Obzor Zdr N 2000; 34: 43-50 43 MOTIVACIJA DIJAKOV SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE V NOVEM MESTU ZA NADALJNJE ŠOLANJE MOTIVATION OF HIGH SCHOOL STUDENTS IN NOVO MESTO FOR CONTlNUING EDUCATION Mirna Jezerinac UDKlUDC 614.253.52:377 DESKRIPTORJI: izobraževanee nega bolnika; motivacija Izvleček- Članek povzema ugotovttve raziskave na temo motivacija dijakov srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnje šolanje. Anketiranhh je bilo 94 dijakov Srednje zdravstvene šole v Novem mestu. Ugotavljala sem stopnjo zainteresiranosti oziroma motiviranosti dijakov za nadaljnje šolanje. Želje in motivi v zvezi z nadaljevaneem šolanja so izrazito visoki. Pri srednješolcih prevladujejo zunanji motivacijski dejavnki. Velika večina dijakov želi nadaljevaii s šolanjem in si na ta način zagotoviti boljši družbeni položaj. /z rezultatov sodeč so pri njih v ospredju določeni objektivni cilji, medtem ko na ve-doželjnost v tem prehodnem obdobju pozabljajo. Rezultati govorijo o nizki notranji motivaciji za učenje. Notranja motivacija je ponavadi bolj učinkovtta in trajna, čeprav delujeta zunanja in notranja motivacija velikokrat skupaj in vplivata druga na drugo. Uvod Z izobraževanjem se srečujemo na vseh področjih življenja: v šoli, na delovnem mestu, kot tudi prek sredstev javnega obveščanja, vse bolj popularen pa postaja računalnik in s tem tudi internet. Velikokrat izobraževanje poteka prikrito in se ga trenutno ne zavedamo. Lahko govorimo o formalnem, neformalnem in informalnem učenju. V preteklosti je bila najpomembnejša formalna izobrazba, danes pa vse bolj pridobiva na pomenu neformalno, samostojno učenje. Da pa bi bilo le to kakovostno in učinkovito, je potrebno najprej osvojiti redno, šolsko izobraževanje. Informacije in s tem tudi znanje še nikoli doslej niso imele takšnega pomena kakor danes, saj je dezin-formiranost nesmiselna in pomeni zaostalost. Tako kot za ostala področja človekove aktivnosti, morajo tudi za izobraževanje obstajati določeni motivi. Za marsikoga je izobraževanje postalo način življenja, saj v njem vidi sredstvo za uresničevanje družbenih vlog. Motivi usmerjajo človekovo dejavnost k določenim ciljem. Oblikujejo se pod vplivom različnih dejavni- DESCRIPTOR:: education, nursing; motivaiion Abstract - The article summarizes the findings of the research work on the motivaiion of high school students in Novo mesto for continuing education. Ninety-four students from the High School of Nursing in Novo mesto, and their degree of interest and motivaiion for continuing education, were investigated. Interest and motivaiion for continuing education are high. ln students, extrinsic motivational factors prevail. Most of the students want to continue with their education and achieve better social position. The results of the research show that certain objective goals prevail, while craving for knowledge is not in the first place. The results reveal low intrinsic motivaiion for further study. Inner motivaiion is usually stronger and more durable; however intrinsic and extrinsic motivaiion influence each other. kov, pa tudi pod vplivom družbenega okolja, v katerem posameznik živi. Tako posamezne družbe različno vrednotijo izobraževanje. Tudi motivi in cilji v zvezi z izobraževanjem se od človeka do človeka razlikujejo; pri nekaterih so v ospredju zunanji, pri drugih pa notranji motivi. Mirno lahko rečemo, da izobraževanje brez zainteresiranosti oziroma motiviranosti nima prave vrednosti; učinek takšnega izobraževanja pa je kratkotrajen. Samo tisti učenci (ljudje), kjer je prisotna visoka stopnja notranje motiviranosti, čutijo dovolj močne vzpodbude, na podlagi katerih širijo svoje obzorje. Kot vidimo, ima motivacija v procesu šolanja oziroma izobraževanja nedvomno izredno pomembno