Glasnik SED 16 (1976) 3 57 Razlog, zakaj pri nas še vedno prevladujeta anketiranje in intervju, citiram po Slavku Kremenšku „naj bi ne bilo pomanjkanje sredstev, temveč zastarela naziranja*8 in predvsem komoditeta. Tako se nam sicer zdi za vrsto tujih raziskovalcev, predvsem raziskovalcev primitivnih plemen, povsem razumljivo, da so svoja dela napisali tako, da so živeli ponavadi v precej težkih podnebnih in sploh življenjskih razmerah med domačini. Za etnologa, ki naj bi tako v svojem 30 do 35-ietnem delovanju obdelal vsaj eno naselje, pa se nam tudi zdi razumljivo, da Hodi na nekajdnevne skoke k raziskovani skupini iz Ljubljane, iz bližnje gostilne ali hotela, kamor se vsako popoldne ali vsak večer vrača, in tako zamuja najbistvenejše — ne sledi dejanskemu utripu naselja, načinu življenja ljudi. In kaj prinašajo takšna raziskovanja: sicer kopico podatkov, ki se kar iskrijo od natančnosti in jih potem pisec bolj ali manj spretno in neprizadeto potakne v shemo pisanja — dejanskega stanja pa nam ne prikažejo. Saj anketa in intervju dajeta le vsebinski okvir, opazovanje z udeležbo pa tudi vsebinsko globino. Naj končam z besedami sociologa dr. Matije Goloba, ki pravi v zvezi z raziskovanjem kooperativnih odnosov na vasi stacionarni metodi dela v prid. „Saj le po tako zastavljenem pristopu lahko ugotavljamo dejansko stanje, napredek, zaostajanje, pretvarjanje in opuščanje ter intenzivnost najrazličnejših pojavov in odnosov v raziskovani skupnosti, skratka jih obravnavamo kot kompleksen pojav, ki bi ga bilo sicer nemogoče zajeti v celoti.9 opombe 11 Primerjaj dela; Viljem Gud — Pot Het, Metodi socijalnog istraživanja, Beograd 1966 — Carter V. Good — Douglas E. Scates, Metode istraživanja u pedagogiji, psihologiji i sociologiji - Matija Golob, Neposredno opazovanje z udeležbo (v družboslovju podeželja}. Teorija in praksa 5,1972 2) Matija Golob, o.c., str. B22 ss 3) Marija Makarovič, Medsebojna pomoč na vasi {kot etnološki problem}. L II. III, 1973, 1974, 1976. Rokopis oddan Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki je tudi sofinancirala raziskovana. 4) Viljem Het - Pol Het, o.c., str. 173 5) ,Milenko S. Filipovic, Takovo, Naselje i poreklo stanovniStva, knj. 37. Beograd 1960, str, 2 6) Gfej opombo 1 in Slavko Kremenšek, Etnoloika topografija slovenskega etičnega ozemlja. Uvod (k vprašalnicam), 7) Matija Golob, o.c¥str. 823 ~ 824 8) Slavko Kremenšek, o.c,str. 20 9) Matija Golob, Kooperativni odnosi na vasi, Ljubljana 1 976, str. 62 UDK 778.534:39 Naško Križnar, Nova Gorica: POT DO ETNOLOŠKEGA FILMA Ob 20-letnici prvega filmskega zapisa v proizvodnji slovenske etnološke institucije 1 Film kot dokumentacijsko sredstvo in pedagoški pripomoček še ni udomačen v slovenskih muzejih in v njihovih etnoloških oddelkih, zato prvi del referata na splošno poroča o stanju etnološkega filma v sfovenskih etnoloških ustanovah. Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani { Sekcija za šege in igre) je prva etnološka ustanova v Sloveniji, ki je uporabljala film. Od leta 1956 do danes naštejemo v njeni filmoteki 15 filmografskih enot. Filmoteka Glasbeno narodopisne sekcije !SN (bivši Glasbeno narodopisni inštitut) hrani 33 filmografskih enot (prvi film je bi! posnet leta 1966) in je s tem na prvem mestu. Pedagoško znanstvena enota za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani hrani 6 fmskib zapisov, prvi je iz leta 1966. Goriški muzej iz Nove Gorice in Belokranjski muzej iz Metlike sta med slovenskimi ftiuzeji edina producenta etnoloških filmov. Prvi hrani 15, drugi pa od leta 1964 do danes 2 filmska zapisa. Skupno torej naštejemo 71 filmografskih enot, ki so jih izdelale in jih hranijo omenjene etnološke ustanove. Pregledno časovno in številčno podobo nam kaže tabela 1. Kratice pomenijo naslednje: GNS — Glasbeno narodopisna sekcija Inštituta za slov. narodop. pri SAZU SSl — Sekcija za šege in igre ISN pri SAZU PZE — Pedagoško znanstvena enota za etnologijo na Filozofski fakulteti GM — Goriški muzej, Nova Gorica BM — Belokranjski muzej, Metlika isto pomenijo te kratice seveda tudi na Tabelah 2 in 3! Ne da bi navajali natančne podatke o posameznih filmografskih enotah, si oglejmo tematski prerez dane filmske Proizvodnje. Prikazuje nam ga tabela 2, ki je urejena po geslih etnološke bibliografije. Prevladujejo letne šege X B12 (30 enot), daleč na drugem mestu so plesi XVII C(9 enot), vse ostale filmografske enote so enakomerno razdrobljene med 21 drugih tematskih gesel. Glasnik SED 16 (1976) 3 57 geslo GNS SŠI PZE GM BM skupaj IB 1 1 2 IB1 2 2 IB2 1 1 III C3 1 1 VI B1 1 1 VI B3 1 1 VI B4 1 . 1 VI B5 1 1 VI C1 1 1 VI D1 1 1 VI D5 2 VI D6 1 1 VI G 1 1 VI H 1 1 X 2 2 X B3 2 1 3 X B8 2 2 X B12 9 10 2 8 1 30 XVII A 3 3 XVII B 2 2 XVII C 8 1 9 XVIII C 1 1 XIX 1 1 2 GNS SŠI PZE GM BM skupaj 1956 3 3 1957 2 2 1953 3 3 1959 1960 1961 2 2 1962 2 1 3 1963 6 6 1964 5 1 6 1965 1966 1 1 2 1967 3 1 1 5 1968 4 4 1969 3 3 2 8 1970 2 3 5 1971 1 1 1972 1 1 2 1973 1 5 6 1974 1 5 6 1976 1 1 1976 4 4 ? 1 1 2 skupaj 33 15 6 15 2 71 mj Blumarski tek. Iz fitma „Pust v Črnem vrhu", 1976, Goriški muzej Koncentracijo filmografskih enot ob dveh omejenih geslih si razlagamo z usmerjeno filmsko proizvodnjo dveh največjih producentov med strokovnimi ustanovami, to sta GNS in SŠI pri ISN. Ob tem seveda ostajajo številna tematska področja nepokrita. Od preko 100 mogočih filmografskih gesel jih filmska proizvodnja slovenskih etnoloških ustanov neenakomerno pokriva 23. V pričujočem pregledu nas utegne zanimati še oblikovno tehnična plat obravnavane filmske proizvodnje. Vseh 71 filmografskih enot razdelimo v dve večji skupini glede na filmsko oblikovno dodelanost, ali v pet podskupin, ki jih lahko imenujemo tudi pet (5) temeljnih tipov dosedanjega znanstvenega etnološkega filma v Sloveniji. V prvo skupino Sodijo tisti filmi, ki enako kot znanstveniku, govorijo tudi širšemu krogu gledalcev. Ti filmi so pomemben dokument in hkrati prevod znanstvenih opažanj v filmski medij. Sem štejemo urejene, korektno zmontirane neme ali