glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 5. april 1985 leto XXII w/številka 3 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan G rabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Šnidaršič, Marko švent in Igor Vizjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.Sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo številka 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto, v Novem mestu. Ocena starta v leto 1985 Že n;i KPO-ju in poslovnem odboru v začetku meseca marca smo poskušali oceniti še pred iztekom trimesečja, kaj se dogaja v proizvodnji in kaj v prodaji, kaj na nabavnih cenah ter kaj je še možno storiti za boljše doseganje planov in s tem gospodarjenja m poslovanja. Ocene in primerjave za januar in februar niso bile prav nič vzpodbudne. Vsi smo zato poskušali graditi največ na mesecu marcu, ki naj bi popravil kar celo trimesečje, pa tudi ta ni prinesel optimistično vgrajenih pričakovanj. Vzrokov in izgovorov za slabo proizvodnjo ter s tem praviloma tudi prodajo je bilo veliko. Najbolj realen in objektiven vzrok je bila vsekakor zima in hud mraz. ki je večkrat povzročala izpade v proizvodnji in tudi onemogočila odpreme in prevoze. Toda. ko bomo do kraja ovrednotili in izračunali vsa ta naša prizadevanja, se bomo morali resno zamisliti in spoznati, da smo delali in gospodarili slabo. Želimo in hočemo pa veliko denarja za vse mogoče potrebe in namene. Vendar, če bo šlo tako naprej, bo bera slaba in s tem tudi finančne možnosti. To pa nam ne odgovarja, ker bi hoteli trošiti na vseh koncih. Situacija z vidika prodaje na domačem trgu je zelo resna, predvsem za finaliste in to za več TOZD Novolesa. Velikokrat gre za problem naročil tudi zaradi slabe kvalitete, a visokih prodajnih cen. Prisotna je močna konkurenca Najbolj opazno upadanje prodaje je pri pohištvu, akrilnih ploščah. kupolah, suhem programu kopalnic, predalih Itd. V celi državi se nadaljujejo zaostreni pogoji gospodarjenja nakar kažejo: — nedoseganje obsega plana proizvodnje in prodaje — večje zaloge gotovih proizvodov — slabšanje likvidnostne situacije v lastnih sredstvih — upadanje kupne moči prebivalstva itd. Če smo se v Novolesu uspevali dose-daj uspešno izogibati tem ugotovitvam. pa žal ugotavljamo, da letos nebo tako. Na tem mestu moramo zelo resno in energično opozoriti, daje treba zamujeno nemudoma nadoknaditi. Ti zaostreni pogoji gospodarjenja sedaj tudi Novoles že precej načenjajo. Sprejeti ukrepi, predpisi in vrsta dopolnitev ekonomske politike, so na eni strani vnesli več ekonomskih meril in zakonitosti, po drugi strani pa so pogoje poslovanja gospodarjenja še bolj zaostrili, predvsem pa omejili denarna sredstva, ki postajajo strahovito draga. Do sedaj je veljalo v večini primerov in to kažejo tudi dejstva (podatki za nazaj), da nismo bili sposobni ali pa nismo hoteli hitro reagirati v takih situacijah — tudi v času konjuk-turnih gibanj. Ko so drugi doma in v svetu hitro reagirali, smo v Novolesu prepočasi dojemali, ukrepali in z zamudo ter neradi spreminjali programe in odnos do kvalitete. Prodaja se skoraj izključno le blago, ki je cenejše in ki se prodaja pod ugodnejšimi pogoji. Trgovine zahtevajo brezplačne eksponate, zahtevajo kreditiranje potrošnikov z nizko obrestno mero. brezobrestno krediti- ranje zalog, dodatno finansiranje zalog, podaljševanje plačilnih pogojev itd. Trgovina v borbi za promet in s konkurenco izključuje drago blago iz svojih prodajnih mest, zadržuje programe, ki so še po starih cenah itd. Takšna prodajna situacija bo še dolgo prisotna. Res, da običajno na začetku leta vedno zaškriplje in da so obračuni uspeha poslovanja v prvih mesecih bolj skromni, vendar se letos črne napovedi vsaj glede prodaje pohištva na domačem trgu grozljivo hitro in v velikem obsegu uresničujejo. Za domači trg smo že omenili, da zahaja verjetno v eno največjih in najdaljših kriz. Pri plasmanu pohištva seje čutilo že proti koncu leta, da povpraševanje niha in pada, vsi trije letošnji mesedi pa šo ta problem še veliko bolj zaostrili. Žal to pot nastopa ta največji problem prodaja definitivno in resnično, kar pomeni, da se moramo prav vsi resno zamisliti in predvsem hitro in drugače ukrepati na vseh področjih. Vsi dodatni ukrepi komerciale bodo poskušali blažiti nastalo situacijo, budno bo spremljala dogajanja na trgu, nadaljevala z obstoječo intenziteto obdelave in povečevala pozornost do operativnih delavcev v trgovini ter iskala vse druge nove poti. kako obdržati tržnost naših proizvodov. Toda vsa prizadevanja prodaje, kakršnakoli že bodo. bodo odločno premalo, če ne storimo bistvenih premikov tudi v proizvodnji in to: hitreje slediti povpraševanju in se prilagajati tako v dizajnu kot v kvaliteti, spremembi programov in količini dela vseh nas v celotnem kolektivu Novolesa. O tem smo večkrat razmišljali, a se običajno odvračali od realizacije izvedbe. Nastopil je resnični trenutek: »Izroz je naša edina alternativa«. pa ne samo na obstoječih tradicionalnih izvoznih TOZD, ampak povsod tam. kjer do sedaj to ni bilo življenjsko nujno. Delati bo treba več in več, skrbeti za boljšo kvaliteto (žal se v naši proizvodnji še vedno srečujemo prepogosto s problemi slabe kvalitete), razvijati nove in boljše programe. Nepopularno je trditi po daljšem obdobju zatišja in mirovanja, lahko rečemo bolj lagodnega dela, da je nastopil trenutek streznitve toda očitno je. da se mora v zavest vseh nas usidrati spoznanje, daje uspavanja z lepimi rezultati tudi enkrat konec. Proizvajati bomo morali to. kar bomo lahko prodali in to v trdnem in neizprosnem boju s konkurenco ostalih v mednarodni ponudbi. To spoznanje nas mora zavezati, da se bomo obrnili predvsem vase in mobilizirali v Novolesu vse sile, ki morajo prispevati k iskanju in realizaciji notranjih ■ rezerv. Le-te bo nujno aktivirati, da bomo lahko kljubovali nakazujočim in že delujočim sežariščem problemov gospodarjenja in poslovanja. Ciljev na področju varčevanja s stroški, ki je bil še posebej zastavljen tudi s sistemom posebnestimulacije za OD tudi ne dosegamo dovolj uspešno. Jasno je to cilj. ki je povezan z odgovornostjo in prizadevanjem prav vseh zaposlenih. Kljub temu, da redno namenjamo 50% teh prihrankov dodatno v osebne dohodke, je skupni učinek teh prihrankov manjši kot smo načrtovali, da bi realno lahko bil. Seveda pa so ti rezultati po temeljnih organizacijah različni in bi morali nekatere celo pohvaliti. Ker pa to pot dajemo oceno v glavnem na nivoju DO, bomo drugič pisali tudi o posameznih TOZD. Povečati bomo morali stopnjo izrabe delovnega časa in povečati produktivnost dela, da bomo tudi tako prispevali k stabilizaciji poslovnih rezultatov. Ker se pogoji gospodarjenja in poslovanja še nadalje in bolj zaostrujejo, bo treba sprejeti, predvsem pa izvajati dodatne in posebne ukrepe, ki jih s planom še nismo predvideli in sprejeli in te stalno dopolnjevali in spreminjati. Seveda nočemo, da nam gospodarsko-ekonomska finančna situacija Novolesa začne padati in slabeti. V zadnjih mesecih smo priča tudi postopnemu zmanjševanju finančnih sredstev, kar lahko ob nadaljnjih zmanjševanjih že v krajšem času ogrozi tekočo likvidnost DO. Vzroki zmanjšanja so predvsem: — manjši ostanki dohodka v zadnjih mesecih, — večja izplačila osebnih dohodkov (tekočega dela za I. 1984), — slabših pogojev* kreditiranja, izvoza v ZDA. — povečanje zalog surovin in gotovih izdelkov. — večja izdvajanja za investicije Nastopil je čas. ko je treba resno in trezo presojati stanje in predvsem ukrepati_povsod tam. kjer moramo in znamo. Ce hočemo v prihodnjih mesecih med drugim računati še ,na večjo investicijsko aktivnost, moramo predvsem razmišljati in pripravljati ukrepe na naslednjih področjih: — povečati proizvodnjo in prodajo. — poskrbeti za hitrejše obračanje obratnih sredstev, kar pomeni predvsem zmanjševanje vseh vrst zalog (surovin, materiala, nedovršene proizvodnje. gotovih proizvodov itd.). Realizirati bomo morali racionalen postopek naročanja in spremljanja zalog surovin in materialov in s takim načinom fizično zmanjšati povprečno stanje zalog. To se bo odrazilo na povečanju ostanka dohodka v DO preko manjšega porasta izdatkov za obresti. — planirati vse vrste odlivov sredstev in sc planov potem tudi držati. Preplaha in panike nismo hoteli in nočemo ustvarjati, a dolžnost in odgovornost narekujeta, da smo o teh problemih delno spregovorili prej. predno nas z vso težo dohitijo, če se jim ne bomo trdo in energično zoperstavili. Obširneje pa bomo zopet analizirali situacijo ob periodičnem obračunu za prvi kvartal in planu dohodka za drugo trimesečje. Stimulacija za mesec januar 1985 Za mesec januar smo na račun preseganja planov proizvodnje in doseženih prihrankov pri porabi surovin in materialov izplačali skupno 7.338.656,00 din stimulacij na osebne dohodke. Zaradi izpadov v proizvodnji, ki so se pojavili v mesecu januarju je bilo doseganje planov proizvodnje nizko, saj smo dosegli operativni plan proizvodnje le z indeksom 94%, zato so zaradi preseganja plana proizvodnje uveljavile stimulacijo le tri temeljne organizacije: Tovarna vezanih plošč, SIGMAT in IGK. Tovarna vezanih plošč je v JANUARJU presegla plan proizvodnje za 2,0% oz. po tekočih cenah v vrednosti 2.174.000,00 din. Poleg tega je bil dosežen prihranek na lepilu v višini 656 kg. Zato je TOZD izplačal stimulacijo v višini 3.18% na januarske osebne dohodke. PREGLEDNICA STIMULACIJE V JANUARJU TPP: Do stimulacije pri OD je TOZD upravičena iz naslova realiziranih prihrankov pri porabi materialov in surovin. Realizirala je za 1.702,810 din prihrankov . na ivericah, me-diapanu, furnirju in materialih za površinsko obdelavo. LIPA: V' mesecu januarju je TOZD znižala % škarta za 11,354 m ' decimiranega lesa in s tem izpolnila pogoje za 6,2% stimulacijo na BOD. TAP: TOZD je realizirala za 786.550 din prihrankov na repromaterialu in surovinah v mesecu januarju in to predvsem na monomerju, akrilnih ploščah, silikonu. TKO: Realizirani prihranki v višini 899.340 din na poliestru, rovvingu in PVc foliji v mesecu januarju omogočajo TOZD izplačilo 8,3% stimula- Deponija odpadnega elsa na Ruperč vrhu cije na BOD. hrankov na repromaterialu, TGD: TOZD je v januarju kar ji omogoča izplačilo 3,0% dosegla za 271.808 din pri- stimulacije na BOD. ŽAGA: Pri decimiranju bukve je TOZD glede na tretji kvartal 1984 dosegla prihranke v višini 1.370.488,00 din. Tovarna plastificirane iverice in žaga Soteska: Prihranki so bili doseženi pri razžagovanju žaganega lesa, ki pa so bili zmanjšani s prekoračitvami na ostalih materialih, predvsem foliji in lepilu. BOR: Plan proizvodnje v mesecu januarju ni bil dosežen, realizirani pa so bili prihranki na naslednjih materialih: iverica, bukov furnir, pri žaganem lesu pa predvsem hrast. SIGMAT: Plan proizvodnje je bil presežen za 15,6%, prihranki pa so bili doseženi pri porabi smole in pločevine. IGK: Dosežena je bila proizvodnja 54.243 m’ in s tem presežen plan za 4,9%. TDP: Prihranki so bili doseženi pri porabi decimiranega lesa, zaradi uporabe že odpisanih surovin. TSP: TOZD je pri gospodarjenju z materialom in surovinami ustvarila