogi približno 15.600 m3. Od sprejetja navede-n®9a odloka, to je od leta 1968 do vključno 1976, je bilo ohra-njene približno 335.000 m3 plodne zemlje. komunalna inšpekcija je pričela s kontrolo mirujočega pro-ob uveljavitvi novega prometnega režima v Ljubljani, to je '6. junija 1976 dalje. Posebno poročilo komunalne inšpek-o tem je obravnaval Izvršni svet SML na svoji seji dne 22. j0,Vem^ra 1976. Seznanjen je bil z obširnimi pripravami miru-cega prometa, o nameščanju opozorilnih letakov, o nadaljnjih nurePjh 'n tudi o problematiki v zvezi s tem nadzorom na tere-' ki se je predvsem nanašala na pomanjkljivosti prometne grtilizacije glede na novi prometni režim. Na vozila je bilo }luščenih 33.995 opozorilnih listkov. Izrečenih je bilo nih i mandatnih kazni, sodniku za prekrške pa je bilo poslanih 1,440 predlogov. Odstranjenih je bilo 1.717 vozil, parkira-. ,na nedovoljenih krajih. Na koncu leta je bilo ugotovljeno, nih*6 ^)ar*<'ra*0 113 javnih pločnikih le še 5 % kršilcev, na posebej.. Povrjanah 23 pešce pa 6%. Na parkiriščih je napravilo pre-®k 5% voznikov, na ostalih površinah pa 6 %. Z doslednim 5nz®ronr' in ukrepanji je bilo doseženo, da jih je od prvotnih ' 0 kršilcev na dan le še približno 250 do 300. Tako je ko-discnalna inšpekcija uspela doseči zelo visoko, približno 95% iplino pri parkiranju vozil v ožjem središču mesta. pr n°vim odlokom o prekrških zoper javni red in mir ni več Pisano vzdrževanje fasad, ograj in drugo. Za urejanje, od|rzevar>ie in varstvo zelenih površin je potrebno izdati nov °dlok' *<®r stari ve^ ne velia 'n ne ustreza- Nujno je tudi izdati nad * 0 črpanju mivke, peska in gramoza, ki je potreben za ta Urbanisticna inšpekcija jan^sn°Vna naloga urbanistične inšpekcije je kontrola nad izva-načr^H UrBan'stičnih predpisov in na njihovi osnovi sprejetih predv°V' ter izclan'h lokacijskih dovoljenj. V ta obseg dela spada do|0xSenn kontrola nedovoljenih gradenj in zavarovanih površin objeLten'^ 23 posebne namene ter kontrola skladnosti gradnje izdeig °V z 'znanimi lokacijskimi dovoljenji, nadalje skladnosti PraVj|Ve urbanističnih načrtov z urbanističnimi predpisi ter ^noru^ bo^opka pri sprejemanju le-teh. Delo je obsežno in ža0k'k° ali kratko rečeno — nadzor nad celotnim urbanizmom V d°^ie Petih ljubljanskih občin, ie urbaeset.letnem obdobju obstoja skupnih inšpekcijskih služb niu |n' nistična inšpekcija posebno pozornost posvetila odkriva-UreditePrePre^evanju nedovoljenih gradenj, ki so za urbanistično teh jz ,v Pijanskega območja poseben problem, saj število le-^iektn^3 V let0 r^^šča. To so predvsem gradnje individualnih u6|°vnih ^aradl velike migracije prebivalstva in odpiranje novih katerj > mest- i® v Ljubljani nastal pereč stanovanjski problem, ttofijo *?radi objektivnih faktorjev ni v celoti rešljiv niti s po-P0rnSlr* družbene skupnosti. terhg^n^Hjkanja stanovanj in zazidljivih zemljišč je privedlo po-^iv'yUg| e> da sami rešujejo stanovanjski problem z gradnjo in-^IjiSčih ^ na komunalno neurejenih oz. neurbaniziranih 83 ^sam' 0603 takih zemljišč neprimerno bolj dostopna BredvSemezn'ka kot zemljišč na urbaniziranih območjih. To so ne objek Zem|iišča- ki so predvidena za komunalne in promet-te, zelene površine in celo gozdne površine. Možnost pridobitve lokacijskih dovoljenj na takih zemljiščih je malo-verjetna ali celo izključena. Posameznik je torej s tako odločitvijo postavljen pred dejstvo, da bo moral gradnjo nadaljevati le z lastnimi sredstvi brez možnosti pridobitve kreditov za gradnjo. Sam se angažira le v rešitev stanovanjskega problema (druge možnosti nima), se fizično in psihično izčrpava in se pri tem v v zmanjšani meri angažira na delovnem mestu, po dograditvi objekta pa postane morda celo nesposoben za nadaljnje delo. Zaradi tega so nedovoljene gradnje ne samo prostorski problem, pač pa tudi družbeni. Dejstvo je, da se brez urejene eksistence za življenje posameznik ne more družbeno angažirati, osnova le-te pa je vsekakor stanovanje. S čim naj bi preprečili razvoj nedovoljenih gradenj? Vsekakor z večjo angažiranostjo širše družbene skupnosti na več načinov; omogočiti izgradnjo še več solidarnostnih stanovanj, priskrbeti urejena zemljišča po dostopni ceni za posameznika, izdelati manjkajoče zazidalne načrte oz. točneje opredeliti površine, omogočiti najemanje večjih kreditov z daljšo dobo vračanja. Smiselna urbanistična politika bi veliko pripomogla k rešitvi tega problema. Dejstvo je, da so se nekateri elementi urbanistič-nh načrtov spreminjali ali dopolnjevali celo po večkrat letno, v načrtih se pojavljajo variante posameznih zasnov, prepoved gradnje pa velja tudi tam, kjer je po našem mnenju brezpredmetna in družbeno nepomembna. Vsa ta dejstva so privedla posameznika, da se je odločil za nedovoljeno gradnjo, saj je upal, da bo mogoče ob taki nestabilni urbanistični politiki še take problematičen objekt legalizirati. Ista ugotovitev ovira delo urbanistične inšpekcije, saj tako ažurnemu spreminjanju urbanistične dokumentacije ne moremo v celoti slediti. Urbanistični načrti, ki so določeni z GUP-om in urbanističnim programom, še niso v celoti izdelani, dokumentacija, ki je izdelana in sprejeta pa nam ni pravočasno dostavljena od strani občinskih organov oz. LUZ-a, tako da arhiv dokumentacije ni popoln, kar je predpogoj za redno in efektno delo. Poseben problem med nedovoljenimi gradnjami je gradnj.i počitniških objektov. Le-teh je največ na območju Pojhc...rajskih dolomitov, locirane pa so na zelo izpostavljenih turističnih točkah. Ti objekti se gradijo že od leta 1966. Urbanistični načrt krajinskega parka Polhograjskih dolomitov, ki je bil sprejet ie leta 1974, predvideva legalizacijo večine teh objektov, kar je v ponovno vzpodbudo novim investitorjem. Po ugotovitvah urbanistične inšpekcije pa se je število nedovoljenih gradenj v zadnjih treh letih precej zmanjšalo. K temu je vsekakor pripomogla spremenjena urbanistična dokume ' • ja in zakonodaja, kar zadeva sankcij, pa tudi poostrena inši akcijska kontrola na terenu. Za območje petih ljubljanskih občin so v letu 1976 opravljali delo urbanistične inšpekcije 4 inšpektorji, kar je očitno premalo glede na obsežnost terena in gostoto gradenj, zato je potrebno število inšpektorjev povečati (vsaj 1 inšpektor na občino). V letu 1976 je bilo v petih ljubljanskih občinah pregledanih 1.776 objektov, od tega 538 nedovoljenih gradenj, kur je cca 30 % od vseh pregledanih objektov. Izdanih je bilo 431 odločb in 217 prijav sodniku za prekrške. Za uspešno delo urbanistične inšpekcije pričakujemo v bodoče večjo pomoč krajevnih skupnosti in drugih političnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju urbanističnih nepravilnosti. \ STALISCA IN PREDLOGI UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE: Pri sestavi proračuna Skupščine mesta Ljubljane naj se zagotove dodatna finančna sredstva za boljše vrednotenje nujnega števila (cca 10 oseb) vidnih strokovnjakov -inšpektorjev, ki bi nadzorovali najpomembnejša področja (dipl. ekonomiste, pravnike, gradbene in tehnične inženirje), obenem pa dopolni pravilnik o nagrajevanju tako, da bo omogočeno nagrajevanje strokovnjakov po pomembnosti in kvaliteti njihovega dela. Upravi inšpekcijskih služb je omogočiti samostojno odločanje o uporabi in o razporejanju materialnih sredstev za tehnične in materialne namene. Zgradbo na Vilharjevi 33, kjer se nahaja Uprave za inšpekcijske službe je nujno ustrezno preurediti, obnoviti streho in fasade, preurediti notranje prostore in pridobiti dodatne prostore z dozidavo. V nasprotnem primeru pa je nujno celotno upravo premestiti v ustreznejše prostore. Takoj naj se pristopi k celodnevnemu delovnemu času določenih inšpekcij (sanitarne, tržne in komunalne) in v ta namen sistemizira določeno dodatno število inšpektorjev. Sploh pa je nujno takoj pristopiti k pogojem za zasedbo že sistemiziranih delovnih mest in zasesti sistemizacijo do enakega procenta zasedenosti kot je zasede- nost v primeru drugih Uprav v sklopu Skupščine mesta Ljubljane. O navedenih perečih problemih (prostorski, kadrovski) se predlaga MK SZDL, da ta organizira posvet z merodajnimi subjekti mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana pa naj organizira posvet s predstavniki izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin. Zaradi problemov prostorskega urejanja, urbanizacije, gradbene operative in komunalnega nadzorstva naj se organizira strokovni posvet vseh pristojnih subjektov v občinskih skupščinah in drugih institucijah, ki naj te probleme podrobneje opredelijo. Stroškovna razprava naj se organizira tudi za razreševanje problemov na področju tržnih odnosov, storitev in uslug ter obrtniške politike, s čimer se bo mogoče dogovoriti o določenih rešitvah, ki bodo imele namen zaščite potrošnikov. Predlogi, ki so navedeni bodo v veliki meri uresničili cilje, ki so postavljeni pred inšpekcijsko službo in bo le tako ta služba zadostila družbeni vlogi. Pri razreševanju omenjenih problemov Uprave inšpekcijskih služb pričakujemo tudi politično pomoč družbeno-političnih organizacij mesta Ljubljane. J SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH MEST INŠPEKCIJA visoka višja sredr ija iep. ar 3dnja S k u a p j : — sist. zaa. nezas. sist. zaa. nezaa. sist zaa, nezaa* sist. zaa. lezaa. sist zast. nezas« načelnik 1 i - 1 1 - pomočnik 1 i - 1 1 - samostojni pravni svetovalec 1 - i 1 - 1 načelniki inšpektoratov 6 6 - 1 i - . 