stenski koledarji od 1 € naprej, rokovniki od 4,20 € naprej, namizni podložni koledar od 1,75 € naprej, namizni tedenski koledar od 2,10 € naprej, več na www.grafika-gracer.si la Zasavca še vedme je! ■■■■■H Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflct Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do I9.9.'07 objavljen v različnih akcijskih letakih. Ponudba velja: 3.10. - 7.10.2007 oz. do prodaje zalog. Toast 500 g €0,55 131 on CIT 131,80 SIT € 4,89 1.171,84 SIT SPAR SLOVENIJA, d.o.o.. Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v SIT so informativni in so izračunam po tečaju zamenjave 239.640 SIT = 1 EUR ® v LITIIÜ Dobrodošli v novem hipermarketu S RAR Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. AČATE 2, DOBITE 4! Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. Ob nakupu 'es*o nove Grand Vitare boste prihranili 1.500 EUR! EUR! Ponudba velja od 15.9. do 31. 10. 2007 50% ^ na zimske pnevmatike a KLEBER in ALU platišča d ENZO. 7! Ponudba velja od 15.9. do 31. 10. 2007 Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Hwiri ipwbil ttrtn« Sexy Utility V«hkk lazdina zmaga Lkakovosti JjjLjJ jj/LliU r JiltiiJ, jjliliJu J J iJjlijjj -J J AKCIJA TRAJA DO 30.10. 2007 za omejeno količino vozil! Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/1 OOkrn,uradna emisija C02 167 do 246 g/km f,mr QUALITÄTS "i lilii REPORT 2007 i @1 Morate prebrati ¥ Trbovljah brez likvidnostnih težav Rižnarjeve hiše na Dolu ni več Abrahamova leta oddajnika na Kumu Intervju: Janja Kimovec Buče na Marnem ¥ Podkumu Škoti, skupno Čolnišče Z Goričeka v Piran Sadovi prednikov @» Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o, Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00siti, polletna 13,52 EUR 0240.00 srn. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. umm © mmm Za vsakim dežjem posije sonce. Kalne vode so se vrnile v struge.se med kamenjem očistile in zbistrile, in blato pustile za seboj.Tudi solze sočustvovanja in solidarnosti so se posušile, ampak za njimi ostaja ' temna sled človeškega brezumja in nizkotnih hotenj. Ja, vsaka medalja ima dve plati. Tudi potrjeni predsedniški kandidati so kot solzev 'iskreni. Nekaj njih je čistih neplavalcev in skačejo v i S vodo prav tam, kjer strogo piše »plavalci« in čakajo) 'na čudež, ki se je že pri Krambergerju pokazal za ne-( 'izvedljivega. Pa saj, narod prenese vse -še kar... Samo,) (da smo v Evropi. Vse kaže, da bomo priča tudi državni1 'nepokorščini in to zaradi prepovedi kajenja.Ali je mogoče) (le do kraja nategnjena gumica, ki grozi, da useka nazaj?! ja,( 'pravi čas jo je trenn dobro naciljati, (Otroci smo to (raj bi rekla, da je (šla v nacionalno (generacij! Pa saj (tudi mednarodni (rnivo, da je oboje v (so otroci in kdo (drugo vprašanje, (pravih otročičkov ba spustiti iz rok/ da speče tarčo.) radi počeli...Sko-( otroška igra pre-( folkloro. Srečanje/ je teden otroka im dan starejših. Zani-( istem tednu...Kdo) so starejši, to je pa( Po vsemu sodeč) kmalu ne bo več,( (saj jih tlačijo v šole že v najresnejših letih, medtem ko gre v) (srednjih letih mnogim že hudo na otročje. Se mi zdi, da bi( (bilo bolje, ko bi bil vsakdo to, kar mu pripada, da je. (Trboveljčani bodo lahko dokazali svojo strpnost in razu-(mevanje ob vseh gradbiščih (beri: razkopanih cestah), ki( (so že in se še bodo odpirala v ozki dolini me zasavskimi( /hribi, medtem ko zeleno zagorsko dolino ringlšpil še) )v kratkem čaka, Hrastničani se ubadajo s knjižnico,) l^ki kar naenkrat nima več kam...sicer pa, pokrajine) (bodo in vsi Zasavci gremo v razširjeno kamniško) l- zasavsko regijo. Torej se bo skravžlana po-( I krajinska podoba lepo izravnala - ali pa tudir ne... VVedno v dvomih, zagotovo pa z iskre-inimi željami ob prazniku otrok im (Starejših - Urednica Martau NASLEDNJIČ SMDEMO 12. olxdsifi. 2001 Naslovnica: Janja Kimovec - Linija Sport Slika: MaH \VMHtei nrxöTgjfUxüncoi cdkjigc°i IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA VAŠEGA ZASAVCA! Tokrat predstavljamo Fani Češnovar s Trga revolucije v Trbovljah. V središču Trbovelj je, odkar so paviljoni, tudi trafika. Pred mnogo teti pod okriljem podjetja Tobak Ljubljana, danes je to 3DVA d. o. o.. Fani izhaja iz stare trgovske šole. Prijazna, nasmejana, ustrežljiva in potrpežljiva. Pomaga strankam izbirati potrebno in pomaga jim tudi pri iskanju evrčkov, na katere smo se morali vsi na hitro navaditi. Bloke in kulije je zamenjala elektronika. Nasmejana Fani Češnovar obvlada stvari, kot da so od nekdaj. Tudi Zasavca prodaja že od nekdaj... Ima stalne stranke, ki ga pričakujejo vsake štirinajst dni in, da ga ne zmanjka, jim ga prijazna prodajalka »da na stran«. Tako je to! Vesela je, da so bralci glasovali zanjo in zadovoljna s strankami. Predstavite časoinsZASAVC najbolj PRILJUBLJENI: Na prvem mestu: Niko Milinovič Na drugem mestu: MINIMARKET v Zagorju. Tretje mesto: TUŠ Zagorje ob Savi, KDO JE PRODAL NAJVEČ? 1. mesto: MARKET TUŠ, Zagorje ob Savi 2. mesto: MERCATOR CENTER Kisovec 3. mesto: MERCATOR, Cesta zmage 31, Zagorje ob Savi 4. mesto: MINIMARKET, Cesta 9.avgusta 109, Zagorje ob Savi S. mesto: MARKET TUŠ, Trbovlje 6. mesto: SPAR, Hrastnik Dragi bralci! Haroaie se na ZASÜV0 prihranite 10%, prejmite lepo prejeieftnje in Vsak drugi imeifečonijnorejsimod (Al v Vašem naDiralniku! Še vedno velja: 2 letna naročnina = izlet Prodajna mesta časopisa ZASAVC: četrto mesto: Mercator center Kisovec... MERCATOR D.D.,Novi Log 7b, Hrastnik, DELO-PRODAJAD.D., Franca Kožarja 5, Hrastnik MERCATOR D.D.,Trg F.Kozarja 1, Hrastnik MERCATOR D.D.,Kešetova 2, Trbovlje DELO-PRODAJAD.D.,Trg revolucije, Trbovlje MINIMARKET D.D.,C.9.avgusta 109, Zagorje MARKET ŽIVA ZAGORJE,Borisa Kidriča 1, Zagorje DELO-PRODAJAD.D. Valvazorjev trg, Litija MERCATOR,Cesta zmage 31, Zagorje MERCATOR D.D.,Trg borcev 11, Dol pri Hrastniku MERCATOR D.D.,Log 2, Hrastnik MERCATOR D.D. Trg F.Fakina 2a, Trbovlje MERCATOR D.D.,Sallumines 3b, Trbovlje MERCATOR, Borovniško naselje 6, Kisovec SPAR SLOVENIJA D.O.O..C.1.maja 79, Hrastnik MERCATOR D.D.,Jerebova 16, Litija 3DVAd.o.o„ Ulica 1 .junija 16, Trbovlje SPAR TRBOVLJE, Trg svobode 14, Trbovlje SPAR LITIJA, Brodarska ulica 2, Litija 3DVA, d.o.o. Trg revolucije 3DVA, d.o.o. Sallaumines 3DVA, d.o.o. Rudarska MARKET ŠPIK d.o.o., POSLOVALNICA TEREZIJA MARKET KZ IZLAKE z.o.o., POSLOVALNICA AJDA TRGOVINA KOŠARICA, Kovačič Tanja s.p. MERCATOR D.D.,C.1.maja 7, Hrastnik MARKET MESARIJA KUM, SLAVKO LAZAR s.p. GROTRANS d.o.o., POSLOVALNICA KUPULA ENGROTUŠ , d.o.o. PE TRBOVLJE TRAFIKA URŠKA, JOŽI KOS s.p. ENGROTUŠ d.o.o., PE ZAGORJE OB SAVI K Z LAŠKO z.o.o., Dol pri Hrastniku MONTEKUKULI, Majcnova 4, Trbovlje TRGOVINA JAKA, Zagorje TRAFIKA RONDO, ŠTEFKA FRESL s.p. 3DVA d.o.o., Trg svobode 14, Trbovlje ALSIT, Alen Grošelj s.p., Izlake GLASOVNICA NAJ PRODAJALEC ZASAVCA JE: (ime, priimek ali "kolektiv trgovine") Moji podatki: (ime, priimek, naslov ) Sponzorji nagradne akcije: 3 Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje o\gracer d o NAJUGODNEJŠI KOLEDARJI IN POSLOVNA DARILA: www.grafika-gracer.si Vsem, ki pridno glasujete se iskreno zahvaljujemo. Še vedno pa velja da bomo med vsemi, ki boste glasovali za "najprodajalca Zasavca" bomo izžrebali praktične nagrade naših sponzorjev: ETI, Farfallina, Grafika Gracer d.o.o., Kulturni center Delavski dom Zagorje. To pa še ni vse! Uredništvo ZASAVCA bo izmed vseh prejetih glasovnic za "naj prodajalca" izžrebalo tudi 5 paketov knjižnih nagradi Še naprej vabljeni k sodelovanju! Uredništvo %a£k\M: * <; .:s! t očila sprejemamo pisno ta naslov Uredništva ali na email: m.qracer@siol, NOVE ZA8AVČEVE MAJICE!!! fUN%m Ql V Trbovljah brez likvidnostnih težav V ponedeljek, 14. septembra 1007, je potekala 7. redna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje. Med številnimi točkami dnevnega reda so svetnice in svetniki obravnavali tudi poročilo o izvrševanju proračuna Občine Trbovlje v 1. polletju 2007. Kazalci za omenjeno obdobje so pozitivni, saj je realizacija proračunskih prihodkov presegla 40%. Pomembno pa je tudi, da je v občini dobro likvidnostno stanje in ni bilo potrebno zadolževanje. Zvone Hribar je opozoril na nevzdržno stanje v delu s pacienti v ambulanti 5. Ambulanta dela le I dan v tednu, ker očitno primanjkuje zdravnikov. Menil je, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo prišlo zaradi nevzdržnega stanja v čakalnici do ekscesa. Obstoječe težave je potrebno kar najhitreje odpraviti. Borut Dolanc je postavil vprašanje, kdaj se bo porušila zapuščena hiša pri Šparu. Zanimalo ga je tudi v kateri fazi je projekt obšolskih dejavnosti in kaj se dogaja z načrtovano prestavitvijo Livarne. Podžupan Metod Kurent je pojasnil, da glede zapuščene hiše pri Šparu potekajo pogovori med občino ter lastnikom objekta Prekorškom in njegovimi odvetniki. Lastnikovi odvetniki vztrajajo na nemogoče visoki ceni za odkup zapuščenega objekta (cca 120 tisoč Evrov). Problem je tudi glede razlastitve, saj je za takšno pravno dejanje potrebno imeti v občini prostorski red. Glede preselitve proizvodnega objekta Livarna pa gre za dogovor med RT H in Livarno. Prostorske možnosti bodo odprte v letu 2009. Na dokončno rešitev obšolskih dejavnosti je Tehnični zbor štaba URSZR Trbovlje V soboto, 19. 69.1097, je izpostava Uprave enot in služb Civilne zaščite za Zasavje pripravila tehnični zbor štaba na lokaciji društva AMD Trbovlje. Zbora so se udeležili; štab CZ Zasavje, tehnično - reševalna enota, oddelek za izvidovanje, vod za reševanje, oddelek za RKB izvidovanje, služba za podporo, logistični center in informacijski center. Pripadniki vseh služb in enot so v dvorani AMD uvodoma prisluhnili predsedniku Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), Aleksandru Planincu, ki je vse prisotne pozdravil v imenu direktorja URSZR Bojana Žmavca. O organiziranosti ZiR na nivoju izpostave in po posameznih občinah v Zasavju je spregovoril Vili Zaletel. Zoran Višnikar pa je prisotnim podal predstavitev ReCO Trbovlje ter uporabo radijskih postaj. Ob zaključku tehničnega zbora štabov je bila podana kratka analiza poteka tehničnega zbora, sledilo pa je športno druženje. Besedilo: MAŠ. potrebno počakati na sredstva države, oziroma je omenjena dejavnost v domeni Ministrstva za šolstvo. Svetnice in svetniki so opozorili tudi na težave v prometu zaradi preurejanja cestišč naVreskovem in pri rudniškem gasilskem domu. Župan Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent sta opozorila, da bo v mestu še več gradbišč. Prenove cestišč v mestu so nujne, oba pa pričakujeta, da bodo občanke in občani pokazali razumevanje. Andrej Gril je podal pobudo, ki se ji je pridružil tudi Branimir Bajde glede uporabe genetsko spremenjenih organizmov. Oba sta menila, da je potrebna prepoved uporabe genetsko spremenjenih organizmov na področju občine. Milenko Škrinjar je zahteval izredno sejo o prodaji zemljišč v Obrtno industrijski coni. Menil je, da je bilo zemljišče pri prodaji podcenjeno. Predlog je bil sprejet. Na izredni seji, ki bo v mesecu oktobru, bodo svetnice in svetniki izbirali tudi elektorje. Podžupan Mitja Rozina je prisotne obvestil, da se bo preplastitev igrišča NK Rudar z umetno travo pričelo predvidoma 15. oktobra 2007. Sanacija OŠ pa leta 2008. Na 7. redni seji OS Trbovlje, se je svetnikom in svetnicam predstavil nov direktor občinske uprave Boris Moškon. Besedilo: MAŠ. Pešec - bodi previden Začela se je preventivna in represivna akcija Pešec- bodi previden, ki bo trajala do 22. oktobra. V tem času bodo policisti posebej pozorni na vedenje pešcev in voznikov cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom RS za šolstvo, s Policijo, šolami in vrtci, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi partnerji (Avto moto zvezo Slovenije, Zvezo šoferjev in avtomehanikov) že vrsto let opozarja, da je v cestnem prometu vidnost pešcev - njihova varnost. Z akcijami, medijskimi kampanjami, represivnimi in ne nazadnje s tehničnimi ukrepi je Slovenija dosegla bistveno izboljšanje varnosti pešcev. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami so posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka, neustrezne barve oblačil ter neuporabe odsevnih izdelkov. Ugotovljeno je, da se še vedno večina nesreč (69,4%) pripeti v temnem delu dneva zaradi česar je potrebno nadaljevati s preventivnimi in izobraževalnimi aktivnostmi, ki svetujejo uporabo odsevnih predmetov. Pešci so v dolgoročnem obdobju zagotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Delež mrtvih je več kot dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih.V zadnjih letih se je število mrtvih pešcev sicer bistveno zmanjšalo glede na pretekla leta, še vedno pa ostajajo pešci nad 65 let, najbolj ogrožena starostna skupina. MaH > 10 fUNšrem Prenova kuhinje v Domu starejših Hrastnik) knjižnica na dveh lokacijah V zadnjih dneh meseca septembra so v Domu starejših Hrastnik pričeli izvajati prvo veliko investicijo v dobrih dvanajstih letih delovanja. Zanimalo nas je, zakaj so se lotili takšne investicije in kaj bodo z njo pridobili. Direktor Drago Kopušar: “Investicija je potrebna zaradi neskladnosti velikosti kuhinje s pogoji, ki jih za delovanje živilskih obratov določajo t.i. HACCP predpisi, in zaradi neprimernosti transporta hrane z glavnim dvigalom. Z njo bomo v domu pridobili adaptirano in povečano kuhinjo, dodatno dvigalo za transport hrane in pokrito teraso, na kateri bo nova jedilnica. Investicija je vredna 584.000 EUR in jo v celoti pokriva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.” iSHl 1 ÄEia Direktor Drago Kopušar Dom starejših Hrastnik V času izvajanja del, ki jih je prevzelo izbrano podjetje Komin d.o.o. iz Ljubljane, bosta kuhinja in jedilnica v domu zaprti. Kuhinja bo v tem obdobju “gostovala” v prostorih OŠ NHR Hrastnik, prehrana stanovalcev pa bo organizirana po nadstropjih. Stanovalci in njihovi svojci so bili o investiciji pravočasno obveščeni. Investicija v domu pa bo vplivala tudi na delovanje občinske knjižnice. Le-ta ima pod teraso Doma starejših Hrastnik, ki jo bo potrebno zaradi kasnejših investicij podreti in na novih te- meljih zgraditi na novo, tretjino svojega prostora. Direktorica Marija Vučetič: »Ukrepati smo morali hitro, pri čemer smo imeli vso pomoč občine, posebno direktorja uprave Janija Kranerja. Čez vikend smo v sejno sobo poslovne zgradbe preselili cel mladinski oddelek, kar znaša 15.000 enot gradiva, E-knjižnica, čitalnica in oddelek za odrasle pa ostajajo na sedanji lokaciji. Računamo, da bo s četrtkom, 27. septembra, delovanje knjižnice spet potekalo normalno...« Domska terasa Delovni čas ne bo spremenjen. Knjižnica bo še vedno odprta vsak dan od I 1.00 do 19. ure, razen ob četrtkih, ko zaradi različnih predavanj oziroma ustvarjalnih delavnic po 17. uri ni več izposoje. Ob sobotah bo od 7.30 do 12.30 odprta samo sedanja knjižnica, vendar bo na voljo tudi mladinska literatura, če bo prej naročena. »Posebno pa me veseli,« je dodala Marija Vučetič, »da naši bralci vse to sprejemajo z velikim razumevanjem...