za 1.818.167 din prihrankov v mesecu januarju in to na ivericah, deci-miranem lesu in furnirju, zato je bila upravičena do 7,5%> stimulacije na BOD. GW0)fe TOZD Stimulacija , proizvodnjo za prihranke Skupaj BOD % na jai na ED TVP 326.500 32.800 359.300 3.6 3.14 ŽAGA — 685.244 685.244 8,9 7.56 TPI — 173.350 173.350 5,6 4,54 BOR — 168.747 168.747 3,2 2,60 SIGMAT 581.024 147.371 728.395 15,0 11,03 IGK 247.400 — 247.400 5,3 3.47 TDP — 715.143 715.143 4,5 3,90 TSP — 909.084 909.084 7.5 6,15 TPP — 587.176 587.176 8,0 6,08 LIPA — 236.163 236.163 6.2 4.24 TAP — 327.729 327.729 7,0 4.84 TKO — 449.670 449.670 8.3 6,29 LES — 467.992 467.992 1 7,0 5.51 TGD — 135.904 135.904 3,0 2,39 BI. P — 428.510 428.510 7,00 5,51 DSSS — 718.849 718.849 7.0 5.51 NO VOL ES 1.154.924 6.183.732 • 7.338.656 7.0 5.51 DOSEGANJE PLANA FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE 1984 Inventivna dejavnost v letu 1984 Števiko prijavljenih inventivnih predlogov v letu 1984 kaže, daje trend inventivne dejavnosti pozitiven kljub temu. da ta dejavnost še ni dosegla tiste stopnje, ki bi jo morala doseči v primerjavi z industrijsko razvitimi državami. Rezultati so naslednji: Inovacija 1983 1984 Tehnične izboljšave 3 11 Koristni predlogi 21 17 SKUPAJ: 24 28 Po temeljnih organizacijah je za leto 1984 slika naslednja: TOZD TDP 2 tehnični izboljšavi 5 koristnih predlogov TOZD TPP 1 tehnična izboljšava 10 koristnih predlogov TOZD TSP 8 tehničnih izbo-jšav 2 koristna predloga Letošnji sklad skupne porabe Obnovljeni voziček hlodarke na žagi v Straži Ekonomsko finančni učinki so naslednji: Ekonomsko finančni učinki 1983 1984 gospodarske koristi 4.153.827.00 5.434.000,00 Izplačano nadomestilo 403.889.00 264.484.00 Prikaz ekonomsko finančnega učinka ni celovit, ker so vsi inventivni predlogi v TOZD tovarni stilnega pohištva v obdelavi. Po končanem izračunu teh inventivnih predlogov, bodo rezultati ekonomsko finančnega učinka bistveno boljši. V letu 1984 niso bile organizirane posebne aktivnosti na področju pospeševanja inventivne dejavnosti na nivoju delovne organizacije, pač pa smo dali več poudarka konkretni aktivnosti v posameznih temeljnih organizacijah. Organizirali smo sestanke s strokovnimi kadri temeljnih organizacij (TDP. TSP, TPP), na katerih smo obravnavali problematiko uvajanja inventivne dejavnosti v posameznih t e m e 1 j n i h o r g a n i / a c i j a h. Vsi se strinjamo, da je organiziranje nujno potrebno, vendar se še vedno nismo enotni v kriterijih normalnega rednega dela (delovne dolžnosti) in inventivnega dela. Težko priznamo sodelavcu, ki prihaja vedno z novimi idejami na dan in jih tudi uresničuje v obliki koristnega predloga ali tehnične izboljšave, da je naredil nekaj več kot ostali, ki skrbijo predvsem za to, da redno opravijo naloge, ki so jim že v na- prej predpisane in so pri svojem delu pridni, vendar to še ne pomeni da so tudi inventivni. Podobni problemi se pojavljajo v večini delovnih organizacij. Z istimi problemi se srečujemo pri delu komisij za inventivno dejavnost na nivoju SOZD UNILES ali Republiškega sindikata gozdarjev in lesarjev. S tem želim povedati, da problematika razvoja inventivne dejavnosti ni ne lahka ne enostavna. Ne sme biti prepuščena samo posameznim kadrom, temveč mora biti močno podprta s strani strokovnih, poslovodnih, samoupravnih in družbeno-politič-nih organov. V letošnjem letu moramo nadaljevati z do sedaj začetim delom, kar pomeni, da se more povečati število inventivnih predlogov in število temeljnih organizacij v katerih se bodo inovacije uvajale. Oživeti moramo dejavnost društvu inovatorjev, ter začeti v eni od temeljnih organizacij z akcijo organiziranja krožkov za izboljšanje kvalitete, kar pomeni, da bi pričeli z bolj sistematično metodo uvajanja inventivne dejavnosti. JADRAN ŠNIDARŠIČ splošni del A. DOHODKI izločeno po Z. R. 66.644.000 B. IZDATKI 1. regres za letni dopust 29.475.000 2. jubilejne nagrade 4.548.000 3. Odhodu v pokoj in posmrtnine 7.000.000 4. Upokojenci 1.500.000 5. Pogostitev jubilantov 750.000 6. Športno društvo 1.000.000 7. Zdravstveno varstvo 900.000 8. 40-letnica Novolesa 6.000.000 9. Baza 20 300.000 10. Športne igre Uniles 500.000 11. Obrat družbene prenrane 2.000.000 12. Do. oktet 120.000 13. Komisija za kulturo 300.000 14. Najem in vzdrževanje počit, kapacitet 3.500.000 15. Godba na pihala 1.450.000 16. Pokrivanje obveznosti za TOZD, ki nimajo prostega sklada (za poč. kapacitete), vračila za nazaj 413.292 17. Dodatni program TOZD 6.884.708 SKUPAJ 66.644.(XX) STRUKTURA ZAPOSLENIH PO DEJAVNOSTI LESU! DEL £23 NEL ESN/ DEL J storitve (reS, bLr>, DSSSj Poročilo o bolezninah Poročilo o boleznih oziroma uvod, ki ga dajemo k temu poročilu, je namenjeno predvsem tolmačenju tabelarnega dela. oziroma naliziranju gotovih elementov iz tabelarnega dela, da bi podali jasnejši prikaz izostankov z dela zaradi bolezni. V vsakem poročilu poudarjamo, da je zdravje samo eno, bolezni pa je brez števila. Res je, da se zdravstveni strokovnjaki trudijo za odpravo bolezni, zlasti pri mladem človeku. Vidimo pa, da vse bolj nastajajo nove bolezni in vse več mladih ljudi oboli in tudi umre. V NOVOLESU smo za odpravo pomanjkljivosti, ki bi vplivale na pojav raznih bolezni ali na invalidnost, nameniti precej denarnih sredstev. Trdimo lahko tudi, da imamo vsa delovna mesta, ki bi lahko vplivala na delavčevo zdravje zelo dobro preučena. Za tako delo, oziroma raziskave delovnih mest pa je ravno v NOVOLESU —uveden po našem mnenju pravi način dela, to je teamsko delo. Nemogče je namreč, da bi vse faktorje nepravilnosti po delovnih mestih lahko ugotovila ena služba. Kako smo organizirani za delo na raziskavi in ugotavljanju zdravju škodljivih delovnih mest? Poleg delavcev v službi varstva pri delu, ki ima tudi posebnega delavca za zdravstveno varstvo, se je v delo vključila tudi kadrovsko-soeialna služba s svojimi 3 delavci, to sta dve socialni delavki in en delavec, ki skrbi za rekreacijo in počitek. Vključeni so tudi zunanji delavci, kot Dispanzer za medicino dela. prometa in športa v Zdravstvenem domu Novo mesto, strokovni delavci pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. strokovni delavci iz interne in kirurgične bolnišnice, zlasti delavci, ki imajo v svojem področju dela kardiološki in respiratorni sistem. Vsi ti pa ne opravljajo del vedno za vsako delovno mesto, pač pa po potrebi. Ta komisija spremlja delavce in skrbi /a njihovo sposobnost ter nadzoruje delovna mesta, da bodo le-ta vedno prilagojena delavčevim sposobnostim. Iz tega naslova opravimo vsako leto več premestitev in prilagajanja delovnih mest delavčevim sposobnostim. Omenimo naj tudi, daje bil v letu 19K4 v pripravi SaS o izvajanju zdravstvenega varstva. V DO smo ta sporazum temeljito preučili in uvedli vse ukrepe, da bi se sporazum dosledno izvajal in da ne bi bila pri tem naša DO preveč oškodovana, oziroma da ne bi imela preveč izdatkov. Da bo delavcem DO jasnejše, kaj novi SaS o izvajanju zdravstvenega varstva prinaša, naj navedemo tukaj naloge tega sporazuma. Po novem imajo DO dve večji -finančni obremenitvi, in sicer: — po 6. 7. 8. in 9. členu tega sporazuma morajo DO pokrivati vse stroške, ki nastanejo zaradi [HKOMOlJdS nezgod pri delu, ne glede na krivdo poškodovanega, — novi sporazum določa, da morajo DO poleg nadomestil do 30 dni. kar so plačevale DO po starem predpisu, plačevati stroške nadomestil tudi nad 30 dni bolovanja. Kakšno finančno obremenitev bi predstavljalo to za DO ilustriramo na naslednji primer. Če bi SaS veljal že v letu 1984, bi izplačali v naši DO: 1. Nadomestilo do 30 dni bolovanja 5.120.000,- din 2. Nadomestilo za nad 30 dni bolovanja 2.250.000,- din 3. Stroške v zdravstvenem domu 3.000.000,- din 4. Stroške v stacionariju (bolnišnicah) 6.000.000,- din 5. Stroške v zdraviliščih 2.000.(XX),-din 6. Odškodnine 2.000.000,- din 7. Druge stroške 1.000.000,-din Skupaj: 21.370.000,- din. To je samo približen izračun, ki ne upošteva težjih nezgod, ki lahko samo ena stane tolikšno vsoto. Naveden prikaz izračuna naj bo nam vsem: Nezgode moramo zmanjšati na najnižjo možno topnjo. Poleg tega je vsaka nezgoda tudi opustitev varnostnih predpisov in je kot taka kazniva, pa še finančno je za DO draga. V tem poročilu prikazujemo stanje na področju bolovanja v letu 1984. Izraziteje obravnavamo izostanke z dela zaradi bolezni. V letu 1984 smo imeli v NOVOLESU 73.816 delovnih dni izostankov zaradi bolezni do 30 dni. porodniškega dopusta, nezgod na delu, nege družinskih članov in zaradi bolezni nad 30 dni. To predstavlja 8.8'/; delovnih dni v NO-VOLES, oziroma drugače povedano, zaradi navedenih izostankov je bilo stalno celo leto doma 267 delavcev. Največ izostanka zaradi bolovanja imajo TOZD TV P, TD P, TPIin TG itd. Poudariti velja, da se je v nekaterih TOZD izraziteje povečal izostanek zaradi bolovanja nad 30 dni. to velja predvsem za TOZD, kjer je povprečna starost večja. Poudariti velja tudi. da je nega družinskega člana še vedno večja od bolovanja zaradi nezgod na delu. Porodniški dopust se v NOVOLESU zmanjšuje, v letu 1984/83 se je zmanjšal skoraj za 4000 dni. Bolniška nad 30 dni se je v letu 1984 povečala. Sedaj, ko plačujemo nadomestila tudi za nad 30dni bolovanja, bo treba ukrepati, ker zdravstvene skupnosti ne bodo imele več posebne komisije za ugotavljanje bolniške nad 30 dni. torej bomo morali tako komisijo s strokovnimi delavci sami določiti. Omenjena posebna komisija, ki jo vodi zdravnik pomaga delavcem. ki se ji m je delovna sposobnost zmanjšala in delavcem, ki so invalidi lil. kategorije. Ker SPIZ strogo ocenjuje sposobnost delavca za delo in ker je po zakonu o pokojninskoinvalidskem varstvu DO dolžna zaposliti na ustreznem delu vsakega takega delavca, pričakujemo, da se bo bolovanje nad 30 dni še povečalo. Naj navedemo nekaj primerov. Imamo delavce, ki imajo ukrivljeno hrbtenico ali okvaro drugih važnih org’anov in morajo zato delati sede. Vprašanje je, kje naj zagotovimo toliko delovnih mest, kjer se delo opravlja sede. Ker so zahteve invalidske komisije rigorozne, pomeni, da bo morala služba varstva pri delu v našifi TOZD s tehnologi in vodstvom TOZD intenzivno delati na tem, da se bodo našla taka delovna mesta. Nikakor ne smemo zanemariti, da nastaja 21.200 dni izostankov nad 30 dni ravno zato, ker nismo ustrezno prilagodili delovnih mest obolelim delavcem. Na splošno ugotavljamo, da izostanki zaradi bolovanja v letu 1984, razen delnih zboljšav, niso dosti drugačni od leta 1983. Za tako stanje je kriva tudi prevelika fluktuacija, saj ugotavljamo, daje v ambulanti dosti več mladih delavcev. Imamo primere, ki jih ni malo, ko gredo delavci že prve 3 mesece po 3 krat ali večkrat v ambulanto, če je potrebno ali ne. Po 3 mesecih vzame knjižico in gre iz DO. Jasno pa je. da je bremenil naš fond bolovanja. Zdravnik pa ne more ugotoviti na prvi pogled, ob prvem obisku v ambulanti, če je delavec zdrav ali ne. Če toži, da ima notranje bolezni, ga mora poslati v laboratorij, ali pa celo specialistu. To pa predstavlja dolgo pot dokler zdravnik ugotovi z izvidov, ali je pacient bolan. Včasih traja to tudi 10 dni, kar pa pomeni