7 7 - upravni referent pravnik 4 1 . 3 4 1 3 inšpekcija dela 4 1 3 5 3 2 9 4 5 komunalna inšpekcijs 1 1 - 4 4 - 5 5 - komunalni stražarji 25 15 lo 25 15 lo sanitarna inšpekcijč 9 4 5 13 13 - 22 17 5 gradbena inšpekcija 5 4 1 3 1 2 8 5 3 vodnogospodarska inšpekcija inšpekcija za jav.c. inšpekcija za cestni promet elektroenergetska inšpekcija urbanistična inšp. tržna inšpekcija kmetijska inšpekc. gozdarska inšpekc. veterinarska inšp. 1 1 2 2 14 3 2 8 1 2 9 1 2 7 1 2 5 2 1 1 1 4 7 1 1 2 5 2 2 1 17 12 1 5 27 22 5 1 2 1 < 2 7 21 3 2 8 44 1 1 1 2 2 14 1 2 7 34 1 5 7 2 1 lo - Skupaj: 63 41 22 35 27 7 25 17 8 52 37 15 176 122 54 ^ PRJC-LED INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV, OGLEDOV, TEHNIČNIH PREGLEDOV, INTERVENCIJ STRANK TER DRUGIH OPRAVI1, V LETU 19 7 6 INŠPEKCIJA St nitarna inšpekcija Tržna inšpekcija Kmeti Jaka inšpekcija Gozdarska inšpekcija Število izvršenih Število ogledov inšpekcijskih pregled- (poslovni prostori, ov v letu 1976 lokacije, izdaja potrdil,itd. v letu 1976 2592 3645 4826 332 529 175 število Število tehničnih intervencij pregledov na zahtevo v 1. 1976 občanov in delov.org. v letu 1976 5477 679 3o 2 11 Ostala opra .vil® 30 2o Gradbena Inšpekcija 1162 - 473 93 1412 Inšpekcija za cestni promet 652 - - - 232 Inšpekcija za javne ceste 58o - 1 6o 24 4ol 1lektroenergetska inšpekcija 314 - 327 - 312 Vodnogospodarska-inšpekcija 378 - 55 22 333 Urbanistična inšpekcija J.899 86o 3o 375 lo47 Inšpekcija dela 493 934 5o3 562 824 Komunalna inšpekcija 1544 - - 5o 2264 Veterinarska inšpekcija 9ol 17 7 62 1137 Skupaj: 16o45 5788 1457 7385 928o Ul REPI V ZVEZI Z UGOTOVITVAMI PRI INŠPEKCIJSKIH PREGLEDIH V LETU 1976 NAPRAM 1975 LETU inšpekcija Število ureditvenih Število danih Število predlogov odločb ovadb J.T. sodniku za prekrške Mandatne kazni vrednost 1975 1976 1975 1976 1975 1976 1975 .1976 ' ' 0anivarna inšpekcija 5ol 57o 58 46 2o4 196 5.5oo.- 17.000,- ' tržna inšpekcija loo9 12o7 129 15o 423 688 68.49o.- 94.71o,- - kmetijska inšpekcija 39 24 5 3 2o 7 - fozdarrka inšpekcija 1 9 - 2 2 22 - veterinarska inšpekcija 14o 147 1 4 5 8 - 8.000,- 8-adbera inšpekcija 238 318 11 14 33 78 - elektrc energetska inšpek. 24 76 - - - - vodnogc spodarska inšpek. 14 34 1 - 4 8 - inšpekcija za javne ceste 71 64 1 1 289 144 - inšpekcija za cestni promet 82 71 - - 174 289 - urbanistična inšpekcija 5o7 339 - - 221 254 - inšpb_cija dela 265 136 5 14 23 32 5o.- 2oo,- komunalna inšpekcija 631 494 - - 653 771 l.o6o,- 311.300.- s k u p a j : 3522 3489 211 234 2o51 2497 75.000,- 4.31. Slo.;- POROČILO komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zvezi s problematiko v lovski družini X A. FINANČNE NEPRAVILNOSTI 1. Obračunavanje pristojbin (vstopnina v lovišče) Po ceniku Lovske zveze Slovenije je inozemski lovec dolžan samo za vstop v lovišče plačati 20 dolarjev dnevno za lov na veliko divjad in 10 dolaijev za lov na malo divjad, kar pa se v LD Laze ni pravilno obračunavalo na naslednjih lovih: a) Lov dne 26. 10. 1975 Iz obračuna za inozemske lovce je razvidno, da so štirje Italijani ta dan uplenili 24 fazanov in 2 raci. Italijani pa so fazane dejansko uplenili 25. 10., dne 26. 10. 1975 pa so se udeležili skupnega lova J na visoko divjad. Tako bi LD Laze morala obračunati še 4 pristoj-bine po 20 dolarjev ali skupaj 80 dolaijev; K nja n ni*s*ia 23 družbeno nadzorstvo je uvedla postopek ugotavlja-2aCjj ^raviln°sti v LD Laze na pobudo družbenopolitičnih organi-lU,bno Skupščine občine. Povod za uvedbo postopka je bilo ano-He^at P*smo, v katerem pisci — člani lovske družine opozarjajo na ere nepravilnosti pri delovanju LD Laze. °bdolžne problematike in specifičnosti se je komisija Prav tar v celotnem postopku sodelujejo vsi člani komisije, kot v., ko Pa sta na podlagi sklepa komisije v postopku sodelovala unanja člana tov. LOKAR Marko in TRTNIK Alojz. Posa^01^!3 Je v postopku zasedala trikrat, opravila pa je preko sko Staen2.nih članov vrsto razgovorov z namenom, da ugotovi dejan- K Vovn'isiia 23 družbeno nadzorstvo je v postopku zoper LD Laze na naslednje nepravilnosti: b) lov dne 9. 11. 1975 Ta dan je bil organiziran skupni lov na visoko divjad, pristojbina za tri Italijane pa je obračunana po 10 dolarjev namesto po 20 dolaijev; c) Lov dne 14. 12. 1975 Tega dne je bil organiziran lov na visoko divjad (divje prašiče). Na lovu so bili prisotni štirje Italijani, ki so uplenili 9 tazanov in 4 svinje, toda fazane so uplenili že prejšnji dan, za kar je pristojbina v redu obračunana, za dan 14. 12. pa pristojbina sploh ni bila obračunana 4 x 20 dolaijev = 80 dolaijev neobračunane pristojbine. d) lov dne 18. 1. 1976 (lovna divje prašiče) Na tem lovu je bilo prisotno tudi 6 Avstrijcev, za katere ni bila obračunana pristojbina (6 x 20 dolarejv = 120 dolaijev). Navedene ugotovitve v celoti izhahajo iz dokumentov LD Laze predvsem iz Obračuna za inozemske lovce in razporeda brakad. Na navedenih štirih lovih znaša skupna neobračunana pristojbina 350 dolarjev. 2. Obračunavanje odstrelnih taks a) lov dne 18. 1.1976 Na tem lovu je bilo uplenjeno 5 svinj preko lovsko gospodarskega načrta, od tega 4 vodeče oziroma 3 breje svinje. Odstrelnina ni obračunana za nobeno od petih svinj. Odstrelnina za svinjo je 70 dolarjev x 4 svinje + 70 dolarjev x 4 (dvojna odstrelnina zaradi nedovoljenega odstrela + 70 dolarjev (1 svinja) + 630 dolarjev ne-obračunane odstrelne takse. 3. Cena odkupljene divjačine Inozenskim lovcem se je uplenjena divjačina prodajala po neenotnih cenah, ki so bile v več primerih nižje kot najnižje cene odkupa pri Lovski zadrugi Lovec. Naj navedemo samo dva primera. Na lovu dne 14. 12. 1975 so italijanski lovci odkupih divje svinje po 2 dolarja za kg, dne 20. 12. 1975 pa po 1,23 dolarja za kg, najnižja odkupna cena pri Lovski družini Lovec pa je takrat bila 27,00 din (l,50dolarja) za kg. Lovska družina Laze je v času, ko ni kot edina lovska družina v Sloveniji podpisala samoupravnega sporazuma o vključitvi v Zvezo lovskih družin dne 22. 5. 1971 sprejela interni cenik družine. Dne 18. 12. 1971 pa je tudi LD Laze podpisala samoupravni sporazum o vključitvi v Zvezo lovskih družin Ljubljana in so zato bili dolžni upoštevati cenik Lovske zveze Slovenije, vendar pa kot je razvidno tega cenika v navedenih primerih niso upoštevali. mači lovci v posameznih sezonah pri individualnih lovih omejeni na „revnejša“ območja, prav tako pa so veljale številne omejitve za uplenitev divjadi, za tuje lovce pa te omejitve niso veljale. Naj navedemo še en značilen primer. Ob 30-letnici lovske družine Laze je družinski prapor razvil JAKIL Andrej, italijanski državljan, in ne nekdo izmed članov družine, v kateri je mnogo zaslužnih članov, revolucionarjev in komunistov, med njimi tudi narodni heroj Peter Stante-Skala. Komisija je opravila razgovor s tedanjim predsednikom družine tov. PAVŠIČ Borisem in predsednikom nadzornega odbora tov. FUXOM. Predsednik družine sta izjavila, da se vse odločitve sprejemajo po dogovorjeni samoupravni poti, da lovska družina deluje po določbah internih samoupravnih aktov in da v celoti upošteva določbe cenika Lovske zveze Slovenije. Na ugotovljene finančne nepravilnosti sta izjavila, da z njimi nista seznanjena in da dvomita, da se v družini dogajajo takšne nepravilnosti. Predstavnika lovske družine sta zagotovila, da bo družina o obračunih, za v tem poročilu navedene lovejposlalakomisiji posebno obrazložitev, kar pa niso storili. Ugotoviti moramo, daje skupščina občine že leta 1971 obravnavala Poročilo posebne komisije o nepravilnostih v LD Laze. V tem poročilu so ugotovljene pravzaprav enake nepravilnosti, da lahko ugotovimo, daje današnje stanje samo posledica dolgoletnih neurejenih in nesamoupravnih odnosov v LD Laze. Komisija za družbeno nadzorstvo je poskušala pri svojem delu tesno sodelovati s SDK in Upravo javne varnosti, ki sta proti LD Laze prav tako vodile postopek. Žal pa moramo ugotoviti, da sodelovanja predvsem z Upravo javne varnosti kljub iniciativi z naše strani ni bilo. Delavca UJV, kije vodil postopek, smo večkrat vabili na seje komisije oziroma razgovore, vendar se nikoli ni odzval. B. SAMOUPRAVNI IN NOTRANJI ODNOSI V LD LAZE Komisija je pri svojem delu ugotovila, da v Lovski družini, kljub formalno izvoljenim samoupravnim organom samoupravljanje ni razvidno. Čeprav občni zbor in drugi samoupravni organi razpravljajo o samoupravnih in notranjih odnosih, pa je praktično celotno odločanje koncentrirano na izvršni odbor in posamezne vodilne v družini, člani družine pa so podrejeni njihovi volji. Za dokaz te trditve navajamo nekaj dejstev. Vsaka zdrava kritika razmer v družini naleti na odpor in je s strani vodstva ocenjena kot