« Izredni seji sveta knjižnice, ki je bila v ponedeljek, 24. septembra, v prostorih Knjižnice Antona Sovreta, je na začetku prisostvoval tudi Jani Kraner, direktor občinske uprave. Na vprašanje, kako je z odkupom prostorov knjižnice, ki bi omogočili knjižnici novo lokacijo in boljše razmere, je povedal: »Ministrstvu smo jih za potrebe Doma starejših Hrastnik ponudili v odkup že pred leti, vendar takrat ni prišlo do konkretnih dogovorov. Zdaj smo to pobudo obnovili, vendar ima ministrstvo letos stroške že z investicijo v prenovo kuhinje. Si bo pa te prostore v kratkem ogledal projektant, ki bo na licu mesta ugotovil, kaj vse bi se dalo uporabiti za potrebe doma. Računamo, da bomo bolj konkreten odgovor z ministrstva dobili proti koncu oktobra. Če bi prostore knjižnice uspeli prodati, bi kupnino namenili za nove prostore knjižnice, del manjkajočih sredstev bi dodala občina, pridobili bi še kakšna evropska sredstva in tako bi lahko začeli z urejanjem nove knjižnice v letih 2008/09...« Besedilo in slike: Fanči Moljk Zaključki sestankov s Kuma Zupan občine Trbovlje Bogdan Barovie je za ponedeljek, 17. septembra 1007 v Planinskem domu na Kumu, sklical sestanek s predstavniki Občine Hrastnik, Rudnika Trbovlje ■ Hrastnik, Termoelektrarne Trbovlje, z zasavskimi poslanci v DZ RS in predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, kjer so udeleženi izmenjali stališča o Zakonu o zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, o predlogu zakona o spremembah zakona ter o načrtih za obstoj energetske doline v Zasavju. V torek, 18. septembra 2007, pa je bil prav tako v Planinskem domu na Kumu sestanek župana s predstavniki Občine Krško, Občine Hrastnik ter Rudnika Trbovlje-Hrastnik, kjer so se udeleženi dogovarjali o brezplačnem prenosu premoženja Spekter d.o.o., Domex d.o.o. in Rudarja Senovo d.o.o. na občine. Z zaključki obeh sestankov je župan zadovoljen, kljub izostanku ključnih predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo RS. Na ponedeljkovem sestanku so si bili prisotni enotni v stališču, da se vlada na strateški konferenci Holdinga slovenskih elektrarn, kamor so povabljeni tudi predstavniki RTH in TET, predvidoma v oktobru, opredeli do obstoja in nadaljnjega delovanja TET, njene spremembe ali nove strategije in vzporedno s tem podaljšanje izkopavanja premoga v RTH.Vsi udeleženci so izkazali enotno voljo za obstoj in nadaljnje delo energetske doline v Trbovljah. Na torkovem sestanku je bil oblikovan sklep, da Občine Krško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o. s hčerinskimi družbami Domex d.o.o., Spekter d.o.o. in Rudar Senovo d.o.o. predlagajo Vladi Republike Slovenije, da spremeni Odlok o Programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2007 in 2008 (Ur.l. RS št. 126/06) glede prodaje hčerinskih družb RTH-ja, dokler ne bo jasen status energetske doline v Zasavju, ki vključuje obdobje zaključka proizvodnje in nadaljnjo vlogo družbe RTH; ter da Občine Krško, Hrastnik,Trbovlje in Zagorje ob Savi na osnovi dopisa ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka pripravijo dolgoročne razvojne načrte, ki vključujejo prenos premoženja rudniških hčerinskih družb Rudar Senovo d.o.o., Domex d.o.o. in Spekter d.o.o. na lokalne skupnosti s ciljem povečanja ekonomske moči lokalnega okolja in ustvarjanje pogojev za odpiranje delovnih mest. Nov Svet lavnega zavoda Zdravstveni dom Trbovlje V četrtek, 13. septembra 1007 je v prostorih Zdravstvenega doma Trbovlje potekala konstitutivna seja Sveta zavoda Zdravstveni dom Trbovlje. Kot predstavniki ustanovitelja so bili v svet imenovani; predsednik Borut Dolanc, Darja Logar, Slavi Gala, Zora Cede, kot predstavniki uporabnika pa Tjaša Logar in Branko Arnšek. Župan Občine Trbovlje je izrazil veselje, da so v svetu zavoda strokovno podkovani in uspešni člani, ki bodo zagotovo doprinesli k dobremu delu sveta in s tem tudi zavoda. Žal, je župan že dan po konstitutivni seji (14.9.2007) prejel obvestilo članice, mag. Zore Čede, univ. dipl. biol., spec. med. biok., da iz osebnih razlogov odstopa (je bila »odstopljena«? op.p,- župan) kot članica Sveta zavoda Zdravstveni dom Trbovlje. Prva pomoč V Brežicah je v sobote potekale regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči regij Posavje in Zasavje Udeležilo se ga je 7 ekip. Pet jih je prišlo iz Posavja, dve, ekipa prve pomoči občine Hrastnik in ekipa prve pomoči Eti Izlake - pa iz Zasavja. Največ znanja in spretnosti je pokazala ekipa Nuklearne elektrarne Krško, ki se ji je ob bok postavila ekipa občine Hrastnik. Obe ekipi bosta Posavje oziroma Zasavje zastopali na državnem tekmovanju v Novi gorici, ki bo 18. oktobra v okviru prireditve Dnevi zaščite in reševanja. MaH Odpravljanje posledic neurja Neurje, ki se je 18. septembra razbesnelo nad Slovenijo, je povzročilo ogromno škodo, ki ne bo nikoli popravljena. Narava se je obrnila proti ljudem...Padlo je toliko dežja, kot ga sme pasti le vsakih 150 let. Pri odpravljanju posledic neurja v Železnikih, ki jih je doletelo najhujše, so sodelovali gasilci iz vseh slovenskih regij. Pridružili so se jim tudi Zasavski. Že zgodaj zjutraj ob 4. uri se je v Železnike odpravilo 18 gasilcev iz gasilskih zvez Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Pomagali so pri odstranjevanju naplavin, čiščenju cestišč, črpanju vode, sanaciji razlitih nevarnih snovi - skratka povsod tam, kjer so lahko pomagali po svojih najboljših močeh in znanju. Zasavska regija nudi svojo pomoč dokler bo potrebno.Tudi enote Rdečega križa iz regije so se takoj odzvale na pomoč in odpeljale v Škofjo Loko potrebno pomoč. Na spletu je pričela delovati tudi stran www.hudaura.si/aktualno, kjer obveščajo zainteresirane o vrsti in obliki pomoči, ki jim je še potrebna in ...»VSE, KI STE PRIPRAVLJENI POMAGATI PRIZADETIM V POPLAVAH V OBČINI ŽELEZNIKI, NAPROŠAJO, DA DO NADALJNJEGA (teden ali DVA) NE DOSTAVLJATE VEČ, BREZ PREDHODNEGA OBVESTILA OBLAČIL IN OSTALEGA, KER ZAENKRAT NIMAMO VEČ KAM SKLADIŠČITI.VSEM ŠE ENKRAT HVALA ZA VSO POMOČ.» XCvAŠK^rM0H ui // © fwftagc Hram učenosti na Izlakah še vedno v gradnji Izlaški učenci I. oktobra še niso začeli obiskovati pouka v prostorih svoje, izlaške, osnovne šole, ki so jo pričeli obnavljati konec lanskega šolskega leta. Po že drugem podaljšanju roka Izvajalcu obnove in dozidave izlaške šole in tamkajšnjega vrtca, celjskemu Gradisu, je bil že drugič podaljšan rok dokončanja del in bi morali učenci v ponedeljek, I. oktobra, končno začeti pouk v prostorih svoje šole. Predstavniki investitorja, ravnateljici šole in vrtca ter nadzorni organ so se ponovno sestali in poskušali kar najbolj realno oceniti stanje na objektu. Nadzorni organ je prisotne seznanil, da sicer izvajalec pospešeno zaključuje dela na, da pa ni v celoti zadovoljen z napredovanjem finalnih del kot tudi ne s kvaliteto določenih že izvedenih del na objektu. Po njegovem mnenju je smiselno, da se od izvajalca zahteva takojšna oziroma sprotna odprava ugotovljenih napak, sicer se bodo zaradi hitenja in posledično slabo opravljenih del z njihovimi po- sledicami srečevali v prihodnosti. Na podlagi dokončanih del, odpravljenih pomanjkljivosti in pripravljene dokumentacije za tehnični pregled, bo nadzorni organ vložil zahtevo za izvedbo tehničnega pregleda.Vsem staršem ter članom sveta zavoda in šole so predstavniki občine Zagorje, Vrtca in Kavčičeve šole poslali pismo, v katerem so zapisali še, da bodo zaradi tega učenci Osnove šole Ivana Kavčiča do predvidoma druge polovice oktobra nadaljevali s poukom na nadomestnih lokacijah, otroci Vrtca Kekec pa v prostorih podružnične šole Mlinše, pri čemer občina podaljšuje možnost rezervacij oziroma kasnejše vključitve otrok v vrtec vse do dokončanja del na objektu enote vrtca na Izlakah. MaH Riinarjeve hiše na Dolu ni več Konec tedna, v soboto, 19. septembra 1607, so sredi dneva začeli podirati Rižnarjevo hišo, hi je stala nasproti Mercatorjeve trgovine oziroma cerkve sv. Jakoba. Ker ima bogato kulturno zgodovino za Dol in se je v njej marsikaj dogajalo, bo treba »pri odprtem grobu« izreči nekaj besed. Mlajše generacije gotovo ne vedo, da je bila med dvema vojnama nekakšen kulturni dom, saj so v njenem prvem nadstropju potekale pevske vaje, pripravljali pa so tudi gledališke predstave. V sedemdesetih letih 19. stoletja je bila v tej hiši tudi prva dolska trgovina, v začetku 20. stoletja kratek čas pošta in nekaj let ponovno trgovina. Celih osemdeset let, od zgraditve leta 1867 do 1947 je bila hiša znana kot Dragarjeva gostilna. Postavil jo je organist in mežnar Blaž Dragar, ki je prišel iz Tabora v Savinjski dolini in je do ustanovitve redne šole na Dolu leta 1868, približno deset let, deloval kot zasilni učitelj. Hiša je nekoč nad vrati nosila letnico »rojstva« 1867 in je torej letos praznovala 140 let obstoja. Prvi lastnik je bil Blaž Dragar (1867 - 1898), sledi Jožef Dragar (1898 - 1956), oba organista, od 1958 do prodaje -Karel Dragar, tudi organist. Rižnarjeva hiša je postala torej šele v letu 1965, ko sta jo kupila brata Rižnar, prej je bila skoraj sto let Dragarjeva. Pečat tej hiši v spodnjih prostorih pa je dajal celih dvajset let (od I960 do 1980) Jožef Štrovs, ki je imel tu mesnico. Dolani so ga izjemno cenili, saj je bil pošten, resen in iznajdljiv. Ker je slovel po kvalitetnem in raznovrstnem mesu, so hodili k nje- mu nabavljat meso tudi iz drugih zasavskih krajev. Prostore je kupil po letu 1965, vendar je zaradi visokih davščin mesnico opustil in se zaposlil pri Hmezadu v Žalcu. Spomnim se, da so pred tem, ko se je za to že vedelo, Dolani do zadnjega kotička napolnili dvorano Svobode in tam zaradi njegovega odhoda protestirali. Kasneje je želel spet postati privatnik, vendar je to preprečila tragična smrt sina Milana. Mesarjevega Joška, kot smo mu rekli, je sinova smrt tako pretresla, da je zbolel in kmalu za tem umrl. Spodnji prostori so nazadnje služili prodajalcem sadja in zelenjave, potem je bilo nekaj let zaprto, dokler ni leta 2004 hišo odkupila občina za potrebe zazidalnih načrtov. Z nekaterimi letnicami nam je osvežil spomin tud dr. Boris Goleč, ki po mamini strani - Manji Goleč, izhaja iz Dragarjeve rodovine. V nedeljo zjutraj so stali na tem mestu samo še stroji, ruševine pa so že odstranili. Trenutno bodo prostor uporabljali kot parkirišče. Besedilo in slike: Fanči Moljk mšiEftc 0 Ob podpornem zidu je že zelenica Na križišču v Hrastniku dela napredujejo, saj so se lotili na lokaciji nekdanjega Riklovega mosta že pokritja ceste, ki bo obsegalo 48 metrov. Kaditi ali ne kaditi je se vedno vprašanje V torek, 15. septembra 1001, se je v Zagorju sešlo 14 gostincev iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije in Vranskega. Vroča tema nujnega srečanja je bil »kadilski zakon« oziroma njegove posledice, ki so in jih bodo utrpeli gostinci. Na srečanju so se dogovorili, da bodo podprli predlagatelje sprememb Zakona o omejevanju tobačnih izdelkov v Sloveniji, saj jim ta prinaša vrsto težav, največja pa je upad gostov. Če do sprememb ne bo prišlo, bodo izrazili državljansko nepokorščino. Eden od predlogov je, da bi vsi gostinci svoje lokale zaprli ob istem času, drugi pa, da bi obiskovalcem vsi dovolili kajenje v svojih lokalih. Nekateri gostinci so že opazili upadanje prometa, predvsem za šanki (?!) drugi pa pričakujejo zmanjšanje ob hladnih jesenskih in zimskih dneh, ko ne bo mogoče sedeti »na vrtu«. O tem, kako se bodo odločili, bo zagotovo še prelitega nekaj črnila. MaH Ob sotočju Bobna, ki teče preko Hrastnika in Brnice, ki ima pot z Dola preko Brnice, raste ob podpornem zidu že zelenica. Lepo bi bilo, če bi ga v bodoče pokrivalo še kakšno zelenje. Tudi del pločnika od Dolančeve hiše proti križišču je pešcem že na voljo. Previdnost na cesti velja celo leto Poostreno nadzorovanje prometnih poti do šole v prvem mesecu šolskega leta, ki ga predvsem najmlajšim namenja šola in svet za preventivo v cestnem prometu, je nekoliko popustilo. Seveda pa velja previdna vožnja preko naselja skozi celo leto, na kar še vedno opozarjajo opozorila nad cesto. Besedila in slike: Fanči Moljk Abrahamova leta oddajnega centra Kum V petek, II. septembra 160Z, je na Kumu potekale praznovanje $0- letnice delovanja Oddajnega centra Kum, ki je bil zgrajen leta 1957 na samem vrhu dolenjskega Triglava, na nadmorski višini 1119 m. Lokacija je bila izbrana, da bi s signali pokrili celotni Zasavje, Posavje in Dolenjsko. Točka je zelo primerna za povezavo mikrovalovnih zvez z ostalimi oddajnimi centri. Oddajnik na Kumu nekoč... TEHNOLOGIJA Začelo se je z radijskim oddajanjem, sledilo je oddajanje televizijskega signala.V 50 letih delovanja so se dogajale nenehne spremembe tehnologije. Prvotno oddajanje v mono tehniki so zamenjali stereo signali, črno belo tehniko televizijskega signala je nadomestil barvni signal. 1964. leta je bilo na Oddajnem centru Kum v obratu 1094 elektronk, v rezervi pa so jih imeli 1000 kosov. S časom so šle elektronke v pozabo in aparature so zamenjali s sodobno polprevodniško tehnologijo, pojavili so se računalniki in z njimi nove razsežnosti. Stare analogne zveze so leta 2004 nadomestili z novimi digitalnimi. Na poti pa so že tudi novi digitalni oddajniki za TV program. POSADKA Prvi sodelavci na OC Kum leta 1975 so spali v planinskem domu, izmena pa je trajala cel mesec. Zaradi posebno napornega dela in slabih razmer so bile menjave dokaj pogoste.Tudi po nekaj ur naporne hoje z vsem materialom, tako tehničnim, kot za preživetje, je bilo za mnoge prenaporno. Redna posadka je bila vzpostavljena I960, leta, s prihodom novih moči je leta 1962 prišlo tudi do prvega imenovanja vodje OC Kum. Posadka se je neprestano menjala, eni so odšli, drugi pa prišli. Od začetka do danes se je v kumskem kolektivu izmenjalo 41 članov, med njimi je bilo 6 vodij in 7 gospodinj. Trenutno posadko, ki šteje 7 članov, skrbijo napovedi avtomatizacije OC Kum, ki bo povzročila velike spremembe v postopkih dela in najverjetneje tudi premestitve nekaterih članov posadke na druga delovna mesta. KLJUBOVALI TUDI NAPADOM JNA LETA 1991 Posadka se redno udeležuje slovesnosti obletnic napadov na OC Kum, skupaj s teritorialci, ki so bili v času napadov konec junija 1991 na Kumu.V času osamosvajanja Republike Slovenije leta 1991 je večina takratnih članov posadke v pripravljenosti pričakovala napade JNA. Posledice napadov in visok črn dim, ki se je valil s Kuma smo z grozo opazovali tudi prebivalci zasavskih dolin in drugih okoliških krajev. Kljub veliki škodi, ki je bila povzročena na zgradbi in antenskemu stolpu pa je posadka pogumno kljubovala vsem poskusom JNA, da bi uničili komunikacijske povezave in s tem onemogočili obveščanje prebivalstva o dogajanju v času osamo-svajanja.Vedno znova so v nekaj minutah odpravili najnujnejše težave in s tem omogočili neprekinjeno radijsko in televizijsko oddajanje. Posledice letalskih napadov so bile ogromne, zato je leta 1992 sledila nujna obnova stolpa in zgradbe, ki je bila končana konec leta 1995. Besedilo: Irena Meterc, slike: arhiv OC Kum ...in danes imujp Grafex, grafično podjetje d.o.o., Izlake Smo uveljavljeno storitveno podjetje na področju grafičnih izdelkov in agencijskih storitev z dolgoletno tradicijo. Zaradi širitve obsega poslovanja vabimo v dinamičen in kreativen tim novega sodelavca- STROJNIKA (m/ž) za posluževanje dodelavnih strojev v tiskarni Pogoji: • izobrazba IV. stopnje strojne, elektro, grafične ali druge ustrezne smeri • smisel za delo na strojih in v timu Nudimo: • dobre delovne pogoje in možnost napredovanja • stimulativen zaslužek • uvajanje (priučitev) v