K) dni bolovanja. V tabeli 2 je razvidno, kako so se gibali izostanki z dela do 30 dni po mesecih. Največ jih je bilo v mesecu marcu. Poudariti moramo, da se vsako leto pojavlja v marcu največ izostankov in to zaradi obolenj respiratornega sistema in gripe. Ostali meseci so približno enaki, izostanki se povečajo le v juliju in oktobru. Tabelo 3 lahko samo okvirno pojasnjujemo. To pa zato, ker so v republiških zdravstvenih organih izdali nalog, da se na obračunski listek za bolovanje ne sme več pisati šifer bolovanja. V DO smo morali te šifre sami vpisovati, da je lahko računalnik obdelal podatek. kar pa prav gotovo ni točno. Za vse TOZD, ki spadajo pod našo ambulanto, je ta podatek v tabeli 3 točen, ker je naša ambulanta vedno pisala šifre bolovanja na obračunske listke. V letu 1985 bo to stanje zopet normalno. ker je dispanzer medicine dela, prometa in športa uvedel nove šifre, ki nam bo v pomoč tudi pri preventivnem delu, ki ga moramo opravljati, če hočemo, da ne bodo naši delavci bolovali zaradi raznih bolezni, ki nastjajo po delovnih mestih. Izpostaviti velja dermatološke bolezni, ki jih je bilo največ. To smo ugotavljali že leta nazaj, zato smo formirali komisijo, ki bo raziskala vsa delovna mesta, na katerih delajo delavci s takimi obolenji in poiskala vzroke nastajanja teh bolezni. Do sedaj smo te bolezni zanemarili, ker smo menili, da je vzrok za nastajanje teh bolezni, ker žene doma perejo z raznimi detergenti (to trdimo tudi zaradi tega, ker je največ bolezni pri ženskah). Sedaj pa ugotavljamo, da so tudi v naši DO na nekaterih delovnih mestih take kemikalije, ki puščajo dermatološke bolezni. Nekaj let nazaj smo imeli tudi komisijo, ki je ugotavljala, zakaj bolujejo naši delavci na respiratornem sistemu. Kljub temu. da seje odstotek tega bolovanja zmanjšal, moramo še vedno delati na tem.da bi seta bolovanja še zmanjšala. Nezgode po TOZD se gibljejo takole: največ nezgod, to je 20% na zaposlenega ima TOZD ŽAGA, drugi je TDP s 14';. na tretjem mestu je S1GM AT z 12%, na četrtem BOR z 11%, itd. Vseh nezgod na delu in na poti je bilo 281 ali 9.2% na zaposlenega. Indeks v primerjavi z letom 1983 je 103. Na poti na delo je bilo 19 nezgod, moramo pa poudariti, da teh nezgod nismo raziskali. Bolovanja do 30 dni zaradi nezgod je bilo 3162 dni, nad 30 dni pa 1900 dni. V letu 1984 smo imeli 6 težjih nezgod z izidom invalidnosti, in sicer 3 v TDP, 2 v TES in 1 v TSP. Ostale nezgode so bile lažje in ni posledica invalidnost. Največ nezgod je bilo na ročnih delih in (Ta transportnih poteh, vedno manj je pa nezgod na strojih. Moramo poudariti, da če so pa že na strojih, je v tem primeru posledica večja. Pri sami raziskavi nezgod smo ugotovili, daje bila v vseh primerih, zlasti na strojih, vedno opuščena zaščita. Nismo ugotavljali krivde, kar pa bomo v bodoče morali in to zaradi tega, kot smo prej opisali, ker gredo vse posledice v breme DO in verjetno ne bo delavcem vseeno, kdo je kriv za nezgodo, ki potegne za seboj stroške. Največ nezgod je bilo na prstih rok, na očesih, na nogah in na rokah. Največ se je poškodovalo moških in to 214, dočim žensk samo 67. Res, da imamo zaposlenih več moških kot žensk in na bolj nevarnih delovnih mestih, ampak kljub temu bo treba preverjati. zakaj vsako leto to število zgolj pri moških raste, obstaja namreč. da poškodovani ni bil popolnoma trezen. Zato bomo pri raziskavi pritegnili tudi socialno delavko zlasti takrat, kadar bo očitno, da je poškodovani bil pod vplivom alkohola. Največ nezgod Nadaljevanje na 5. strani ZAHVALA Ob smrti moje drage mame I ranšičke Kumer, se najlepše zahvaljujem OOS TOZD I VP za podarjeni venec, posebno pa sodelavcem dokončnega oddelka in skladišča za denarno pomoč. Fanika Levstik Poročilo o bolezninah Nadaljevanje s 4. strani je bilo v mesecu juliju in to 33, avgustu 29, v septembru in decembru pa po 27 nezgod. Največ poškodovanih je bilo v ponedeljek in to 70, potem torek, petek itd. Druga ura delavnika je bila najbolj nesrečna, saj je imela 54 nezgod, potem tretja, šesta, četrta, osma najmanj. Tako je bilo stanje nezgod v DO v letu 1984. Skrb za zdravstveno varstvo imamo urejeno tudi na domu. Tako vsak delavec, ki težko pride na ponovni pregled v ambulanto zaradi raznih bolezni, išijas, revma ali podobno, ga zdravstveni delavec obišče na domu, mu nudi strokovno pomoč in ugotavlja zdravstveno stanje. Organizirane obiske imamo tudi za delavce, ki se jim zdravstveno stanje večkrat poslabša, to predvsem zaradi tega, da se ugotovijo vzroki izvora bolezni. Vzroki so žal največkrat zato, ker se ne upoštevajo zdravnikova navodila, za zdravljenje. Delavci doma opravljajo ob času bolovanja taka dela. ki njihovemu zdravju škodujejo in tako se podaljšuje zdravstveni stalež. Moramo poudariti, da je takih delavcev vse manj, prav zaradi evidence in kontrole, ki jo imamo v naši službi. Ugotavljamo tudi. da je precej bolovanja tudi zaradi tega, ker so delavci premalo poučeni o svojem zdravju in zdravljenju. V program poučevanja iz varstva pri delu smo vključili tudi zdravstveno varstvo, ki je prvi korak za izboljšanje tega stanja. To poročilo je zasnovano na osnovi podatkov iz računalnika, obrazca ER 8 in ostalih podatkov. ki jih ima služba varstva pri delu. V kolikor bo kdo od vas zahteval podrobnejše podatke, se naj obrne na službo varstva pri delu. Po zakonu o zdravstvenem varstvu je dolžna vsaka TOZD na delavskem svetu razpravljati o poročilu, ki ga daje služba varstva pri delu. Sprejeti mora tudi predloge ukrepov za izboljšanje zdravstvenega varstva v TOZD ter izločiti sredstva za izboljšanje delovnih pogojev, kjer prihaja do prekomernega bolovanja. Služba varstva pri delu /Ali VALA Ob smrti drugega očeta Janeza Durnveu se iskreno zahval jujem sindikalni organizaciji I OZD I SP in sodelavcem za denarno pomoč. Sin Jože Skupno število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dnevi bolezni v letu 198-» TOZD Št. zap. Št. bol. Do 3c dni f. Nad 3o dni * Negi Porod.dop. * .... Slcupaj * TVP 288 358 3232 4,1 3273 4,1 1259 1,6 2139 2,7 9903 12,5 ŽAGA 235 446 25ol 3,9 lo26 1,6 328 o,5 195 o,3 4o5o 6,3 TPI 87 137 lo53 4,4 1494 6,3 40 0,2 ■ 13 0,1 26o8 11,0 BOR 145 345 1736 4,4 947 2,4 113 0,3 393 l,c 3189 8,0 SIGHAT 134 2o2 1144 3,1 C 48 2,3 98 0,3 224 o,6 2314 6,3 IGK 133 2S3 1774 4,9 353 2,4 296 0,8 64o 1,3 3568 9,8 TDP 456 S27 5283 4,2 3792 3,0 159o 1,4 3752 3,0 14522 11,6 T3? 36S G30 4355 4,3 2419 2,4 1326 1,3 1875 1,0 9975 9,9 T?P 2cS 411 2122 3:7 1771 3,1 442 o,3 531 0,9 4856 8,5 LIPA lol 144 696 2,5 593 2,1 16 0,1 295 1,1 I600 5,8 TAP i// 236 151o 3,3 361 o,9 307 0,8 533 1,4 2711 6,3 TKO 144 291 1427 3,6 459 1,2 lo2 o,3 225 0.6 2213 5,6 TES 153 264 1262 3,o 974 2,3 143 o,3 249 0 ; S 2628 6,3 TG 126 271 1672 4,3 623 1,3 161 o,5 loo4 2.-9 3460 lo,o BLP 115 135 793 2 5 7oo 2,2 195 0,6 284 0:9 1972 6,2 DSSS 2cS 255 1244 2:2 llol 1,9 449 0,8 1443 2,6 4237 7.5 NOVOLES 3o4C' 6o79 31809 3.0 21239 2,5 5973 0,8 13795 1 ;7 73816 8,3 Boleznine do 30 dni po vrstah bolezni in TOZD OPIS BOLEZNI TVP ŽAGA TPI BOR SIG. IGK TDP TSP TPP -MPA.TAP. TKO TES TG _BLP_ .KSS_!W0LES_£ Nalezljive bel. 123 55 28 3 47 189 179 3< 35 46 48 43 71 2c 74 loco 3,1 Mali-. ,b:nig.necp.21 - - 12 1 69 ' 5c 37 24 42 25 49 17 2 : 13 lc 23 4 3 45 34 28 c 224 c,9 c,7 Psihične bolezni 332 ',3 37 454 42 67 486 24o 63 49 29 108 45 144 46 lc5 229o 7,2 3o 31 12 - 24 3 7 28 9 lo - - 3 - - ~ 157 K . dircirk.bcl. 232 66 36 234 4c2 35 308 89 34 76 11 7 2c 93 13 44 I8c5 5,7 153 36 79 3c - 195 269 30I 47 44 36 98 lo3 35 47 74 1552 4,9 26 4 3 11 46 23 44 147 77 73 - 17 17 4 22 33 28 611 1.9 350 113 112 15o 374 659 597 263 38 224 378 183 216 2c4 23: 4551 14,3 13c lcl 19 15c 65 lc7 397 2cS 115 54 74 133 62 04 lc9 73 1879 5.9 31 71 2 51 - 29 129 66 54 5 44 25 6 lc 19 54 596 1,9 8c 35 21 103 58 32 444 3c4 133 1 58 85 19 133 29 74 l6o9 5,1 776 362 275 132 82 432 648 lcl7 462 115 656 22c 26. 417 87 142 6083 19,1 Nczgcc': n- delu 211 555 113 287 125 1:3 566 247 249 42 157 86 195 152 19 45 3162 9,9 _ _ _ 42 - - 14 5cl 23 15 - - 2cc - - 795 2,5 149 92 54 15 3 lc 215 24 3 134 24 7 48 7c 25 25 94 1208 3,3 Ost 1: belezni 463 .J',L 231 52 ._155.-££5„ J91..199 ...3S2.139_.13L _iZL...is 238 12b__ _4cc7_ .LL s SKUPAJ 3232 25:1 1:53 1736 1144 1774 5288 4355 2122 696 151c 1427 1252 1672 793 1244 31809 lcc Primerjava bolezenskih izostankov v letu 1984 z letom 1983 Do 3o dni Nad 30 dni Nega Forod. . dop. SKUPAJ TOZD 1983 ISB/!.. 1983 19§'_ JS33. .1984... ..1533 .1984. _i?83__19;3i„ .. 1983. .1984. 1933... 1984 __ TVP 293 286 967 858 3537 3232 3156 327 3 1392 1259 3o33 2139 miš 99o 3 173 235 306 448 1659 25ol lo41 lo26 293 320 258 195 3251 4o5o 81 C7 196 107 llo9 lo53 1149 1494 77 /8 549 13 2884 26o3 91 14 5 2o6 345 loll 17 36 499 947 146 113 lo2 393 1758 3139 12o 134 22o 2o2 129c 1144 5o2 643 lol so 45o 224 2443 2314 143 133 293 293 2o87 1774 1390 858 325 2s: 1353 64o 5163 3568 423 /■56 833 927 <182 5288 17o3 3792 l67o lć9o <136 3752 11691 14522 TSP 355 369 755 830 3658 4 355 1744 2419 lol9 1325 2268 1875 8639 9975 2o7 2o$ 427 411 2600 2122 1505 1771 495 442 15o6 531 6156 4866 91 lol 142 144 787 696 712 593 4o 15 - 295 1539 leoo TA? 134 144 265 236 1718 1510 558 361 2/Lo 307 469 533 3013 2711 TKO lo9 14 4 253 291 1252 1427 154 459 142 lo2 26o 225 18 38 2213 TES 143 153 225 264 10^6 1262 551 974 172 143 - 249 1809 2628 TG 115 126 17c 271 923 1672 82 62 3 114 161 1515 I0o4 2634 3460 BLP 122 116 128 135 646 793 7o8 7oo 231 195 437 284 2o 22 1972 DSSS 188 2o$ 310 255 1463 1244 £3‘’ llol 577 <49 1373 1443 4o47 4237 NOVOLES 2793 3046 5696 6o97 lil 31809 16314 21239 7 o34 6S73 177o9 13795 7oo55 73816 Primerjava nezgod na delu in na poti v letu 1984 z letom 1983 Št.nezgod Dnevi lf na število zap. INDEX 1934. 1982 1983 193< 1982 1933 1904 1932 1933 19S4 1984/83 '96 293 238 34 28 24 417 2c6 211 11,5 9,6 8,3 86 *AGA 170 173 205 19 21 *7 279 272 565 lc,7 •11,8 2c ,o 169 77 81 ■37 5 9 s 72 89 113 6.5 • 11,1 lc,3 92 39 91 145 lo 5 16 lc/ 49 237 11,2 5,5 11,0 2 00 SIGMAT I2c 12o 134 17 2c 15 m 221 125 1 ,2 16,7 12, c 71 - \6 1< 3 133 13 19 3 233 222 lc3 3.9 13,3 6,c 45 331 423 454 43 46 52 467 469 566 11,3 lc .9 14 .c 128 TSP 3'2 355 365 27 28 2. 34e 366 247 7.9 7,9 5,4 68 TPP 216 2c7 2c 9 2o 26 1? 322 329 219 9,3 12,6 9,1 72 9: 91 lcl 7 4 5 77 32 42 7,7 4,/ 5,o 113 TAP 142 134 1// 15 13 14 156 136 157 lc .6 9,7 9,7 lcc 92 lc9 M 4 7 3 3 69 44 •jO 7,6 2,8 5,5 196 TE3 1/2 143 153 13 12 15 153 78 195 9,2 8,4 8,2 97 TG 1:1 115 125 lc 8 11 116 lo2 152 9,9 7 ,c 8,7 124 BLP 123 122 115 1 2 3 4 24 19 0,8 1,6 2,6 162 DSSS 197 188 2c 6 3 4 ...3... 