kritizerstvo in razbijaštvo, nakar sledi navadno postopek za izključitev takega člana. V zadnjih letih je bilo na tok način iz družine izključeno okoli 7 članov med njimi tudi borci NOV in komunisti. v takšnem stanju, v katerem se člani dobro zavedajo, kaj ima za posledico kritičen odnos do stanja v Lovski družini, je pisanje anonimnih pisem pravzaprav edina možnost, da poskušajo lovci izboljšati razmere. Za pisca omenjenega anonimnega pisma sta bila zato, ker sta večkrat opozarjala na razmere, osumljena ZAJC Slavko in ŽANIČ Fabijan, oba udeleženca NOB in komunista. Na skupnem sestanku nadzornega odbora, upravnega odbora in disciplinske komisije sto bila na podlagi suma, da sta pisca anonimnega pisma, izključena iz Lovske družine, s tem, da jima krivda sploh ni bila dokazana. Prav tako smatramo, da navedeni organi ne morejo biti pristojni za odločanje o izključitvah, pač pa je za to lahko pristojen na prvi stopnji edino občni zbor. Ugotovili smo, da Lovska družina svojih splošnih aktov ni uskladila s samoupravnim sporazumom o združitvi lovskih družin v Zvezo lovskih družin. Ta samoupravni sporazum določa kot drugostopni organ v reševanju pritožb pristojni organ pri Zvezi lovskih družin, interni akti lovske družine Laze pa kot drugostopni organ določajo občni zbor družine. Oba izključena lovca sta se na sklep o izključitvi, ki jima je bil vročen več mesecev po izključitvi, pritožila na Zvezo lovskih družin Ljubljana, ki je sklep o izključitvi razveljavila in zadevo vrnila LD Laze v ponovno reševanje. Sele na večkratne pozive se je sestal občni zbor, ki je med drugim obravnaval tudi izključitev obeh lovcev. Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik komisije za družbeno nadzorstvo. Kljub kritičnim diskusijam obeh izključenih članov, o razmerah v lovski družini in celo nekaterim direktnim obtožbam ni bilo razprave, pač pa je bil ponovno sprejet sklep o izključitvi. Komisija je prav tako ugotovila, da imajo nekateri tuji lovci precejšnje prednosti pred ostalimi tujci, predvsem pa pred domačimi lovci. Tako je npr. italijanski državljan JAKIL Andrej plačeval pristojbino v pavšalnem znesku, kar pa cenik Lovske zveze Slovenije ne predvideva. Prav tako je komisija ugotovila, da so bili do- Komisija za družbeno nadzorstvo je glede na ugotovljene nepravilnosti v LD Laze na seji dne 21. junija 1977 sprejela naslednje SKLEPE 1. 2. 3. Kljub iniciativom, da skupščina občine LD Laze odvzema 1°' višče, komisija za družbeno nadzorstvo smatra, da so ugotovljene nepravilnosti sicer težjega značaja, vendar bi terjale še dodatno osebno pričevanje članov LD, za kar pa komisija nun8 največje možnosti. Zato komisija predlaga, da naj bi se o navedenih nepravilnostih nadaljeval postopek s strani UJV in bi86 šele nato dokončno odločili o odvzemu lovišča. Komisija predlaga skupščini občine, da naj od Uprave javna varnosti zahteva poročilo o dosedaj zbranih dokazih in o razlogu za ustavitev postopka. Prav tako naj skupščina predlag8 UJV, da nadaljuje postopek in v okviru svojih pristojnosti ra-ziskuje ugotovitve komisije za družbeno nadzorstvo. Prav tak° naj UJV preveri resničnost obtožbe tov. ŽANIČ Fabjana, ki j® bila javno podana na občnem zboru družine, da je tov. FU* ponujal drugemu članu družine denar, če to fizično obračun81 njim. Komisija ugotavlja, da je delo blagajnika bilo opravljeno vestnjj in da SDK iz blagajniških knjig ni mogla ugotoviti finančnik nepravilnosti, ki izhajajo iz tega poročila. Komisija za družbeno nadzorstvu Skupščine občine Ljubljnjf Moste-Polf Predsednik Stane KOLAR, Lf PREDLOG \ Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 25/74) in v skladu s 35. členom Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS štev. 39/74), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne.1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 V__________________________________________J 1. člen p, Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-za leto 1976, ki izkazuje: dohodkov 64.886.976,40 din izdatkov 64.113.413, 45 din presežek dohodkov nad izdatki 773.562,95 din 2. člen Sestavni del zaključnega računa proračuna in zaključni račun rezervnega sklada skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, ki izkazuje: dohodkov 591.850,46 din datkov 159.207,80 din' presežek dohodkov nad izdatki 432.642,66 din 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa proračuna za leto 1976 v znesku 773.562,95 din se razporedi v obvezni rezervni sklad skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v višini 7.710,75 din, razlika 765.852,20 din, pa se prenese v Razvojno gospodarsko skupnost občine kot nepovratna sredstva za poravnavo poroštvenih obveznosti za Yulon za leto 1977 in delno financiranje pri izgradnji poslovnega centra Moste. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OHCINH LJUdLJ.vNA KOoTE-POLJE ?A LETO 1976 CohT DOHODKI Skupaj Tt.gl. n.nnena 1U: ZPOR1 •: Dl T EV . )0H0 D K OV Skupaj 1 ^vck na doh. in * davek iz os.doh. 50,066.861,15 01, Dejavnost org. družb. 0 3 Prometni davki in 3nvki od prenož. ?9,852.o5B,7o 05 polit, skupnosti Dejavnost družb.pol. org.in društev 16,o67.76o,65 4,225.ooo,oo Takse l,497.261,8o 04 Negospodarsko inv. 15,218.524,55 5 9oh. ^o pos.pred. 614.19S,5o 08 Socialno skrbstvo 1,752.612,55 6 dohodki upr.org. 1h drugi doh. 09 Zdravstveno varstvo 544.956,oo 2,744.o76,45 10 Komunalna dejavnost 5,729.69o,9o ^°h. od drugih družb 2olit.skup. 11 Dejavnost KI 5,516.5oo,oo 112.5oo,co 13 Odstopljeni doh. Sli 17,795.9oo,8o 16 Intervencije v gosp. 7o5.565,45 17 Tekoča prorač.rezerva in obvez, iz nroj.let 295.9o2,95 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 965.2oo,oo Skupaj 64,115.415,45 Presežek doh. nad izd. 773.562,95 j dohodki 64,886.976,do SKUPAJ izdatki 64,886.976,40 PREGLED RAZPOREDA DOHODKOV PO GLAVNIH NAMENIH OBČINE LJU ALJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1976 Št. gl. n. GLAVNI NAMEN Skupaj ______Od toga razporejeno______ razporejeno v odst.od doh. v določ.znesku I SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO 01 Dejavnost organov DPS 03 Dejavnost družb.pol. org. in društev 04 Negospodarske investicije 16,o67.?6o,65 4,PR3.ooo,oo 13,718.524,35 - 16,067.76o,65 4,273.000,00 13,718.574,35 SKUPAJ SREDSTVA ZA SELO;:NO PORABO * 33,bo9.785,oo - -337509.285,00 II. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO 08. Socialno skrbstvo 09« Zdravstveno varstvo 10. Komunalna dejavnost 11. Dejavnost KS 1,757.612,35 344.956,00 5,779.69o,9o 3,516.3oo,oo - 1,752.612,35 344.956,00 5,779.6-'o,7o 3t516.3oo,oo_ SKUPAJ SRED.ZA SKUPNO PORABO 11,343.559,75 — 11.543.559,2L- III. ODSTOP. DCH .3KUF ČTNI MESTA LJ. 17,795.9oo,0‘o 17,775.9oo,8o - IV. SREDSTVA 7A INV. IN INTER.V GOSP. 7o5.565,45 - 7o5-565,45 V. DRUGA SREDSTVA 17. Tekoča pror.rcz.in obv.iz prat.let 295.Po2,95 795.9o2,95 18. Krediti, vezana in izl. sredstva 463.2oo,oo 463.7oo,oo SKUPAJ DRUGA SREDSTVA 759.lo2.95 463.2oo,oo 295.902,95^ S.1 UPAJ /GL.NAM. 01 - 18/ 64.113.413,45 18,259.1oo,8o s; = =:=:=ssss: = =: = = = :==s:==:=:s::5::s:=:==s=s=s:= = =: = = :s = 45.854.312,65^ POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1976 Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste -Polje za leto 1976 je sestavljen po določbah 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno stili (Uradni list SRS, štev. 39/74) in navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Odlok o proračunu občine je bil sprejet na 20. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25/3-1976 (Uradni list SRS, štev. 11/76), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu pa na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23/12-1976 (Uradni list SRS, štev. 2/77). Z rebalansom proračuna seje povečala dovoljena poraba za let 1976 tudi zaradi izpolnjenega pogoja iz 12. člena dogovora o spl°-ni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, štev. 13/76). A? dovoljuje občinam s 80 % izterjavo davkov po stanju 25/11-1" povečanje proračunske porabe. IZVRŠITEV PRORAČUNA Izvrševaje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje je bilo v l^u 1976 podaljšano do konca januarja 1977 na podlagi zakona o P° daljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1976 s sred* vi vzajemnega prelivanja med občinami (Uradni list S K J štev. 31/76), ki določa, da lahko občine razporejajo sredstva uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarja 1977. 7, Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po vrs in razporejeni po namenili za leto 1976: -GOO^ OPIS Prvotni plan Spremenjeni plan Realizacija Indeks 4:2 1 2 3 4 5 Dohodki 56.500 60.828 64.887 115 Dovoljena poraba 43.575 46.322 46.318 106 Prenos sredstev mestu 12.925 14.506 17.796 137 Presežek 4:3 6 1 Oj 100 123 Proračunski dohodki v preteklem letu so bili 15 % višji od prvotno planiranih in 7 % od spremenjenega plana. Razlika nad realiziranimi dohodki in dovoljeno porabo znaša 18.569 tisoč din, od tega je prenešeno v mestni proračun do 31/1-1977 po 4. in 5. členu dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 (Uradni Ust SRS, št. 15/76) 17.796 tisoč din. Družbeni dogovor o splošni porabi občin v Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 13/76) v 3. členu določa, da se proračuni mesta Ljubljane za leto 1976 glede usklajevanja splošne P° občin v SR Sloveniji štejejo kot celota. pioi' Dovoljena proračunska poraba po družbenem dogovoru o K jji ni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, štev. 13/'. mA1 družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu LjllD., \l’ (Uradni list SRS, štev. 15/76) ter aneksa k temu dogovoru, J računana skupno za celotno Ljubljano. V okviru ljubljanske bilance pa znaša dovoljena poraba za našo občino za leto 1976: Dovoljena poraba 1975 Korektura dbvoljene porabe za 1. 1976 2 83 % povečanjem porabe ftenos anuitet na skupno porabo ro nalog na proračun mesta J-astni dohodki upravnih organov Dovoljena poraba 1976 39.857.000 din 4.024.000 din 856.000 din 550.000 din 43.575.000 din ^‘nos sredstev skupščini mesta Ljubljane m za medobčinsko solidarnost 12.925.000 din PRORAČUN 1976 56.500.000 din REBALANSIRANA DOVOUENA SPLOŠNA PORABA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1976 Dovoljena poraba po proračunu za leto 1976 Povečanje za namenska republiška dopolnilna sredstva Takse na promet parkljarjev in kopitarjev Lastni dohodki upravnih organov Presežni dohodki od izterjave davkov po posebnem sporazumu v Ljubljani Valorizacija in korekcija porabe Rebalansirana dovoljena poraba za leto 1976 in za medobčinsko solidarnost 43.575.000 din 112.500 din 20.000 din 1.000.000 din 886.000 din 728.000 din 46,321.500 din 14.506.000 din REBALANS PRORAČUNA 1976 60.827.500 din DOVOUENA PORABA 1976 v 000 din OPIS Prvotni Spremenjeni Indeks plan plan Dovoljena poraba 1975 39.857 39.857 100 Znižanja 856 856 100 Zvišanja 4.574 7.321 * 160 DOVOUENA PORABA 1976 43.575 46.327 106 D°HODKl PRORAČUNA 1^ Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po virih za v 000 din °P,S Prvotni Spremenjeni Realizacija Indeks plan plan 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1 Ja,vki iz OD in na 2l°hodek " 0metni davek, ■'avek na premož. 3-^na do h. od prem. 6h°!1-po Pos. pred. 25.047 27.962 30.067 120 108 28.353 1.717 28.810 1.460 29.852 1.497 105 87 104 103 533 533 614 115 115 r J': “Pr- °rg- in 7 r?2!11 drugi doh. °n. od drugih družb. 850 1.950 2.744 322 141 Pol. sk. — 113 113 — 100 skupaj 56.500 60.828 64.887 115 107 lS i^Calizacija dohodkov proračuna je bila glede na prvotni plan za Strukturno razmerje po vrstah dohodkov je bilo v primerjavi z 0 v®čja in glede na rebalans 7 %. ostvaritvijo dohodkov leta 1975 naslednja: OPIS Realizacija 1975 Realizacija 1976 1975 v 000 din Struktura -% 1976 1. Davek iz OD in na dohodek 2. Prom. davek, davek na premo ž. in 21.761 30.067 44,1 46,3 na doh. od premoženja 24.051 29.852 48,8 46,1 3. Takse 1.546 1.497 3,1 2,3 5. Doh. po pos. predpisih 541 614 U 0,9 6. Doh. upr. org. in dr. doh. 1.401 2.744 2,9 41 7. Dopolnilna sredstva 10 113 0,2 Skupaj 49.310 64.887 100,0 100,0 I'a$,0vetu 1976 so se dohodki občinskega proračuna povečali iz dohodke od premoženja. Oba vira skupaj pa sta v primerjavi z davkov iz osebnega dohodka in na dohodek, na drugem irugimi viri dohodkov v skupni masi ohranila v letu 1976 enako 2 majhno razliko so prometni davki, davek na premoženje in azmeije. PRORAČUNSKI IZDATKI Razporeditev proračunskih izdatkov je po glavnih namenih naslednja: v 000 din Glavni OPIS Prvotni Spremenjeni Realizacija Indeks namen plan plan in vir. 3:1 3:2 1 2 3 4 5 01 Dejavnost organov družb, polit. skup. 03 Dejavnost družbeno 16.203 16.069 16.068 99 100 pol. org. in društev 4.179 4.223 4.223 101 100 04 Negosp. investicije 10.190 13.219 13.218 130 100 08 Socialno skrbstvo 1.570 1.754 1.753 112 100 09 Zdravstveno varstvo 860 345 345 40 100 10 Komunalna dejavnost 5.700 5.730 5.730 101 100 11 Dejavnost KS 3.516 3.516 3.516 100 100 13 Odstopljeni doh. 12.925 14.506 17.796 138 123 16 Intervencije v gosp. 17 Tekoča pror. rezerva 386 707 706 183 100 in obvez, iz prej. let 18 Krediti, vezana in 535 296 i 296 55 100 izločena sredstva 436 463 463 106 100 Skupaj 56.500 60.828 64.114 113 105 V strukturi izdatkov so v primerjavi z letom 1975 nastale naslednje spremembe: v 000 din Glavni OPIS Realizacija Realizacija Struk. v % del 1975 1976 1975 1976 01 Dejavnost organov DPS 03 Dej. org. družb. pol. org. 12.625 16.068 27,8 25,1 in društev 3.300 4.223 7,3 6,6 04 Negospodarske investicije 14.563 13.218 32,0 20,5 08 Socialno skrbstvo 1.388 1.753 3,1 2,7 09 Zdravstveno varstvo 1.182 345 2,6 0,5 10 Komunalna dejavnost 5.700 5.730 12,5 8,9 11 Dejavnost KS 3.711 3.516 8,2 5,5 13 Odstopljeni dohodki 1.745 17.796 3,8 27,8 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča prorač. rezerva in 700 706 1,5 1,1 obvez, iz preteklih let 91 296 0,2 0,5 18 Rezervni sklad 437 463 1,0 0,7 Skupaj 45.469 64.114 100,0 100,0 Od tega: Splošna poraba Skupna poraba 18.225 12.681 38.846 12.050 40,1 27,9 60,6 18,8 Investicije 14.563 13.218 ' 32,0 20,6 S prenašanjem zadev na samoupravne interesne skupnosti se je bistveno znižala struktura izdatkov za skupno porabo, zaradi manjših možnosti zagotavljanja sredstev za zunanje ureditve pri gradnji šol in vzgojno varstvenih zavodov iz proračunskih sredstev, k it v preteklem letu pa se manjšajo tudi izdatki za investicije. b datki za splošno porabo pa so se v primerjavi s preteklim letom v strukturi povečali za 20 %. Nerazporejeni dohodki - Tekoča rezerva doh. 591.850,46, od tega je bilo 124.617,86 din prenešenih sredstev iz preteklega leta. Sredstva so bila porabljena v višini din 159.207,80 za odpraV posledic elementarnih nezgod in sicer: 1. Pomoč Skupščipi občine Tolmin 100.000$ 2. Suša — stroški dovoza pitne vode 59.207- Neporabljena sredstva dne 31. 12. 1976 znašajo din 432.642$' S proračunom občine je bila od prvotnega plana tekoča rezerva znižana od din 535.000,00 na 517.100,00. Poraba je bila izvršena 100% in to z virmani din 221.000,00 in sporabo din 295.902,95. Rezervni sklad Rezervni sklad občine Ljubljana Moste-Polje je imel v letu 1976 SREDSTVA ZA REDNO DEJAVNOST UPRAVNEGA ORGA^ Za financiranje redne dejavnosti upravnega organa skup^ občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1976 je bilo v proračunu-^ gotovljenih 11.723.000,00 din. S temi sredstvi je upravni org3'j. skladu s samoupravnim sporazumom samostojno razpolagal v o ~ prenesena sredstva leta 1975 ~ sredstva proračuna - drugi dohodki SKUPAJ 1,268.210,40 11,723.000,00 492.281,95 13,483.492,35 Upravni organ je razpoložljiva sredstva s finančnim načrtom in ^ključnim računom za leto 1976 razporedil in porabil za nasledke namene: " osebni dohodki 9,333.362,95 - materialni stroški 3,486.569,25 ~~ prenos po zaključnem računu v sklad opreme 134.430,75 ~ prenos po zaključnem računu v sklad skupne porabe -redni del 524.709,90 " prenos sredstev v leto 1977 4.419,50 SKUPAJ 13,483.492,35 pRegled kreditnih obveznosti občine Po stanju 31. 12. 1976 ima občina Ljubljana Moste-Polje nasledke obveznosti: DEJAVNOST STANJE Letna , 31/12-1976 anuiteta Komunalna dejavnost 2,716.625 752.202 Šolstvo — — Socialno skrbstvo 281.156 36.039 Stanovanjska dejavnost 684.982 34.833 Kmetijstvo 61.899 10.982 SKUPAJ 3,744.662 834.056 RAZPOREDITEV PRESEŽNIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZ LETA 1976 Presežek dohodkov nad izdatki v letu 1976 znaša 773.563,00 din. Sestavljajo ga več realizirani lastni dohodki upravnih organov v znesku 769.576 din in neizvršena dovoljena poraba v glavnih namenih 01-18 proračunskih izdatkov za leto 1976 v višini 3.987 din.*Po principih proračunske porabe za preteklo leto pomeni znesek 773.563 din neizvršeno porabo za leto 1976. Predlog razporeditve dohodkov za leto 1976 bo izdelal izvršni svet. r Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 105. seji dne 15. 3. 1977 in 115. seji dne 14. 6. 1977 obravnaval predlog zaključnega računa proračuna in rezervnega sklada skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in jih potrdil ter jih predlaga skupščini v sprejem. PREDLOG Na podlagi 15. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubija np (Uradni list SRS, štev. 3-75), 11. člena odloka o ustano vitvi cestnega sklada (Glasnik, štev. 62-62), 12. člena odlo ka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvod nje (Uradni list SRS, št. 10—70), 11. člena odloka o ustano Vitvi sklada za financiranje razvoja družbenega standarda (Uradni list SRS, štev. 12-66, 20-72) in 183. člena statuta “bčine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 25—74) Je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne................. •977 sprejela SKLEP v 0 potrditvi zaključnih računov za leto 1976 - dohodkov — izdatkov — presežek dohodkov nad izdatki 2. občinskega cestnega sklada, ki izkazuje: - dohodkov — izdatkov - presežek dohodkov nad izdatki 13,733.090,83 din 11,626.491,65 din 2,106.599,18 din 10,964.027,43 din 10.136.782,95 din 827.244,48 din 3. sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki izkazuje: - dohodkov 718.765,65 din - izdatkov 608.211,15 din - presežek dohodkov nad izdatki 110.554,50 din 4. sklad za financiranje razvoja družb, standarda, ki izkazuje - dohodkov 1,016.029,83 din - izdatkov 1,003.973,75 din - presežek dohodkov nad izdatki 12.056,08 din 1. 