delo in možnost izobraževanja • možnost redne zaposlitve Dodatne informacije je moč dobiti na 041/347 902 Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe na naslov: Grafex d.o.o., "Za razpis", Podlipovica 31, 1411 Izlake ali po e-pošti na matej.seslar@grafex.si e K&fTf ® O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanitß DL trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 [ NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI E-mail: atv.signal@siol.net - OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o (71/J ELEKTROPROM zEe 40 tet z vami! EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 KŠEFTI 6SM 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Podjetniški kotiček Irene Meterc SLOVENCI Z ZAPOSLITVIJO MANJ ZADOVOJNI KOT DRUGI EVROPEJCI Delovne razmere v Sloveniji so primerljive s tistimi v starih članicah EU, posebni izzivi pa so visoka intenzivnost dela, nizka stopnja avtonomije pri delu in zdravstvene težave.Tako ugotavljajo pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) na podlagi vseevropske ankete o delovnih razmerah, ki zajema tudi Slovenijo. Zaposlitev Slovencem prinaša manjše zadovoljstvo kot drugim Evropejcem. Dobrih 27 % se jih boji, da bo v prihodnjih treh mesecih izgubilo službo, le dobrih 30 % pa jih meni, da so za svoje delo dobro plačani. Približno 71 % jih je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s svojim delom, kar je nižji odstotek kot v 15 starih članicah EU ter v sosednjih državah. Delovne razmere v Sloveniji so v marsikaterem pogledu primerljive z razmerami v državah članicah nekdanje petnajsterice (EU 15). Slovenci imajo reden delovni čas, pri čemer jih večina zaposlenih v Sloveniji dela pet dni v tednu med 9. in 17. uro.V primerjavi z zaposlenimi v starih članicah EU in dvanajstih novih članicah EU v povprečju več Slovencev pri delu uporablja računalnik, elektronsko pošto in internet. Skoraj 87,2 % jih preživi glavnino delovnega dne v prostorih podjetja, kar je občutno višji odstotek od povprečja v starih članicah ter v novih članicah. Način organizacije dela in delovne naloge v Sloveniji so podobne kot v starih državah članicah, še zlasti po obsegu ponavljajočih se zadolžitev, rotacije delovnih nalog in neposrednega stika s strankami. Skupaj 38 % Slovencev se je v minulih dvanajstih mesecih udeležilo izobraževanja na delovnem mestu, kar je precej večje povprečje kot v starih članicah (tam je bil ta delež 27,3 %) ali v dvanajstih novih članicah (tam je bil delež 25,6 %). Kot je pokazala raziskava fundacije, tri četrtine slovenskih delavcev (75,2 %) meni, da delo opravljajo hitro.To je več kot v petnajstih starih članicah EU (kjer jih tako meni 61,1 %) ali v dvanajstih novih članicah skupaj (kjer jih tako meni 51,5 %). Prav tako je ocena stopnje intenzivnosti dela ena najvišjih v Evropi.V zvezi z zdravstvenimi težavami, ki jih povzroča delo, skoraj vsak drugi zaposleni poroča o bolečinah v hrbtenici (45,9 odstotka). Četrtina (25,7 %) jih ima pogoste glavobole, štirje delavci od desetih (38,2 %) pa trpijo zaradi bolečin v mišicah. Povprečja v petnajstih starih članicah EU so občutno nižja; v povprečju o bolečinah v hrbtenici poroča okoli 21,1 %, o glavobolih 13,1 %, o bolečinah v mišicah pa 13,4 %. PLAČILO ZA NENATANČNOST PRI PLAČILNIH NALOGIH S ponedeljkom, I. oktobra, tudi Unicredit banka (prej BAČA) uvaja novo nadomestilo za pravne osebe za nepopolni odlivni nalog, ki ga določene banke pri nas že računajo. To nadomestilo zaračunajo, če pravna oseba posreduje plačilni nalog, ki zaradi pomanjkanja ali netočnosti zahtevanih podatkov v čezmejnem in mednarodnem plačilnem prometu ne more biti obdelan avtomatsko, temveč ga je treba dodatno obdelati ročno. Pri Unicredit banki bo nadomestilo stalo 7 evrov, iz spletnih cenikov nekaj drugih bank pa izhaja, da ga denimo Raiffeisen banka računa 12 evrov, SKB banka 10,43 evrov, Banka Zasavje 10 evrov. Deželna banka Slovenije tega nadomestila ne zaračunavata. STVARNI VLOŽEK PRI USTANOVITVI D.O.O. Osnovi kapital družbe z omejeno odgovornostjo se lahko zagotovi v denarju ali s stvarnim vložkom. Stvarni vložek je lahko premičnina in nepremičnina, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 evrov. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Z RAČUNOM ŠE BON ZA BREZPLAČNO VARČNO ŽARNICO Slovenska elektro-distribucijska podjetja bodo v prihodnjem mesecu vsem (780 tisoč) slovenskim gospodinjstvom podarila varčno žarnico. Odjemalcem bodo skupaj z računom za porabljeno električno energijo poslali bon, s katerim boste lahko v informacijskih pisarnah na nadzorništvih Elektra ali na sedežih distribucijskih enot (seznam teh bo napisan na bonu) prevzeli po eno varčno žarnico znamke Osram z močjo 21 W, kar ustreza navadni žarnici z močjo 100 W. Akcija Varčna sijalka v vsak dom je prvi korak k varčevanju z energijo, smotrnejši uporabi energije ter zmanjšanju negativnih vplivov, ki jih lahko povzročajo elektroenergetski objekti v okolju. Priporočljivo je, da varčno žarnico namestite v prostoru, v katerem se največ zadržujete. Razlika med navadno in varčno žarnico Navadne žarnice samo 10 % porabljene električne energije porabijo za svetlobo, vse ostalo pa gre v toploto. Nasprotno varčna žarnica 50 % energije porabi za svetlobo.Varčna žarnica porabi kar 5x manj energije kot navadna, njena življenjska doba pa je 8000 ur, kar ob povprečni porabi pomeni 8 let. Z ukrepom naj bi se v celi državi na letni ravni prihranilo skoraj toliko električne energije, kot je proizvede nova hidroelektrarna Boštanj. Gospodinjstva naj varčno žarnico namestijo tja, kjer bo sijala čim več časa, svetujejo sodelujoči v akciji. Priporočljiva doba enkratnega svetenja varčne žarnice je vsaj 15 minut. I.M. fiKNAlM 0 Minister je v Radeče prinesel optimizem V Radečah je bil v ponedeljek, 11. septembra 1007, na obisku dr. Ivan Žagar, minister, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ob tej priliki je imel pogovor z vidnimi predstavniki gospodarstva iz Radeč in regije ter predstavniki občinske uprave Radeče na čelu z županom Matjažem Kanom. Po srečanju je, kljub dežju, minister svečano predal namenu obnovljeni cestni odsek Hotemež - Brunška gora - Rudna vas. Obnova približno kilometer dolge ceste je stala okoli 36.000 evrov, pri čemer je 38 % sredstev financirala država, ostalo pa Občina Radeče. Prav tako si je minister Žagar ogledal cesto Jagnjenica-Svibno-Sela, za katero je 62 odstotkov sredstev oziroma dobrih 492.000 evrov prispevala evropska unija. Celotna investicija 3,5 kilometra dolge ceste bo sicer stala 830.000 evrov. Gre za triletni projekt, pri čemer bo EU k celotni rekonstrukciji ceste v letošnjem letu prispevala 153.000 evrov, v letu 2008 bo to 184 tisoč evrov, v letu 2009 pa 156 tisoč evrov. Po srečanju na sedežu občine nam je o odločitv Radeč za vstop Posavsko regijo komentiral: »Verjetno je ta odločitev zbir vsega dogajanja. Moram reči, da odločanje prepuščamo posameznim občinam, pri tem pa je pomembno, da občine sredstva, ki so na voljo npr. iz posebnih regionalnih spodbud, tudi uspešno izkoristijo za naložbe, ki pomenijo razvojno priložnost. Moram reči, da smo v tem času, v tej vladi, naredili kar konkreten premik naprej in bistveno povečali obseg sredstev. Na nivoju Slovenije kot države s prejšnjih 3 milijard na okrog 30 in to še ni dokončen znesek.To pomeni, da smo sredstva zagotovili tudi za največje razvojne probleme znotraj posamezne občine. Zdaj je na njih, da to izkoristijo. Z občino Radeče dobro sodelujemo in je zelo uspešna pri delu, posebej pri o črpanju evropskih sredstev.« ...Kar pa zadeva pričakovanja sredstev z Ministrstva za občino Radeče za prihodnje leto : »Kar zadeva našo službo, smo kvote za (po mojem vedenju) občino Radeče že izčrpali. Obstajajo še številne druge priložnosti v drugih ministrstvih, seveda, če govorimo o strukturnih sredstvih, za katere razpisi še prihajajo. Občina Radeče bo v prihodnje imela še veliko možnosti iz teh naslovov in, ne nazadnje, tudi z novim zakonom o financiranju občin. Obseg sredstev, ki jih usmerjamo na občine kot vzpodbude, tudi povečujemo. Za prehodno obdobje z zdajšnjih 3 % bruto produkta, ob zaključku tega pet letnega obdobja, na 6 %.Torej se obetajo še dodatna sredstva. Pripravljamo tudi neposredne vzpodbude. Konec tega leta oz. naslednje leto načrtujemo še en razpis iz tako imenovanega razvoja regij, kjer bo Občina Radeče ponovno imela možnost, da kandidira za sredstva .« O smiselnosti zasavske regije pa razmišlja takole:» Kar zadeva končni zemljevid pokrajin, bomo na podlagi posredovanih mnenj pripravili nekatere alternativne predloge, tako da bomo poskušali Zasavje zaokrožiti z nekoliko večjim številom prebivalcev, s sosednjimi občinami. To je stvar zaključnih usklajevanj. Postopki za sprejem Zakona o ustanovitvi pokrajin, ki se sprejema z 2/3 večino, pa se v tem času že pričenjajo.« Kaj pa meni o vklopu posameznih občin v druga okolja:» Poskušalo se bo v maksimalno možni meri upoštevati voljo, ki je bila izražena s terena. Pri tem se je potrebno zavedati, da bo treba upoštevati vse realne rešitve. Skratka, še enkrat v maksimalni možni meri upoštevati voljo občin, predvsem tam, kjer so rešitve logične in smiselne in vodijo k temu, da bo ta projekt, tudi kar zadeva zadolženost posameznih območij, bolje koncipiran in bo tudi najmanjša okolja približali spodnji meji 100 tisoč prebivalcev, čeprav vemo, da idealne rešitve ne bomo nikdar našli.« In še nekaj o samem nastajanju pokrajin v Sloveniji: Z nastankom pokrajin se bo v Sloveniji spremenil upravni red.Vlada napoveduje, da bodo del nalog občin in države prevzele nove lokalne tvorbe. Z njimi se odpirajo mesta za vsaj 14 predsednikov pokrajin, prav toliko direktorjev pokrajinskih uprav in vsaj toliko podpredsednikov pokrajin. Ob tem bo še 560 članov pokrajinskih svetov, ki bodo lahko hkrati tudi poslanci in občinski svetniki. Pokrajine naj bi zaživele s I. januarjem 2009, že jeseni prihodnje leto pa naj bi skupaj s parlamentarnimi izvedli tudi pokrajinske volitve. Dr. Žagar trdi: »Dokončen sprejem je povezan s politično voljo, čeprav velika večina v državnem zboru projekt podpira. Bojim se, da če ne bomo izkoristili tega političnega trenutka, se bo projekt odmaknil daleč v prihodnost. Naj poudarim, da želimo razvoj pospeševati, ne zavirati. Marsikaj bo odvisno od politične modrosti: pokrajine poleg razvojnih priložnosti prinašajo tudi odgovornost za razvoj v lastnem okolju.« POKRAJINA SEDEŽ ŠTEV. PREB. 1. Zasavska d okra i in a T rbovlie 46.000 1 Notranjska pokrajina Postojna 51.000 3. Savinjsko - Šaleška pokrajina Velenje 61.000 4. Soodnie Podravska ookraiina Ptuj 88.000 5. Posavska pokrajina Krško 71.000 6. Koroška pokrajina Sloveni Gradec 74.000 7. Primorska pokraiina Koper 104.000 8. Dolenjska pokrajina Novo mesto 140.000 9. Goriška Nova Gorica 118.000 10. Pomurska ookraiina Murska Sobota 125.000 11. Gorenjska pokrajina Kranj 200.000 12. Podravska pokrajina Maribor 237.000 13. Saviniska ookraiina Celje 198.000 14. Osrednjeslovenska pokrajina Ljubljana 498.000 Besedilo: Rudi Špan Zagorski ribiči dočakali Abrahama Ribiška družina (RD) Zagorje, ki trenutno šteje okrog ICO «lanov in 10 mladih ribičev, že $0 let organizirano skrbi za ohranjanje voda in življenja v njih ter si prizadeva za bolj kakovostno bivalno okolje. Jubilej so počastili v petek 21. septembra v Stekleni dvorani zagorskega delavskega doma. Predsednik zagorskih ribičev Stane Poznič je poudaril, da bodo svojemu poslanstvu zvesti še naprej, saj se zavedajo, kako pomembne naloge so jim zaupane.Veseli jih, da imajo urejen ribnik in ribiški dom v Zagorju in da jim je Občina Zagorje zagotovila še boljše pogoje za delo z izgradnjo dveh ribnikov v Kotredežu. Stane Poznič, predsednik RD Zagorje: “Še naprej bomo odgovorno opravljali svoje poslanstvo.” V prihodnje si želijo čimbolj izkoristiti kapacitete, ki jih imajo, dokončati obnovo ribogojnice v Kisovcu, preurediti odsek Medije v Zagorju za muharjenje in se še bolj udejstvovati v športnem ribolovu. Imajo nadarjeno mlado tekmovalno generacijo, saj so bili trije njihovi pionirji člani zasavske ekipe, ki je v svoji konkurenci zmagala na letošnjem državnem prvenstvu. Poleg tega se bodo še naprej strokovno izpopolnjevali, sodelo- Stane Bradeško, podpredsednik RZ Slovenije: “Ribiči smo vest slovenskega naroda!” vali z Zavodom za ribištvo in Ribiško zvezo (RZ) Slovenije ter družinami iz Zveze ribiških družin (ZRD) Zasavje in pobrateno RD Laško. Direktor zagorske občinske uprave Brane Omahne je pohvalil ribiško družino za njen prispevek k prijaznejšemu odnosu do okolja. Da se občinsko vodstvo zaveda pomena poslanstva ribičev, je dokazala tudi Zlata plaketa Občine Zagorje, ki je bila ribiški družini podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Stane Bradeško, podpredsednik RZ Slovenije, pa je spomnil, da so neutrudni, anonimni ribiči dolga leta s srcem delali, da se lahko danes praznuje in z optimizmom ozira v prihodnost. Pohvalil je zagorsko RD, ki je zaradi svojih dosežkov dobila že vsa priznanja, ki jih podeljuje RZ Slovenije. Po njegovem prepričanju so ribiči “vest slovenskega naroda”, saj je voda naravno bogastvo, ki daje življenje, zato jo je treba varovati in skladno s tem načrtovati posege v prostor. “Ribiči se moramo tudi vnaprej zelo na glas potegovati za preprečevanje privatizacije na področju narave,” je dodal in novi Zakon o sladkovodnem ribištvu označil kot dober. Ribiči in gostje so po uradnem delu nadaljevali z druženjem. Slovesnost je bila tudi priložnost za podelitev priznanj in plaket. Prejeli so jih zaslužni člani in drugi posamezniki, partnerske ribiške družine iz ZRD Zasavje, RD Laško, RZ Slovenije, Zavod za ribištvo, Občina Zagorje ter druge organizacije in podjetja, ki finančno ali kako drugače pomagajo zagorski ribiški družini pri uresničevanju njenega poslanstva. Priznanje je tako prejel tudi ustanovni član Jože Baš, ki je s 93 leti najstarejši član RD Zagorje. Po uradnem delu, ki so ga popestrili pevci Zagorskega okteta, je bilo na vrsti še prijetno druženje, udeleženci proslave pa so lahko vzeli tudi zbornik s pregledom dosedanjega delovanja zagorskih ribičev. Slednji upravljajo z 82 hektarji reke Save od mostu pred naseljem Sava do Potjoreka in več kot 100 kilometri potokov. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj m&vm © Aktivnosti DPN Trbovlje »Za nami je uspešne izvedena prireditev v organizaciji Občine Trbovlje »Dan brez avtomobila«. Prireditev je potekala v soboto, 11. septembra pred trboveljskim muzejem. Marsikateremu mimoidočemu je dogajanje, ki smo ga skupaj z Občino pripravila tudi številna društva in organizacije, popestrilo popoldan. Sodelovanje je bilo vzpodbudno in vsekakor si tudi vnaprej želimo čim več podobnih prireditev.