vlogo, še posebej pri vseživljenjskem učenju. Empirični del Problem Temeljni problem raziskave je bil ugotoviti stopnjo motivacije srednješolcev za nadaljnje šolanje (študij). Mirna Jezerinac, vms, univ. dipl. org. Članek povzema del diplomskega dela z naslovom Motivacija dijakov Srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnje šolanje. Mentorje bil prof. dr. Jurij Jug. 44 ObzorZdrN2000;34 Hkrati pa me zanima še cel spekter parametrov, ki se neposredno oziroma posredno dotaknejo področja motivacije; učni uspeh dijakov po letnikih, razlogi za vpis na Srednjo zdravstveno šolo, vzpodbude za učenje in delo v šoli itn. Rdeča nit raziskave je torej stopnja zainteresiranosti oziroma motiviranosti dijakov za nadaljnje šolanje, na katero močno vpliva stopnja storilnostne motivacije in še vrsta drugih dejavnikov. Večja ko je potreba po dobro opravljenem delu (v našem primeru po izobraževanju), in večja ko je težnja po uspehu, boljši so šolski rezultati in večji je interes za nadaljnje šolanje. Predvidevam, daje motivacija za nadaljnje šolanje v pozitivni korekciji s stopnjo storilnostne motivacije. Subjekti Anketirala sem 94 srednješolcev, ki sem jih razvrstila v štiri raziskovane skupine. Prva skupina so bili predstavniki tretjih letnikov (45 učencev), drugo skupino so zastopali dijaki četrtih letnikov (49 učencev), nadalje, tretjo skupino predstavljajo maturantje (40 učencev), in pa četrto skupino, dijaki, ki se izobražujejo v programu z zaključnim izpitom (54 učencev). Pri raziskavi sta sodelovala dva oddelka tretjih in dva oddelka četrtih letnikov. Iz slednjega je razvidno, da meje zanimala dvojna primerjava, in sicer: 1. Primerjava rezultatov med tretješolci in četrtošolci, 2. Primerjava rezultatov med dijaki, ki se izobražujejo v programu z maturo ter v programu z zaključnim izpitom (Zl), predstavljena v članku. Vsi sodelujoči anketiranci so bili dijaki Srednje zdravstvene šole v Novem mestu. Na splošno je razmerje med moškimi in ženskami 10 proti 84, njihova povprečna starost paje nekje med osemnajst in devetnajst let. V štirih razredih sem zasledila deset fantov, iz česar lahko sklepam na še vedno močno prisotno feminizacijo poklica medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika. Za dijake Srednje zdravstvene šole v Novem mestu sem se odločila iz preprostega razloga. Kot raziskovalna skupina so se mi zdeli primernejši dijaki srednje tehniške šole kot pa dijaki, ki se izobražujejo v gimnazijskem programu. Statistično je dokazano, daje ravno pri gimnazijcih najvišji odstotek pri vpisu na univerzitetni študij, kar je popolnoma razumljivo, saj po končani srednji šoli nimajo nobenega poklica. Tako sem sklepala, da bo pri profilu zdravstveni tehnik ta odstotek nekoliko nižji, saj si po končanem srednješolskem izobraževanju pridobijo naziv zdravstveni tehnik in imajo možnosti za zaposlitev že po srednji šoli. Nedvomno pa je eden od razlogov tudi ta, da sem sama obiskovala ravno to srednjo šolo. Pripomočki - anketni vprašalnik Kot pomoč za izvedbo raziskave je bil anketni vprašalnik, ki je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi del sem oblikovala samostojno inje sestavljen iz 19 vprašanj, ki so predvsem vprašanja zaprtega tipa (odgovori so podani), le eno vprašanje je odprtega tipa (omogoča razlago lastnega ódgovora). Ta del se nanaša na učni uspeh in učenje, na vzpodbude za učenje in delo v šoli, vključuje tudi razloge za vpis na Srednjo zdravstveno šolo ter na samo motivacijo za nadaljnje izobraževanje. Drugi del ankete pa predstavlja Costellov vprašalnik storilnostne motivacije. Costello je na osnovi svojega vprašalnika s faktorsko analizo izločil dva faktorja storilnostne motivacije. Prvi se nanaša na potrebo po doseganju uspeha z lastnim trudom, oziroma na težnjo po dobro