55 52 1,5 71 NOVOLES 2729 2793 3o46 244 248 231 2977 2691 3162 8,9 8,9 9,2 103 Kaj se dogaja v tozdu LIPA TOZD LIPA se nahaja v prelepi Kostanjevici oh Krki. Trenutno zaposluje 100 delavcev. Ker se sedaj nahaja v fazi temeljitega programskega prestrukturiranja in gradnji nove hale, smo se odločili za ta pogovor, da bi zvedeli, kako potekajo spremembe. Tov. Šoba, zakaj seje TOZD Odločil za spremembo proizvodnega programa? Prej ste izdelovali izkjučno stavbno pohištvo, sedaj pa vgrajujete drugo proizvodnjo. Že I. 1979 smo ugotavljali, da je poslovanje tozda na meji rentabilnosti. Leta 1980 pa je tozdu šlo že na bolje, tako da je dosegal v tem letu razmeroma zadovoljive rezultate. Podobno je bilo tudi še v I. 1981, toda v I. 1982 so se razmere bistveno poslabšale. Gradnja v SRS je rapidno upadala in prisiljeni smo bili iskati tržišče za naše izdelke v drugih republikah in to daleč na jugu: v južni Srbiji, Makedoniji, Črni gori in južni Dalmaciji. S tem, ko smo šli na gradbišče izven SRS, se je transportna razdalja bistveno podaljšala, s tem pa so narasli tudi stroški prevoza. Da bi bila nesreča še večja, smo morali pri sklepanju poslov pristajati na neustrezne cene. To pa je zelo omajalo ekonomiko TOZD-a, zaplavali smo v vode »rdečih številk«. Situacija, v kateri smo se Znašli, je seveda narekovala resna razmišljanja o bodočnosti tozda. Še zlasti zato, ker smo istočasno ugotavljali zaostanek v tehnologiji. Premalo smo vlagali v modernizacijo proizvodnje, tako da smo morali nekatera dela pov- [fi)(SM©fe ršinske obdelave opravljati na prav primitiven način. V letu 1983 je TOZD zaključil poslovanje z 1 milijardo in 134 milijonov (starih din) izgube. Kaj ste storili? V letu 1984 smo še nadaljevali s proizvodnjo stavbnega pohištva, kajti spremembe se ne da hitro izvesti. Najprej smo poskusili s tehnološkimi in organizacijskimi spremembami povečati in izboljšati proizvodnjo. Dokupili smo lesno-obdelovalne stroje, ki so dajali večjo proizvodne možnosti: povečali smo produktivnost in odstotek izkoriščanja lesne mase. Žal pa vse te izboljšave niso mogle premostiti cenovnega prepada. Izguba se je iz kvartala v kvartal večala in se ob koncu I. 1984 že povzpela na I milijardo 675 milijonov starih din. Vse obdelave možnosti proizvodnje stavbnega pihištva v prihodnosti so pokazale, da ni perspektiv. Zato je bil v Novolesu sprejet sklep, da se preusmeri proizvodnja v bolj dohodkovno uspešno. Aprila 1984 je tudi zbor delavcev tozda LIPA sprejel sklep o preusmeritvi proizvodnje. Sprejeta je bila proizvodnja struženih in kopiranih elementov za potrebe Novolesa. Takoj se je pristopilo k izvajanju sprememb. Začela so se investicijska dela, gradnja nove hale na 1150 m: s pomožnimi prostori. Zbor delavcev je sprejel tudi sklep, da se ne sprejemajo več nove pogodbe o izvajanju del na stavbnem pohištvu. V zadnjem kvartalu I. 1984 so še tekle intenzivne priprave za začetek nove proizvodnje. Že v mesecu decembru so bili inštalirani stroji iz TDP in konec decembra je bila že dosežena proizvodnja lOO.OOO komadov struženih elementov. Kako potekajo dela sedaj? V letošnjem letu dela že skoraj večina zaposlenih na novi proizvodnji. Le del delavcev se ukvarja s staro proizvodnjo. Seveda nastopajo začetne težave. Kljub temu, da so se naši Takšno je naše dvorišče delavci priučevali na delo za novo proizvodnjo v tozd TDP, imajo še vedno premalo delovnih izkušenj. Za k()nec apri)a načrtujemo končanje investicije. Takrat bodo tudi dokončno postavljeni temelji za polno obratovanje tozda. V novi hali bo stekla proizvodnja kopiranih elementov, v stari hali pa bo proizvodnja struženih elementov. Pripravljamo pa tudi postavitev nove linije za izdelavo briketov. S tem bi izkoristili ostanek lesne mase, ki ostaja pro proizvodnji. Kakšni so pa finančni rezultati? Rezultati so že sedaj za tozd zelo ugodni. Za primerjavo naj navedem sledeč podatek: dohodek, na zaposlenega je v letu 1984 znašal 341.000 din, sedaj pa znaša že 1.525.000.- din. Razlika je več kot očitna. Za leto 1985 načrtujemo fizično proizvodnjo 2.700.000 komadov struženih elementov in 280.000 kopiranih elementov. To naj bi nam »navrglo« 53 milijard in 500- milijonov celotnega prihodka. Prepričani smo, da bo letošnje leto uspešno, kar si vsi želimo. Detalj iz proizvodnje NEKI UPOKOJENKI Sprejmi m spomin i: TOZD-a kjer nekoč si delala, ko dekle bila si mlado, energije polna vsa. So leta hitro se vrstila pogojev za delo ni bilo. zapuščal zdravje te je začelo, a energija je pošla. '?.e precej časa je minilo, ko v pokoj si odšla, nazaj se nisi več vrnila, kaj ti res ni nič dolgčas? Prelepi naši so izdelki, a predragi za naš žep. uspeva le. kdor kaj izvaža za nas je dober tudi škart. SEST A V U EN OST NAM je prav nizka VE De tud’ ni bogve kaj. ko sešteješ še ostale točke le zagrabi glavobol. Da pa žalost ni prevelika zato naš kader poskrbi na hitro nas v tri smene spravi in še za nadure poskrbi. Prevelika je odsotnost z dela! Kar naprej poslušamo. Halj bo treba planit v roke, sicer nam bo še težko šlo! Naj tako bo. al drugače, standard naš. so naše plače. Ko penzionisti bomo mi bomo prokleto tanko piskali. Razita PRAH Sodelavke so se zresnile in starejši sodelavci vsaj tak’ drobne so kuverte le kaj ho. ko bodo r pokoj šli. ^ČD0W®l]@: lesni kombinat n soi o ncxo mesto-st Martin Simončič, direktor tozda V Novoles, točneje v tozd ŽAGO Straža, sem prišel pred dobrimi štirimi leti. Od tedaj pa do danes sem uspel spoznati naš kolektiv z vseh plati poslovanja, istočasno pa sem spoznal tudi Novoles v kot celoto. Kolektiv tozd Žaga ima določeno specifiko, tako zaradi svojstvene zgodovine kakor tudi zaradi narave dela, kije milo rečeno težaško. Fizični napor in pogoji dela so na Žagi najtežji. Delavci se tega zavedajo in zato argumentirano negodujejo, da v Novole-su prav ta dva pogoja nista zadosti cenjena. Če govorimo o Žagi potem ne moremo mimo nekaterih mejnikov, ki so tako afi drugače vplivali na proizvodnjo in življenje v tem kolektivu. Žaga Straža je doživela osnovno preobrazbo, ko seje v preteklosti iz povsem komercialne-tržne žage preusmerila v interno žago Novoles. Preobrazba ni bila enostavna, višek pa je dosegla tedaj, ko seje žagalnici priključila centralna decimir-nica in kasneje še decimirnica Ruperč vrh. Tozd Žaga je tako postala največji kooperant finalistov Novolesa. V letu 1985 načrtujemo, da bomo ustvarili 80% celotnega prihodka z interno realizacijo 17.000 m' decimiranega lesa. Jasno je, da si zaradi takšnega načina pridobivanja dohodka delavci Žage želimo proizvodno in ekonomsko močne finaliste, s tem pa posredno tudi močan in poslovno uspešen Novoles. Naše poslovanje je že kar preveč uokvirjeno s surovinskimi možnostmi, zaradi katerih smo že nekajkrat v zadnjih letih poslovali na robu minimalnih zalog. Zaradi povečanih potreb po decimiranem lesu tako ne moremo zagotoviti zadostnih količin zračno suhega lesa in še vedno pokrivamo potrebe pretežno s svežim lesom. Te dni beležimo rekordno proizvodnjo decimiranega lesa, dnevne količine pa že dosegajo količino 80 nvVdan. Lahko rečem, da je tozd Žaga organiziran tako, da ob polnem izkoriščanju razpoložljivih kapacitet lahko zagotavlja in celo presega planske obveznosti po decimiranem lesu iz letnega plana. V Novolesuje surovinsko delo zahtevna proizvodnja, saj so minili časi, ko smo predelovali samo bukovino. Danes je naš proizvodni program žagan in de-cimiran le s osmih drevesnih vrst specifik in izredno zahtevnih dimenzij in kvaliteta. Se vedno pa nam zaradi tega v proizvodnji decimiranega lesa ostaja zanimiva količina krajših, vendar kvalitetnih elementov, ki jih finalisti ne morejo vgraditi v svoje proizvode. Za načrtovano dolžinsko in širinsko lepljenje je tako surovina že zagotovljena. Da bi našo proizvodnjo stabilizirali, moramo delavci TOZD Žage razrešiti določene organizacijske in kadrovske probleme. Nemalo problemov imamo za manipulacijo in skladiščenjem eksterno nabavljenega žaganega lesa, za katerega ni voznega reda in pride, kadar pride. Zaradi kvalitete in dimenzij tako nabavljenega žaganega lesa izgubljamo bitko za čimboljše izkoriščanje. To bitko izgubljamo tudi na račun nestrokovnega dela, kajti decimirnica je praktično vsak dan polna novincev in le malo je starih delavcev, iz katerih bi mogli sestaviti jedro kvalitetnega dela. Da bi to preprečili moramo doseči, da bodo delavci v vseh oddelkih Žage svojemu težkemu delu primerno nagrajeni. Razvoj in perspektive?! Verjetno bo držalo, da smo v teh letih surovinsko še vedno dobro pokriti, najbrž pa bodo naslednja leta v tem pogledu vse manj radodarna. Realizacijo dolgoročnih načrtov vidimo v mehaniziranem skladišču hlodovine in predelovalnih žagarskih kapacitetah, ki bodo temu skladišču priključene, seveda pa tudi v nadaljnjem razvoju Novolesa, ki bo našo surovino vgrajeval v svoje proizvode. Zaključim naj s priznanjem vsem tistim, ki so bili kdajkoli člani našega kolektiva, saj smo le s pomočjo njih mogli ustvariti to, s čimer danes razpolagamo. Mladen Majster sekretar tozda in sekretar OO ZK Mladen je prišel v Novoles leta 1981, drugače pa je »močvirnik,« kakor nekateri pravilo prebivalcem Ljubljane, vendar že diha kot pravi Dolenjec. Sekretarje od maja 1984, ko je na tej dolžnosti zamenjal prejšnjega^ sekretarja Bojana Bencika. Čeprav je šele slabo leto v tozd ŽAGA, pa seje seznanil že z vsemi problemi, ki tarejo tozd. O svojem tozd pravi, da je izrazito moški, saj je od trenutno 240 zaposlenih, samo 34 žensk. Delo, ki se opravlja je težko in naporno, povrh vsega pa še nevarno saj zadostuje majhna naprevid-nost in prsta na roki ni več. Smatram, da osebni dohodki niso adekvatni vloženemu delu in delovnim pogojem, ki so bili posebno kruti v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko je temperatura v oddelku deci-mirnice bila krepko pod ničlo. Čeprav so bile nemogoče razmere za delo pa so ljudje vztrajali in s tem dokazali da razumejo gospodarsko situacijo in da so pripravljeni prebroditi trenutno stanje. Vzgled za to so posebno starejši delavci, ki so lahko mlajšim za vzor. Posledica slabih del. pogojev in težkega dela ter hkratno relativno slabih osebnih dogodkov je velika fluktuacija delavcev. Glede na to, da delovnih pogojev bistveno ne moremo izboljšati, smatram da bi z boljšimi osebnimi dohodki skušali zadržati jedro delavcev, s katerimi bi dosegli boljše proizvodne rezultate in tudi boljšo kvaliteto dela. Tako pa sicer pridni mladi fantje pridejo v tozd in ko se privadijo na delo, izkoristijo prvo priliko, da se zaposlijo v drugem tozd ali delovni organizaciji. Z dobrimi osebnimi dohodki pa bi verjetno zadržali večino ljudi in tudi zahtevali večjo odgovornost in disciplino, ki včasih močno zašepa, se posebej zaradi uživanja alkoholnih pijač in neopravičenega izostajanja z dela ter odnosa do dela in družbenega premoženja. Drugi večji problem je malica, oziroma oddaljenost . od prostorov tozd do jedilnice. V eno smer potrebuješ dobrih pet minut, prav tako za nazaj. Ko še čakaš v vrsti pet minut, ker so prej prišli delavci drugega tozd, ti ostane za malico 10 do 15 minut. Tako praktično nimaš pravega počitka. Da bi ljudje čimprej prišli do zaslužene malice skušajo najti najbližjo pot preko tirov in ograje tozd TVP in samo slučaju se moramo zahvaliti, da še_ni prišlo do hujše nesreče. Čeprav jih opozarjam na to, pa tega ne upoštevajo. Smatram, da bi morali razmišljati o svoji jedilnici oziroma prostoru, kjer bi lahko razdeljevali hrano. Čeprav obstajajo še drugi manjši problemi, pa le te rešujemo na samoupraven način in v zadovoljstvo večine. Samo nekaj me še moti. Vse prevečkrat se sliši »vi zgoraj« pri tem so mišljeni