« je zapisala sekretarka trboveljskega DPM-ja Lavra Izgoršek in gotovo se Trboveljčani enakega mnenja. V teku so še zadnje priprave na Teden otroka, ki se je pričel I .oktobra. Občane vabijo, da se njihovih prireditev udeležijo v čim večjem številu.Te pa bodo: TEKMOVALNI ŽIV ŽAV četrtek, 04. oktober 2007 ob 16.uri v Mestnem parku ( v primeru slabega vremena - dežja v četrtek, I I. oktobra) KOSTANJEV PIKNIK sobota, 06. oktober 2007 ob lO.uri na Kipah (v primeru slabega vremena - dežja v soboto, 13. oktobra) DAN TRBOVELJSKIH OTROK nedelja, 07. oktober 2007 ob 16.uri v Mestnem parku (v primeru slabega vremena - dežja v nedeljo, 14. oktobra) TEDEN OTROKA I.oktober 2007 - 7. oktober 2007 POSLANICA Danes se življenje odvija vedno hitreje in so naši dnevi prepleteni s številnimi obveznostmi, zato se nam pogosto zgodi, da nam prosti čas zbeži. Težko najdemo prave zamisli in vzpodbude, da bi sami počeli kaj zabavnega, domiselnega in ustvarjalnega. Pa vendar je prosti čas prav tisto bogastvo dneva, ko lahko počnemo stvari, ki so nam ljube, nas razveseljujejo in obarvajo življenje. In prav v prostem času se lahko v miru posvetimo svojim mislim, idejam in občutjem. Mnogo je stvari, ki jih lahko počnemo skupaj. Otroci, pred vami je zopet mesec oktober in z njim teden otroka, ki vam odpira vrata, da svoj prosti čas preživite kar se da lepo. Pri tem vam bo pomagalo Društvo prijateljev mladine Trbovlje s pestrimi in raznolikimi aktivnostmi. Izkoristite svoj prosti čas in uživajte! DPM Trbovlje Predsednica: Sekretarka: Predsednica Miri Krajšek Lavra Izgoršek Odbora za Teden otroka: Ines Dolenc Zlata poroka Fani in Jožeta Pfeiferja Fani in Jože Pfeifer sta si 11. septembra ponovno, po petdesetih letih, obljubila zvestobo v Lovskem dvorcu v Trbovljah. Zlato poroko je »zavezal« Andrej Železnik. Njuni priči sta bili vnukinji Tanja in Ana. Fani se je kot tretja, a prva hči, rodila Koširjevim na Nasipih leta 1936. Njej so sledili še trije otroci. Njihova družina je živela skromno, a srečno. Jože je svojo mladost preživljal od rojstva, v letu 1931, na Tereziji skupaj z bratom Vinkom, sestro Silvo in starši.Tudi njim ni bilo vedno lahko. Kot njegov oče, se je tudi on zaposlil v rudniku, kjer je delal do upokojitve leta 1980. Po drugi svetovni vojni so Trboveljčani radi ob sobotah plesali v gostišču na Kleku. In prav tam sta se leta 1953 spoznala današnja slavljenca. Med njima so se stkale močne vezi, razcvetela se je ljubezen in leta 1956 se jima je rodila hči Joža, naslednje leto pa še sin Franci. Svojo zvezo sta potrdila 21. septembra 1957 na trboveljski občini. Svatbeno kosilo so jima pripravili pri Pfeiferjevih doma, saj so bili časi takšni, da ni bilo mogoče imeti tako imenitne svatbe kot danes. Fani je nekaj časa le gospodinjila, kasneje se je zaposlila v Mehaniki. Tam je zaslužila tudi svojo skromno pokojnino. Fani in Jože sta danes ponosna na svoja otroka, saj dela Joža kot vzgojiteljica v vrtcu, Franci pa je radijski tehnik na Radiu Slovenija. Spominjata se še dobro tesne sobe na Nasipih, kjer so najprej stanovali, tako da se jim je zdelo rudniško stanovanje v Žabjeku že skoraj razkošje. Ko so se leta 1971 preselili na Opekarno, v stolpič pod osnovno šolo Tončke Čeč, so prvič imeli zares primerno stanovanje.Vesela sta, da imata svoj košček zemlje v Planinski vasi, kamor pogosto zahajata in jo z vso svojo ljubeznijo negujeta. Njuni skupni dnevi niso bili vedno sončni. Najhuje je bilo, ko se je morala Fani boriti z boleznimi, ki pa jih je s svojo vztrajnostjo in hrepenenjem po življenju premagala. Ko sta se rodili vnukinji, danes tridesetletna profesorica matematike Tanja in devetnajstletna študentka Ana, sta ju velikokrat razvajala. Vesela sta, da jima zdravje kar dobro služi, imata še skrite želje in načrte, ki bi jih rada realizirala. Zlato poroko sta Fani in Jože praznovala skupaj z dvajsetimi svati. V gradiču jima je zapel tercet VIS DUT ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika. Dan so nadaljevali na svatbi Pr' Ribčih, kjer so se tudi zavrteli in se spominjali preteklih dni. Ob odhodu domov so jima svatje obljubili, da pridejo tudi na biserno poroko. Uredništvo Zasavca in avtorica članka želi obema še veliko skupnih let! Besedilo: Irena Vozelj, foto arhiv družine Pfeifer Sovre že četrtič v pripravljenosti... Sovretov pripravljalni odbor za Sovretovo pot, hi ga z letošnjim letom vodi Turistično društvo Hrastnik, se je v petek, 30. septembra 100?, sestal v Savni Peči. »Vse je pripravljeno - od poti do startnih mest, hrana, pijača, sanitarije...» je zagotovila predsednica TD Mojca Greben. »Za program pa bomo poskrbeli kar krajani sami,« je dodala Dani Černuta iz Šavne Peči, ki si že vse od začetka prizadeva, da bi to pot sprejeli vsi krajani za svojo in bili ponosni na velikega rojaka. MiriVučetič pa je povedala, da pripravlja Knjižnica Antona Sovreta v prostorih krajevne skupnosti dokumentarec o njem, ki se bo predvajal ves čas in še priložnostno razstavo. In če ponovimo: četrti pohod Po Sovretovi poti bo v soboto, 6. oktobra 2007, z dveh startnih mest - na Dolu ob Dolanki in za železniško postajo v Hrastniku od 8. do 9. ure. Naročili so sončno vreme, če pa bo deževalo, pa bo pohod nekoliko bolj adrenalinski. Besedilo: Fanči Moljk ¥ Zagorju se izvrstno pleše Plesalci plesne šele Urška iz Zagorja vedno znova razveseljujejo z odličnimi rezultati. Že lansko leto smo v Zasavcu pisali o nadobudnih mladih plesalcih, ki pod mentorstvom Katarine Maček in Tanje Lovšin celo leto pridno vadijo in se pripravljajo za tekmovanja. Tekmujejo v različnih plesnih kategorijah in so prav na vseh področjih nadvse uspešni. Od I I. do 15. septembra je na Slovaškem, v mestu Žilini, potekalo evropsko in svetovno prvenstvo pod naslovom DISCO World 2007. Udeležilo se ga je večje število plesalcev iz Zagorja in prav vsi so dosegli odlične rezultate. Poglejmo si njihove dosežke: disco dance velike formacije pionirji so dosegli izjemen uspeh, saj so se uvrstili na 4. mesto, disco dance solo pionirke, Lara Turšič 23. mesto, Nina Jerman 34.mesto, disco dance solo mladinke, Eva Ševerkar 52. mesto, Tia Pavšek 70. mesto, disco dance solo pionirji, Urban Tratnik 8. mesto, Luka Medvešek 24. mesto, disco dance pari pionirji, Eva Kotnik in Urban Tratnik 8. mesto od 44 parov, disco dance male formacije pionirji 13.mesto. Vsem plesalcem in njihovim mentoricam seveda iskreno čestitamo in jim želimo tudi v bodoče tako izjemnih uspehov. Plesalci pa bi se želeli ob tej priliki zahvaliti tudi vsem sponzorjem, ki jim finančno ali kako drugače pomagajo, da se lahko udeležujejo takšnih tekmovanj. Na tekmovanju na Slovaškem so nastale tudi te fotografije. Besedilo:Aljoša Barlič Slike: Alenka Tratnik W/. Janja Kimovec zatrjuje: »Čvrsto in zdravo telo za dobro samopodobo« V nasprotni smeri gneče se Janja Kimovec, lastnica Studia ra oblikovanje telesa, ki prihaja z Vač pri Litiji, sedaj stanuje v Ljubljani, vsak dan vozi v Trbovlje. Sedež firme Linija Sport, ki sta jo odprla skupaj z bratom Milošem, je v Slivni. Prostori Studia za oblikovanje telesa, katerega duša je Janja, so v Trbovljah na Šuštarjevi, poleg športne dvorane Polaj, Janja Kimovec je končala Visoko šolo za zdravstvo. Je zdravstvena delavka, ki želi in hoče osveščati ljudi o zdravem načinu življenja. Svoje znanje nadgrajuje in izpopolnjuje in v petih letih dela si je nabrala bogate izkušnje, zato je prava sogovornica o temi, ki zadeva oblikovanje telesa. S čim se ukvarjate v studiu za oblikovanje telesa? Že samo ime »studio za oblikovanje telesa« pove, da osveščamo ljudi o zdravem načinu življenja. Stremimo k temu, da spremenijo način prehranjevanja v smislu zdrave prehrane, rednega gibanja in vse to dopolnijo še z masažo, savno in podobnim. Naša osnovna ponudba je terapija za oblikovanje telesa. Sestavlja jo svetovanje o zdravi prehrani in individualno vodena telovadba in savnanje. Po tej osnovni ponudbi smo najbolj prepoznavni in z njo dosegamo krasne rezultate. Poudarjam, da ne stremimo zgolj in samo k temu, da naše obiskovalke zgubijo odvečno telesno težo. V tem primeru bi predpisovali hude, drastične in hitre diete brez gibanja, ki pa bi bile, ob hitrem učinku, zelo kratkotrajnega značaja. Naš namen je, da znižana telesna teža tudi ostane. Pred- vsem morajo obiskovalke spremeniti način prehrane. S temi terapijami dosegamo krasne rezultate. Tisto, kar privabi veliko število obiskovalk, je uspešna terapija pri izgubi telesne teže in po tej smo najbolj prepoznavni. To ni edina dejavnost studia. Obiskovalkam ponujamo še druge storitve. Osnovno dejavnost smo dopolnili z različnimi masažami, kot je klasična masaža, delna ali za celo telo, mediteranska masaža, orientalska masaža, masaža za nosečnice in z različnimi pristopi za zdravljenje celulita. Kako se znebiti nadležnega celulita? Aparat dermosonic je novost v našem studiu. Je vrhunski aparat, ki deluje v kombinaciji ultrazvoka in vakuuma. Do sedaj se je za ultra zvok uporabljal en aparat, za vakuum pa drugi - torej dva, zdaj le eden in zgodita se dve terapiji v eni uri, medtem ko sta bili prej za to potrebni dve. Ultrazvok prodira v globino in razbija nakopičeno maščobo, vakuum pa površinsko gladi strukturo kože in vzpodbuja izločanje škodljivih snovi iz telesa.Ta dvojna kombinacija globinsko in površinsko pomaga pri zdravljenju celulita. Res pa je, da se je s celulitom potrebno spopasti tudi znotraj. Aparat je dopolnitev na poti k ozdravitvi celulita. Aniticelulitna storitev je pri nas vedno povezana s pogovorom o prehrani. To pa še ni vse? Poleg tega imamo tudi solarij. Ukvarjamo se z depilacijo celega telesa, bikinija, rok, nog, pazduhe, prsnega koša pri moških, hrbta, brčic. Možen je obisk savne, turške ali finske, organiziramo tudi individualno aerobiko, za tiste pa, ki imajo raje skupinsko vadbo izvajamo aerobiko v športni dvorani Polaj. Novost v našem studiu je, s prihodom kozmetičarke, oblikovanje nohtov na rokah in na nogah. Individualno ali skupinsko - kaj imajo stranke raje? Pri nas je večje zanimanje za individualen pristop.V časih, ko so ljudje obremenjeni z delom, skrbmi, problemi, večkrat rabijo motivacijo in vzpodbudo drugega za redno razgibavanje. Priključitev skupinski vadbi omogoča opravičevanje izostankov od vadbe, medtem ko individualen pristop terja več resnosti, saj vaditelj čaka eno samo, čisto določeno osebo. Dosti strank tudi kombinira skupinsko in individualno terapijo. Se je pri vas potrebno naročiti? Da. In ko se stranke naročijo, vedo, da jih nekdo čaka, samo njih in zaradi tega tudi redno prihajajo.Všeč jim je tudi naš pristop, saj je ves čas vadbe ena od terapevtk z njimi. Njena naloga je, da redno kontrolira, da se vaja pravilno izvaja in skrbi, da ne pride do kakršnihkoli poškodb in vzpodbuja. Tako ima vsaka obiskovalka osebnega terapevta. Vse vaditeljice pri nas so strokovno usposobljene s strani športne unije Slovenije, imajo certifikat prve stopnje usposobljenosti za vadbo z ženskami. Kaj pa možje, fantje, skratka moški? Ja, seveda, tudi moški so naši obiskovalci, vendar se običajno odločajo za masažo immi © in savno. Na začetku, ko smo ustanavljali naš studio, je bilo z moške strani zelo veliko zanimanja. Ker pa imamo relativno majhen prostor na razpolago, (prostori so majhni, prisrčni, intimni, op.p.) smo se odločili, da gremo s ponudbo le do žensk. Zenske so tiste, ki potrebujejo več vzpodbude kot moški. Našim gospem manjka samozavesti, imajo problem povečanja telesne teže in dostikrat je to razlog, da ne obiskujejo fitnesov, večjih savn, skratka skupin. Zaradi kompleksa povečane telesne teže so raje same oziroma v družbi sebi enakih in to je prednost našega studia. Individualnost omogoča tudi majhna savna, v kateri si lahko vzamejo pol urice enkrat ali dvakrat na teden zares samo zase in se sprostijo. Med množico ljudi se človek težko oziroma ne more sprostiti, tudi če bi hotel. Mogoče enkrat v prihodnosti odpremo podoben studio samo za moške. Novost v vaši ponudbi je kozmetični del. Našo dejavnost smo dopolnili s kozmetičnim delom. Upam in želim si v prihodnje pravi kozmetični salon, kjer bomo lahko izvajali vse kozmetične storitve. Do takrat pa bomo izvajali del te ponudbe v obstoječih prostorih v Trbovljah na Šuštarjevi. In kaj je to? Naša nova ponudba obsega oblikovanje nohtov in podaljševanje nohtov na rokah, klasično manikuro in pa oblikovanje nohtov na nogah z negovalno pedikuro. Podaljševanje in oblikovanje nohtov na rokah izvajamo s posebnimi geli za naravne nohte. To je naj novejša tehnika, katere smisel ni lepljenje konic, ampak oblikovanje z gelom, ki se pripoji na naravne nohte. Dolžina, oblika, lak za nohte in morebitni dodatki in okraski so prepuščeni izbiri stranke. Utrditev je priporočljiva in dobrodošla pri krhkih nohtih, ki se lomijo in cepijo. Podobno je tudi pri nohtih na nogah. Lepo je, če so v lahkih poletnih sandalih negovani tudi nohti na nogah. Poslikava je trpežna in zagotovo zdrži tri tedne do enega meseca. Po tem času pridejo stranke k nam na korekcijo, ker noht raste in potrebno je korigirati obliko in dolžino in opraviti negovalno pedikuro. To pomeni, da odstranjujemo trdo kožo, obnohtno kožico in negujemo stopala. Vse ostalo je stvar medicinske pedikure. Ni samo zunanja urejenost pogoj za dobro počutje. Vse življenje v telo vnašamo tudi različne bolj ali manj strupene snovi. Od časa do časa se je dobro tudi razstrupljevati... Telo razstrupljamo lahko na različne načine. Pravilna in zdrava prehrana je eden od njih. Za boljši pretok telesnih tekočin, za čiščenje le-teh,za izločitev »svinjarije«, ki se nabira v nas, priporočamo uporabo aparata aqua detox. Aparat je medicinsko preizkušen in s pomočjo mioelektričnih impulzov se človeške celice »prebudijo« in napolnijo s kisikom, posledično pa telo prične izločati škodljive snovi.Vse poteka preko stopal, ker je tam največ telesnih por. V banjici, kjer je voda z dodatkom kuhinjske soli in posebna sonda, namakamo noge. Seveda bi se postopek lahko izvajal skozi celo telo, vendar bi za to potrebovali veliko kad... Bolj praktično je, da se razstrupljamo skozi stopala. To je tudi ena od terapij, ki jo lahko ponudimo svojemu telesu, sebi in razvajanju sebe, najboljši učinek dosežemo s kombinacijo vseh možnosti, ki jih ponu|amo v studiu za oblikovanje telesa. Svojo dejavnost opravljate tudi na daljavo. Kako? Da, delam tudi pri oblikovanju telesa na daljavo. Nimajo vsi, ki bi to želeli, možnosti hoditi v studio vTrbovlje. Naše stranke so iz različnih krajev Slovenije. Razmišljala sem, kako bi svoje znanje posredovala čim večjemu številu uporabnikov. Odločila sem se, da grem jaz do njih. Stranka me na začetku enkrat obišče. Pogovoriva se o njenih željah, problemih, kaj ji ponujam in kaj mora storiti sama. Naučim jih sestaviti zdrav jedilnik in pokažem vaje, ki jih morajo izvajati same doma. Le pravilna izvedba vaj je učinkovita, pomemben pa je vadbeni načrt, ki se ga morajo držati. Po prvem obisku pri meni sledi vzpodbujanje po telefonu, pa mailu in z obiski pri njih. Pri tem preverim, če se pravilno hranijo in izvajajo vaje. O vsem pa pišejo »dnevnik«. Moram reči, da dosegajo zelo lepe rezultate, predvsem tiste, ki nimajo možnosti obiskovati kakršnekoli rekreacije zaradi narave svojega dela. Ta način dela je novost v našem studiu in prva sem, ki to počnem v Sloveniji. Rezultati so zelo obetavni in smo jih že predstavili v medijih, s tem pa je naraslo tudi povpraševanje po tem načinu dela. Kako je videti prvi obisk pri vas? Najprej vsakomur, ki nas obišče, ponudimo brezplačen in neobvezujoč posvet z vsemi informacijami, kje in kako delujemo in se pogovorimo o ceni terapije, za katero bi se eventuelno odločila stranka. Ker delamo individualno, je težko govoriti o fiksni ceni. Vse je odvisno od tega, za katere usluge oziroma storitve našega studia se odloči stranka in od števila terapij. Janja in njene sodelavke so, po predhodnem naročilu, pripravljene vsakomur povedati, kaj in kako zainteresiranim lahko pomaga in vesela je, da lahko svoje znanje koristno uporablja in prenaša vsem, ki želijo delati za sebe, na sebi. Poudarja pa, da brez sodelovanja, želje in hotenja vsake posamezne stranke, ne bo uspeha in zaželenih rezultatov. Povečana telesna teža povzroča kup težav. Ne le videzu, tudi zdravju je v veliko škodo. »Zadovoljni ljudje imajo dobro samopodobo. Nezadovoljneži si v nobenem primeru, naj so še tako lepi in izklesani, niso všeč.