1°trdijo se zaključni računi: ’ ‘‘ispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki izkazuje: Ta sklep velja takoj. SREDSTVA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA REALIZACIJA PO STANJU 31. 12. 1976 Dohodki - izdatki Rebalans, plan Realizacija % A - DOHODKI 1. Saldo iz leta 1975 2,508.800,00 2,508.817,58 100 2. Prisp. za uporabo mest. zemlj. 11,072.800,00 11,072.746,80 100 za leto 1976 3. Drugi dohodki 151.400,00 151.526,45 100 SKUPAJ DOHODKI 13,733.000,00 13,733.090,83 100 B - IZDATKI 1. Vrnjena sredstva KS 2. So fin. komunal, investicij mestnega pomena za 1. 1975 50 % za leto 1976 3. Rekonstrukcija potnega prehoda prek železnice in ureditev križišča Povšetova c.—Grab-lovičeva ulica 4. Rekonstruk. Bezenškove ul. 5. Izgradnja postajališča proge 12 ob Smartinski cesti 6. Rekonstrukcija Litijske ceste na odseku Kajuhova ulica odcep Hruševska cesta 7. Dotacija skladu za urejanje stavbnih zemljišč pri Soseski 8. Rekonstrukcija Bernekarjeve ul. 9. Storitve SDK 10. Nerazporejeno SKUPAJ IZDATKI Sredstva na žiro računu 31. 12. 1976 2,132.000,00 2,132.000,00 100 442.000,00 442.049,75 100 4,652.000,00 4,554.034,80 98 1,200.000,00 1,200.000,00 100 1,100.000,00 1,100.000,00 100 200.000,00 200.000,00 100 1,580.000,00 1,580.000,00 100 150.000,00 150.000,00 100 250.000,00 250.000,00 100 18.500,00 18.407,10 99 2,008.500,00 ■ — 13,733.000,00 11,626.491,65 85 2,106.599,18 POSLOVNO POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU SREDSTEV PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1976 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje upravlja s sredstvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča v okviru finančnega načrta, ki ga po javni obravnavi sprejme skupščina občine za vsako leto posebej (Uradni list SRS, štev. 3/75). S podpisom samoupravnega porazuma o sofinanciranju 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani in odloka o programu gradnje (Uradni list SRS, štev. 26/74) se 50 % zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča združujejo na nivoju mesta Ljubljane za izvedbo programa od leta 1975 dalje. Prispevek zbran v krajevnih skupnostih se vsako leto po sprejetem planu vrača krajevnim skupnostim. Finančni načrt sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča je sprejel izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 63. seji dne 26. 2. 1976, potrdila pa ga je skupščina občine na 20. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 3. 1976. Finančni načrt je predvideval 11,596.000 din dohodkov, od tega 11,343.000 din razporejenih sredstev in 250.000 din tekoče rezerve. Na 95. seji izvršnega sveta občine Ljubljana Moste-Polje z dne 16.12. 1976 je bil sprejet rebalans finančnega načrta z dohodki din 13,733.000, razporejenimi izdatki din 11,742.500 ter nerazporejenimi sredstvi din 2,008.500. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se je v letu 1975 2,5 krat povečal in odmera na podlagi teh kalkulacij je bila osnova za planiranje dohodka iz tega naslova v preteklem letu. v 000 din Dohodki Realizacija Realizacija % 1975 1976 Prenešena sredstva 394 2.509 636 Prispevek za PMZ 5.435 11.073 204 Drugi dohodki — 151 SKUPAJ 5.829 13.733 236 V letu 1976 se prispevek sicer ni povišal, povečala pa se Je osnova, od katere se prispevek obračunava. Zato je bil plan letošnje leto glede na lanskoletno izvršitev tudi povečan. Upošt®' vane pa so bile tudi nove obdavčitve prispevka za uporabo mestn®' ga zemljišča zaradi novonaseljenih sosesk. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je po odloku o p' ri- spevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območj1 mesta Ljubljane (Uradni list SRS, štev. 3/75, popravek 4/75) menski in se lahko uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcij in novogradnje objektov in naprav kolektivno komunalne potr° nje. * Za leto 1976 so pri razporeditvi sredstev določale obseg pros‘ sredstev za nove naložbe naslednje dogovorjene obveznosti: ; — 50 % zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemlji®" ' po poravnavi obveznosti za preteklo leto, se združuje v m^jj Ljubljani za realizacijo 10-letnega programa izgradnje mest cest; fl3 50 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki je plačan posebni račun od stanovanjskih površin na območju občin®’ vrača krajevnim skupnostim; j. nerealizirane obveznosti iz lanskoletnega programa imajo P oriteto pri razporeditvi izdatkov. v 000 din Vrsta izdatkov Rebalans, plan 1976 Realizacija 1976 % 1. Vrnjena sredstva KS 2. 10-letni program gradenj 2.132 2.132 100 cest v Ljubljani 3. Investicijske obveznosti iz 5.094 4.996 98 leta 1975 in 1976 4.480 4.480 100 4. Drugi izdatki 19 18 95 5. Nerazporejeno 2.008 — SKUPAJ 13.733 11.626 85 CESTNI SKLAD - REALIZACIJA 31. 12. 1976 A - DOHODKI 1. Sredstva prenesena iz pret. 1. 2. 15 %od prodanega bencina na drobno in prenesena sred. rep. cestnega sklada 3. 50 % pristojbin za cestna motorna vozila 4. Dohodki od organ. zdr. dela 5. Dohodki od samo upr. int. skup. 6. Vrnjena sredstva, izl. za in vest. 7. Drugi dohodki SKUPAJ DOHODKI B - IZDATKI 1. Vzdrževanje Zaloške ceste 2. Vzdrževalna dela na asfaltnih voziščih 3. Vzdrževalna dela na cesti Urh 4. Vzdrževalna dela na Trpinčevi ulici 5. Vzdrževalna delana cesti Podgrad-Besnica 6. Zimska služba 1975/1976 7. Vzdrževanje lokalnih cest 8. Vzdrževanje stare Zasavske ceste 9. Vzdrževanje cest v Besnici 10. Izgradnja postajališča proge 12 ob Šmartinski cesti 11. So financ. 10-letnega programa izgr. cest. omrežja v mestu Lj. — obveznost 1975 — obveznost 1976 12. Dotacija skladu za urejanje stavbnih zemljišč 13. Sofinan. rekonstrukcije Litijske ceste 14. Drugi izdatki 15. Nerazporejeno SKUPAJ IZDATKI Saldo na žiro računu 31. 12. 1976 Plan Realizacija % 836.400,00 836.392.43 100 822.400,00 822.360,65 100 8,424.300,00 8,424.226,45 100 40.000,00 40.000,00 100 700.000,00 700.000,00 100 2.400,00 2.396,00 100 139.500,00 138.651,90 99 10,965.000,00 10,964.027,43 100 165.000,00 163.238,00 , 99 120.000,00 120.000,00 100 179.000,00 178.854,00 100 37.400,00 37.380,00 100 224.000,00 223.048,60 100 1,330.000,00 1,191.502,80 90 987.200,00 897.181,00 91 40.000,00 40.000,00 100 900.000,00 900.000,00 100 28.400,00 28.318,00 100 300.700,00 300.667,25 100 4,372.200,00 4,372.116,10 100 962.900,00 962.832,00 100 700.000,00 700.000,00 100 21.700,00 21.645,20 100 596.500,00 — — 10,965.000,00 10,136.782,95 827.244,48 92 SNOVNO POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU OBČIN-CESTNEGA SKLADA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-UE ZA LETO 1976 Sir skkj Pečina občine Ljubljana Moste-Polje je ustanovila cestni ČV, že leta 1961 (Glasnik, štev. 62/62), upravlja pa ga sedem-upravni odbor. 2. Finančni načrt občinskega cestnega sklada za leto 1976 je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 24. marca 1976 in predvideva 7,431.000 din dohodkov od tega je 150.000 din nerazporejenih sredstev tekoče rezerve sklada. Upravni odbor je na seji dne 20. 12. 1976 sprejel rebalans finančnega načrta sklada za leto 1976, ki predvideva 10,965.000 din dohodkov, od tega 10,368.500 din razporejenih sredstev in 596.500 din tekoče rezerve sklada. 8t^al°ge sklada so financiranje vzdrževanja, rekonstrukcije in Dohodki: 6 občinskih cest ter skrb za izvajanje del, ki so s tem pove- Ostvaritev dohodkov občinskega cestnega sklada za leto 1976 je glede na predvidevanja naslednja: 0hs 1.^ \ l5^ese,la sredstva ' 5Qy0(l0h. od prod. bencina. ;.SKSnaces,na ■tV°dkiod org. zdr. d. y Vf'.' °d sam. upr. int. sk. »red. izl. za inv. 81 dohodki pai dohodki Prvotni Rebalans Realizacija Indeks v 000 din Struk. plan 836 836 836 na reb. 100 7,6 158 823 823 100 7,5 5.386 8.424 8.424 100 76,8 40 40 100 0,4 700 700 100 6,4 2 2 100 — 51 140 139 99 U 7.431 10.965 10.964 100 100,0 ’ ( V skupnih realiziranih dohodkih preteklega leta pomenijo vplačila 50 % pristojbin na cestna motorna vozila 76,8 %, brez prenesenih sredstev pa 83% skupne realizacije tekočega leta. Razlog povišanja vplačil 50 % pristojbin na motorna vozila napram prvotnemu planu je v tem, ker je bilo 5 % planirano povišanje predvideno le za normalno povečanje števila registracij motornih vozil, novonaseljena soseska v Štepanjskem naselju pa je povzročila bistveno povečanje števila registracij in s tem tudi vplačil pristojbin na cestna motorna vozila. Republiška skupnost za ceste in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sta julija 1976 sklenili dogovor o sofinanciranju ureditve vozišča Litijske ceste, za kar prispeva700.000 din sredstev skupnost občinskemu cestnemu skladu. Poraba 700.000 din sredstev je z rebalansom občinskega cestnega sklada vključena v porabo za letošnje leto. Izdatki Vrsta porabe Prvotni plan 1. Materialni izdatki 2.670 2. Investicijski izdatki 4.611 3. Nerazporejeni izdatki 150 Skupaj izdatki 7.431 v 000 din Rebalans Izvršitev Indeks na reb. 4.004 3.773 94 6.364 6.364 100 597 — 10.965 10.137 92 Med materialnimi izdatki je bil naj večji del plačil namenjen po- za cestna motorna vozila je bilo v višini din 4,672.783,35 nakazano ravnavi obveznosti za zimsko službo v sezoni 1975/1976 v višini Samoupravni interesni skupnosti za ceste kot obveznost do sofi' din 1,191.502,80 ali 32 % celotnih materialnih izdatkov. nanciranja 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Vsi planirani investicijski izdatki sklada pomenijo sofinanciranje Ljubljana. To sofinanciranje predstavlja 73 % vseh investicijskih investicij s prenosom sredstev na druge investitorje. Cestni sklad ne izdatkov. nastopa kot investitor pri nobeni investiciji. Neporabljena sredstva v višini din 827.244,48 se prenesejo v fi' 50 % dohodkov od prodanega bencina na drobno in pristojbin nančni načrt cestnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE REALIZACIJA 31. 