zvočne filme, ki jih v vsakem trenutku lahko predvajamo tudi laičnim gledalcem. Uporabljajo se za sporočanje o Glasnik SED 16 (1976) 3 57 znanstvenih dogajanjih in njihovo popularizacijo. V tabeli 3 najdemo filme omenjene kvalitete v prvi tipološki podskupini (zvočni film, načrtno posnet, zmontiran in opremljen z besedilom in drugimi zvoki) in v drugi podskupini (Nemi film, načrtno posnet in zmontiran). Drugo kvalitetno skupino obravnavane filmske proizvodnje sestavljajo dokumentarni filmski zapisi, grobo gradivo, registriranje posameznih kulturnih sestavin (npr. plesa). Ti filmi so shranjeni brez montažne intervencije ali celo v fazi negativa. V tabeli 3 jih najdemo v tretji tipološki podskupini (Dokumentarni posnetki, ki tudi brez montažne intervencije zaokroženo prikazujejo odlomke ljudske kulture), v četrti podskupini (Nezmontirani filmski zapisi, fragmentarno gradivo) in v peti tipološki podskupini (Filmski material v fazi negativa). Tako kot po oblikovni, so obravnavani filmi različni tudi po tehnični plati. Zastopani so vsi trije znanj amaterski formati: 16 mm, norma! 8 mm in super 8 mm filmski trak. Najširši format imamo v izvedbi negativ — pozitiv in v izvedbi obračilnega filma. Prevladujejo z veliko večino barvni filmi. Tabela 3 nam poleg tipološke razvrstitve prikazuje tudi metražo posameznih tipov etnološkega filma in skupno metražo po filmskih formatih. Tako danes vse strokovne ustanove hranijo v svojih filmotekah 860 m 16 mm filma, 1890 m N8 mm in 385 m S8 mm filma. GNS SSI PZE GM BM skupno število 16 mm N8 mm 16 mm N8 mm N8 mm N8 mm S8 mm N8 mm in metraža 1 Zvočni film, načrtno posnet, zmontiran in opremljen z besedilom in drugimi zvoki 6 enot — 415 m 1 enota — 60 m 7 enot 16 mm — N8 mm 415 m S8 mm 60 m 2 Nemi film, načrtno posnet in zmontiran 5 enot — 308 m 2 enoti 105 m 3 enote 105 m 6 enot 165 m 4 enote 145 m 2 enoti 240 m 22 enot 16 mm — N8 mm 893 m S8 mm 145 m 3 Dokumentarni posnetki, ki tudi brez montažne inter- 2 enoti 10 enot 1 enota 1 enota 3 enote — 2 enoti — 19 enot vencije zaklju- 60 m 195 m 30 m 30 m 120 m 90 m 16 mm 90 m čeno prikazujejo N8 mm 345 m odlomke ljudske kulture S8 mm 90 m 4 Nezmontirani za- 3 enote pisi, fragmen- 135 m tarno filmsko gradivo 7 enot 2 enoti 2 enoti — 192 m 150 m 45 m 2 enoti — 16 enot 90 m 16 mm 285 m N8 mm 237 m S8 mm 90 m 5 Filmski material — — 7 enot — — — — — 7 enot v fazi negativa 485 m 16 mm 485 m N8 mm -S8 mm - 5 enot 28 enot 10 enot 5 enot 6 enot 6 enot 9 enot 2 enoti 71 enot 195 m 1110 m 665 m 180 m 195 m 165 m 385 m 240 m 16 mm 860 m N8 mm 1890 m S8 mm 385 m Glasnik SED 16 (1976} 3 49 2 Iz podanega pregleda vidimo, da se v dvajsetletnem obdobju (1956—1976) filmska kamera na splošno ni udomačila v rokah etnologov kot instrument, enakovreden magnetofonu, fotoaparatu, pisalnemu stroju in risalnemu priboru. Nobeno etnološko delo v svojem znanstvenem aparatu ne omenja filmskega posnetka v pričevalne namene. Kljub temu pa enainsedemdeset filmografskih enot s petimi izoblikovanimi tipi