« Za kakršnokoli informacijo so v studiu dosegljivi po telefonu 03 56 300 66, mo-biju 041 398 246 in e-mailu, razveselili se bodo tudi obiska na Šuštarjevi 42 v Trbovljah (pri športni dvorani Polaj) ali na spletni strani www linija-sport.com. © mŽKENO Iz pekla de raja Vsak začetek je težak. To vedo tudi fantje in dekleta iz skupine Bit, ki so si zadali težko nalogo - preseliti se v nove prostore. Kulturno društvo B-boy je s svojim delovanjem pričelo leta 2003 kot plesna skupina. Do sedaj je sodelovalo z mnogimi slovenskimi glasbeniki, kot so Čuki, Sergeja in Manca Špik. Člani društva so posneli tudi videospote s Sidharto, II Divo, Orleki, Čuki in reklamo za revijo Frka. Udeležili pa so se tudi večjih tekmovanj in svetovnega prvenstva, kjer so dosegali odlične uspehe, in nastopali na raznovrstnih prireditvah. In že dve leti zapored so tudi organizatorji bitke, ki so se je udeležili plesalci iz tujih držav, oba dogodka pa sta uspela nad vsemi pričakovanji. Ponosni na svoje dosežke so se odločili, da bodo svoje plesno znanje posredovali naprej na mlajše generacije.Tako so pričeli s tečaji različnih plesnih stilov, kot so hip-hop, Street dance, show dance, z aerobiko, plesi za otroke in rekreacijo za seniorje. Kasneje so se jim pridružile tudi orientalske plesalke skupine Adore in dodale tečaj orientalskega plesa. Vse to je privedlo do ideje o večji plesni dvorani.V začetku leta 2007 so pričeli z iskanjem novih prostorov in možnost se jim je ponudila v Strelskem društvu Trbovlje.Tako se je v začetku julija pričela prenova. Del sredstev za prenovo so prispevali ObčinaTrbovlje in sponzorji, del pa so prispevali člani iz lastnih žepov. Obstoječi prostor je bil razdeljen v več sob. Največji del zaseda plesna dvorana opremljena z ogledali. Uredil se je tudi prostor za druženje pred in po tečajih, garderobe in sanitarije. Dela so potekala od jutra do poznih večernih ur pod vodstvom predsednika društva Alena Vetrška v veselem vzdušju in v pričakovanju novih in urejenih prostorov. Sodelovale so člani društva, njihovi prijatelji in družinski člani ter prostovoljke Društva prijateljev mladine (DPM). Otvoritev prostorov je potekala v soboto, 22. septembra 2007. Otvoritve so se udeležili podžupan Trbovelj Mitja Rozina, sponzorji, člani in mlada generacija plesalcev s starši. Častni govor je predsednik društva predal podžupanu Trbovelj in predsedniku strelskega društva g. Švigi, sam pa se je na koncu zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi sanj. Vzdušje je popestrilo veselje ob otvoritvi in uspešno končanem delu.Vsi tisti, ki se želite učiti plesnih gibov in sodelovati na plesnih nastopih ali pa si želite samo malo rekreacije, se pridružite društvu B-boy. Stanovanjski krediti • z obrestno mero po vaši izbiri. S stanovanjskimi hipotekarnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 %* in polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate. * Ponudba velja za Evro kredite, zavarovane s hipoteko, ter za stranke, ki imajo pri banki UniCredit Banka Slovenija d.d. odprt transakcijski račun, na katerega ves čas kreditnega razmerja prejemajo plačo ali pokojnino ter so imetniki izbranih enot premoženja skladov Skupine Pioneer Investments v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita oz. imajo sklenjeno pri banki pogodbo o vezavi sredstev v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita. V kolikor znaša znesek zaprošenega kredita več kot 80 % vrednosti zastavljene nepremičnine, se enote premoženja skladov oz. vezana sredstva v zgoraj opredeljeni višini zastavijo v korist banke za dogovorjeno obdobje. Primer efektivne obrestne mere (EOM) je izračunan na dan 10.09.2007 za kredit v višini 100.000 EUR, po obrestni meri 12 mesečni Euribor + 0,99 %, z odplačilno dobo 30 let in stroški odobritve 146,05 EUR ter znaša 5,86 %. EOM je informativne narave in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od zgoraj navedenih elementov, ki so vključeni v njen izračun. WWW.UNICREDITBANK.SI I PE TRBOVLJE I ULICA 1. JUNIJA 2 I TEL.: 03 5612 560 fcselpiie sseAanie, V Knjižnici Litija je bile v torek, 1$. septembra 1661, pravljične srečanje z Darinke Kebal. Pisateljica je predstavila svojo zadnjo slikanico Gremo v Zoo, v pogovoru razkrila kaj vse še počne in namerava početi v prihodnjih mesecih. Pisateljica je znana po Sloveniji, saj obiskuje mnoge vrtce in šole, piše za otroške revije, pa tudi za odrasle. Le kdo ne pozna njenih zgodbic, kot so Radovedni medvedek, Mali klinček. Škrat Perkmandeljc...V kulturnem programu bodo sodelovali njeni majhni in večji prijatelji: Otroci iz vrtca Šmartno, Patricija Smolnikar, učenka OŠ Litija, Neja Knez, učenka OŠ Gradec in Pavle Kokalj, ljudski godec. Telekom Slovenije >x Sodobna tehnologija nam ne omogoča samo lažjega sporazumevanja in pogostejšega komuniciranja, ampak lahko z njo prisluhnemo tudi tistim, ki se bodo šele rodili. V Telekomu Slovenije bomo 9. oktobra trboveljski porodnišnici podarili napravo CTG, s katero lahko spremljajo srčni utrip dojenčka in matere pred in med porodom. Prisluhniti najmanjšim pomeni prisluhniti zdravi prihodnosti. TVOJ SRČEK Damjana Napret, ki ureja vrtnarije na Marnem, tik ob cesti Hrastnik ■ Rimske Toplice, nikoli ne miruje. »Rada imam, da se kaj dogaja,« se smeje in že razlaga, kako v pridelovanje buč navaja svojo hčerko Evo in sosedovo Nives »Seveda ves čas nadziramo njuno delo, tako da nam je uspelo letos pridelati kar 25 različnih vrst buč...« Razporedili so jih na mize pred vrtnarijo, dodali njihova imena, tako da imajo obiskovalci dober pregled. Damjana pozna lastnosti vsake bučke. Nekaj jih bomo predstavili. Mogoče so najbolj poznane rocket Fl, ker jih rabimo ob noči čarovnic. Imenujemo jih tudi bučke lučke. Manj znane so sweet dumpling, manjše, primerne za sladoled. Patišon, ki imajo obliko satelita, so bile doslej bele, zdaj pa naletimo tudi na rumene. Ker so tako lepe oblike, mnogi menijo, da niso užitne. Specialne za kuho so scharmant, sive barve, vendar jih ljudje še ne poznajo. Bolj znane so hokaido buče, ki so po okusu podobne mlademu krompirju in pomagajo našo prehrano energetsko uravnotežiti. Lahko bi rekli, da so zdravilne. Zdrave pa so tudi druge buče, saj nevtralizirajo zakisanost telesa, ki ga dobimo z nezdravo prehrano. Kako pa spoznamo neužitne bučke? Zelo trde so, grenke, njihov cvet pa je bel. Nismo še omenili, da je bila razstava odprta v soboto, 29. sept. 2007, in bo trajala še kak mesec. Obiskovalce so člani TD Hrastnik pogostili z raznovrstnimi jedmi iz buč, ki jih je pripravil Dejan Mastnak, skoraj sosed, sicer pa šef kuhinje hotela Evropa v Celju. Golaž je bil imeniten, prav tako razni namazi, zavitki, solate, omake...Bučke pa so tudi naprodaj. Čemšenik je zajelo glasbeno neurje Dramatičen pretekli teden v Čemšeniku. Prijave so letele z vseh strani.V četrtek je bila situacija že zelo resna, v petek zaskrbljujoča, število glasbenikov je naglo naraščalo - a v nedeljo je neurje prispelo v čemšeniški Prosvetni dom.Tam je pod reflektorji zaropotalo, zaigralo, zabrenkalo in zapelo 43 glasbenikov različne starosti, ki se je želelo postaviti in predstaviti v najlepši in najboljši luči. Tu se še začelo ni, dvorana pa nabito polna Najlepši cvet Črički Kitarska skupina Barbara z dvema harmonikama Raztegnjen meh Komu dati priznanje? Tistim najmlajšim, ki so se šele začeli spoprijemati z umetnostjo, ki se imenuje glasba in se z veliko tremo povzpeli na oder, posameznikom ali skupinam kot so Črički s Podkuma ali resnično najlepšemu ansamblu Najlepši cvet. Prste so vmešali tudi folkloristi PD Čemšenik, pa moderator Jani Kortnik.a vse to pod budnim očesom članov Turističnega društva Čemšenik, ki pa so za to in takšno neurje edini, največji in izključni krivci, saj so letos že četrtič priredili čemšeniško predstavitev glasbenikov. Bodite pripravljeni...za prihodnje leto je že najavljena nova glasbena ujma.... Slike in besedil 'o: St.R. »E« knjižnica tudi v Zagorju Zagorjani so s ponosom 10. septembra uradno odprli e-knjižnico, ki so jo uredili v preurejeni čitalnici. V njej je šest novih računalnikov z operacijskim sistemom in monitorji, barvni laserski tiskalnik, radix prorektorje, kamere, mrežno stikalo, sistem za neprekinjeno napajanje -UPS, optični čitalec, sistemsko omaro in mrežno opremo. Obiskovalci lahko računalnike uporabljajo za informativne, kulturne, izobraževalne in druge namene z dostopom do interneta. Načrtovanje projekta se je začelo zgodaj spomladi, ko so opredelili namen, cilje in pričakovane učinke. Opredelili so tehnične, kadrovske in finančne vire. Prijavili so se na razpis Ministrstva za kulturo, kjer so pridobili 12.558 evrov sredstev. Razliko za investicijo, 2.756 evrov, je pokrila njihova ustanoviteljica Občina Zagorje. Preurejena čitalnica je za zaposlene postala tudi bolj funkcionalna, saj so odpravili nekatere logistične ovire. O pomenu nove pridobitve sta spregovorili direktorica knjižnice Irena Medvešek in Martina Rozman Salobir, vodja oddelka za svetovanje in razvoj pri Osrednji knjižnici Celje. Ob tej priložnosti je direktor občinske uprave Branko Omahne povedal, da načrtujejo preselitev knjižnice v večje, ustreznejše prostore, a na žalost so do sedaj naleteli na nekaj ovir, zato še vedno ni dokončno znana in določena lokacija. Besedilo in sliki: Irena Vozelj Novice iz Knjižnice litija Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Prav njim je bila namenjena prireditev v Knjižnici Litija. JSKD Ol Litija je organiziralo srečanje literatov seniorjev.To je bila enkratna priložnost za srečanje zrelih literarnih ustvarjalcev s področja Zasavja, ob delavnici, ki je bila ustvarjalno nemirna in polna presenečenj. V torek, 2. oktobra, so se v Knjižnici Litija začela srečanja, ki najbolj razveselijo najmlajše. Ustvarjalne pravljične ure bodo ponovno vsak mesec privabile otroke in starše, da vsaj za urico ustavijo čas in se družijo.Teden otroka so pričeli z novim jesenskim ciklom pravljic, prva je bila o Bobku, ki vabi na svojo barčico. Istega dne zvečer se je zgodil Literarni večer v Knjižnici Litija, ki je privabil mnoge prijatelje in znance Jože Gombač iz Litije na predstavitev njene knjige Ko se korenine razraščajo.V njej je opisala življenjsko zgodbo svoje družine, od rojstva svoje mame naprej, do nemirnih vojnih časov in povojnega časa, ko je bilo treba začeti na novo in živeti naprej. Knjiga je razdeljena na 12 poglavij, kot je 12 mesecev v letu, ki prinašajo in odnašajo letne čase.To je topla pripoved o neizmerni volji, veri v ljudi in zaupanju v jutri. Avtorica je knjigo posvetila svojim vnukom.V kulturnem programu so sodelovale pevke DU Litija, Mavrice. Tudi v Knjižnici Šmartno se v četrtek, 4. oktobra pričnejo ure pravljic. Ob 18.00 bo z malimi obiskovalci Bobek s svojo pisano druščino v izvirni slovenski pravljici o razumevanju, prijateljstvu in odpuščanju. V šmarski knjižnici je od četrtka, 20. 9., na ogled zanimiva fotografska razstava. Lojze Flisek, doma z Vrat nad Bogenšperkom, že vrsto let fotografira in lovi trenutke, ki zaslužijo večen zapis. Poleg fotoaparata je njegova spremljevalka tudi kamera. Motivi razstavljenih fotografij so podobe narave v različnih letnih časih. Zanimiva fotografska razstava bo na ogled do konca oktobra. V Knjižnici Litija si lahko ogledate razstavo Leopolda Tofolinija, ki riše z barvicami pasteli, kipari s siporeksom. Knjižnica Litija Selitev v Hrastniku in širitev v Trbovljah Hrastniška knjižnica Antona Sovreta je sredi preteklega tedna spet odprla svoja vrata za vse obiskovalce, saj je bila nekaj časa zaprta, kajti investicija v Dom starejših Hrastnik je posegla tudi v prostore knjižnice. Ker imajo trenutno kar tretjino manj prostora, so knjižnico začasno preuredili, oddelek za mladino pa preselili v poslovno stavbo - na Trg Franca Kozarja.Tudi odpiralni čas je prilagojen trenutni situaciji: med tednom, razen v četrtek, bodo knjižničarke delale na obeh lokacijah od I I. do 19. ure, v četrtek od I I. do 17. ure, ob sobotah pa bo odprt le oddelek za odrasle, in sicer od pol osmih zjutraj do pol enih. Trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja se obeta širjenje.V stavbi, kjer domujejo, so najeli dodatne prostore, ki jih bodo uredili v prostore za strokovne sodelavce knjižnice in pisarno direktorice.Tako bodo lahko razširili otroški oddelek, kjer je ob pravljičnih urah in dogajanjih za male bralce velika gneča.V mnogo premajhnem prostoru se stiska od petnajst do dvajset otrok, ki jim bo poslej na razpolago še dodaten prostor, kjer je trenutno pisarna direktorice. Pravljična soba bo tako zablestela v vsej pravljičnosti, ki pripada malim Trboveljčanom. MaH Smučarski skoki: Pokal Cocta in DP v Kisovcu V sobote, 8.septembra 1007, so v Kisovcu organizirali tekmovanje za Pokal Cockta v kategoriji dečki do IS let in Državno prvenstvo za deklice do 14 let. V kategoriji dečkov do 15 let je šesto mesto osvojil Ernest Prišlič, na osmem mestu pa je pristala Katja Požun, oba člana kisovških skakalcev. Pri deklicah do 14 let je naslov državne prvakinje odšel v roke Manje Pograjc, Anja Javoršek pa je osvojila četrto mesto, Sekcija za skoke Kisovec. Dan kasneje, v nedeljo 9. septembra, so se v Kisovcu za naslov državnega prvaka borili dečki do I I let in deklice do I I let. Oba naslova sta odšla v roke domačih tekmovalcev. Pri dečkih do I I let je državni prvak postal Žan Žujič, ki si je s tem tudi odprl možnost za osvojitev celotnega poletnega pokala v tej kategoriji, z devetim mesto pa je dober niz rezultatov zaključil Rok Juvančič. Naslov državne prvakinje pri deklicah do I I let si je priskakala Julija Sršen, ki ima tekmo pred koncem neulovljivo prednost v skupnem seštevku. Tudi naslednji konec tedna je bilo pestro, saj so v Kranju organizirali kar lepo število tekmovanj. V soboto 22. septembra so se za naslov ekipnega državnega prvaka pomerili skakalci v absolutni kategoriji. Kisovška ekipa v sestavi: Luka Grobljar, Miran Zupančič, Andraž Pograjc in Primož Roglič je osvojila šesto mesto, druga ekipa SK Zagorje v sestavi: Ernest Prišlič, Janez Močnik-Guna, Leon Grobljar in Dejan Judež pa je osvojila enajsto mesto. Dan kasneje, v nedeljo 23. septembra so se v Kranju za naslov državnega prvaka pomerili še mladinci do 20 let (posamezno in ekipno) in dekleta v absolutni kategoriji. Pri mladincih do 20 let je Primož Roglič osvojil šesto mesto, v ekipnem delu tekmovanja pa je ista ekipa kot v soboto, Luka Grobljar, Miran Zupančič, Andraž Pograjc in Primož Roglič osvojila tretje mesto. Presenetila je Katja Požun, ki je pri dekletih v absolutni kategoriji osvojila naslov državne prvakinje, Manja Pograjc pa je doskočila na peto mesto. Borut Markošek - SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec Dolanka spet zaživela V nevi sezoni je Dolanka spet oživela s treningi in rokometnimi tekmami, ki popestrijo sobotne večere Dolanov. Iz zapisnikov RK Dol TKI Hrastnik je razvidno, da so v septembru kadeti dobili že tri tekme - s Krškim, Rudarjem Trbovlje ter Gorenjem iz Velenja. Člani so zmagali v Ajdovščini, izgubili pa na Dolu z Ribnico. Mlajši dečki so izgubili z Brežicami, starejši dečki B pa so izgubili tekmo z Rudarjem. Zmagali so z Dobovo, ki je v soboto, 29. sept. 2007, sploh ni bilo na prvenstveno tekmo, kot nam je povedal trener Rado Venko. Pomerili so se še s Šmartnim in zmagali. Prav tako so bili boljši od sovrstnikov iz Krškega. Na prizorišču prvenstvene tekme z Ribnico smo bili v soboto, 29. sept., ko so bili Slavčki, dolski navijači, v svojem elementu, vendar člani kljub temu niso zmagali. So pa za popestritev po- skrbeli organizatorji tekme, ko so v odmoru pripravili presenečenje Juretu Šterbuclu, profesorju športne vzgoje na Dolu, ki je bil 15 let aktiven rokometaš, zdaj pa trenira na Dolu kadete. V soboto je imel fantovščino. V odmoru se je moral obleči v obleko navijačic in zaplesati v ritmu njihovih koreografij. Tudi užičko kolo mu ni ušlo, saj je njegova izbranka iz Beograda. Na kratko: dolskim rokometašem želimo v novi sezoni čim več zmag, Juretu pa vse lepo na novi življenjski poti. Besedilo in slike: Fanči Moljk AV^VA' Mali nogomet: V Podkumu Škoti, skupno Čolnišče Zmagovalci 11. tradicionalnega malonogometnega turnirja v Podkumu so Škoti iz Kisovca, ki so bili v finalni tekmi boljši od Gamsov iz Šentlamberta. Tretje mesto so si po streljanju 7-metrovk zagotovili igralci ŠD Čolnišče, ki so bili učinkovitejši od ekipe ŠD Prapreče. Škoti so bili najboljši v Podkumu. Turnirja v Podkumu se je v soboto 22. in nedeljo 23. septembra udeležilo 12 ekip. Na njem se je odločalo tudi o končni razvrstitvi v točkovanju za letos ustanovljeni Pokal Občine Zagorje. Zanj so štele uvrstitve na turnirjih v Čolniščah, na Mlinšah, v Sentlambertu in Podkumu. V skupnem seštevku je bilo najboljše ŠD Čolnišče, drugo mesto so si priborili Škoti, tretje pa Gamsi. V igri za prvo trojico in skupno zmago je bil tudi hrastniški Juventus, vendar je bil po dobljeni četrtfinalni tekmi diskvalificiran. Pristojni so namreč ugotovili, da je zanj nastopal neprijavljeni igralec. Omenimo še dobitnika posamičnih pokalov na podkumskem turnirju. Najboljši strelec je bil Jasmin Veladžič, najboljši vratar pa Renato Mrežar, oba člana Škotov. Gamsi drugi v Podkumu in tretji v Pokalu Občine Zagorje. Tri ekipe, ki so osvojile vse pokale v Podkumu. MM Ekipi ŠD Čolnišče je tretje mesto v Podkumu zadostovalo za osvojitev Pokala Občine Zagorje. REZULTATI: Polfinale - Šentlambert/Gamsi : ŠD Prapreče 2:1, Škoti EVJ : ŠD Čolnišče 5:0; finale za 3. mesto - ŠD Čolnišče : ŠD Prapreče 2:0, finale za I. mesto - Škoti EVJ : Šentlambert/Gamsi 3:2.Vrstni red turnirja v Podkumu - I. Škoti EVJ, 2. Šentlambert/Gamsi, 3. ŠD Čolnišče, 4. ŠD Prapreče. Vrstni red Pokala Občine Zagorje - I. ŠD Čolnišče, 2. Škoti EVJ, 3. Šentlambert/Gamsi. Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Lejla Ležič in Natalija Perko Divj'e vode: Kauzer zaostal za finalom 1,16 sekunde Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah v brazilskem Fozu do Iguazu se za slovenske kanuiste ni končal dobro. Še najbliže finalu je bil Peter Kauzer ml., ki je zaostal za vstop v finale za 1,26 sekunde. Sodniki so mu prisodili tudi dve kazenski sekundi, ki sta ga pripeljali na 23. mesto.Vendar je po pritožbi pristal na 15. mesu in tako pridobil olimpijsko kvoto za slovensko vrsto v kajaku. »Seveda sem vseeno razočaran, » je povedal Peter Kauzer ml., »saj sem bil dobro pripravljen, čoln pa vseeno ni stekel tako,kot bi moral...« Kralj je pristal na 26. mestu, Meglič pa na 52. Karate: Trboveljčani nastopili na 16* Grand Prix Creatia V sobote, 11. in nedeljo 13. septembra 1007 je v Zagrebu potekal mednarodni karate turnir, 7. CRO-OPEN. Tekma, katere se je v dveh dneh udeležilo 840 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav, je mnogim reprezentancam služila kot ena zadnjih kvalifikacijskih za izbor potnikov na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo potekalo čez mesec dni v Istanbulu v Turčiji. Kot člani državne reprezentance so nastopili tudi trije Trboveljčani, in sicer Kristijan OSTOJIČ, Nik ŽLAK ter Žiga ŠANTEJ.Vodil jih je trener ter selektor slovenske karate reprezentance, Bogdan SIMERL. Zadnjih nekaj let so karateisti naše bivše skupne države strah in trepet evropskega in svetovnega karateja, zato je sodelovanje na takem turnirju zagotovo dober pokazatelj pripravljenosti posameznih reprezentanc. Športna dvorana »Sutinska vrela« v predmestju Zagreba je bila dober gostitelj tudi večini slovenskih kandidatov za kadetsko in mladinsko reprezentanco. Že dolgo nazaj niso slovenski tekmovalci v starejših kategorijah osvojil na tako pomembnem turnirju toliko odličij, kar dvanajst. Nik in Kristijan sta se na tekmovanju borila za nastop na svetovnem prvenstvu, Žiga pa je na seznamu širšega sestava članske reprezentance, ki je začela svoj ciklus priprav na člansko evropsko prvenstvo, ki bo maja prihodnjega let v Estoniji. Trboveljčani so rezultatsko zadovoljili, saj sta Žiga in Kristijan osvojila bronasti medalji, Nik pa je nesrečno izgubil v borbi za bronasto medaljo.Vsi tekmovalci imajo še precej rezerv v športni formi. Nik in Kristijan sta na tekmovanju pokazala, da se lahko enakopravno borita prav z vsakim tekmovalcem, saj je Kristijan v prvem kolu le tesno izgubil z večkratnim nosilcem medalj z evropskih prvenstev, Hrvatom Lučičem. Z malo več volje in agresivnosti bi lahko dvoboj zaključil tudi v svojo korist. Hrvat se je uvrstil v finale in s tem Kristijanu omogočil repesažne boje za bronasto medaljo, kjer pa ni bilo več večjih problemov za osvojitvijo le te. Kljub velikemu številu medalj na tekmovanju trener kadetske in mla- dinske reprezentance v športnih borbah,Žalčan Matjaž KONČINA, ni bil najbolj zadovoljen s prikazano športno formo tekmovalcev mesec dni pred svetovnim prvenstvom. Po tekmovanju je selektorju dal seznam potnikov za svetovno prvenstvo, na katerem sta tudi Trboveljčana Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. Čaka ju še kar nekaj napornih priprav in kontrolnih tekmovanj, kjer bosta zagotovo še izboljšala svojo formo pred samim odhodom v Turčijo,. Trenerji otroške reprezentance so tokrat na 2. otroških pripravah v Sevnici ponovno izbrali precejšnje število znanja željnih tekmovalcev, ki si nabirajo dodatnih tekmovalnih izkušenj in se s tem pripravljajo na kasnejša pomembna tekmovanja.Trener Miha KOVAČIČ je v Sevnico pospremil Teo LOPAN, Jana NARAGLAVA.Tima ŽLAKA, Aljaža VESENJAKA,Timoteja UMEKA in Žigo ROZINO.Trenerske komisija pri karate zvezi Slovenije bo poskušala izbrati primerno tekmovanje v tujini, katerega bi se udeležili v okviru otroške reprezentance. Psem medalj na mednarodnem turnirju v Kranju V soboto, 19. septembra, je v Športni dvorani Šenčur potekal 8. Tradicionalni mednarodni karate turnir. Turnirja se je udeležilo 550 tekmovalcev iz 51. karate klubov iz petih držav. Trboveljske barve so zastopali Aljaž VESENJAK,Timi UMEK, Žiga ROZINA in Žiga ŠANTEJ.Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ. Aljaž,Timi in Žiga ROZINA so nastopili v katah.V klubu trenutno še ne pilijo forme v katah, kar se je pri izvedbi tudi poznalo v drobnih napakah. Kljub vsemu sta Timi in Žiga osvojila bronasti medalji.V borbi za medaljo je Timi premagal klubskega prijatelja Aljaža.Vsi trije so ponovno bili nepremagljivi v ekipnih sestavah ter osvojili zlato medaljo. V športnih borbah pa Trboveljčani počasi prihajajo v pravo športno formo, kar se je tudi odrazilo v dobrih rezultatih. Srebrni medalji, vsak v svoji težnostni kategoriji sta osvojila Aljaž VESENJAK in Žiga ROZINA. Žigo je v finalu premagal klubski prijatelj Timi UMEK.V članski kategoriji pa Žiga ŠANTEJ ni hotel zaostajati za mlajšimi klubskimi prijatelji in je v kategoriji do 75 kg stal na najvišji zmagovalni stopnici, z zlato medaljo okrog vratu.Aljaž,Timi in Žiga so nastopili tudi v ekipnih borbah.V začetnih kolih so gladko premagovali slovenske ekipe z veliko razliko.V finalu so se pomerili iz ekipo Čačka, ki že nekaj let zelo dobro sodelujejo.Tekmovalci iz Srbije so bili tokrat boljši in zasluženo osvojili zlato medaljo. V Zapolju pri Logatcu so reprezentančni trenerji zbrali potnike za Mladinsko in kadetsko svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Istanbulu v Turčiji.Trboveljski klub je po tradiciji že vrsto let vedno med tistimi, ki pošilja svoje tekmovalce na najvišja tekmovanja.Tokrat sta to Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ, ki sta bila že udeleženca Mladinskega in kadetskega evropskega prvenstva februarja letos. Oba se zavzeto pripravljata pod budnim očesom domačih ter reprezentančnih trenerjev, ki imajo v takih situacijah že veliko izkušenj. Vsi ljubitelji karateja, ki bi se pa želeli vključiti v enega izmed najuspešnejših karate klubov v Sloveniji, Karate klub Trbovlje, se lahko vsako sredo in petek od 17.00 do 19.00 ure vpišejo v začetni tečaj karateja, v Večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Pohodništvo: Pohod z Goričkega v Piran V soboto, dne 15. 9. 1007, je nekaj pohodnikov zastavilo na mejnem prehodu Hodoš svoje prve korake na poti z Goričkega v Piran. Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni, Čez gore, ravan, seže mi pogled Z Goričkega v Piran... (V. Kreslin) (To je refren nosilne pesmi novega albuma Vlada Kreslina Cesta, ki je izšel te dni in ki je v hipu osvojil najvišja mesta slovenskih glasbenih lestvic. Za promocijo albuma se je Vlado s svojim ansamblom odpravil na turnejo z avtomobili in oldtajmerji z Goričkega od Pirana.) »Prosti spis« Zagorjanke Staše Lepej Bašelj s pohoda Ob refrenu Vladove pesmi seje nekaterim ljubiteljem pohodništva, ki smo že prehodili 800 km dolgo romarsko pot sv. Jakoba v Santiago de Compostela v Španiji, t. i. Camino, utrnila ideja, da bi pot z Goričkega do Pirana tudi prehodili.Vlado Kreslin se je nad idejo takoj navdušil in obljubil, da bo sodeloval z nami. Sprva smo se nameravali držati evropske pešpoti E7, ki se začne ravno v Hodošu, vendar se je kasneje izkazalo, da pot ni dovolj dobro markirana in smo jo s pomočjo zemljevidov in sprotnega spraševanja domačinov mahnili kar po svoje. Pri Kreslinovih doma v Beltincih Hodili smo preko Moravskih Toplic, Beltincev, Ljutomera, Ormoža, Cirkulan, Rogaške Slatine, Šentjurja, Svetine, nato je zavila proti Zasavju, od tam pa preko Muljave,Vel. Lašč, Bloške planote, Cerkniškega jezera, Postojne, Divače do Pirana. Cela pot je trajala 12 dni, v celoti pa jo je prehodilo 6 pohodnikov, ki so jih vmes spremljali na posameznih etapah lokalni ljubitelji hoje ter prijatelji, tako da je bilo vseh udeležencev okrog 50. Skupina je bila sestavljena izključno iz ljubiteljev pohodništva, narave in glasbe. Na poti domačinka postreže s šnopčkom Izgubili smo se POHODNIŠKA 0 Že prvi dan nas je pohodnike pričakal sredi širnih prekmurskih polj in ravnic Vlado Kreslin in nam kar tam, med koruzo in vinogradi, zapel in zabrenkal na »tisto črno kitaro«. Ker je pot vodila skozi Vladovo rojstno vas Beltince, sta nas tam pričakala in pogostila tudi njegova starša Katarina in Milan Kreslin, ki sta prav tako člana Beltinške bande. Kozolec, pod katerim je pisal Fran Levstik Pohod je potekal sproščeno in spontano, brez vnaprejšnjega načrtovanja. Narava nam je radodarno nudila svoje plodove. Trte so se šibile pod težo grozdja, na njivah so dozorevale zadnje paprike, paradižniki in buče, v sadovnjakih jabolka in hruške. Po travnikih in gozdovih obilno rastejo gobe, polno je kostanjev, orehov in lešnikov.. Na Primorskem dozorevajo kakiji in oljke. Domačini so nam ponujali prigrizke, domači sir, pršut, kruh in potico ter nam natakali vino. Popotniki smo spoznavali Slovenijo s povsem druge strani, pogovarjali smo se z domačini, si ogledovali znamenitosti, hodili po kolovozih in gozdovih, med koruznimi polji, spraševali za pot.se včasih zgubili in spali, kjer nas je ujela noč. Včasih na turističnih kmetijah, včasih pa pri prijateljih in znancih. Nekoč nam je čisto neznan človek ponudil ključe svojega vikenda ter nam ga prepustil za celo noč. Pohodniki smo bili različne starosti in poklicev. Študentka prava, upokojenec, zdravstvena delavka, dacar, odvetnica, psihiatrinja, računalničar.... Organizatorka sem bila iz Zasavja, ostali udeleženci pa iz raznih krajev Slovenije. Z večino sem se srečala prvič oziroma smo navezali stik preko interneta. Marsikdo nas je vprašal, če nimamo nobenega drugega pametnega dela. Imamo, a smo si na ta način sprostili naše duše in stkali tesna medsebojna prijateljstva. Na vsej 350 km dolgi poti ni nihče od nas nikoli, ampak res nikoli, potarnal ali se jezil, nikoli se nismo sprli. Ustavilo nas ni niti deževje. Ko smo se izgubili in se morali vračati 5 km nazaj, smo rekli, da smo šli po zalet. Preko Bloške planote smo prehodili v enem dnevu 50 km. Na drevju so bile opozorilne table, da smo v območju medvedov. Zadnjih nekaj km nisem mogla več hoditi, sezula sem gojzarje in šla naprej bosa v nogavicah. »Saj medvedi nimajo tako rahlega spanca, da bi morala hoditi v zokenčkih,« so se šalili pohodniški sotrpini. Po krajih, kjer smo hodili, so nas spremljale lokalne radijske postaje. Ljudje so vedeli, kdo smo in kam gremo, nas pozdravljali, nam mahali in pošiljali pozdrave Vladu Kreslinu. V četrtek, dne 27.9.2007, smo prispeli v Piran. Utrujeni, ožuljeni in srečni. NaTartinijevem trgu sta nas pričakalaVlado Kreslin in njegov kitarist MiroTomassini in skupaj smo zapeli pesem Z Goričkega v Piran, ki smo jo vadili celo pot. V noči, preden smo prišli na cilj, je močno deževalo.Vremenoslovci so napovedovali huda neurja. A Piran nas je pričakal v soncu in smo lahko z Vladom res od srca zapeli: »Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni...« Z Vladom skupaj zapojemo Z Goričkoga f Piran Prihod na cilj v Piran - Vlado in organizatorka pohoda Staša Nekateri pravijo, da za ta pohod ni bilo nobenega razumnega razloga, drugi pa: »Upamo, da Vlado Kreslin ne bo naslednjič spisal kakšne pesmi, katere naslov bo Z Goričkega na Nord Kap.« Več o pohodu še na www.kreslin.com. Besedilo in slike: Staša Lepej Bašelj © ZAMmo Križan »iiiiiuDian REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. m ^ ASU r I r s = ■s? -1 0 L u p E K 71 c E p i L 0 ¥ v S I p E K - R N f i K O S3£ T A 6 Ü T D ff o B A R A v A S I L I J •St m i L A E K S H s R E B R o f V N s S L 0 T 0 ¥ A K A fr p K "ST A M 1 G o =? o Z A R A sr, M A L A R i R A C E R — N N | R 0 L A § E M A H J 1 M ¥ Ž A L I T E V Tsr A N A K A R E N I N A K 0 L E R A S D L A N 8 4 9 7 6 2 1 5 6 2 1 3 4 7 8 9 7 1 5 2 8 6 4 3 2 5 7 1 9 8 3 6 9 7 3 6 5 4 2 1 3 6 4 8 2 5 9 7 5 8 2 9 3 1 6 4 3 6 5 1 9 7 8 9 8 4 7 3 5 2 SUDOKU 1 2 6 3 1 2 6 2 8 3 1 8 6 8 4 7 2 7 9 3 5 7 1 j 4 9 KAKURO NURIKABE mzmmo ------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13. oktobra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 20/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 19/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Suzana Pavič, Sp. Hotič 34a, Litija - bon za 20,86 € - Gašper Kržišnik, C. 20. julija 13, 1410 Zagorje - bon za 12,52 € - Filip Šmid, Ribnik 3,1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Vsi ki radi se sladkate, Nikar ugodne priložnosti ne zamudite, Po izredno ugodni ceni. V tgovini jaka slaščico kupite! 