12. 1976 Plan Realizacija % A - DOHODKI 1. Prenesena sredstva leta 1975 208.300,00 208.297,15 100 2. Dotacija iz proračuna 440.000,00 440.000,00 100 3. Drugi dohodki 71.700,00 70.468,50 98 SKUPAJ DOHODKI 720.000,00 718.765,65 100 B - IZDATKI 1. Strokovno izobraževanje kmetov 20.200,00 20.150,00 100 2. Razširitev proizvodnje jagod 15.000,00 — — 3. Stroški analize zemlje in krme 4.200,00 — — 4. Stroški popisa živine 41.000,00 40.550,00 99 5. Regres umetnega osemenjevanja 54.000,00 53.150,00 98 6. Sofinanciranje pospeševalne in poroč. + A službe 95.000,00 94.670,65 100 7. Prispevek lovskim društvom 2.000,00 2.000,00 100 8. Nabava plemenjakov 51.300,00 51.215,35 100 9. Regresiranje obrestne mere 83.000,00 82.610,75 100 10. Stroški izdelave ureditvenih načrtov 29.000,00 15.895,00 55 11. Regresiranje nabave plemenske živine 30.000,00 26.361,00 88 12. Regresiranje nabave kmetij. strojev za stroj, skupnost v hrib. predelih 102.000,00 101.976,40 100 13. Krediti, dani za investicije, nam. kreditiranje kmetov 100.000,00 100.000,00 100 14. Drugi izdatki 20.000,00 19.632,00 98 15. Nerazporejeno 73.300,00 — SKUPAJ IZDATKI 720.000,00 608.211,15 84 Saldo na žiro računu 31. 12. 1976 110.554,50 POSLOVNO POROČILO Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje je ustanovila s*^jj SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE ščina občine 12. 3. 1970 z nalogo, da s pomočjo družbenih $ PROIZVODNJE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA štev usmerja in pospešuje kmetijsko proizvodnjo pri zasebnih LETO 1976 tijskih proizvajalcih območja občine. V letu 1976 je sklad razpolagal z dohodkom v višini '18.765,65 din. Dotacija iz proračuna je znašala 440.000,00 din, ostale dohodke so tvorila prenešena sredstva iz leta 1975 in drugi dohodki (od prodaje plemenjakov). Izdatki sklada so znašali 608.211,15 din oziroma 85% dosežnega dohodka. Saldo v višini 110.554,50 din se prenaša v leto 1977. Drugih obveznosti sklad nima. V letu 1976 je bilo iz sklada odvojeno 100.000,00 din za namensko kreditiranje kmetov. Ta sredstva so bila pogodbeno prenesena Hranilno-kreditni službi pri Ljubljanskih mlekarnah. Sklad je v letu 1976 sofinanciral tekmovanje traktoristov v Zadobrovi. Ta prireditev je postala tradicionalna manifestacija kmetijske mehanizacije ljubljanskega območja. V lanskem letu je bil dan poudarek izobraževanja kmetov v hribovskih predelih občine. Organizirano je bilo 24 strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo 460 kmetov. Poleg tega so bili organizirani 3 specialni tečaji za traktorske izpite, ki jih je obiskovalo 106 kmetov in kmečke mladine. Organizirane so bile tudi strokovne ekskurzije po domovini. Sklad je regresiral umetno osemenjevanje, nabavljal plemenjake za naravni pripust in regresiral nabavo plemenskih telic in krav. Sklad je tudi sofinanciral pospeševalno službo v višini 50 %. Nadalje je sklad regresiral obresti za najete kredite. Strojnim skupnostim, ki jih je na območju občine 8, je bil dan regres pri nabavi kmetijske mehanizacije in regres pri stroških izdelave načrtov za hleve. Tudi v letu 1976 je sklad financiral analize krme. V letu 1976 je bilo ojačano sodelovanje s KS. Odbori za kmetijstvo v KS so postali zelo delavni in so se uspešno vključevali v reševanje kmetijske problematike na svojem območju. SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA REALIZACIJA 31. 12. 1976 DOHODKI 1. Prenesena sredstva leta 1975 2. Dohodki org. zdr. dela 3. Odplačila posojil 4. Vrnjena sredstva, izl. za izpl. za investicije 5. Drugi dohodki SKUPAJ DOHODKI IZDATKI 1. Sofinan. ureditve semaforiz. pri Športnem društvu Kodeljevo 2. Gradnja drsališča v Zalogu 3. Odplačilo najetih posojil 4. Drugi izdatki SKUPAJ IZDATKI Saldo na žiro računu 31. 12. 1976 Nlovno POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU SKLADA tZA FINANCIRANJE RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDAR-* V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1976 1. ^ Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda v občini 12/6 8na Moste-Polje je bil ustanovljen v letu 1966 (Glasnik št. de °6)i določene spremembe v poslovanju sklada pa so bile izve-ščine V ,letu 1972 (Uradni list SRS št. 20/72). Sklad upravlja skup- yr a. sklada, ki jo sestavljajo predstavniki temeljnih organizacij in užnega dela z območja občine s področja industrije, prometa 8radbeništva ter trgovine, gostinstva in obrti. iWga*°8e sklada so združevanje sredstev, ki jih na podlagi družbe-finsa Ogovarjanja in priporočil občinske skupščine namenijo za Zdru?Clranje družbenega standarda v občini temeljne organizacije fitič'e,'ega dela, družbenopolitične skupnosti ter druge pravne in dn,JJe °sebe; usmerjanje zbranih sredstev v izgradnjo objektov proDrCnega standarda v občini na podlagi dolgoročnega in letnega 6rama sklada. 2. let0 na0ni načrt sklada za financiranje družbenega standarda za PRdv i ie sprejela skupščina sklada na seji dne 26. 5. 1976 in je tejetti x Val 2.283.000,00 din dohodkov, ki so bili v celoti razpo-1 v Preteklem letu finančni načrt ni bil spremenjen. Plan Realizacija % 202.800,00 202.803,28 100 2,000.000,00 630.623,95 32 11.000,00 27.986,52 254 38.500,00 5.916,00 15 30.700,00 148.700,08 484 2,283.000,00 1,016.029,83 45 316.000,00 1.914.000. 00 53.000,00 2.283.000. 00 316.000. 00 680.000. 00 750,00 7.223,75 1,003.973,75 12.056,08 100 36 14 44 OPIS plan Realizacija 31. 12. 1976 v 000 din % Prenešena sredstva 203 203 100 Prispevki TOZD 2.000 631 32 Vrnjena sredstva 50 34 68 Drugi dohodki 30 149 484 SKUPAJ 2.283 1.016 45 Izvršitev izdatkov glede na postavljeni plan v letu 1976 je naslednja: v 000 din OPIS Plan Realizacija 31.12.1976 % Funkc. izdatki in drugi izd. sklada 53 8 15 In vest. izdatki sklada 2.230 996 45 SKUPAJ 2.283 1.004 44 Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda občine Ljubljana Mo ste-Polj e je za leto 1976 sprejel program izgradnje objektov družbenega standarda po naslednji prioriteti: H iiZvt8tev dohodkov glede na predvidevanje je po posameznih ^slednja: 1. Dokončanje drsališča v Zalogu 2. Nakup teptalnega stroja za smučišče na Trebljevem 3. Izgradnja ogrevalnega omrežja v hali na Kodeljevem Skupščina sklada je za realizacijo tega programa predvidevala sredstva v višini 4,250.000,00 din in sicer naj bi OZD združile okoli 2,000.000,00 din, SIS za telesno kulturo 850.000,00 din in iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu o financiranju krajevnih skupnosti 1,400.000,00 din. Pri realizaciji finančnega programa pa se je Sklad za družbeni standard srečeval z mnogimi težavami. Organizacije združenega dela so od predvidenih 2,000.000,00 din, ki bi v pretežni meri zadoščala za usposobitev drsališča v Zalogu združila pri skladu le 630.623,95 din sredstev, kar seveda ni zadoščalo za uspešno realizacijo programa. Skupščina sklada si bo prizadevala, da bi se sredstva zbirala tudi v letošnjem letu, tako da bi dokončno usposobili in predali namenu vsaj drsališče v Zalogu. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%% PREDLOG Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 2/73) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne. 1977 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ljubljana Moste-Polje l. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, ki gaje pregledala komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. rešeno z dodatnim prostorom ob preselitvi Ljubljanske banke v nove prostore. V letu 1976 je davčno knjigovodstvo opravljalo naslednja dela: — vodenja kartoteke zavezancev in računov (naloženih je bilo 21.500 komadov kartic, na katerih je bilo opravljenih 113.000 vknjižb), — priprava za knjiženje in sestavo temeljnic — razporeditev prispevkov in davkov po koristnikih — sestava ključev za delitev dohodkov koristnikov — trikrat mesečno participacija (z virmanskimi nalogi in specifikacija za posamezne vrste davkov) — razčiščevanje depozitov — sestava mesečnih poročil o zadolžitvi in poteku plačil — sestava trimesečne brutto bilance in sestava letnega zaključnega računa ter zaključnih poročil, — sprejem strank in izdaja potrdil o plačanih davkih (v letu 1976 je bilo izdanih 2600 potrdil), pojasnila glede plačil. II. VSEBINA ZAKUUČNEGA RAČUNA Davčni zaključni račun sestoji iz bruto bilance (obr. KD-6). bilance (obr. 2R-1) in pregleda dolgov irr preplačil zavezancev za prispevke in davke (ZR-3). V zaključnem računu je prikazan dosežen promet v letu 1976 po računih in stanju na dan 31. 