opravljenem delu. Drugi faktor pa vključuje potrebo po doseganju uspeha kot takega, ne glede na vloženo delo (težnja po uspehu). Vprašalnik vsebuje 24 vprašanj; prvih 10 vprašanj se nanaša na faktor I, ostalih 14 pa na faktor II. Subjekti so imeli pri odgovoru na vsako vprašanje dve možnosti: odgovoriti z «da« ali z «ne«. Vprašanja sem vrednotila po navodilu za vrednotenje. Vsak odgovor, izbran po ključu, je dobil eno točko. Za izpolnjevanje ankete sem predvidela petnajst minut, kar je povsem zadostovalo, saj so bila vprašanja dovolj konkretna, odgovori pa dovolj eksaktni. Rezultati in ugotovitve - program matura / program zaključni izpit Tab. 1. Spol Spol Matura % Zaključni izpit % Moški 4 10 6 11 Ženski 36 90 48 89 Tab. 2. lzobraževalni program Izobraževalni program Matura % Zaključni izpit % Matura 40 100 O / Zaključni izpit__________O /______54 100 Ugotovitve: Vidimo, daje za dijake Srednje zdravstvene šole v Novem mestu program z Zl privlačnejši, saj so razredi številčnejši kot v programu z maturo. Iz tega lahko sklepamo, da se bo večina, ki namerava nadaljevati šolanje, odločala za visoke strokovne šole (zadostuje Zl), medtem ko tisti najboljši, v programu z maturo, razmišljajo tudi o univerzitetnem izobraževanju. Tab. 3. Učni uspeh po letnikih Učni uspeh Matura Zaključni izpit po letnikih zd % db % pd % odl % zd % db % pd % odl % 1. letnik 2 5 14 35 22 55 2 5 10 19 31 57 13 24 O / 2.letnik I 2,5 9 22,5 18 45 12 30 II 20 29 54 13 24 I 2 3.letnik I 5 8 36 8 36 5 23 2 7 16 59 8 30 I 4 Jezerinac M. Motivacija dijakov Srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnee šolanje 45 Ugotovitve: Če analiziramo učni uspeh maturantov, ugotovimo lepe rezultate. Ker šem anketirala dva maturitetna razreda (3. in 4. letnik), bom za primerjavo vzela samo učni uspeh ob koncu 1. in 2. letnika, in ne 3., ravno zato, ker tretješolci težko ob koncu prve ocenjevalne konference natančno predvidijo končni učni uspeh. Zato tukaj podatek tretješolcev manjka (procenti, ki so navedeni, so od četrtošolcev). Pri uspehu vidimo, da so se za program matura odločali boljši učenci, kijim šola ne dela težav. To so tudi potencialni kandidati za nadaljnje šolanje. Lahko jih opredelimo kot skupino dijakov, ki vedo, kaj hočejo. Predvidevam, da je ravno ta skupina dijakov za nadaljnje šolanje močno motivirana. Tudi v programu z Zl sem dobila rezultate, ki so razumljivi in me ne presenečajo. Učni uspehje pri teh učencih slabši. Delež prav dobrih in odličnihje nizek, prevladujejo predvsem dobri in zadostni učenci. To je skupina dijakov, kjer je motivacija za učenje in delo v šoli nižja. Po rezultatih sodeč vidimo, da se v učno snov ne poglobijo, temveč so z ocenami hitro zadovoljni. Menim, da gre za problem premajhne motiviranosti za boljše dosežke pri učenju, saj pri sposobnostih ne bi smelo biti večjih odstopanj. Ugotovitve: Ugotavljam, da so dijaki v programu z Zl bolj kole-gialni in njihovo sodelovanje je večje. Tudi pri maturantihje medsebojna pomoč dovolj visoka, vendar nižja kot pri kolegih. Mogoče je vzrok v večji individualnosti, boljšem učnem uspehu in bolj izraženi tekmovalnosti. Tab. 6. Ali je dovolj časa za učenje Ali je dovolj časa za učenje Matura % Zaključni izpit % Da, vedno Večinoma dovolj Včasih da, včasih ne Nikoli O 20 19 1 / 50 47,5 2,5 4 7,4 17 31,4 32 59,3 1 1,9 Ugotovitve: Za diskusijo teh rezultatov bi potrebovala še podatke kot so: katere učne tehnike oziroma metode uporabljajo dijaki pri učenju, učni stil oziroma način učenja, zanimive so tudi učne navade ter ostali dejavniki učenja. Iz rezultatov sklepam, da so maturantje boljši organizatorji pri učenju, kar se odraža v racionalnejši razporeditvi časa ter v boljšem učnem uspehu. Tab. 4. Najtežji predmeii Tab. 7. Kdaj se najlafje učite Najtežji predmeii Matura % Matematika 19 27,1 16 18 Tuj jezik (anglešk,, nemški) 15 21,4 20 22,5 Biologija 9 12,8 8 9 Osnove kliničnih predmetov 7 10 33 37 Kemija 7 10 I/ Slovenski jezik in književnott 5 7,1 10 11,2 Zdravstvena nega 5 7,1 / / Praktični pouk 2 2,9 II Psihologija____________1 1,4________2_______2,2 Ugotovitve: Dejstvo je, da je maturitetni program zahtevnejši, na višji ravni in od dijakov pričakuje večjo angažiranost kot program z Zl. Pri oddelkih z maturo sem pogosto zasledila opombo, v smislu, da so strokovni predmeti preobsežni in dijakom onemogočajo, da bi se kakovostno pripravljali na maturo. Zaključni izpit % Kdaj se najlažje učite Matura % Zaključni izpit % Tab. 5. Medsebojno »sodelovanje in izmenjavanje izkušenj Medsebojno sodelovanje in izmenjavanje izkušenj Matura % Zaključni izpit % Vedno Pogosto Redko Nikoli 6 25 8 1 15 8 15 62,5 41 76 20 5 9 2,5 O / Popoldne Zvečer Ponoči Med vikendom (sobota, nedelja) 22 12 4 55 30 10 5 27 16 5 6 50 30 9 11 Ugotovitve: Mogoče se zdi zgornje vprašanje na prvi pogled nepomembno, kar seveda ni res. Znanstveniki so ugotovili, daje celoten uspeh učenca v šoli skupek različnih dejavnikov, in najustreznejši čas za učenje je zagotovo med njimi. Pomembno je, da vsak posameznik s samoopazovanjem ugotovi, kdaj sta njegova koncentracija in motivacija najvišji ter se temu terminu tudi čimbolj prilagodi. Tab. 8. Razlogi za vpis v srednjo zdravstveno šolo Razlogi za vpis v srednjo zdravstv. šolo 1* % 2' % 3' % 1* % 2* % 3' % Matura Zaključni izpit Starši 35 87,5 3 7,5 2 5 49 91 4 7 1 2 Štipendija ali pokojnina 38 95 1 2,5 1 2,5 50 92 2 4 2 4 Promocija šo!e 22 55 17 42,5 1 2,5 18 33,3 31 57,4 5 9,3 Prijatelji 33 82,5 7 17,5 O / 50 93 4 7 O / Nisem imel-a pogojev za vpis na drogo srednjo šolo 38 95 2 5 O / 50 92,6 I 1,8 3 5,5 2 46 ObzorZdrN2000;34 Razlogi za vpis v srednjo zdravstv. šolo Matura 1* % 2' % 3' % 1* Zaključni izpit % T % 3' % Tab. 10. Vzpodbude k nadaljnjemu izobraževanuu Yedno sem si želel-a biti zdravstveni tehnik Nadaljnji študij Boljše poklicne možnosti Yeč znanja in izobrazbe Odločilaje lokacija šole Priporočila znancev ter dober sloves šole nasploh 27 67,5 II 27,5 2 Stroški šolanja 33 82,5 5 12,5 2 15 37,5 18 45 7 17,5 8 15 16 30 30 55 9 22,5 18 45 13 32,5 8 15 31 57 15 28 12 30 20 50 8 20 14 26 33 61 7 13 II 27,5 18 45 II 27,5 5 9 34 63 15 28 28 70 10 25 2 5 48 89 4 7 2 4 5 20 37 27 50 7 13 5 50 93 3 5 I 2 Opomba: 1 * • pomembno nepomembn,, 2 * - pomembno, 3 * - najbolj Ugotovitve: Ugotavljam, da so za maturante v celotnem seštevku najpomembnejši razlogi kot so: zaradi nadaljnjega študija, zaradi boljših poklicnih možnosii ter zaradi več znanja in izobrazb.. Vsi ti razlogi, še posebej zadnji, ki se odlikuje z visoko stopnjo notranje motiviranosti, so povezani z visoko storilnostno motivacijo in željo po šolski uspešnosti. Tudi pri dijakih, ki se izobražujejo v programu z Zl so se izkazali kot najpomembnejši razlogi tisti, ki jih navajam že zgoraj, dodala bi samo razlog vedno sem si želel-a biti zdravstveni tehnik. Lahko sklepamo, da bodo dijaki iz programa Zl najverjetneje ostali v sami stroki zdravstvene nege, saj jih to veseli. Tab. 9. Nadaljevanee izobraževanaa šoli po končani srednji Nadaljevanee izobraževanja po končani srednji šoli_________ Matura % Zaključni izpit % Da Ne 40 O 100 / 49 5 91 9 Ugotovitve: Zainteresiranost za nadaljnje šolanje je torej izredno visoka. Dobljene rezultate si lahko razlagamo kot dejstvo, da je poklic zdravstveni tehnik pri nas še vedno podcenjen. Medicinska sestra je pri svojem delu močno odvisna od zdravniškega osebja. To jo pogosto postavlja v podrejeni položaj in ji vsiljuje naporno vlogo koordinatorja med zdravnikom in bolnikom. Kot posebno problematiko poklica lahko izpostavim slabe plače, izredne psihične in fizične