1 kom slaščica samo 1,15 € 275,57 sit Posebna ponudba traja od 4.10. do 17.10.2007 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Jesen je zagotovo prišla, lepe in sončne dni pa popestri še dobra muzika. Srce in duša sta zaigrala...Aha, ste se prepoznali? Bilo je enkratno, mar ne? Zdaj pa hitro telefon v roke. Na številki 041 410 734 vas pri Marti čaka bon za dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 12. oktobra, potem bo jesenski veter bon odnesel...Pohitite! pizzemn čebelica YRAÖCYIÖ m CI lej Valvazorjevo 2, IZLAKE. Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo ŽEMELJNI CMOKI Potrebujemo: • 6 žemelj • 1/81 mleka • / jajce • 6 dag margarine • 5 dag moke • / žličko pecilnega praška • sol • sesekljan zeleni peteršilj Priprava: Stare žemlje zrežemo na kocke in jih poškropimo s slanim mlekom. Kocke naj se navlažijo, vendar ne preveč. Dodamo jajce, stopljeno margarino, sesekljan peteršilj in nazadnje še moko, presejano skupaj s pecilnim praškom. Vse zmešamo v rahlo zmes. Z mokrimi rokami oblikujemo gladke cmoke in jih vložimo v slan krop. Počasi naj vro približno 15 minut. Dober tek! Staša Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Človek je popotnik skozi čas. Za lažje potovanje imamo soljudi. Sodelovanje z njimi je velikokrat zahtevna naloga, vendar z njim postajamo bogatejši. Za kakovostno sobivanje v družbi je treba sodelovati z drugimi. Brez tega ne bi bilo kulture in civilizacije, ki sta omogočili razvoj človeštva. Dobro hodi skupaj s slabim, zato življenje, kakršnega si ustvarjamo, vodi tudi v naše razvrednotenje. Če kar naprej hitimo, bežimo od svojega bistva, zato ne moremo navezovati pristnih stikov s soljudmi in naravo. Zdravilo je v umiritvi. Ustaviti se moramo, da se spet sestavimo. Enkrat bomo zapustili vse, česar se tako radi oklepamo, zato se vrnimo k sebi. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) GOZD Vsakdo izmed njih je v njem nekdo, a sam brez drugih le drevo! Vesna Berk ŽELIM Sl POLJUB Želim si poljub, tvoj objem, iskriv pogled, ki v meni strast prebuja. Želim si toplega dotika tvoje kože, ki tako me mika, da telo drhti. Želim si tebe, ki si znala priti mi v srce, ne tešila le potrebe, ampak mi bila na svetu vse. Nekdo OKTOBRA IZIDE PESNIŠKA ZBIRKA Z. POETOV OGOVARJANJE TIŠINE! Kdaj in kje bodo njene predstavitve, boste obveščeni v Listu. LASTOVKAM Poslavljajo se lastovke, minilo je poletje, odšel je sonca topli žar, osula slana cvetje. Ko gledam njihov krasni let, srce za njimi hoče, želi in upa spet in spet, a vem, to ni mogoče. Oj, le letite v daljni kraj, jaz tukaj bom ostala in vsako novo bom pomlad na vas težko čakala. Ko mi ugasne luč oči, umro vse želje skrite, tam na božji njivi mi v slovo zažvrgolite. Francka Šmid USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. LE KAM? Le kam hiti ta nori čas, le kam tako hitimo, kot roj čebel izgledamo, v tem času vsi norimo? Ustavimo korak za hip, okrog sebe se ozrimo, spoznajmo druge še ljudi, jih prijazno ogovorimo. Ta svet solza, nesreč, raket v zablodo vse nas vleče, v njem vse več nesrečnih je ljudi, v njem nič več ni sreče. Ustavimo vsaj en korak, da si srečo razdelimo, ljubezen vsem poklonimo, z njimi potrpimo. Tako vsem lepši bo ta svet, življenje bolj lepo bo teklo, v starosti spomin bo lep, ko se življenje bo izteklo. Veronika Viltužnik “Nihče ni otok sam zase; vsak človek je kos celote, del glavnine.” (John Donne) _____KOLUHNA © Aleksij Porednih: SADOVI PREDNIKOV Sodobni svet smrdi od poveličevanja sedanjosti. Domišljamo si, da smo napredni, in pri tem pozabljamo, da smo samo prah neskončnega vesolja. Obnašamo se, kot da pred nami ni bilo nikogar. Pa so bili - naši predniki. Samo njim se imamo zahvaliti, da živimo in se naslajamo nad dosežki civilizacije. Predniki so tisti, ki so pripeljali do današnjega življenjskega standarda. Najprej zato, ker so omogočili naš fizični obstoj, poleg tega pa so bili tudi dejavniki razvoja.Vsaka generacija si je prizadevala za boljše življenje in svoje dosežke predala naslednji. Postopno je nastal mozaik znanja in modrosti, ki nam je na voljo. Seveda se razvoj ne bo končal z nami, zato se je neumno obnašati, kot da smo začetek in konec, kot da smo “požrli vso pamet”. To nas je teplo, nas tepe in nas bo še teplo. Namesto da bi obdržali najboljše, kar so nam s trudom in žrtvami priborili tisti, iz katerih izhajamo, brijemo iz njih norce. To se je pokazalo ob nedavni katastrofalni naravni ujmi, ki je prizadela nekatere dele Slovenije. Bila je ne le plod podivjanega dežja, ampak je k njenim hudim posledicam močno prispevalo tudi lahkomiselno prostorsko načrtovanje. Stara modrost pravi, da je treba vodi pustiti, da se normalno odteka Če ji to onemogočimo, si utre pot zgrda. Beg od dejstva, da smo sadovi prednikov, nas zasužnjuje. Kratkovidno smo zaverovani v svoj prav, ki je samo nezrela reakcija na negotovost življenja. Naši usodi ne moremo ubežati, zato je edino modro, da jo sprejmemo. Pred 100 leti nas ni bilo, čez 100 let nas ne bo, vsaj ne na način, kot ga poznamo zdaj.Tukaj smo zaradi ljudi, ki jih ni več. Naredili so nam prostor, kot bomo mi naredili prostor za naslednje generacije. Morda nas v naši slepoti muči občutek krivde, ker živimo bolje od prednikov.Toda takšno razmišljanje je spet slepilo. Materialno res živimo bolje, kaj pa duhovno? Ali smo bolj srečni kot prednamci? Hlastanje za imetjem na račun zanemarjanja duhovnih potreb nas oddaljuje od notranjega ravnovesja, ki je pogoj za zdravo, polno in zadovoljno življenje. Vendar pa se moramo zavedati, da niso bili naši predniki v povprečju nič boljši od nas. Če pogledamo v zgodovino, je v ospredju boj za moč, denar in prevlado. Smo potomci ljudi, ki so zmagali v boju za preživetje. Če že niso ušli zakonitosti smrti, so svoj vek podaljšali tako, da so zaplodili potomce. Vsakdo izmed nas je rezultat tega boja. Poraženci so odpadli, njihovi geni so bili odvrženi na smetišče zgodovine. Kdor se ni “zagrebel”, so ga zagrebli. Zaradi krvavosti pod kožo so nam torej predniki poleg modrosti zapustili tudi dediščino “grehov in napak”. Njeni stranski produkti so recimo omejujoča prepričanja. Kot primer vzemimo prepričanje, da denar kvari ljudi. Posledica takšnega razmišljanja je revščina v svetu. Namesto spoznanja, da si zaslužimo najboljše, je prevladal strah pred izgubo blagostanja. Kdor si nenehno dopoveduje, da bogastvo kvari ljudi, živi kot upornik proti bogastvu. Čeprav si globoko v sebi želi živeti bolje, nezavedno deluje v smeri revščine. Postane mojster prijemov, ki zagotavljajo, da bo ostal reven celo življenje. Razlika je samo v načinu razmišljanja. Misli, ki so jih gojili naši predniki, so se prenesle na nas. V sebi lahko prepoznamo njihovo podobo. Še kako so živi! Ko mislimo nanje, mislimo njihove misli, ki so se prenašale iz generacije v generacijo, z očeta na sina, z matere na hčer. Naši predniki so naša usoda. Če posejemo pšenico, zraste pšenica, ne kakšna druga poljščina. Enako je z mislimi. Kar nosimo v mislih, se uresničuje na materialni ravni. Sreča je v tem, da lahko misli spremenimo. Z njimi spremenimo svojo usodo. Misli, ki so naše prednike tlačile k tlom, lahko zamenjamo z mislimi, ki vodijo k sreči, uspehu in obilju. Tako spremenimo tok zgodovine. Sadove naših prizadevanj bodo namreč žele tudi prihodnje generacije. Kdor spremeni na bolje svojo usodo, zagotovi bolj kakovostno življenje množici svojih potomcev. Čemu sploh imeti otroke, če jim ne bomo zapustili najboljšega, kar lahko? Ali samo zato, da bodo skrbeli za nas na stara leta? Koliko je vredno življenje, če ga preživimo oviti s strupenim oblakom črnih misli? Kaj je bolje, preklinjati življenje in prednike, ki so nam ga podarili, ali se veseliti vsakega čarobnega trenutka “plovbe po morju usode”? Vredni smo česa boljšega, kot brez krivde plačevati za zablode prednikov. Ustvarimo civilizacijo svetlobe! © mo/omz ha Delavski dom Zagorje Petek 5.I0. ob 19.00 Sobota 6.I0. ob 19.00 Nedelja 7.10. ob 19.00 Ponedeljek 8.I0. ob 19.00 Torek 9.10. ob 19.00 Petek 12.10. ob 19.00 Sobota I3.I0. ob 17.00 Nedelja I4.I0. ob 19.00 ob 10.30 Ponedeljek 15.10. ob 18.00 ob 19.00 Torek 16.10. ob 19.00 Kino Izlake Nedelja 7.I0. ob 19.15 Nedelja 14.10. ob 19.15 Delavski dom Trbovlje sobota 6.10. ob 18.00 nedelja 7.10. ob 20.00 ob 18.00 ponedeljek 8.10. ob 20.15 ob 18.00 orek 9.10. ob 18.00 sreda 10.10. ob 18.00 četrtek 11.10. ob 18.00 SMRTNO VAREN am.akc.triler MOŠKOŽENSKE ZADEVE ajstniška kom. SMRTNO VAREN MOŠKO ŽENSKE ZADEVE Film teater: ZLATA VRATA zgod.drama ZLOM am.krim. triler RATATOUILLE am.anim. druž. kom. ZLOM RATATOUILLE RATATOUILLE ZLOM Film teater : ZA ODROM fr.glasb.drama ZADEVE, najstniška komedija ob 20.00 kriminalka, triler PLANET TERORJA VETER, KI TRESE JEČMEN VETER, KI TRESE JEČMEN PLANET TERORJA PLANET TERORJA BOURNOV ULTIMAT Krim.triler BOURNOV ULTIMAT LAK ZA LASE Glasb, kom/mjuzikl PROSTE SOBE Triler/ groz. petek 12.10. ob 18.00 ob 20.00 LAK ZA LASE BOURNOV ULTIMAT sobota 13.10. ob 18.00 ob 20.00 LAK ZA LASE BOURNOV ULTIMAT nedelja 14.10. ob 18.00 ob 20.00 LAK ZA LASE PROSTE SOBE ponedeljek 15.10. ob 18.00 BOURNOV ULTIMAT ob 20.00 PROSTE SOBE torek 16.10. ob 18.00 OFSAJD kom. ob 20.00 FUL GAS 3 Akc.kom. sreda 17.10. ob 18.00 OFSAJD četrtek 18.10. ob 18.00 FUL GAS 3 ob 20.00 Kino Hrastnik OFSAJD Petek 5.10. ob 19.00 IZDAJALEC am.voh. triler sobota 6.10. ob 10.00 DIVJI VALOVI am.anim. kom. ob 17.00 KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI fr. ob 19.00 IZDAJALEC vohun.triler nedelja 7.10. ob 17.00 DIVJI VALOVI ob 19.00 IZDAJALEC sreda 10.10. ob 17.00 RATATOUILLE am.anim. druž. kom četrtek 1 1.10. ob 17.00 RATATOUILLE petek 12.10. ob 19.30 TRANSFORMERJI am.zf.akc. sobota 13.10. ob 17.00 RATATOUILLE ob 19.00 TRANSFORMERJI nedelja 14.10. ob 17.00 RATATOUILLE ob 19.00 TRANSFORMERJI sreda 17.10. ob 19.00 NAPUMPANA am.kom. četrtek 18.10. ob 19.00 NAPUMPANA Kino Dol pri Hrastniku Petek 5.10. ob 17.00 KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI fr. petek 12.10. ob 17.00 RATATOUILLE am.anim. druž. kom JSKD območna izpostava Litija Sobota, 6.10.07 ob 16.00 -S.območno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz Zasavja »Pevci nam pojejo, godci pa godejo« v dvorani gasilskega doma Javorje ...in Kulturno društvo Polšnik 07.10.07 ob 15.00 območna revija pevskih zborov - S.tematski koncert Revija dekanskih pevskih zborov v cerkvi Lurške matere božje na Polšniku KC Delavski dom Zagorje 18.10. 07 ob 19.30 koncert JUAN VASLE in OPUS CUATRO v veliki dvorani DD Kulturno društvo Svoboda Trbovlje 08.10.07 ob 19.30 romantična komedija Selma in Lojzka - gledališče Koper Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje 10.10.07 ob 17.00 pravljična ura Zlatkov zaklad - mladinski oddelek 11.10.07 ob 19.00 potopisno predavanje Štefana Reharja Potovanje po severni Španiji - oddelek za odrasle 17.10.07 ob 17.00 ustvarjalna delavnica Žabice čvekice - mladinski oddelek 18.10.07 ob 19.00 literarni večer Boris Muževič Podnebne spremembe Knjižnica Mileta Klopčiča 04.10.07 ob 17.00 ustvarjalna delavnica na temo Pozdravljena jesen - knjižnica Zagorje 09.10.07 ob 18.30 literarni večer z Vlasto Nussdorfer 10.10.07 ob 17.00 ustvarjalna delavnica na temo Pozdravljena jesen - knjižnica Kisovec 15.10.07 ob 18.30 srečanje članic ŠK Beremo z Manco Košir 18.10.07 ob 10.00 knjižna čajanka v prostorih knjigarne MK Zagorje Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje 04.10.07 Dan odprtih vrat Doma upokojencev Franc - ob 10.00 uri okrogla miza s stanovalci - Sonce v jeseni - ob 13. 00 uri športne dejavnosti- met predmetov v koš, pikado, tenis - udeleženci so stanovale in, soseska - ob 17. 00 uri kulturni program: domski pevski zbor Škrjanček in Otroški pevski zbor odi. - 4. razreda OŠ Tončke Čeč, otroci vrtca Trbovlje - enota Pikapolonica, učenci vseh osnovnih šol iz Trbovelj, dijaki, Delavska godba Trbovlje, Plesna skupina mažoret Trbovlje. 05.10.07 ob 10.00 sveta maša 8.10.07 ob 10.00 uri srečanje stanovalcev na okrogli mizi s prostovoljci OORK Trbovlje -Vsak dan nas nekdo potrebuje 9.10 2007 ob 10.00 uri ustvarjalne delavnice stanovalcev, svojcev in otrok iz vrtcev Trbovelj 10.10.2007 ob 9.30 uri ogled razstave v delavskem domu Trbovlje 11.10.2007 ob 14.00 uri okrogla miza - komunikacija - stanovalci, zaposleni, vodi višja medicinska sestra Blanka 11.10.2007 ob 16.00 uri Jesenski piknik s svojci, stanovalci in zaposlenimi 12. 10. 2007ob 10. 00 uri turnir v balinanju med učenci OŠ Tončke Čeč stanovalci in svojci 15.10.2007 ob 13.00 uri degustacija hrane: stanovalci, zaposleni, gost Droga - Kolinska 15. 10. 2007 okrogla miza - Soustvarjanje prijetnega bivanja v domu: svojci, zaposleni, stanovalci 16.10.2007 ob 10.00 uri srečanje s predstavniki Župnijskega Karitasa Trbovlje 16. 10. 2007 ob 13. 30 uri plesna urica z Emo - standardni in latinsko- ameriški plesi; stanovalci, svojci 17.10.2007 ob 17.00 uri Revija pevskih zborov iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja 18.10.2007 medgeneracijski piknik na Debelem rtiču 18.10. 2007 ob 14.00 uri računalniška delavnica - stanovalci, dijaki_________________ mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! k Oddam V Trbovljah oddam enosobno stanovanje - opremljeno, na Partizanski cesti. Vse inf dobite na tel 041 407 973. Sebastijan Prodam Prodam kozla in kozo za pleme, vajeno paše, kaktuse ježke, zajca za pleme in podarim mucke ljubiteljem živali. Tel. 03 56 76 310 Prodam suha mešana drva po 40 € za m3. Tel. 041 545 112 V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 051 265 454 Ostalo Prosim, če mi kdo podari hladilnik in zamrzovalno omaro na tri predale, oboje velikosti višine kuhinjskega pulta. GSM 040 908 923 Iščem delo kot čistilka ali pomoč v kuhinji - v Hrastniku in Trbovljah ali okolica. GSM 040 641 762 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I I3, 3305 Vransko r ^ snsn .kvm NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Te!.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom piačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................. m E jj? Naslov:..................................... o- ,'o ö PodPis:..................................... | § -- O > M Telefon:..................................... ° g O Ö Davčna številka:............................. > E I >o O o c 0 > o c "c/5 Z) a o o. KOfffMMO H-------- Kofetkanje z Romanom Vodebom: »Imel sem jajca tudi takrat* ko so me po njih tolkli s kladivom!« Kadar se kje pojavi, dvigne oblak prahu za seboj, pa če je to na znanstveno teoretski ravni, v medijih, na lokalnem političnem poligonu... Postal je medijska zvezda. 