režijski delavci, in »mi« za stroji. Medsebojno zaupanje je temeljni Kamen za dobre odnose in s tem za doseganje dobrih proizvodnih in finančnih rezultatov, in to medsebojno zaupanjeje potrebno ustvariti in ga gojiti. Pogoji za to so. vendar pa na tem področju premalo delamo, kar se nam utegne maščevati v kolikor se ne bomo zganili. ' Mladen je tudi sekretar OOZK. ki šteje 14 članov — komunistov od katerih zahteva, da se izkažejo predvsem z delom. Vse prevečkrat se komuniste namreč ocenjuje po govorjenju in filozofiranju na sestankih. namesto z odnosom do dela. Sestankovanja bi morali zmanjšati na minimum. Dogovorjene sklepe pa čimprej uresničiti in zahtevati pojasnilo in odgovornost v kolikor se niso realizirali. Že tri leta tudi nismo sprejeli novega člana, kar je zaskrbljujoče in tu se postavlja vprašanje ali ni primernega človeka —delavca za vstop v ZK ali pa ZK ni tisto več, kar je bila v preteklosti in ljudje nimajo več zaupanja. Na koncu koncev je tozd ŽAGA specifičen tozd, kjer prevladujejo ljudje z dobrim odnosom do dela in kjer se dogaja toliko stvari, da ti niti za trenutek ni dolgčas. In v taki sredini je delo svojevrsten užitek in izziv, da pokažeš vse kar znaš. Žagi v Soteski in v Straži sta zibelki nastanka NOVOLES-a. predstavljata osnovno deblo, na katerem so zrasli pozneje drugi TOZD-i, ki danes tvorijo NOVOLES-ovo družino. To pot spremljamo nastanek in razvoj ŽAGE v Straži. Žaga Straža od 1922 do 1941 Žaga v Straži pe naseala leta 1922. Locirana je bila ob potoku, točno na meji med Gorenjo in Dolenjo Stražo. Zgradili so jo posestnik in gostilničar Ivan Kulovec iz Vavte vasi ter brata Dularja. Na tej lokaciji so zgradili žago zaradi bližine železniške postaje, bližine vode in zato ker je bilo v bližnji Brezovi rebri surovinsko zaledje. Leta 1924 je prešla žaga zgolj v Kulovčevo posest. Žago so sestavljali: star gater in lokomobila. V začetku so vodo za napajanje lokomobile črpali iz reke Krke, črpalko so poganjale ženske z rokami. Kasneje so zgradili zajetje na potoku, črpanje vode pa se je izvajalo mehanično s pomočjo lokomobile. Leta 1928 je kupil žago Leo Pavlin iz Ljubljane. Pridružil se mu je Šiška, kije bil solastnik žage in po njegovi smrti lastnik. Pavlin je žago obnavljal. Nabavil je novo lokomobilo in »tabaletgater«. Leta 1932 je začel delati tudi parketarno, nakupil je stare stroje, ki sojih v Straži obnovili (takrat so dobili na žagi tudi prvi varilni stroj na karbid). Leta 1935 so začeli izdelovati tudi obešalnike, za te potrebe so stroje izdelali doma. Poskusili so tudi z izdelavo lesenih kopit. Proizvodnja obešalnikov ni bila uspešna, zato so leta 1936 to proizvodnjo ukinili in začeli proizvajati na stari luščilki škatle za južno sadje oz. »pakunge« za prevoz južnega sadja. Škatle za prevoz južnega sadja, ki so jih izdelovali iz luščene bukovine, so prodajali na italijanskem in španskem trgu. Tako je Leon Pavlin potoval večkrat v Španijo in leta 1937 zaradi španske državljanske vojne prišel v nemilost pri starojugoslovanskem režimu, ki ga je osumil sodelovanja s koministi in zaprl. Iz zapora se je odkupil, vendar je leta 1938 zaradi neznosnih okoliščin naredil samomor. Skrbništvo nad žago je prevzela sodnija, ki je postavila Štoka za njenega upravitelja. Vse do takrat je bila osnovna proizvodnja žagan les, parkctarna, luščilnica, proizvodnja stavbnega pohištva pa zgolj dopolnilna proizvodnja. V obdobju od nastanka pa do izbruha druge svetovne vojne seveda na žagi ni teklo vse gladko. Tudi žago niso obšle svetovne gospodarske krize in tako je v letih 1932 in 1933 žaga odpuščala delavce, ki so dobili t.i. »brezposelne knjižice« in zmanjšala proizvodnjo na minimum. Po letu 1938 so nastajale pogoste motnje pri dostavi hlodov, vojna napetost v Evropi pa je vplivala na to, da so se dobave čedalje bolj zaustavljale. Na žagi je bil nekaj časa zaposlen tudi znan španski borec Jože Berkopec, ki nam je ob tej priložnosti priskočil na pomoč s slikovnim gradivom. V tej številki našega glasila prikazujemo razvojno pot Žage v Straži. Glede na to, da ima žagarstvo v naših krajih dolgoletno tradicijo, smo posvetili razvoju žage r Straži veliko več pozornosti. Pri pripravi zgodovine razvoja so sodelovali nekateri njeni zvesti delavci, brez katerih bi le težko orisati zgodovinsko pot žage, zlasti zato, ker je pisanih virov zelo malo. Ti so: Janez Bavdek, Ivan Aš, Anton Erpe, Jože Tisovec, Ida Krštinc, Rudi Faleskini. Žaga Straža v II. svetovni vojni Med vojno je žaga delovala naprej. Italijanski okupatorji so na vsak način hoteli, da bi žaga proizvajala z istimi kapacitetami, kot pred vojno. To pa jim ni uspelo, predvsem pa zaradi izredno visoke domoljubne zavesti zaposlenih, ki ji niso bili kos niti domači vohljači. Žaga je bila nenehno v okvari. Leta 1942je OF izdala nalog o ustavitvi Žage. Naloge ni bilo lahko izpolniti, saj je delavcem grozila smrtna nevarnost, ker jih je neprestano nadzirala t.i. »milica fortis-tale«. Žaga je delovala z motnjami tudi zato, ker so partizani kontrolirali gozdove in je bila dostava surovin zelo otežkočena ali pogosto omejena. Vendar so bili delavci iznajdljivi in Italijane prelisičili tako, da so uprizorili nesrečo, v kateri se je porušila energetska peč. Italijani so zahtevali, da se peč usposobi v naj- Delavci na Žagi v Straži leta 1926 krajšem času. Delavci so popravljali in popravljali, a kar naprej je prihajalo do ponovnih okvar. Tako je žaga nekaj časa delovala, se spet ustavila, zopet delovala, dokler se ni 7. septembra leta 1943dokončno ustavila. Generator je bil po nalogu OF prestavljen v Črnomelj. Večina zaposlenih je odšla v partizane, nekateri že leta 1941. V borbi za svobodo jih je padlo 17. Seznam padlih tudi navajamo. Ob nemški ofenzivi so partizani požgali del žage, da ne bi koristila okupatorju. Domačini so raznesli preostale dele žage in zaloge, ki so še ostale (parket, deske itd.). Obdobje od 1945 do 1950 Kaj kmalu se je razvila tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Pomemben dogodek je predstavljala ustanovitev sindikata, ki je zasedal v kurilnici, kjer je bilo toplo. Zaposleni so začeli dobivati tudi že t.i. težke, srednje težke in lahke karte. Proizvajala je samo žagan les in parket. Luščilka, na kateri so proizvajali furnir za izdelavo škatel za prevoz južnega sadja, je doživela svojsko zgodovino, najprej je bila odpeljana v Duplico, od tam v Ilirsko Bistrico, kjer je nekaj časa ležala neizkoriščena, nato pa sojo zopet vrnili na žago v Sotesko. Žaga je spadala pod Lesno industrijsko podjetje Novo mesto, oskrbništvo Straža (LIP), ki so ga sestavljali: obe'žagi š parketarno (Straža in Soteska), Gozdno gospodarstvo in gozdno avtomobilsko podjetje (GAP). To obdobje je bilo na žago burno. Vloženi so bili ogromni delovni napori. Redno delo je trajalo po 12 ur, pogosto se je delalo tudi ob nedeljah in praznikih, plan je moral biti dosežen za vsako ceno. Zelo pogosto šo ob nedeljah in praznikih delali tudi .mladi udarniško. Doleta 1948 so na žagi žagali deske za SZ, ob nastopu informbiroja pa so se morali preusmeriti na zahodno tržišče v Anglijo. Obrat na zahodno tržišče je bil neprijeten, saj so morali preiti iz decimalnega merskega sistema na eolski merski sistem. Med zaposlenimi so delale večinoma ženske. Leta 1950 (?) je prišel k LI P-u tudi že Jože Knez, kar je pomenilo pomembno kadrovsko pridobitev za dolenjsko lesno industrijo. Žaga Straža od 1951 do 1960 To obdobje je v znamenju vzpona tako žage kot NOVO-LES-a. Leta 1950 je prešla žaga v samoupravo. Žaga seje kadrovsko in strokovno krepila. Ing. Jelovac je vpeljal v parketarno proizvodnjo lamelnega parketa, ki je nadomestil izdelavo masivnega parketa, ki je zahteval veliko surovinske mase. Leta 1954. takrat je nastopil obratovod-sko službo Stanc Pezdič, ki je izdelal načrte tudi za ventilatorje (elisa ventilatorje) za potrebe sušilnic (pri tem je uporabil svoj izum avionskega lesenega propelerja). Za potrebe obnove porušene domovine je bilo ponovno delovanje žage velikega pomena. Žaga je začela kmalu po osvoboditvi ponovno delovati. Nekaj časa v Šiškatovi lasti, vendar je pred nacionalizacijo dobila državnega »delegata«, ki je nadzoroval poslovanje žage. To sta bila Mirt iz Dolenjskih Toplic in Jože Pirc iz Vavte vasi. Žaga je prešla ob nacionalizaciji v družbeno last. Obnovitev žage po vojni ni bila lahka. Pri obnovi seje najbolj angažiral Franc Glavan, ki je skrbno zbiral dele žage in uspel skupaj s sodelavci žago usposobiti. Žaga je začela ponovno obratovati že v novembru 1945. Žaga seje nadalje izpopolnjevala in širila. Že leta 1946 je zaposlovala 20 žensk poleg moških. 'l aka zagnanost brigadirskega dela je bil'1 Posneta takoj po vojni 81ulbeno. PradmatsPohrala. Tbrartl Straia dne 28.XII.1947. TISOVEC J0!2, KlJuBamniBar S T R A 2 A Uprara tukaj Sojega obratorodstra Je med drugimi nadsororala Trojo službeno re9tnost,delasmotnost in pridnost pri delu. Ker se je ugotorilo,aa se rsestransko pokorarai delorni dlsdlplinl in da Troja pridnost,delaroljnost in sposobnost slede pridnosti udarnikor,sato Tl rraBamo to uradno pismeno POHVALO r snak prisnanja. Vse sa petletko 1 DOLENJSKO GOZDNO GOSPODARSTVO lesno - Industrijski obrat STRAŽA Za upraro : Obratorodja : Bali Bino. Leta 1954 se je iz LIP-a izločilo Gozdno gospodarstvo in leta 1955 še GAP, ki je dobil za doto 5 mio din. Tako sta ostali sami obe žagi in parketarna s tovarišem Knezom na čelu. Treba je bilo razmišljati o nadaljnji usodi NOVOLES-a, tega leta je dobila namreč naša DO svoje krstno ime NOVOLES. Jože Knez, takratni direktorje predlagal ime Noviles, tov. Ivan Aš pa NOVOLES, kar je še sedaj. Tov. Knez je začel razmišljati o novi tovarni vezanih plošč in dobil od upravnega odbora pristanek, đa se je začela priprava idejnih projektov, iz česar je nastal sedanji TVP. Leta 1956 se je k NOVOLES-u pripojila tudi Tovarna igrač v Novem mestu, ki ni imela zadovoljivih lesnih surovin. Žaga v Straži seje obnavljala in širila, pridobila dva gatra: enega iz. Litostroja in enega iz Švice. Parket je izvažala v Grčijo. Leta 1957 so se zgradile lesene lope, ki so še sedaj koristne za potrebe skladišča. Leta 1959 seje parketarni pripetila nesreča. V požaru je zgorela sušilnica. V letu 1960 je dobila parketarna novo domovanje v opuščenih železniških popra-vljalnicah. ki so se izselile iz Straže v druge kraje Slovenije. Ta parketarna je postala osnova^ za nastajanje TOZD-a TSP. Žaga je ostala sama in prešla v fazo projektiranja nove. sodobnejše žage. Žaga Straža od 1961 do 1970 V tem času so bile vse večje potrebe po žaganem lesu, ki pa jih stara žaga s svojimi kapacitetami in zastarelo tehnologijo ni mogla več zadovoljevati. Zato so v Novolesu začeli resno razmišljati o gradnji nove, sodobne žage. Leta 1968 je prišlo do dejanske odločitve o gradnji nove žage. Za izvedbo projekta je bil zadolžen Mikloš Hegediš. V projektu je bila predvidena nova lokacija oz. lokacija, na kateri se sedaj nahaja nova žaga. Za novo lokacijo so se kreatorji projekta odločili iz več razlog-gov: prvič zaradi bližine tozdov TVP in TDP, ki sta velika porabnika žaganega lesa, drugič zaradi