12. 1976 vseh družbenih obveznosti občanov, katere je davčna uprava odmerjala in izterjevala oziroma godila evidenco. Te obveznosti so: 2. Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje naslednje stanje: — obremenitve 76,489.795,20 din — plačila 72,882.685,55 din — zaostanki, dolg per 31. 12. 1976 3,607.109,45 din 3. Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco in pregled plačil in dolgov zavezancev. (Glej tabelo na strani 38!) ZAPISNIK o pregledu zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1976 Pregled je bil opravljen v dneh 15.4, 4.5. in 5.5. 1977 v prostorih davčne uprave SOb Ljubljana Moste-Polje skladno z določili zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in pravilnikom o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2/73). V komisijo za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 so bili imenovani: 1. Ilich Milovan, vodja Grs. Kliničnega centra Ljubljana, predsednik 2. Samar Milivoj, direktor Kemofarmatije in član IS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, član 3. Lukač Franc, vodja davčne inšpekcije skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, član Pri pregledu knjigovodskega stanja je bila prisotna tudi vodja davčnega računovodstva tov. fttrovčič Marina. I. ORGANIZACIJA IN POGOJ DELA V DAVČNEM KNJIGOVODSTVU V davčnem knjigovodstvu je bilo v letu 1976 zaposlenih 5 delavcev od šestih sistemiziranih. Vodja davčnega knjigovodstva tov. Petrovčič Marina, je na tem delovnem mestu zaposlena od 1.9. 1973. Ker ni bilo zasedeno delovno mesto davčnega knjigovodje tudi celo leto 1976, so kadrovski problemi očitni. Rešitev prostorske utesnjenosti je bilo A DAVKI — davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti — davek od osebnega dohodka in samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti — davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualni!! storitev — davek na dohodek od premoženja — davek od premoženja B PROMETNI DAVEK - prometni davek od prometa proizvodov in storitev (obrtna h' druga gospodarska dejavnost) - davek na promet nepremičnin C PRISPEVKI - prispevek za pokojninsko zavarovanje kmetov - vodni prispevek - krajevni samoprispevek —. prispevki za SIS D RAZNE OBVEZNOSTI - katastrska taksa - članarina gospodarski zbornici - skočnina E OBVEZNOSTI, KI JIH DAVČNA UPRAVA NE ODMERJA’ PAC PA LE PRISILNO IZTERJA: - obveznosti za socialno zavarovanje obrtnikov - carinske dajatve in carinske kazni - sodne takse - denarne kazni Individualna evidenca je bila naložena za skupno 215^ zavezancev, od tega: - za obveznosti od osebnega dohodka iz kmetijstva - za obveznosti od obrtnih in drugih dejavnosti - za obveznosti od intelektualnih storitev - za obveznosti od davka na skupni dohodek občanov - za obveznosti od davka na dohodek od premoženja - za obveznosti starostnega zavarovanja kmetov - za ostale obveznosti *• Zaključni račun je sestavljen na podlagi evidence, ki se vodi po enotnem računovodskem načrtu davčnega knjigovodstva, ter na podlagi pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov. V razredu O je izkazan promet na računih bank, blagajne in depozitov. Razred 1 zajema račune prispevkov in davkov, razred 2 pa račune davčnih zavezancev. 2' Naložene so naslednje knjige: ~ glavna knjiga: - računi denarnega prometa (razred 0) - računi davkov občanov (razred 1) - sintetični računi zavezancev (razred 2) pomožna knjiga — analitični računi davčnih zavezancev ~ register zavezancev d- Vse kartice so overovljene in pravilno zaključene. Knjižna dokumentacija se hrani skupno z odloženo kartoteko. Komisija je primerjala prenos vseh zaostankov in preplačil iz leta 1974 in 1975 na računih razreda 1 in na sintetičnih računih razreda 2 ter ugotovila, da se zaključna bilanca iz leta 1975 ujema z otvoritveno bilanco iz leta 1976. 5> Na preskok so bile pregledane knjižne odmere po odmernih razporedih. Interna dokumentacija se ujema z izvirno, dokumentacijo. Vknjižna odmera na sintetičnih računih in na računih individualnih zavezancev je v pregledanih primerih Pokazala soglasje. ■ Obremenitve prometnega davka od prometa proizvodov od alkoholnih pijač in storitev, ki so ga zavezanci dolžni obračunavati in plačati po mesečnih obračunih, so bile knjižene mesečno. 1 Na podlagi podatkov iz brutto bilance je bilo knjiženo v letu 1976 (skupaj s starostnim zavarovanjem) l?k°dih plačil Kupni promet vplačil v razredu 2 13 zlika 69,082.240,26 din 72,554.231,46 din 3,471.961.20 din Razlika so preplačila iz leta 1975. Na depozitnih računih je bil ^njižen promet v znesku 4,665.796,35 din. Depozitni računi so b“i razčiščeni ob vsaki praznitvi od zbirnega računa ter ob koncu leta niso izkazovali saldov. Praznitev iz zbirnega Prehodnega računa se je vršila 3 krat mesečno. Knjigovodstvo je v ^tu 1976 sestavil 11 krat ključ za razdelitev dohodkov g Uporabnikov. Vsi ključi so bili nastavljeni v skladu s predpisi. 'f letu 1976 je bilo odpisano vseh družbenih obveznosti v $kupnem znesku 1,044.285,10 din, od tega: " davek od premoženja od stavb 106.471,70 davek od kmetijstva 155.298,00 davek od obrtnih in drugih dejavnosti 491.931,00 davek od skupnega dohodka občanov 141.908,10 davek iz delovnega razmerja . 25.226,80 davek na dohodek od premoženja od primera do primera 6.000,50 davek od nepremičnin 107.708,40 posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8.128,30 - starostno zavarovanje kmetov 1.612,30 Vsi odpisi so bili opravljeni na podlagi mesečnih pregledov odpisov. 9. V letu 1976 je davčna uprava za izterjavo podvzela naslednje ukrepe: skupno je bilo obračunanih zamudnih obresti 416.180,95 din stroški prisilne izterjave so znašali 15.914,10 din izdanih je bilo davčnih opominov 8.659 primerov prepovedi na osebne dohodke občanov 835 primerov odločbe o prisilni izterjavi 402 primera terjatve iz žiro računov gospodarskih org. 981 primerov opravljenih rubežev 7 primerov Kot posebna evidenca se je vodila evidenca prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Povzetek iz bruto bilance čista obrem. I. plačila dolg % izterjano davki 75,454.009.85 71,921.386,75 3,532.623,10 94.21, prisp. za starostno zav. kmetov 1,035.785,35 961.299,00 74.486,35 92,80 IV. UGOTOVITVE KOMISIJE Za leto 1976 je bil opravljen obračun in izterjava zamudnih obresti v višini 415.552,00 dinarjev ostali stroški v višini ca. 17.000,00 dinarjev kar dokazuje v primerjavi z letom 1975 neprimerljivo višjo vsoto, in ob nezasedeni sistemizaciji dodatno obremenitev stoječega kadra. Odmera davščin poteka zadovoljivo. Davek na dohodek od premoženja je bil v letu 1976 tekoče odmerjen zaostanki iz preteklih let pa so se bistveno zmanjšali. Obseg dela se je v davčnem knjigovodstvu v letu 1976 ponovno zelo povečal. Tudi promet preko banke se stalno povečuje, kar dokazuje naslednja tabela. promet indeks leto 26,065.861,75 100 1972 30,437.925,48 117 1973 33,339.197,16 128 1974 43,554.343,50 167 1975 75,454.009,85 289 1976 Ugotovili smo, da je še vedno dokaj preplačil, po drugi strani pa terjatev in je treba ugotoviti, ali so možne kompenzacije pri istih zavezancih, sicer bo treba preplačila vrniti. V letu 1976 so se sicer preplačila znižala v primerjavi z letom 1975 za 34 %, kljub temu pa je podvzeti ukrepe za izboljšanje stanja. Izreden uspeh pa je bil dosežen v izterjavi dolgov, kar kaže naslednja tabela: PREGLED obremenitev in plačil davkov v letih 1973-1976 v 000 din leto obremenitev indeksi plačila indeksi dolg % plačil 1973 33.469 100 100 29.131 100 100 4.338 87 1974 40.532 121 121 36.749 126 126 3.783 90 1975 49.306 121 147 46.452 126 159 2.854 94 1976 75.453 153 225 71.921 154 246 3.532 95 ' ^ključek 1. Zav.za davke od 1 ! kmet.dej/zernlja hiša-naj./ 8154 ; 5.597.159,75 5.005.150,50 592.009,25 5151 89,42 10,58 2. Zav.za davke od obrt. dejavnosti 943 32.509.763,45 29.935.585,45 2^74.178,00 397 92.65 7.35 5. Zav.za davke na ces t. :uo t. vozila 241 1.219.224,00 1.219.224,00 - 100,00 - 4. Zav.za davek na mot. čolne 5. Zav.za stroje in 44 ; 1.940,00 1.940,00 - - 100,00 inventar 18 14.239,95 14.239,95 - - 100,00 6. Zav.za davek na ! gozdna zemljišču 271 549.511,00 349.511,00 - _ 100,00 7• Zav. na davek od 3D 5160 5.283.216,15 5.017.709,86 265.503^9 1123 94.97 5,03 8. Zav.na prisp. iz DS 315 j 5.365.551,35 5.122.570,35 243.181,00 151 95.46 4,5» 9. Zav.za davek na ! doh.od premoč. od prim.do prim. 118 1.361.768,25 1.360.373,05 20.395,20 10 93,48 1,52 10. Zav.za davek na s ded.in darila 155 201.782,85 201.522,35 260,00 3 99,87 o,i3 11. Zav.za samopri. v razi. rokih - 605.958,20 605.953,2^0 - - 100 (D - 12. Zav.za tem.,rep. in ooč.davek - j ko se ne plač. tromes. 