obremenitve ter delo v izmenah. Za marsikaterega učenca so to dovolj tehtni razlogi in se rajši odloči za nadaljevanje šolanja po zaključku srednje šole kot pa za delovno razmerje. Vzpodbude k nadalj- njem izobraževanju Matura % Zaključni izpit % Vedoželjnott 4 10 1 2 Tekmovalnost z dru- &imi in s samim seboj 0 / 0 1 Zelja in veselje do učenja 1 2,5 2 4 Pridobiti si čim višjo izobrazbo 25 62,5 17 35 Možnost boljše zaposlitve 8 20 26 53 Pridobiti željeni poklic in doseči zadovoljstvo 1 2,5 3 6 Pridobttev znanja o živalih 1 2,5 / / Ugotovitve: Najpomembnejši vzpodbudi, tako pri prvih kot pri drugih, sta čim višja izobrazba ter boljša zaposlitev. Notranji motivacijski dejavniki so dobili najnižji delež, vendar je le notranja motivacija tista prava, ki vodi posameznika v širino in globino. Za to so potrebni impulzi iz okolja, ustrezna vzgoja in sposobnosti. Tab. 11. Ali že veš kje se boš zaposlil-a po končani srednji šoli Ali že veš kje se boš zaposlil-a po končani srednji šoli? Matura % Zaključni izpit % Natančno vem II 1 20* Nisem še prepričanaa II 4 80* Sploh ne vem__________/ /_________0________/__ Opomba: * 20 % tistih, ki so na vprašanje 9 odgovorili z NE Ugotovitve: Vprašanje v zvezi z zaposlitvijo po končani srednji šoli je bilo namenjeno tistim petim učencem iz programa z zaključnim izpitom, ki ne nameravajo nadaljevati s šolanjem na fakulteti oziroma na visoki strokovni šoli. Maturantje na zgornje vprašanje niso odgovarjali, ker vsi nameravajo nadaljevati s šolanjem. Tab. 12. Vpliv dobre šolske ocene Vpliv dobre šolske ocene Matura % Zaključni izpit % Spodbudi me, da se še bolj trudim 16 40 28 52 Sem zadovoljenaa 23 57,5 26 48 Vseeno mi je, saj sem jih navajen-a 1 2,5 O / Ugotovitve: Pri maturantih, ki so bolj zreli in «odrasli«, opazimo, daje šolska ocena sicer zelo pomemben motivacijski dejavnik, vendar obstajajo še močnejši moti- Jezerinac M. Motivacija dijakov Srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnee šolanje 47 vacijski dejavniki, ki izhajajo iz njih samih, ne pa iz okolja. Pri dijakih z Zl pa je šolska ocena še vedno na prvem mestu, tako, da lahko govorimo o dominantosti zunanje motivacije. Tab. 13. Vpliv slabe šolske ocene Tab. 15. Kaj te motivira za učenje in delo v šoli Vpliv slabe šolske ocene Matura % Zaključni izpit % Priznam si, da se nisem dovolj učil-a 17 42,5 23 42,6 Me ne prizadene in poskušam znova 7 17,5 15 27,7 Me razjezi 16 40 15 27.7 Sram me je____________0 /__________1________1,9 Ugotovitve: Menim, da je odgovor, ki je dobil največji delež, tudi najboljša rešitev. Ko dobi učenec slabo oceno, je najboljše, dajo sprejme kot kritiko do samega sebe; neučinkovito je iskanje vzroka v drugih. Potrebna je temeljita analiza samega sebe, še posebej, če se slabe ocene vrstijo ena za drogo. Ali so temu vzrok nepravilne učne navade, premajhna koncentracija ali površna obravnava snovi, in še bi lahko naštevali. Zelo pomembna je tudi reakcija, kako posameznik slabo oceno sprejme. Osebe, ki ob slabih rezultatih preveč burno odreagirajo, se pogosto ob resnih življenjskih problemih »zlomijo«. Tab. 14. Če doživim v šoli večji neuspeh, se še bolj poglobim v učenje Ce doživim v šoli večji neuspeh, se še bolj poglobim v učenje Matura % Zaključni izpit % Da 19 47,5 45 83 Ne 21 52,5 9 17 Ugotovitve: Zanimivo -L razmerje odgovorov, ki sem jih dobila pri trditvi: «Ce doživim v šoli večji neuspeh, me ta dodatno stimulira in se še bolj poglobim v učenje«. Rada bi poudarila, da takšnih rezultatov nisem pričakovala. Raziskovalci ugotavljajo, da pri osebah z visoko totalno storilnostno motivacijo neuspeh motivacijo poveča. Potemtakem bi morali biti ravno dijaki, ki se izobražujejo v programu z Zl tisti, kjer je sto-rilnostna motivacija višja, vendar pozneje ugotavljam, da ni tako. Mogoče je razlog