elastične porazdelitve hlodovine med TVP in žago (prej so namreč deske prepeljevali iz stare žage do TDP s konji!!!) in tretjič zaradi prostorskih možnosti skladiščenja hlodov in žaganega lesa. Med več možnostmi so se projektanti odločili za postavitev tračne žage. To pa predvsem iz naslednjih razlogov: — zaradi potreb utesnjenosti površin, — zaradi potreb po razmeroma velikih površin skladiščenja žaganega lesa, ker ni bilo dovolj sušilnih kapacitet. Gradbena dela so stekla v jeseni 1969 in se končala spomladi 1970. Takoj, ko je začela obratovati nova žaga, se je stara žaga ustavila. Osnovni stroji so bili odprodam, prostor je pa prešel v uporabo za skladišče repromateriala. Žaga Straža od 1971 do 1980 Nova žaga je bila v mnogih detaljih prototipna. Zato je obratovala leto in pol poskusno in se predvsem na transportnih linijah še izpolnjuje. Žaga je bila projektirana na kapaciteto 40.000 m' razžaganega lesa na leto. To je dosegla in presegla že po dveh letih obratovanja. Če ocenjujemo novo žago z očmi kadrov, ki v njej delajo, opazimo nekaj po- manjkljivosti, Žaga ni imela ogrevanja, pa tudi hrup je bil premočan. Zakaj ni bilo inštaliranega ogrevanja, je posebna zanimivost. V preteklosti je namreč prevladovalo mnenje, da je delo na žagi težaško in da se delavec ob pomoči »Šilca žganja« sam dovolj segreje. Pozneje je bilo ogrevanje vgrajeno in tudi za zmanjšanje hrupa so bili izvedeni ukrepi. Močan prepih so omilili z vgraditvijo gumijastih zaves na odprtinah. Med tem seje žaga dodatno opremljala: I. 1972 je bil zgrajen silos za jelovo sekanje, l. 1973 je bila kupljena žaga za razred debelejših hlodov (ekzote). Izvedena je bila rekonstrukcija transporta sekancev v centralni silos TES-a, v brusilnici so izpolnili stroje in naprave za pripravo žaganih listov. Začele so se tudi priprave za gradnjo nove decimirnice, ki bo spadala pod obrat žaga, novih sušilnic za predsušenje in klasično sušenje ter upravnih prostorov. Leta 1973 je bila zgrajena zgradba za predsušenje in vakuumske sušilnice. V jeseni 1978 je bila zgrajena decimirnica in upravni prostori. Ivan AŠ upokojenec Ivan je začel svojo zaposlitveno pot že 1. 1948 v takratnem LIP-u (Lesno industrijsko podjetje). V Novolesu je opravljal vrsto odgovornih nalog, poznamo pa ga tudi kot zagnanega družbenopolitičnega delavca. Leta 1980 je odšel v zasluženo upokojitev. Ivan je večino svoje zaposlitve prebil na obeh žagah: v Soteski in v Straži, zato zgodovino žage dobro pozna. Ker smo osnovni zgodovinski prerez nastanka in razvoja žage v Straži pripravili skupaj z Ivanom, sedaj Ivan omenja le tiste zanimivosti, ki so spremljale žago v preteklosti. Žaga v Straži, pravi Ivan, pomeni za Stražo in Vavto vas veliko prido- k'tev Žaga je dajala zaslužek mnogim, hkrati pa je ustvarila proletariat, ki je dal med NOV veliko borcev. Ni čudno torej, da se usode mnogih krajanov tesno plepletajo prav z žago. Žaga predstavlja skupaj z žago v Soteski temeljni kamen nastajanja Novolesa. Iz njiju so se pozneje razvijali novi obrati finalne proizvodnje. Žaga je bila v prvem povojnem obdobju za Novoles ključnega pomena in kot taka je vzgojila vrsto kvalificiranega kadra, ki se je pozneje uspešno vključeval v delo novo nastalih.obratov. Seveda je čas sedaj žago prerasel, postala je tako po številu zaposlenih kot tudi po višini ustvarjenega dohodka v ozadju. pa je -e vedno srce Novolesa, saj krmili s surovino skoraj vse Novo-lesove tozde. Alojz Pirnar vodja obrata žage Ruperč vrh Alojz je zaposlen v NOVO-LES-u že od leta 1949. Če bi upoštevali njegovo preteklo zaposlitveno pot, bi ga morali bolj prištevati k tozdu TDP. Vse do leta 1974 je bil zaposlen v tozdu TDP. Zato se tudi najprej spominja nekdanjih časov, kijih je prežive'l v nekdanji Tovarni igrač. Če se spominjam prvih zaposlitvenih let, moram povedati, da seje včasih veliko več delalo. Včasih smo bili tudi mojstri širše vpreženi. Bili smo poleg izvajalcev plana proizvodnje še: električarji, brusilci, vzdrževalci, nastavljalci strojev, skratka vse, za kar imamo sedaj posebne službe. Disciplinske nismo poznali, če si naredil napako, je bilo samoumevno, da si »letel« iz fabrike, sestanki DPO so bili izven delovnega časa. Sestanek sindikata je bil n. pr. sklican ob 14. uri, delavci popoldanske izmene so morali tiste ure, ki sojih prebili na sestanku, nadomestiti v podaljšanem nočnem obdobju. Poleg tega naj povem, da so bili sestanki vedno plodni in so pogosto trajali tudi po 4 ure. Toplih obrokov ni bilo, malica je trajala samo 15 minut. V tem času smo pojedli tisto, kar smo prinesli od doma. Kadar je zahteval plan, smo delali tudi ob nedeljah in to udarniško. Tisti, ki je imel veliko nadur, je dobil za nagrado bodisi plavo, zeleno ali rdečo rutko. Naj navedem tudi nekaj imen, delavcev, ki so se v tistem času še posebej angažirali. Poleg že omenjenih imen, UUMKA »»URLIKA SLOVENIJA I U I ► im f ra * iw Lesno industrijsko podjetje Straža pri Novem mestu. 7 zvezi z vaSim dopisom z dne 19.10.1948 8t. pera. 246/D/S glede namestitve tov. A 8 Ivana vam sporočamo, da ae strinjamo a tem, da ste imenovanega namestili v va eu podjetju v blagovnem knjigovodstvu. Doftlo Dan uon ------—-— Refteno Dan----------— St_____________ 6. i/Tv/ Smrt fa. iz-u - svobodo narodu! 2 Za načefnika personalnega oddelka: / SvetifflrnjTCTT*}^- u*Lrnr> 7rrn Tisovec Jože upokojenec na žagi zaposlen od leta 1946 do 1973 v Jože ima največ zaslug za montažo »estere« lokomobile, ki je bila I. 1945 pripeljala iz Konjica in je prva proizvajala izmenični električni tok ter z energijo napajala celo staro žago. ki so bila objavljena v prejšnji številki, naj omenim še Marjana Okrogliča in Nika Somraka, ki sta se močno angažirala na kulturnem področju. Kot dolgoletnega sindikalnega delavca naj omenim še Jožeta Zoretiča. Naj še predstavim obrat Ruperč vrh. Ta obrat smo prevzeli od Komunale Novo mesto leta 1983. Obrat je bil v dokaj klavrnem stanju. NOVOLES ga je temeljito preuredil in organiziral novo proizvodnjo. V tem obratu sede-cimirajo plemeniti listavci (češnja, jesen, hrast itd.). S polno kapaciteto smo začeli v avgustu 1984. Moram pa pripomniti, da je obrat še vedno v izgradnji: svojega prostora nimata še vzdrževanje in brusilnica, dograjuje se ventilacija, električne instalacije in tudi zidamo še. Za pripojitev tega obrata smo se odločili zato, ker so tam delali že strokovno usposobljeni delavci, ki morajo taki biti zaradi zahtevnejšega decimiranja plemenitega lesa. Trenutno dosegamo 50 do 52 poprečno izkoriščenost lesa. Naj navedem še nekaj podatkov o proizvodnji. V avgustu leta 1984 smo de-cimirali 107 m’ na mesec ali 4,700 m’ na dan; v septembru istega leta 142 m’ na mesec ali 6.400 m’na dan; v oktobru 165 m’ mesec ali 7.100 m’ na dair; v novembru 168 m' na mesec ali 8.400 m’ na dan, v decembru 186 m' na mesec ali 8,800 m' na dan. Plan za leto 1985 pa predvideva že 12 m' na dan. Mislim, da bomo ta plan tudi dosegli, saj že v marcu dosegamo proizvodnjo 10 m' na dan. Surovino dobivamo delno iz matične žage v Straži, delno pa od zunanjih dobaviteljev. Zaposlenih nas je 31 in z disciplino ter strokovnostjo zaposlenih sem kar zadovoljen. Jože Kočman, vodja žagalnice Jože je zaposlen v Novolesu od I. 1959. Vseskozi je delal raznovrstna dela na žagi. O preteklih letih, ko so delali še na stari žagi, pravi, da niso primerljiva s sedanjimi. Živeli so skromno in delavno. Veliko je bilo težkega fizičnega dela na odprtem ^prostoru. Zaščitnih sredstev ni bilo. Na sindikalne izlete so hodih s tovornjaki. Žagalnica, katere proizvodnjo vodi tov. Kočman, zaposlujejo 60 delavcev. V njej razžagujejo bukovino, hrast in les ostalih listavcev ter eksote. Franc Fifolt, delavec v decimirnici 1-rane je dolga leta »šlajsal« hlode za Gozdno gospodarstvo. Na žago je prišel I. 1970. O ra/merah na žagi pravi, da so bile nekoč boljše,kot sedaj. Pereči problemi v decimirnici so: prepih, delo ni ustrezno organizirano, nekatere norme niso realno postavljene. Osebni dohodki so glede na pogoje dela daleč prenizki, zato se delavci tudi hitro menjavajo, kar še dodatno otežujejo naš položaj... Menim pa, da je drugače naš tozd kar soliden in da se bodo izboljšale razmere tudi v decimirnici. Branko Đurič v. d. vodja proizvodnje de-cimirnice in predsednik OOS tozd ŽAGA Straža Kapacitete žagalnice znašajo od 155-170 hlodov na dan. Postavljene plane nekako dosegajo, čeprav so delovni pogoji dokaj neugodni. Občasno prihaja do krize z dostavo hlodovine, predvsem pozimi, vendar zaradi tega še niso ustavili proizvodnje. Vedno se nekako znajdejo, ah tako da v kriznem času izkoriščajo dopuste, ah kako drugače. Delavci so večinoma dobri, čeprav tudi negativnih izjem ne manj>ka. Branko Đurič je zaposlen v Novolesu od leta 1970. V tem času je delal na različnih delovnih mestih na žagi. Decimirnica šteje 108 zaposlenih od tega 24 žensk. Sam podatek nam pove, da so v decimirnici zaposleni pretežno moški. To pogojuje samo težko delo, ker je delo pretežno fizično in zato naporno. Decimirnica je poleg tega zelo mlad kolektiv, pogoji za delo so zelo težki, posebno v zimskih mesecih. To smo zlasti občutili to zimo, ko se je temperatura spustila precej pod ničlo. Čeprav so se delavci trudili, pravih rezultatov njihovega dela ni bilo. Moram še omeniti, da so v decimirnici osebni dohodki daleč prenizki za tako V Padli borci Žage Straža V narodnoosvobodilnem boju je padlo žage Straža. Spomnimo se tudi njih: 17 delavcev z Tone Čampa padel 1942 Anton Fifolt * padel 1942 Jože h or sce k padel 1942 Miha Gruden padel 1942 Rudolf Zupančič padel 1943 Lovro Logar padel 1943 Alojz Foršček padel 1943 Franc Šali padel 1943 Ludvik Glavan padel 1944 Franc Zaletel j padel 1944 Franc Virant •padel 1944 Stane Bavdek padel 1944 Rudolf Čej padel 1944 Franc Košir padel 1944 Janez Mrvar padel 1944 Bele Janez padel 1943 v koncentracijskem taborišču je umrl Alojz Pugelj Janez Bavdek, upokojenec Janez Bavdek, na žagi zaposlen odi. 1924dol. 1960. Dobro pozna zgodovino žage. »Ob 40-letnem jubileju moramo nujno dati spominsko obeležje nekdanjim delavcem na žagi, ki so padli v NOV!«. delo. Pogoji dela in pa nizki osebni dohodki pa so velik vzrok za veliko fluktuacijo zaposlenih. Na njen račun pa trpi tako sama proizvodnja kot tudi kvaliteta dela. Če si želimo ohraniti enoten kolektiv in primerno proizvodnjo, bo potrebno delo čimprej primerno nagrajevati. Kljub tem težavam so v decimirnici v letu 1984 nažagali 15.430 m’ decimiranega lesa in predelali 38.922 m’ žaganega lesa. Za letošnje leto je planirano 17.800 m' decimiranega lesa. Težave nam povzroča tudi nabavljen žagan les, ki v povprečju 209j ne ustreza željeni debelini. Vse probleme skušamo sami rešiti, vendar pa je rešitev nekaterih možna le v okviru delovne organizacije. Povedal bi še nekaj besed o delu sindikata v TOZD. Po moji oceni delo še ni tako. kot si ga želim. S tem ne mislim da sindikat ne dela, ampak na to. da bi lahko dosegli. če bi vsi člani resno jemali svojo funkcijo. Sindikat sodeluje v samoupravnih delovnih skupinah, ki so obenem tudi sindikalne. Posameznim delavcem dajemo finačno pomoč. 