etnološkega filma predstavlja temelj vsakemu nadaljnjemu razmišljanju o poti, po kateri naj krene razvoj strokovnega etnološkega filma v Sloveniji, Oglejmo si najprej alternative, ki jih ponuja dvajsetletna proizvodnja. Višek le-te so gotovo zvočni filmi GNS iz obdobja 1962 — 1964. Kljub temu, da kombinacija slike, glasbe in besede v komplicirani zvočni tehniki s pridruženim magnetofonskim trakom danes ni več najsodobnejša tehnična rešitev, vidimo v teh filmih dragoceno pričo o ljudskem kulturnem dogajanju in pomemben dokaz o vsestranskih možnostih filma pri etnoloških raziskavah. Zvočni filmski posnetek, ki ga danes omogoča nova 8 mm filmska tehnika, je tista pot znanstvenega etnol. filma, ki se lahko najbolj približa Vodilom za etnol. filmsko dokumentacijo, kot jih je v 11 točkah izdelal Institut für den Wissenschaftlichen Film v Göttingenu. (Op.: prevod Vodil hrani ISN v Ljubljani, prevedel in posredoval jih je dr. Niko Kuret). Prvi poskus uporabe sinhronega slikovno-zvočnega filmskega zapisa je letošnji film Goriškega muzeja. (Op.: prvotni koncept referata je imel v zadnji točki načrtovano predvajanje tega filma in prikaz zvočne 8 mm filmske tehnike). Tudi nemi film ima ob zvočnem svoj pomen. Če zvočni film uporabljamo predvsem pri registriranju šeg, plesa, petja in glasbe, nemi film ohranja prikaz tehnik, gospodarstva, arhitekture. Uspešnost nemega in zvočnega zapisa pa ni nikdar odvisna samo od razvitosti snemalne tehnike, ampak predvsem od koncepta snemanja, to je, od načina prenosa strokovne v filmsko misel. Slabost dvajsetletne filmske proizvodnje je v tem, da je to izvedeno v devetindvajsetih od enainsedemdeset filmov. Druge filmografske enote so več ali manj grobo dokumentarno gradivo, ki ohranja fragmente ljudske kulture. Del tega gradiva (večina 16 mm traku) pa je shranjen celo v nepregledni fazi negativa. Po pregledu proizvodnje dvajsetletnega obdobja nedvomno lahko ugotovimo, da Slovenci nismo brez strokovnega etnološkega filma. Njegovi temelji so postavljeni s poskusi vključevanja filma v strokovno delo etnoloških ustanov. Fiziognomijo tega filma je določala potreba in tematska usmeritev posameznih etnoloških ustanov, ki je narekovala tudi določene tehnično- oblikovne filmske rešitve. Zato lahko pravzaprav govorimo o več vrstah etnološkega filma, glede na ustanovo, ki ga je oblikovala. Kaj pa nam izraz „etnološki film" pomeni v perspektivi? V vsebinskem pogledu moramo skrbeti za sistematično pokrivanje tematskih belih lis. Dobra strokovna povezanost se mora odražati na oblikovno filmskem področju s tem, da preidemo od registriranja posameznih kulturnih prvin k monografskim prikazom vseh za filmski medij dostopnih poglavij ljudske kulture. Filmsko „Narodopisje" ni nemogoč cilj. Pomemben delež pri organiziranju slovenskega etnol. filma pa naj bi bila skrb za efektno filmsko tehniko, ki je ob koncu dvajsetletnega obdobja odprla strokovnemu etnol. filmu nove perspektive. Dnežniška pustna maska, iz filma 1976, Goriški muzej ,Pust v Drežnici",