v tem, da strokovnjaki govorijo o totalni storilnostni motivaci,i, ki vključuje več dejavnikov, medtem ko pri svoji raziskavi ugotavljam samo dva dejavnika storilnostne motivacije: potrebo po doseganju uspeha z lastnim trudom (težnja po dobro opravljenem delu) terpotrebo po doseganju uspeha kot takega, ne glede na vloženo delo (težnja po uspehu). Kaj te motivira za učenje in delo v šoli Matura % Zaključni izpit % Pohvale in spodbude staršev oziroma učitelja Če nimam nezadostnih ocen, od staršev dobim nekaj denarja Učim se skupaj s prijateljem, zato ne smem zatajiti Važno je le, da izdelam; uspeh ni pomemben Moj uspeh bo nadpovprečen; hočem biti glavni-a v razredu Enostavno moram početi nekaj (zanimivega); to je to (Preveč sem častihlepen), zato moram imeti soliden učni uspeh Nisem motiviranaa Upanje, da bo enkrat boljše Doseči cilj - vpis na fakulteto Učim se, ker hočem iti stran od tega poklica Motivira me matura Šport, s katerim se ukvarjam Uresničttev svojih želja in ciljev_________ 18 45 2,5 2,5 7,5 2,5 21 O 17,5 2,5 2,5 7,5 2,5 2,5 / / 13 5 O O 1 O O 1 1 38,8 3,7 3,7 14,8 / 24,1 9,2 / / 1,9 / / 1,9 1,9 Ugotovitve: Ugotavljala sem tudi motivacijske dejavnike za učenje in delo v šoli. Tako pri maturantih kot pri dijakih v programu z Zl, je prevladala zunanja motivacija - spodbude, ki prihajajo od zunaj. Ugotavljam, da je pri maturantih motivacija višja kot v programu z Zl. Pri prvih igra pomembno vlogo soliden učni uspeh, saj si «ne smejo« privoščiti slabih rezultatov. Menim, daje pri maturantih notranja motivacija izrazitejša kot pri dijakih v programu z Zl. Večini le-teh se zdi šolanje še daleč od zanimivega; torej ni notranjih vzpodbud oziroma zanimanja. Pri njih se čuti določena mera naveličanosti. Tudi 15 % dijakov, ki jim uspeh ni pomemben, kaže na visoko stopnjo brezbrižnosti in nezainteresiranosti. Tab. 16. Uresničttev svojih namenov v zvezi z izobraževanjem Uresničttev svojih namenov v zvezi z izobraževanjem Matura % Zaključni izpit % 1 - imam malo upanja O / 2- upam______________2 5 2 3 O 2 5 3 O 48 ObzorZdrN2000;34 Uresničttev svojih namenov v zvezi z izobraževanjem Matura % Zaključni izpit % 3-verjetno 10 25 13 24 4-sigurno 16 40 25 46 5-prepričan sem, dabom 12 30 13 24 Ugotovitve: V programu z Zl je veliko učencev, ki niso tako gotov,, da bodo realizirali načrte v zvezi s šolanjem (24 %). Verjetno je takšen rezultat posledica prevelikih pričakovanj. Iz slednjega sklepam, daee visok delež pri odločitvi v zvezi z nadaljevanjem šolanja preveč optimsstičen. Če so bili srednješolci pri odgovarjanju iskreni in so obkrožili stopnjo 4 ali 5 na osnovi dosedanjih uspehov v šoli, potem je delež potencialnih kandidatov za študij precej visok. Tab. 17. Ali si v družini prvorojenec(ka) ali edinec(ka) Ali si v družini prvorojenec(ka) ali edinec(ka) Matura % Zaključni izpit % Da Ne 21 19 52,5 47,5 24 30 44 56 Ugotovitve: Ugotavljam, da obstaja povezava med prvorojenci ali edinci ter boljšim učnim uspehom. Pri maturantih sem izračunala povprečno oceno skoraj 4, pri dijakih, ki se izobražujejo v programu z Zl, pa je povprečna ocena pričakovano nižja - 3,2. Očitno so prvorojenci ali edinci deležni večje pozornosii in angažiranosti s strani staršev, kar se pozitivno odraža pozneje v življenju. Gre za tesno povezavo vzgoje, vplivov okolja ter oblikovanja osebnostne strukture. Tab. 18. Ali prejemaš štipendijo Ali prejemaš štipendijo Matura % Zaključni izpit % Da 20 50 23 43 Ne____________________20 50________31 57 Ugotovitve: Odstotek dijakov, ki prejemajo štipendij,, se mi zdi precej višji, kot sem pričakova.a. Verjetno štipendije niso tako visoke, vendar so kljub temu dodatna stimulacija za šolo ter razbremenitev za starše. Tab. 19. Se ti zdi, daje znanje v družbi dovolj cenjeno Se ti zdi, daje znanje v družbi