1. O obravnava samoupravne akte, plane, zaključne račune predno se obravnavajo po skupinah. Delujemo tudi na kulturnem in športnem področju. Za nekatere kulturne prireditve kupimo nekaj vstopnic in jih razdelimo med delavce. Naše športne ekipe se udeležujejo raznih športnih tekmovanj na nivoju delovne organi-_ zacije. Želim si. da bi bil sindikat v bodoče še bolj aktiven in vestno opravljal svoje delo. Jože Pirc, delavec v žagalnici Jože je v Novolesu od leta 1963. Vseskozi dela na žagi. O delu v žagalnici pravi, da je živčno zaradi neznosnega ropota. Odnos do dela pa je bil v preteklosti boljši. Včasih ni bilo norm, sedaj so pa norme in plani so iz leta v leto večji. Zaradi tega večkrat prihaja do sporov med sodelavci. Jože meni, da se v Novolesu premalo skrbijo za osebne dohodke starejših delavcev. Le-te se sicer premešča na lažja dela, kar pogojuje manjši osebni dohodek, kar pa je, za te delavce boleče. Delavci na žagi v Straži pred vojno Delavci Žage na izletu predsednik mladine Željko je v Novolesu od I. 1980. Predsednik mladine je eno leto. Z aktivnostjo mladine na žagi ni zadovoljen. Pravi, da je od 43 evidentiranih mladincev aktivnih le 12 do 16. Tako zastavljenih programov ne izvajajo zadovoljivo. V njegovem mandatnem obdobju so izpeljali 3 delovne akcije: dvakrat so zlagali »četrtače« in enkrat pobirali pločevino za pokrivanje desk na skladišču. To pa vsekakor ni dovolj. Težave so sicer tudi objektivne narave: velika oddaljenost zaposlenih, izmensko delo, velika fluktuacija ipd., je pa prisotna tudi prevelika nezainteresiranost mladih. To bo treba v bodoče popraviti. Jože Bezeg, obratovodja iui žagi, od 1971 do 1974. Ivan Pcperko, direktor TOZD ŽAGA od 1974 do 198« Problematika alkoholizma Dr. Janez Rugelj Alkoholizem ogroža slovenski narod Slovensko ljudstvo se bo še razveseljevalo ob »čudežnih napitkih«, ampak kljub temu ne smemo dopustiti, da bi zaradi čezmernosti obtičalo ali celo nazadovalo v svojem razvoju... Na nedavni javni tribuni Slovenski narod in slovenska kultura so pisatelji zelo poudarili že dolgo znano spoznanje, da se kot narod lahko ohranimo samo, če se bomo zasidrali v internacionalno zavest s svojo kulturo. Tega pa ne bomo mogli doseči, če ne bomo do skrajnosti cenili kvalitete na vseh področjih našega delovanja in neusmiljeno onemogočali vzpon in odločanje povprečnežev. Ob bok tem ugotovitvam pa je nujno dodati, da alkoholizem, zlasti zaradi njegove močne razširjenosti, po eni strani zelo zavira kulturni razvoj pivcev, po drugi strani pa jih postopoma posurov-Ija. Osiromašeni medsebojni odnosi Raziskave in opazovanja kažejo, da alkoholiki v razvitem obdobju alkoholizma domala več ne berejo, kvečjemu kriminalke, v časopisih pa spremljajo v glavnem črno kroniko, v najboljšem primeru še športne novice. To velja tudi za izobražene ljudi. Se več: zaradi zagrenjenosti ne berejo niti izobraženi zakonci alkoholikov. Zato alkoholizem celo obetavne ljudi hitro vrže med jalove povprečneže. Tudi v kulturi! Številnim slovenskim pisateljem je alkoholizem zlomil peruti ustvarjalnosti. Alkohol usodno uničuje možganske celice (pivci jih zgubijo dnevno okrog enega milijona), zato kaže, da tudi v izobraženih mladih ljudeh — bivših alkoholikih, kljub njihovemu skrajnemu in vsestranskemu aktiviranju ni možno vzbuditi niti želje — postati intelektualec, kaj šele vzdrževati dolgotrajno in poglobljeno samoizobraževanje, ki šolanega človeka postopoma utegne pripeljati med intelektualce. Pa to še zdaleč ni vse, kajti alkoholizem že v zgodnjem obdobju zelo osiromaši medsebojne odnose. Tako je delavec alkoholik še sposoben garati, nima pa več kaj bližnjim dati. To se nanaša tudi na vrhunskega ustvarjalca alkoholika, ki je še sposoben ustvarjati velika umetniška ali literarna dela. ampak v medosebne odnose z bližnjimi je zmožen vnašati edino še strupeno ozračje. Tako torej alkoholizem z usihanjem porabe kulture in zastrupljanjem medosebnega ozračja širi barbarstvo v narodu. In res, alkoholiki, ki pridejo na zdravljenje, so vsi brez izjeme, ne glede na izobrazbo, barbari. Poglavitni cilj celotnega terapevtskega in vzgojnega dela je dvig alkoholikov in njihovih zakoncev iz barbarstva v kulturo in umetnost. Pri svojem delu sem srečal na tisoče alkoholikov in njihovih svojcev. Dobesedno nihče med njimi ni imel niti elementarnega znanja o bistvu alkoholizma in njegovega zdravljenja. V zadnjih letih, odkar je na trgu nekaj ustreznih knjig, sem pa tja pride kakšen alkoholikov svojec, ki muj je tik pred prihodom, koje prebral knjigo, padla koprena z oči, koprena neznanja in zmotnih predstav. Kulturna in izobrazbena raven našega prebivalstva je sila revna, saj komaj polovica odraslih Slovencev prebere eno knjigo na leto. Malo je verjetno, da bi to bila ravno knjiga o alkoholizmu, čeprav približno sto tisoč slovenskih družin razkraja alkoholizem. Zato je za večino ljudi časopis poglavitni način prosvetljevanja, če seveda odmislimo televizijo, ki pa je posredno (preko filmov in drugih oddaj, ki prikazujejo pivsko veseljačenje), bolj vprežcna v spodbujanje pitja alkoholnih pijač kot pa v posredovanje ustreznih informacij o alkoholizmu. Tudi v časopisih so poučni članki o alkoholizmu sila redki. Tako je Delo v letu 1984 objavilo samo en članek, pa še ta seje nanašal na alkoholizem v Sovjetski zvezi. Le Teleks in Nedeljski dnevnik sta si »upala« objaviti nekaj več prispevkov. Toda vsi časopisi se bolj »bojijo« polemičnih prispevkov o alkoholizmu in njegovem zdravljenju kot pa prispevkov o kritiki družbenopolitičnega sistema v Jugoslaviji. Znano je. da ima dobra informacija velik pomen pri odločanju ljudi na ustrezno ukrepanje. Neka analiza je pokazala, da je približno polovica članov klubov zdravljenih alkoholikov (KZA) začela razmišljati o zdravljenju šele potem, ko so alkoholikovi svojci prebrali poučen članek, ki jim jev njihovi stiski pokazal pravo pot za ukrepanje. Alkohol ima tudi pozitiven vpliv Razlogov je torej več kot dovolj, da kljub vsesplošni nemoči pri reševanju perečih družbenih zapletov nekaj le storimo na področju »boja« proti alkoholizmu. Pa tudi moramo, ko vemo, da alkoholizem utegne preprečiti slovenskemu narodu, da bi se uveljavil v svetu. Pisci in sodelavci časopisa lahko nekaj malega storijo, če bralcem posredujejo temeljno znanje o načinih preprečevanja in izkoreninjanja nadloge, ki ogroža narod. Občestvo pa si mora dolgo časa prizadevati, da doseže malenkostne uspehe na tako zapletenem in za večino ljudi še vedno dokaj skrivnostnem področju — alkoholizmu. V člankih se bomo ukvarjali predvsem z usodnimi predsodki in manj znanimi, pa vendar zelo pomembnimi spoznanji o nastanku, razvoju in urejanju popolne zmede v alkoholikovi družini. Večina prispevkov bo optimističnih, saj bodo ilustrirani z avtentičnimi izkušnjami ljudi, ki so uspeli na poti »vrtnitve«. Zainteresirani bralci se bodo lahko preko avtorja člankov srečali z vsakim »ilustratorjem«. Da pa ti prispevki ne bi zbudili prevelikega preplaha (kajti spisi o alkoholizmu gredo na živce vsem krepkim pivcem) med prebivalstvom. ki v veliki večini dobesedno ljubi »dobro kapljico«, je nujno, da nekatera vprašanja že v uvodnem članku razčistimo. Alkohol ima v pogojih življenja v naši kulturi — poleg katastrofalnih — tudi številne pozitivne vplive, saj pospešuje družabne stike, odpira zavrta srea. erotizira odnose med spoloma, hrabri cin-cave ljudi, predvsem pa zdravi vse mogoče »srčne rane« ljudi, ki se niso uspeli naučiti, da bi uporabljali boljša zdravila, kot so n. pr. razne telesne in duševne aktivnosti. Bivši alkoholik ne sme nikoli več poskusiti »čudežnega zdravila« — alkohola. Narava ga je kaznovala za njegovo čezmernost! Zmerni pivci pa lahko ostanejo trajno zmerni, če so dovolj modri, da ne prekoračujejo meje. ki ni ostra in ne za vsakega enaka. Slovensko ljudstvo se bo, verjetno dokler bo obstajalo, razveseljevalo ob »čudežnih napitkih«, ampak kljub temu ne smemo dopustiti, da bi zaradi čezmernosti obtičalo ali celo nazadovalo \ svojem razvoju. .1. R. RAZSTAVNI PROGRAM DOLENJSKE GALERIJE MAREC: Pregledna razstava del slikarke Alenke Gerlovič. Razstava je namenjena praznovanju Dneva žena. APRIL: Razstava del Lucijana Bratuše v sodelovanju z Galerijo DSLU. MAJ: Fotografska razstava Mana Rava, enega najbolj znanih avtorjev umetniške fotografije. Dnevi računalništva na Dolenjskem 1985 Dneve računalništva smo organizirali že lansko leto. Ker je bil obisk zelo velik (preko 8000 ljudi, med njimi verjetno tudi veliko delavcev Novole-ša), smo se odločili, da bomo še bogatejšo in bolj raznoliko prireditev organizirali tudi letos. Tako bodo »Dnevi računalništva na Dolenjskem 1985« od 10. do 14. aprila v prostorih Centra usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič Novo mesto in to od jutra do večera (razen prvi dan, ko bo ob lOh otvoritev). Sama prireditev je razdeljena v tri sklope: — profesionalni del (ISK-RA-DELTA, INTERTRADE-IBM. VELEBIT in ostali ter uporabniki, to so DO z našega področja) — ljubiteljski del (mikroračunalniki in njihova uporaba), sem se lahko vkjuči vsakdo s svojim hišnim računalnikom — razstava in prodaja strokovne literature. Paralelno bodo potekale spremljajoče dejavnosti: okrogle mize, strokovna predavanja, tekmovanja iz računalništva za srednješolce, razni prikazi, itd... Skratka, zanimivo, razgibano in poučno bo, vsakdo bo lahko našel nekaj zase. Zato pozivam vse delavce Novolesa. da se prireditve udeležijo in jo s svojo aktivno udeležbo popestrijo in obogatijo. Predsednik organizacijskega odbora: doc. dr. Janez Usenik Računalniška literatura Obveščamo vse delavce Novolesa. da imamo v priročni knjižnici našega centra precej j najnovejše strokovne literature s področja informatike in računalništva. Na razpolago imamo tudi strokovne revije, tako domače kot tudi tuje. Vabimo vas. da se oglasite v centru, si literaturo ogledate in po želji izposodite za nekaj časa. Služba za informatiko KADROVSKE VESTI Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi TOZD TDP 1. Đuranovič Brane: en neopravičen izotanek z dela, sodelovanje v preriravanju —javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine 2. Klavs Mirko: Trije neopravičeni izostanki z dela — javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine 3. Kozjan Damjan: en neopravičen izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine 4. Fifolt Leopold: spal na delovnem mestu — opomin 5. Berkopec Ljudmila: pet neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev + plačilo pavšalne odškodnine 6. Antončič Vojislav: štiri neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta + plačilo pavšalne odškodnine 7. Begič Miloš: en neopravičen izostanek z dela, nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta 8. Idanovič Niko: nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev 9. Alijevič Lidija: nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev 10. Tubanovič Perka: nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev 11. Legan Franci: nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev 12. Nahtigal Jožica: nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov — javni opomin. 