19.930,672,45 19.930.672,45 100,00 13. Zav.za davek od neprem.in pravic 214 2.462.555,80 2.444.412,45 18.143,35 4 99,26 o,7» 14. Zav. za prisp.za inval.in pok.zav 215 298.569,60 260.121,60 18.446,00 20 95.82 6^ SKUPAJ: 75.021.^14,30 71.489.291,71 3.552.623,09 6659 95.29 4,7^ 15- Oores. na stroške — 432.095,05 452.095,05 - SKUPAJ: 75.454.009^5 71.921.586,76 3.532.625,09 Zav.za star.zuv.Kmetov 1.035.515,35 960.629,00 74.48u,35 283 92,30 7> Ooresti in stroški 470,00 470,00 - SKUPAJ: 1.035.765,55 961.299.00 74.486,35 r ■n Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Pojje je na 113. seji dne 26. maja 1977 obravnaval zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1976 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet potrdi zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1976 in ga po predlogu Komisije za pregled zaključnega računa daje v obravnavo in sprejem občinski skupščini. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je n« 117. seji 28. junija 1977 obravnaval predlog zgoraj navedenega odloka in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme predlog Odloka o spremembi Odlok« o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in gr0' bov na območju občine Ljubljana Moste-Polje in ga posreduje občinski skupščini v obravnavo in sprejem. PREDLOG Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 4. člena Zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, štev. 26/73), 3. in 8. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 7/74) ter 159. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 25/74) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana . Moste-Polje 1 1. člen Spremeni se drugi odstavek 18. člena Odloka o urejanju, vzdrže-y^nju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 4/77) tako. da glasi: Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje oseba in z denarno kaznijo do 2.000 din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. I 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Drugi odstavek 18. člena Odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje, objavljenega v Uradnem listu SRS, štev. 4-158/77, vsebuje kazensko določbo, da se s kaznijo 3.000 din kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka 18. člena. Sekretariat za -zakonodajo pri Izvršnem svetu SR Slovenije je opozoril, da je ta kazenska določba v nasprotju s 3. točko 8. člena Zakona o prekrških, po kateri lahko občinska skupščina s svojim odlokom predpiše za odgovorno osebo pravne osebe kazen do zneska 2.000 dinarjev. V skladu z gornjimi navedbami predlagamo občinski skupščini, da sprejme Odlok o spremembi Odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. PREDLOG Na podlagi 41. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu ter 0 upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) ter 159. člena s1atuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega °ela, in zbora krajevnih skupnosti dne. 1977 sprejela naslednji SKLEP Fazanka 20 Golob grivar 50 Fazani skupaj: 200 Grbce 70 Jazbeci skupaj 5 Poljski zajec 80 Kuna zlatica 5 Poljska jerebica 70 Kuna belica 1 Skupaj race mlakarice 150 Pižmovka 30 Kljunač 10 K°zica 15 LOVSKA DRUŽINA LAZE NACRT ODSTRELA DIVJADI 1977/78 *• Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Laze za leto 1977/78. -• Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Pugled za leto 1977/78. — ' _______________________________________________/ OBRAZLOŽITEV od!°Vsk' dmini l uže in Pugled sta predložili v potrditev načrte O fk div'adl za leto 197717S' foto i za kmetijstvo in gozdarstvo IS Skupščine občine Ljubiči, ^°ste-Polje je pregledal oba načrta in predlagal, da jih skup-"a občine potrdil. ^SKA DRUŽINA PUGLED Na(;RT ODSTRELA DIVJADI 1977/78 Medved D|vi' Prašič mladiciž'spola '^čaki?'Spola lan4k Ž'Spola Starejše ’'Spola stare J mJe s eJs> merjasci UpaJ divji prašiči: Sad starejši srnjaki 1 enoletne srne B (mladice) dva in večletne srne A dvo in večletne srne B • Skupaj srnjad: 2 Jelenjad ; teleta m. spola 7 jeleni B (2-4-letni) jeleni B (5-10-letni) 12 nad 2-letne košute Skupaj jelenjad 18 18 8 15 75 2 2 2 2 4 9 Gozdni jereb 20 7 Fazani 180 Medved 1 Divji prašič mladiči ž. in m. spola 10 lanščaki ž. in m. spola starejše svinje 2 starejši merjasci 3 divji prašiči skupaj: 22 Srnjad mladiči m. spola 6 lanščaki B 7 starejši srnjaki A 4 starejši srnjaki B 10 mladiči ž. spola enoletne srne B (mladice) 13 dvo in večletne srne B 8 Skupaj srnjad: 59 Jelenjad jeleni B (2-4-letni) 2 jeleni B (5-10-letni) .2 teleta ž. spola 1 košute telice 2 ' skupaj jel. 7 Gozdni jereb 40 Fazan 150 Fazanka 50 fazani skupaj: 200 Poljski zajec 20 Poljska jerebica 5 Race mlakarice skupaj 150 Kljunač 10 Golob grivar 15 Jazbeci skupaj 10 Kuna zlatica 3 Pižmovka 20 Ostale race (regeljc, kreheljc) 30 Njivska gos 4 PREDLOG Na podlagi 73. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) predlaga odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, da skupščina občine imenuje komisijo za ugotavljanje škode povzročene po divjadi v naslednjem sestavu: predsednik: ŠKERL Franc, svetovalec za kmetijstvo upravnega organa Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje člana: BIRK Anton, kmet, Vnajnaije 5 TRTNIK Alojz, član LD Pugled INFORMACIJI IZVRŠNEGA SVETA \________________________________________________________________ Informacija na sklep Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki priporoča Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Po-ije, da v čimvečji meri zagotovi potrebna materialna sredstva za uspešno delo postaje milice, reši vprašanje centralnega ogrevanja in njihovih prostorov in skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo izdela dolgoročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev milice in o tem najkasneje v roku 2 mesecev poda poročilo Skupščini občine. Glede na zgornji sklep Izvršni svet podaja naslednjo informacijo: 1. Stanovanjska problematika delavcev postaje milice Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 47/72) z dopolnitvami (Ur. list SRS, št. 23/76) v I 55, členu nalaga Socialistični republiki Sloveniji in občini, da zagotovijo sredstva za stanovanja delavcev organov za notranje zadeve v skladu s posebnimi programi, kijih sprejmejo. Skladno s sklepom občinske skupščine in obveznosti, ki izhaja iz citiranega zakona, je bilo v sodelovanju s postajo milice Moste-Polje ugotovljeno, da je potrebno 15 stanovanj, s katerimi bi rešili trenutno vse stanovanjske probleme delavcev postaje milice Moste-Polje. , Struktura potrebnih stanovanj je naslednja: dva trisobna stanovanja - deset dvosobnih stanovanj - tri enosobna stanovanja Rešitev je možna na naslednji način: a) V mesecu juniju t. 1. je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dodelil novo dvosobno stanovanje delavcu postaje milice Moste-Polje. Sredstva za nakup tega stanovanja so bila zagotovljena iz sredstev proračuna Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 v višini 530.000 din. b) V proračunu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 je zagotovljeno 33)00.000 din za nakup treh stanovanj z varnostnimi pisarnami (Stepanjsko naselje, Nove Jarše in Zalog). c) Uprava javne varnosti Ljubljana je dala postaji milice Moste-Polje ustrezno zagotovilo, da bo kupila iz sredstev posebnega sklada enako število stanovanj, kolikor jih bo kupila občinska skupščina za potrebe delavcev postaje milice Moste-Polje. Iz tega sledi, da mora Uprava javne varnosti Ljubljana kupiti za potrebe delavcev postaje milice Moste-Polje štiri stanovanja. d) Ostalih sedem stanovanj se bo kupilo po istem ključu tako. da bo polovico sredstev za nakup stanovanj prispevala Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, polovico pa Uprava javne varnosti Ljubljana. Za nakup teh sedem stanovanj bo potrebno zagoto- __________________________________________________________________J viti skupno ca. 4,000.000 din oziroma občinska skupščina bo morala zagotoviti ca. 2,000.000 din. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in Uprava javne varnosti Ljubljana bosta morali skleniti poseben sporazum oziroma dogovor o potrditvi preje navedenega financiranja nakupa stanovanj in dokončno rešitev časovno določiti. Ob rešitvi nakupa 15 stanovanj se bo sprostilo: - dve enosobni stanovanji - tri garsonjere - dve samski sobi. Ta stanovanja pa se bodo uporabila za nove delavce postaje milice Ljubljana Moste-Polje. 2. Centralno ogrevanje prostorov postaje milice Zaloška 65 Za ogrevanje prostorov postaje milice Moste-Polje, so možne naslednje rešitve: - priključiti celotno zgradbo Zaloška 65 na Komunalno energetiko Ljubljana; - priključiti samo prostore, ki jih zaseda postaja milice na toplotno omrežje, ki ogreva VVZ Selo; - zgraditi etažno ogrevanje prostorov, ki jih zaseda postaja milice Moste-Polje; ' Glede na to. da je zgradba Zaloška 65 v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, je p