dovolj cenjeno Matura % Zaključni izpit % Da 13 32,5 17 31 Ne___________ 27 67,5________37 69 Ugotovitve: Srednješolci so si enotn,, ko pravijo, da znanje v družbi ni cenjeno. Z zgornjo trditvijo se tudi sama strinjam, saj je pri nas veliko mladih intelektualcev, ki so nezaposleni, ali zaradi zasedenhh delovnih mest, delajo tudi na področjih, ki za njih niso prioritetna. Nemaaa pa seje za odgovor ne odločllo veliko srednješolcev tudi zaradi nehvaležnegapoložaja medicinske sestre v zdravstveni hierarhiji. Ceprav je poklicna hierarhija prisotna skoraj v vseh panogah, je v zdravstveni stroki še posebej izrazita. Medicinski sestri bi bilo potrebno zagotoviti zadosten ugled, ustrezno mesto v zdravstveni hierarhiji, moralno podporo v najbolj napornih trenutkih in spoštovanje njenih prizadevanj za bolnikovo / varovančevo blagostanje. Grafični prikaz aritmeiične sredine in standardne de-viacije za storilnostno motivacijo Rezultati storilnostne motivacije: program matura / program zaključni izpit. Tab. 20. Prikaz rezultatov aritmeiične sredine zafaktor I infaktor II Storilnostna motivacija Aritmeiična sredina (matura) Aritmeiična sredina (zaključni izpit) Faktor I Faktor II X 5,93 6,98 12,91 5,07 6,46 11,53 Tab. 21. Prikaz rezultatov standardne I in faktor II •deviacije za faktor Storilnostna motivacija Standardna deviacija (matura) Standardna deviacija (zaključni izpit) Faktor I Faktor II X 2,29 2,51 4,80 2,77 2,45 5,22 Ugotovitve: Povprečaa storilnostna motivacija pri maturantih je dosti višja (12,91) kot pri dijakih v programu z zaključnim izpitom (11,53.. Rezultati so pokazali, da so dijaki, ki obiskujejo program z Zl bolj heterogena skupina, saj pri njih stopnja storilnostne motivacije dosti bolj variira (5,22). Slednje seje izkazalo tako pri faktorju I kot pri faktorju II, kjer je povprečna vrednott obeh, višja pri maturantih, večja odstopanaa v variabilnosti pa sem zasledila pri potrebi po dobro opravljenem delu; in sicer pri maturantih je odstopanje od povprečja manjše (2,29), medtem ko je v programu z Zl več subjektov z nadpovprečno in podpovprečno izraženo potrebo po dobro opravljenem delu, manj pa jih je zgoščenih okrog sredine (2,77). Pri faktorju II oziroma težnji po uspehu pa so razlike v odklonu minimalne. Jezerinac M. Motivacija dijakov Srednje zdravstvene šole v Novem mestu za nadaljnje šolanje 49 Graf 1. Normalna porazdelitev (Gaussova krivulja) sto- rilnostne motivacije (faktor I + faktor H) pri dijakih, ki se izobražujejo v programu Z maturo. Graf 2. Normalna porazdelitev (Gaussova krivulja) sto- rilnostne motivacije (faktor I + faktor II) pri dijakih, ki se izobražujejo v programu z zaključnim izpitom. Sklep Raziskava storilnostne motivacije pri srednješolcih je bila narejena, da bi ugotovili stopnjo motiviranosti dijakov za nadaljnje šolanje. Zato je bila stopnja storilnostne motivacije tretješolcev (dijakov v programu z maturo) primerjana s stopnjo motivacije pri četrto-šolcih (pri dijakih v programu z zaključnim izpitom). Izkazalo se je namreč, da so želje in motivi v zvezi z nadaljevanjem šolanja izrazito visoki tako pri tretje-šolcih in četrtošolcih kot tudi pri dijakih, ki se šolajo v programu z maturo in z zaključnim izpitom. Pri obeh primerjavah seje izkazalo, da prevladujejo zunanji motivacijski dejavniki, edino pri maturantih sem zasledila nekoliko višjo notranjo motiviranost. Očitno je motivacija za nadaljnje šolanje, predvsem pa za učenje, vseeno višja pri maturantih kot pri dijakih v programu z zaključnim izpitom, kar je razvidno tudi iz boljšega učnega uspeha. Tudi stopnja storilnostne motivacije podpira zgornjo trditev. Maturanti so bolj homogena skupina, saj sta težnja po dobro opravljenem delu in težnja po uspehu dosegli dosti višjo vrednost in manj variirata kot pri dijakih