13. Kralj Alojz: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine. 14. Antončič Vojislav: od 16. 10. 1984 ne prihaja na delo — prenehanje delovnega razmerja 15. Germ Ivan: od 8. 10. 1984 ne prihaja na delo — prenehanje delovnega razmerja. 14 mtgfe TOZD TGD 1. Škrjanc Duška: tatvina denarja — prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev 2. Kužnik Mihael: vinjen na delu —javni opomin 3. Obrstar Stanislav: štiri neopravičeni izostanki z dela — javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine 4. Pkrjanc Jožica: samovoljna zapustitev dela, odklonitev zdravljenja proti alkoholizmu — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta 5. Rus Jože: samovoljna zapustitev dela — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta + plačilo pavšalne odškodnine. 6. Legan Miha: dva neopravičena izostanka z dela —javni opomin + plačilo pavšalne odškodnine 7. Obrstar Stanislav: en neopravičen izostanek, nepravočasno opravičevanje izostankov, ponavljanje lažjih kršitev — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev + plačilo pavšalne odškodnine. 8. Rojc Franc: en neopravičen izostanek z dela — opomin + plačilo pavšalne odškodnine 9. Nahtigal Ciril: zapustitev dela, izhod iz TOZD na nedovoljenem mestu, vinjenost na delu, nepiavilno obnašanje — prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev. TOZD TVP L Bojanič Zora: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin 2. Dular Anton: samovoljna zapustitev dela — opomin 3. Trupina Anto: zamujanje na delo, en neopravičen izostanek z dela, vinjen na delu — javni opomin 4. Juran Anica: en neopravičen izostanek z dela — opomin 5. Golob Ivan: en neopravičen izostanek z dela — opomin 6. Šuštaršič Vera: en neopravičen izostanek z dela — opomin 7. Darovec Janez: neupravičeno uklapljanje in izklapljanje glavnega stikala — razporeditev na druga dela in naloge za dobo enega leta. TOZD TVP: prišli: Milan Sternad, Igor Bobnar, odšli: Peter Erbida (v -tJLA). TOZD Žaga: prišli: Jožica Peterlin. Stane Hrašovec, Polikarp Kastiger, Ivica Karlo, Josip Maričič, Janez Škulj, Franci Papež, Peter Lazarevič. Ratko Teinovič, Juro Aščič, Jože Podržaj. Jože Jakše. Jože Cimermančič; odšli: Slavko Štrumbelj (upokojitev), Roman Kovačič (disciplinska izključitev) Miran Brezar (discip. izk.). Boris Brezar (discipl. izk.). Ciril Fekonja (discipl. izk I.), Jože Berkopec (v TOZD TPP), Milan Muhič (disciplinska izključ.). TOZD TPI: prišli Martin Novak (iz JLA). TOZD BOR: prišli: Gabrijel Sitar (iz DSSS), Romeo Rabič. Jože! Žitnik. Jože Žulič, Jernej Križan. Bojan Zupan. Aleksander Ančimer; odšli: Darko Marinič (v JLA). Mihael Cerovšck (v JLA). Dušan Arh (v DSSS). Jože Božič (sporazum). Franc Šinkovec (sporazum). Robert Salmič (v JLA), Franc Longo (v JLA). Janez Levičar (v .It.A). Milena Cerovec (konec delovnega razmerja za določen čas), Marjana Savrin (sporazum). Irena Haralovič (sporazum). TOZD SIGMAT: prišli: Olga Vin-tar; odšli: Nedjad Fatič (samovoljno). Danijel Abram (v JLA). TOZD IGK: prišli: Viktor Pajk (iz JLA); odšli: Ivan Breznikar (v JLA). Janez Kozlevčar (samovoljno). Marjan Brcar (konec delovnega razmerja za določen čas), Mirko Lesjak (sporazum). Martin Golob (samovoljno). Roman Tratar (sporazum). TOZD TDP: prišli: Mira Mlakar. Ciril Štrumbelj (iz JLA); odšli: Milena Kavščck (upokojitev), Igor Obradino-vič (samovoljno), Jože Grum (v TOZD IFS). Franc Struna (v TOZD TES). BraneDuranovič(samovoljno). Miloš Oblak (v JLA), Janez Pirc (v JLA), Andrej Kralj (v JLA), Alojzija Marolt (upokojitev). Slavko Jaklič (v DSSS). TOZD TSP: Prišli: Andrej Pršina, Martin Kramaršič. Stane Teinovič: odšli: Slavica Zadnik (sporazum). Slavko Božič (v JLA). Robert Flander (v JLA). Roman Novak (sporazum), France Kren (JLA). Mirko Štupar (v JLA). Gašper Stopar (upokojitev), Alojz Štine (v JLA), Franc Uršič (v JLA). Ivan Vidmar (v JLA). TOZD TPP: prišli: Jože Berkopec (iz TOZD ŽAGA), Zlatko Krupič, Martin Juršič, Jože Medic. Irena Gorenc. Janja Vidmar, Jožica Turk. Anton Juršič; odšli: Martin Može (sporazum). Zdravko Tekstor (sporazum). Jože Berkopec (samovoljno), Jože Turk (JLA), Marica Ovniček (sporazum). TOZD LIPA: odšli: Rajko Kučič (v JLA). TOZD TAP: prišli: Franc Kastelic. Marija Pust. Anton Pajek: odšli: Stanislav Metelko (smrt). TOZD I KO: prišli: Janez Vraničar. Vojislav Perinovič. Jože Kočevar, Branko Dragišič, Bojan Plut. Branimir Dančulovič, Višnja Podrebarac. Darinka Malešič, Milica Rajakovič: odšli: Peter Videtič (po končanem poskusnem delu), Roman Bajuk (sporazum). TOZD IFS: prišli: Damajana Po-glavc, Alojz Živko. Jože Grum (iz TOZD TDP), Franc Struna (iz TOZD TDP); odšli: Tomaž Smolič (v JLA). Vid Bukovec (konec delovnega razmerja za določen čas). TOZD TGD: prišli: Andrej Bobič. Rudi Škrbe; odšli: Slavko Damjanovič (v ZDA), Bogdan Zupančič (sporazum). Anton Škufca (v JLA). Leopold Zoran (v JLA). Julijana Hočevar (upokojitev). TOZD BI.P: prišli: Ana Pevec; odšli: Nataša Štefančič (sporazum). DSSS: prišli: Dušan Arh (iz TOZD BOR). Janez Doltar. Igor Košir. Slavko Jaklič (iz TOZD IT)P); odšli: Gabrijel Sitar (v TOZD BOR). Število zaposlenih delavcev po tozdih na dan 28. 2. 1985 TOZD M Ž SKUPAJ TVP 120 I60 280 ŽAGA 207 34 24I I Pl 70 I8 88 BOR 88 53 I4I SIGMA I 07 30 127 IGK 70 40 I28 TDP 20 J 245 448 TSP ISO I82 362 I Pl' 08 75 2I3 LIPA 87 I3 KM) JAP 70 58 137 TKO I00 46 155 I IS I26 20 I55 TGD 50 64 123 BI P 87 38 I25 DSSS I08 I0I 200 NOVO! I S I837 1204 3041 Jože Krese ZAMAN Čakam vsak večer toda tebe od nikjer pišem pisemca vendar ni odgovora Nosim šopke rož a ti jih vneto mečeš proč (koš) Prosim za poljub a dobim te par klofut Z drugim plesat greš ja: te prosim pa ne greš Vem da vse je bob ob steno zdaj mi je tako vseeno saj me teh težav bo ozdravi! sok Fructal. PRVA DAMA Vedno je brez konkurence ko razkazuje boke in moške glave vara kot prav seksi dama Njene prave kvalitete so izrezane obleke Po JUSu geometrijo glava pa je čisto gnila Ko pokaže prave karte in nalije čisto vino strga šminko z lica in ni več lepotica. tesnikcmbnatnsolantvnmeslo-sfraZa Humor Vdovec Kako se počutiškot slamnati vdovec? Odlično! Brez žene je vse bolj praktično. Kako to misliš? Poglej moje nogavice, zdaj jih že obujem z obeh strani. Prepričljivo Iz igralnice v Monte Carlu je prišel človek s polnimi žepi denarja, nenadoma je iz teme zaslišal glas: Prosim vas, pomagajte mi, ničesar nimam, razen pištole, ki je uperjena v vas. Nogometašev sin Sine ali je bilo vse v redu s spričevalom? Da, pogodbo s četrtim razredom sem podaljšal še za eno leto. Slovenščina Moj stric je numizmatik. Kaj pa je to? To ti je tisti, ki zbira kovance. Madona, prej smo takim preprosto rekli berač. \ N? ANGL PEVEC LESKOVAC SKUPINSKI PLES KRALJ IZ TEBE SILICIJ MESTO V SUDANU METER VRSTA VINA l IME SRBSKO Z IME NEMŠKA IGRALKA KEMIJSKI ELEMENT NORDIJSKO Z IME AKSE GRAM LITU IME TV IGRALCA SOKOLOVIĆA STAREJŠI HRVAŠKI PISATELJ VID GRŠKI BASNO- PISEC SENJSKI JUNAK ANCONA * LIVNO RUSKI SLIKAR 2. IME ENOTA 'ZA PRITISK NOVO MESTO TERITOR. OBRAMBA OD BOSNE PRVI VOKAL LUKSIC LAHKI KONJENIKI VISOKA KARTA KEM EL RADIJ 'POKRAJINA' V PIRENEJIH {NASA IZG | RAOIUS DUBROVNIK KRAJ PRI POSTOJNI NEMŠKA PEVKA NIČLA BRANKO COPIC GOSTOLEVEK TRILČEK IITAL.I NATRIJ ŽVEPLO PRVI SOGLASNIK IZPIRANJE (LAT.) DRSALKA MASKOVA NEGOANJI NOGOMET C. ZVEZDE SAMO SKRUNSTVO UROŠ KULOVEC NIKOLAJ OMERZA PREMER DARILO STAR SLOVAN LUIS ARMSTRONG MUSUM SVETISCE DIVJA MAČKA PETAR KOClC CARINA LAT. (MNOŽINA) ANTON NALIS TURSKI VELIKAŠ PRIJATRJ ILATJ ELEKTR. INO 0RU6I VOKAL AVTOR BOŽANSKE KOMEDIJE AUGUST POLITIK ZIMBABVE IJOSHUA) ia ČRKA ABECEDE » CITROENOV AVTO ALEŠ VALIČ DOLŽINSKA MERA (ANGL) AMPER ROMUN AVTO NOVAK REKA V AZUI ISKRA JAP. GENER. (VOJNI ZLOČINEC! ER2ISNIK OUSlK JAKŠE IVA NAROONI MAGAZIN REKA V SSSR NORDIJSKI BOGOVI ZALOZBA OBZORJE ATLET SEBASTIAN NIČLA (FRANC) AVTOOZNAKA NEMČIJE GORŠE ALENKA RUDI AMBROZ KAZENSKI ZAVOO NAGI (MN0Z.I GRŠKA ČRKA TONA METER REKA V MESTO V JORDANIJI Kot vsako leto do sedaj, se bodo športniki NOVOLESA tudi letos udeležili letnih športnih iger SOZD-a UNILES, ki bodo junija letos na igriščih ŠD SLOVAN na Kodeljevem v Ljubljani. Ker je za doseganje dobrih rezultatov potrebna ustrezna pripravljenost, bo sekcija za namizni tenis, glede na število zainteresiranih organizirala priprave in tekmovanja med TOZD, v športni dvorani MAROF v Novem mestu. Na tekmovanjih med TOZD bi po doseženih rezultatih določili ekipo, ki nas bo zastopala na DŠI UNILES-a v Ljubljani. Da bi popestrili priprave, predlagamo, da bi v istem terminu pri- prav pritegnili k sodelovanju katero od del. organizacij iz Novega mesta. Predlagamo, da bi enkrat tedensko v popoldanskih ali večernih urah po 2 uri imeli priprave, zadnji teden v mesecu pa bi imeli posamezno in ekipno tekmovanje. Z prijavnico potrdite svojo pripravljenost k sodelovanju, obenem napišite svoje predloge za izvedbo najbolj ustreznega urnika in dneva priprav in tekmovanja. Pravico sodelovanja imajo vsi, ki združujejo delo v DO NOVOLES. Prijavnice pošljite na naslov: ŠD NOVOLES, KOSMINA Gorazd, »NOVOLES« Straža PRIJAVNICA: Ime in priimek TOZD ................. Krak Predlog org. priprav in tekmovanja PRIJAVNI ROK DO 15. 4. 1985 ŠD NOVOLES: Sekcija za namizni tenis ŠPELIČ Ivo Izlet na Porezen V nedeljo 24. marca 1985 smo se planinci delovne organizacije Novoles udeležili tradicionalnega pohoda na Porezen. Ob 6 h zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Novem mestu. Z avtobusom smo se odpeljali skozi Ljubljano, Školjo Loko, Železnike do Petrovega brda. Od tu naprej smo se peš odpravili na vrh Porezna. Na pohodu nas je spremljalo sneženje, ki pa ni moglo vplivati na dobro razpoloženje pohodnikov. Ko smo prišli na vrh, nas je pri koči čakal topel čaj. Po kratkem počitku in malici smo se napotili v Podbrdo. Na poti v dolino je bila marsikatera zadnja plat mokra od vožnje po Priljubljenost »Kaj delaš, doktor, da te imajo tvoji bolniki tako radi?« »Nič posebnega! Namišljenim bolnikom zagotavljam, kako hudo so bolni, res težkim bolnikom pa, da so povsem zdravi.« Negotovost »Zakaj pa ne greste nikoli na dopust, tovariš svetovalec?« »Nerodna reč, veste! Če grem na dopust in ne zahtevam namestnika, bo videti, kot da nimam dela. Če pa dobim namestnika, bo pa ta videl, da nimam kaj delati...« njej. V dolino smo prišli po dveh urah hoje. V dolini nas je čakal avtobus, s katerim smo se vrnili v Novo mesto. Kljub slabemu vremenu smo se imeli lepo. Pridružite se nam na naslednjih izletih in spoznajte slovenske gore. Planinski pozdrav! Jože Hartman Planinska sekcija Novoles je za nove člane priskrbela članske izkaznice in znamkice za tekoče leto. Dobite jih pri tov. Gorazdu Kosmina v DSSS. Brihtnež »Kljub vašim pritožbam pa morate vendarle priznati, tovariš učitelj, daje moj sin brihten in odprte glave...« »To pa to! Kar mu gre pri enem ušesu noter, mu gre pri drugem takoj spet ven!« Finance »Torej pravite, mladi mož, da bi radi mojo hčerko za ženo! Ja, kakšno pa je kaj vaše finančno stanje?« »O — živim v povsem urejenih kreditnih odnosih...« Cene Moznik: Koliko dirigentov...?! Riše in piše: Ivan Balog