v programu z zaključnim izpitom. Ugotavljam, da pri srednješolcih prevladujejo predvsem zunanji motivi, medtem ko na samo znanje trenutno bolj malo mislijo. Velika večina srednješolcev želi nadaljevati s šolanjem in si na ta način zagotoviti boljši družbeni položaj. Iz rezultatov sodeč so pri njih v ospredju določeni objektivni cilji, medtem ko so na vedoželjnost v tem prehodnem obdobju pozabili. Verjetno bi bili rezultati nekoliko drugačni in trans-parentnejši, če bi pri raziskavi zajela večji vzorec dijakov, zato imajo moje ugotovitve delno omejeno veljavnost. Na vseh področjih, tako tudi pri izobraževanju je čutiti napredek in spremembe. Dejstvo pa je, da si medicinske sestre niso zagotovile ustrezne avtonomije in da še vedno obstaja na področju izobraževanja medicinskih sester velik razkorak med Slovenijo in naprednimi deželami (Velika Britanija, države Beneluksa, Skandinavske dežele, itn.). Literatura 1. Bevc M. Ekonomski pomen izobraževanja. Radovljica: Didakta, 1991. 2. FeIjan M. Poleg zanimanaa za stroko in delavnosti so za uspeh potrebne tudi spodbude. Organizacija, 1998: 31. 3. Florjanččč J, Možina S in sod. Kadri in informacijska tehnologija. Kranj: Moderna organizacija, 1987. 4. Gričar J, Vpliv informacijske družbe na organiziranost, zaposlenost in izobraževanje. Organizacija, 1997: 30, 5. Hoyer S. Zdravstveno izobraževanje v zdravstveni negi, 1993/ 94. Visoka šola za zdravstvo. 6. Jelene Z. Vseživjjenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Ljubljan:: Andragoški center Slovenije, 1998. 7. Jereb J. Informatika v pisarniškem poslovanju. Kranj: Moderna organizacija, 1989, 8. Jug J. Die Erwachsenenbildung Sloweniens in Rahmen des Euro-pischen Intergationsprozesses, Erwachsennbildung in Osterreich, 1993:5. 9. Jug J. Evropski razvoj in prihodnott izobraževanja odraslih v Sloveniji. Organizacija in kadri, 1991: 24. 10. Jug 1. Izobraževanje odraslih in Evropa 1992. V: Zbornik prispevkov. Ljubljan,, 1990. 11. Jug J. Strpnos,, izziv in priložnott za izobraževanje odraslih. Obrezovanje za tolerantnost. V: Zbornik radova. Rijeka, 1996. 12. Jug J. Uvod v raziskave izobraževanja (izbrana pog1avja). Kranj: Moderna organizacija, 1987. 13. Kobal Palčič D. Poskus razlage dejavnikov učne uspešnosti skozi Eriksonovo teorijo psihosocialnega razvoja. Anthropos 1997, 14. Krajnc A. Izobraževanje naša družbena vrednota. Ljubljan:: Delavska enotnos,, 1977. 15. Krajnc A. Motivacija za izobraževanje. Ljubljan:: Delavska enotnost, 1982, 16. Lamovec T. Eksperimentalni priročnik iz psihologije, motivacije, emocij, osebnosii in učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1980, 17. Lamovec T. Psihologija motivacije. Ljub1jana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljan,, oddelek za psihologijo, 1986. 18. LipičnikB, Možina .. Psihologija v podjetjih. Ljubljana: DZS, 1993. 19. Lipužič B. Izobraževanje na razpotju. Ljubljana: Modrijan, 1996. 20. Mareniič Požarnik B, Magajna L, Peklaj C. Izziv raznoiikosti. No- va Gorica: Educa, 1995. 21. Musek ,, Pečjak V. Psihologija. Ljubljan:: DZS, 1994. 22. Musek J. Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljan:: Educy, 1993. 50 ObzorZdrN2000;34 23. Pahor M. Raziskovanje na področju zdravstvene nege in zdravstve- ne vzgoje in uporabnott kvalitaiivnhh metod. Obzor Zdr N; 1995: 29. 24. Pečjak V. Mislit,, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljan:: DZS, 1987. 25. Pečjak V. Poti do znanja. Ljubljan:: Cankarjeva založba, 1986. 26. Rečnik F. Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje (Globalna kon- cepcija razvoja vzgoje in izobraževanaa v Republiki Sloveniji). LjubIjana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991. 27. Valentinčič J. Nenehno izobraževanje. Ljubljana: Dopisna delav- ska univerza Univerzum, 1982.