0 njem pišejo in ga povabijo na televizijo. Gost v Zasavcu je tudi že bil in vendar - ali ga poznamo, Romana Vodeba? V tokratnem klepetu naj ostanejo ob strani lokalne zdrahe. Posvetila sva se predvsem temu, kako se vidi sam. Kako se predstavite, Roman Vodeb? Rodil sem se pred 44 leti. Nekoč sem delal vratolomije s telesom (v gimnastiki), danes jih z mislimi oz. teorijami. Pravijo, da sem bolj freudovski od Freuda samega. Nekoč sem bil - vsaj tako pravijo - motorični fenomen, danes sem menda dober v »mislenju (modre) misli«. Vmes sem bil tudi (menda) dober trener v ženski športni gimnastiki. Zagotovo pa sem bil vselej drugačen od drugih. No, tudi v kakšni obrobni službi sem bil odmeven. Kaj najraje počnete? Povedal bom, kaj delam skoraj najraje. Rad mislim (in pišem) težko mislive misli. Rad modrujem in teoretiziram - bolj sam pri sebi, na samem. Skratka, rad se delam pametnega in drugim solim pamet, posebej tistim, ki zase mislijo, da so pametni. Kakšnemu tudi rad »pribijem cvek v glavo« - na simbolni ravni seveda. Rad igram košarko, plešem (v parih), rišem, gledam dobre filme, jem... Kaj delam resnično najraje pač ne bom povedal... Vaše najljubše branje? Sigmund Freud, kaj pa drugega. Brez Freuda bi bil zombij. No, tudi kakšne revije z dobrimi intervjuji preletim. Rad namreč študiram ljudi, njihove »norosti«... Ker sem pozabljiv grem včasih prebrat tudi kaj svojega, kar sem nekoč napisal. Tu in tam seveda preberem še kakšnega filozofa. Kakšen naj bi bil vaš jutri? Vseskozi se mi odvija scenarij, da bom nekoč dobil Nobelovo nagrado, vendar ne vem točno za kaj, saj se mi ves čas zdi, da me bodo nekoč le zapopadli - seveda, če bo usoda hotela oz. če bo »Bog dal«. Realnejši scenarij bo sicer verjetno bolj krut. Ne vem točno, ali se mi bo odprlo, ali ne. Lahko, da bom vegetiral še naprej. V vsakem primeru bo pot trnova. Preživeti bo treba. Ce se bo komu zahotelo mojega znanja, nasvetov, se bom pustil nagovoriti. Mislim pa, da si mnogo ljudi ne zasluži, da bi si opomogli s kakšno mojo modrostjo, teorijo ali nasvetom. Vaše misli in komentarji so resnično nekaj posebnega, drugačnega od drugih. Od kje vam takšen način razmišljanja? Predvsem, da se nisem uklonil izobraževalnim torturam in da sem imel »jajca« tudi takrat, ko so me po njih tolkli s kladivom. Nisem se vdal, pokončno in etično držo intelektualca sem držal vse do danes. Nekajkrat sem plačal, in še plačujem ceno, a udarci me niso strli, ampak naredili močnejšega. Če bi klonil, bi utonil v sivem povprečju. To ne bi bil jaz. Kaj konkretnega imate v mislih? Mislim predvsem na to, da nikoli ne popuščam, rinem z glavo skozi zid. Predvsem zato, ker tam ni vrat, kjer sam mislim, da bi morala biti. Zelo zgodaj, že kot najstnik, sem razmišljal s svojo glavo.V svojih mišljenjskih oz. miselnih strategijah sem popolnoma drugačen. Nikoli ne brskam po spominu, da bi rešil kakšen problem, vselej si pomagam z atipičnim logičnim sklepanjem, z razmišljanjem — dislektično. Zato sem vselej inovativen in popolnoma drugačen od drugih - skratka revolucionaren. V nekaterih teorijah oziroma drugačnih interpretacijah ter kritikah sem resnično prelomen, zato imam kopico sovražnikov. Rastejo kot gobe po dežju. Očitno sem ogrožajoč za mnoge bleferje in lažne avtoritete, ki brez prave samozavesti in znanja vegetirajo na umetnih lovorikah. V tem primeru verjetno ne mislite ... Moj problem je v tem, da »ogrožam« najvišje strokovne avtoritete na kar nekaterih področjih, od katerih nekatera sploh niso moja matična. Kot človek iz »druge zgodbe« imam kar nekaj perspektiv, ker poč n/sem «nor in slep«, kot tiste strokovne avtoritete, ki so »podedovale« tudi mnoge znanstvene oz. teoretske in strokovne zmote, a tega ne vedo. Moj adut je v tem, da nimam opranih možganov in nisem v kalupih, ker nisem prehodil vseh izobraževalnih tortur. Res je, da imam nekatere slabosti oz. pomanjkljivosti. Te sodijo v kontekst mojega uveljavljanja, zato jih moram vzeti v zakup. Govorite verjetno o psihoanalizi, filozofiji in seveda športu? No, tu je še teoretska sociologija. Zagotovo je ortodoksna foreudova psihoanaliza tista, ki mi kot miselni koncept služi pri seciranju mnogih družbenih fenomenov, med katere seveda sodi tudi šport zraven njega tudi umetnost oz. vsa kultura. Vselej je v njihovem ozadju provokativna seksualnost. Skozi seksualnost je mogoče razumeti skorajda vse, od samega človeka do celotne družbe. Teoretski skalpel, s katerim je mogoče zarezati v seksualnost je najbolj boleč za vse. Ravno v teh interpretativnih kontekstih in komentarjih ne popuščam, in sem včasih iz principa neizprosen. Delujem kot božji bič oz. kazen. Ošvrknem lahko vse in vsakega, če sem izzvan. Sicer je moj osnovni iskren namen vedeti in spoznati, in ne »dražiti« in »bičati«.Vendar se včasih čutim moralno dolžnega in odgovornega, da koga »ošvrknem« - četudi zgolj skozi teorijo. Nekateri ljudje, lahko jim rečem tudi »psihotiki« ali kakšno noro početje pač mora biti razkrinkano v dobro vseh nas. In ker vem, da sem v osnovi dober, moralen in etičen, da sočustvujem s trpečimi ljudmi, si dajem duška z »dobrimi« dejanji, kamor prištevam svoje teorije, interpretacije in komentarje pa tudi celoten moj družbeni angažma. Zdi se, da je vaš domet uspeha še višji. Kaj pa tujina? Menda bi nekatere vaše teorije lahko bile uspešne tudi tam. Moja angleščina ni briljantna. Ne bom se pričkal z raznimi uredniki eminentnih revij ali se vabil na ta ali oni mednarodni kongres, ki je vselej povezan z velikimi stroški. Za seboj nimam nobene institucije, ki bi me finančno podpirala. Ocenjujem, da sem že do sedaj dal od sebe več uporabnega in prelomnega kot mnogi, ki so danes uveljavljeni v svetu. Če mi ni usojeno, da bi uspel v tujini, tega ne bom objokoval. Moje razmišljanje je drugačno od marsikoga: če me svet ne usliši, situacija pač ni zrela za moje teorije oz. moja kontroverzna znanja. Poleg tega imam nekaj slabih izkušenj. Kakšnih? Nekaj uredništev eminentnih mednarodnih revij ali organizacijskih odborov mednarodnih kongresov mi je zavrnilo odlične prispevke oz. referate. Če je njihova misel prešibka, da bi razumela moje teorije ali če mislijo, da moram sam tekst lektorirati v neoporečno angleščino, jih moram pač kaznovati - s tem, da pišem le v Slovenščini in za Slovence. Če pa me še ti ne razumejo, pa očitno nisem »zrel« za »obiranje«. Rekli ste, da za seboj nimate nobene institucije. Ali ne obstaja nobena možnost, da bi pristali na kakšni fakulteti? Obstaja. Sam imam celo interes pristati na kakšnem fakultetnem institutu. Toda moje razmišljanje je obupno samovšečno. Mislim namreč, da drugi rabijo mene precej bolj kot jaz njih. Zato do sodelovanja doslej še ni prišlo. Neuradno pa se ve, da je Fakulteta za šport ustanovila Katedro za filozof jo športa zaradi mojih teorij. Kako pa je z doktoratom? Menda ga še niste uspeli zagovarjati. Ali ne bi bilo pametno dokončati doktorata? To, da sem dokončal dva magisterija, je zame povsem dovolj. V štirih knjigah in obilni publicistični dejavnosti bi bilo mogoča najti gradivo za vsaj dva doktorata. Moj adut je znanje in ne doktorska titula. Mogoče bo usoda hotela, da bom nekoč tudi doktoriral, toda nekaj ljudi se mi bo moralo opravičiti... Malce neumno razmišljanje - ali ne? A to sem jaz. Ce ne bi bil tak, bi moja teoretska odličnost in predrznost zvodenela. Koliko se še rekreirate s športom? Nekaj športa mi je ostalo v krvi. S športom se ukvarjam zaradi užitka in da obdržim vitalnost - ne zaradi zdravja. Zdrav sem kot riba. Najbolj me privlači košarkaška žoga. No, občasno tudi kolesarim, smučam, plavam in še kaj - tudi kakšno salto še zavrtim... Kaj bi najraje počeli, če ne bi bilo omejitev? No, tudi tega ne morem povedati -je preveč intimno. Avtoanalitično sem namreč seznanjen tudi s svojo nezavedno željo. Sicer bi mi bilo tudi v veliko veselje, če bi kakšnemu butalcu lahko nataknil oslovska ušesa in razgalil njegov blef oz. patos in se mu nato smejal na vsa usta. Tudi kakšnega, sedaj še neodkritega, kriminalca bi vtaknil v ječo. A, ker je tukaj »če«, nima smisla, razglabljati, kaj bi bilo, »če bi bila čebula bula«... Imate dva sinova - hodita po vaših stopinjah? Starejši mi je zelo podoben, v vsem, tudi v »norosti«. Zdi pa se mi, da sem bil jaz v njegovih letih zrelejši in bolj preudaren, odgovornejši. Mlajši je bolj po mamici. Oba sta zasvojena s športom, kot jaz v njunih letih. Imata obilico različnih talentov, nekaj po meni, nekaj po mamici. Če jih bo zgrabila psihoanaliza in filozofija, tako kot je mene, bodo moji občutki mešani. Nič jima posebej ne vsiljujem, le skozi šolo naj se prebijata. Ko bosta enkrat razmišljala trezno, in ne več pubertetniško, se bo njuno pravo življenje šele začelo. Kaj bi rekli za konec? Če bi klonil, bi utonil v sivem povprečju - to pa ne bi bil jaz. Besedilo: Irena Vozelj Slike: fotoarhiv Roman Vodeb I© m 2mm Zapora dihalne poti s tujkom pri odraslih Zapora dihalnih poti s tujkom je redek pojav, ki ima brez pravilnega ukrepanja lahko zelo hude posledice. Na srečo umre manj kot 1% bolnikov, k čimer pripomore dejstvo, da smo mnogokrat priča dogodku in zato takoj ukrepamo. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, ki vdahnejo kak manjši predmet v igri (frnikola) ali med hranjenjem. Pri odraslih je najpogostejši tujek hrana (kos slabo prežvečenega govejega mesa), ki se zatakne globoko v ustih, žrelu ali ob vhodu v sapnik (ob glasilkah) med hlastnim uživanjem hrane in sočasnim govorjenjem. Ključno v prvi pomoči je hitro prepoznati znake zapore dihalnih poti, ki jih ne smemo zamenjati za znake in simptome srčnega napada, krčev in drugih vzrokov težkega dihanja. Tujki lahko povzročijo delno ali popolno zaporo dihalne poti. Bolniku najprej postavimo vprašanje: »Ali se dušite?« Pri delni zapori dihalne poti, nam lahko odgovori, kašlja in diha.V tem primeru ga le spodbujamo, da še naprej kašlja, dokler ne izkašlja tujka. Če ne izkašlja tujka, kličemo zdravnika in se ravnamo po njegovem na- ga nagnemo nekoliko naprej in ga petkrat udarimo med lopatici s peto dlani (slika I). Po vsakem udarcu preverimo ali se je zapora razrešila. Če ne gre za nosečo žensko, nadaljujemo pri neuspešnih udarcih med lopatici s Heimlichovim prijemom (slika 2). Izvedemo ga tako da se postavimo za bolnika, ga nagnemo naprej, sklenemo roke okoli zgornjega dela trebuha ter s pestjo izvedemo močan sunek proti sebi in navzgor v predel med popkom in žličko do največ petkrat. Če ne uspe, nadaljujemo z udarci med lopatici petkrat in Heimlichovim prijemom petkrat izmenično do odstranitve tujka. Vsi bolniki, ki so bili zdravljeni s Heimlichovim prijemom, morajo nujno na pregled k zdravniku, čeprav je bila zapora uspešno razrešena. Če bolnik izgubi zavest ali ga že najdemo nezavestnega takoj pokličemo I 12 in pričnemo z oživljanjem, neodvisno od prisotnosti srčnega utripa. Zaključimo lahko, da z znanjem laične prve pomoči in pravilnim ter hitrim ukrepanjem prizadetemu z enostavnimi postopki rešimo življenje. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Slika I: udarci med Slika 2: Heimlichov lopatici prijem svetu.Večinoma bo potreben pregled pri specialistu otorinolaringologu, ki lahko s posebnimi tehnikami varno odstrani tujek. Pri popolni zapori dihalne poti bolnik ne more odgovoriti na vprašanje, lahko le pokima. Slišimo piske med vdihom, opazimo tihe poskuse kašlja, lahko pa da prizadeti ne more več dihati in postaja poten, bled ali moder v obraz.V tem primeru se postavimo se na stran dušečega, Odpravljanje razlik v zdravju 16. septembra 1007 popoldne sta Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana in Regionalni center za razvoj v Zagorju pripravila predstavitev projekta Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju. Predstavitev je bila namenjena predstavnikom občin, zdravstvenih ustanov in organizacijam, ki delujejo na področju zdravja in okolja. Projekt je bil izbran na razpisu ministrstva za zdravje, poleg Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je njegov nosilec, pa v projektu sodelujejo še Regionalni center za razvoj kot koordi- nator aktivnosti in mreženja. nadalje vse tri zasavske občine in zdravstveni domovi v njih, Splošna bolnišnica Trbovlje, ljubljanska medicinska fakulteta in onkološki inštitut ter društvo Eko-krog. Projekt je predstavil njegov vodja dr. Marko Vudrag, posamične projektne naloge pa Tatjana Berger iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Sledil je prikaz obstoječega stanja v zasavski regiji: dr. Tjaša Jerman, Lijana Kragelj Zaletel, Jerneja Farkaš in prof. dr. Maja Primic Žakelj so predstavile podatke o bolniškem staležu in dejavnikih delovnega okolja, statistične podatke o umrljivosti in o demografski sliki v regiji, o razširjenosti kroničnih bolezni dihal pri otrocih na območju občine Zagorje ob Savi in o obolevnosti za rakom v zasavski regiji v primerjavi s Slovenijo. R.R. Naša bodočnost V zakonski pogodbi bi moralo biti rečeno: obvezujeva se, da se bova odrekla zadnji besedi. (Hans Habe) Osemnajst majčkenih bitij je v trboveljski porodnišnici zajelo sapo v tretji dekadi letošnjega septembra - devet deklic in devet fantkov. 19.09.2007 Natalija Zager, Podgorska c. 15, Velenje - hči Hana Katja Oplotnik, Kovinarsko naselje 3, Trbovlje - sin Anže 20.09.2007 Marica Ivešič, Cesta 1 .maja 6, Hrastnik - sin Aleksander Goronja 21.09.2007 Zlatka Štepec, Suhadol 6, Zidani Most - hči Špela Ines Martinšek, Kolenov Graben 3, Radeče - sin Samo Podgoršek Mateja Kozole, Vrhovo 80, Radeče - sin Jakob Jevševar Andreja Rotar, Cesta 3. julija la, Hrastnik - sin Andraž Kušar 22.09.2007 Mihaela Korimšek, Klek 24a, Trbovlje - sin Maj 25.09.2007 Alenka Paternoster, Ulica španskih borcev 27, Trbovlje - hči Maša-Neja Golob 27.09.2007 Vanja Obštetar, Klauška ul. 7, Medvode - sin Tim Jasenc Simona Kranvogel, Trg pohorskega bataljona lb, Kisovec, Zagorje - hči Ajda Strmčnik Kranvogel Monika Mravljak, Cesta Adama Dušaka 5, Hrastnik - hči Sara Tovšak 28.09.2007 Ajša Gromilič, Polje 31, Zagorje - hči Irma Nataša Marko, Partizanska 56, Dol pri Hrastniku - hči Nika 29.09.2007 Vesna Kne, Zbilje 87, Medvode - hči Bela Alenka Drobež, Colnišče 42a, Zagorje - hči Tia Andreja Ričko, Trg revolucije 2a, Trbovlje - sin Klemen Forte Olga Kukoviča, Pečarjeva 14a, Zagorje - sin Frane ISKRENO ČESTITAMO! Grafološki kotiček: Dragi bralci! Že kar nekaj časa je poreklo, ko ste tako zavzeto pisali na uredništvo za grafološke analize. Nikar ne oklevajte in se še danes odločite in pišite.Veste, nikar ne mislite, da se tako dobro poznate, da ne potrebujete mnenja drugih. Če bi se tako dobro poznali, potem vedite, da bi bili vsi srečni in brez napak. Prav tukaj je napaka vseh vas dragi bralci in bralke priljubljene in čudovite revije Zasavca, da preveč razmišljate in se ne odločite za strokovno analizo, ki je brezplačna in lahko mnogo pripomore k izboljšanju spoznavanja notranjosti. Danes, ko je potrebno vse plačati, imate v Zasavcu možnost za brezplačno grafološko analizo, kjer lahko z nekaj stavki pridete z našo pomočjo do ugotovitev, za katere do sedaj niste vedeli.Torej, v nadaljevanju pričakujem, da se boste opogumili in sprejeli lepo misel uredništva, ki vam omogoča, da se bolje spoznate. Pišite na uredništvo in še naprej tako zvesto berite Zasavca in grafološki kotiček. Vaš grafolog Slavko Jurgec ANALIZA : NOX Za visoko izobraženo osebo sem malo presenečen in razočaran, da niste bolj usmerjeni v stvari, ki so zelo pomembne za prihodnost. V notranjosti ste preveč previdni, predvsem iz razloga, ker ne zaupate dovolj v svoje sposobnosti, ki jih vsekakor imate. Zaslediti je, da se v določenih trenutkih premalo cenite. Opaziti je manjvrednostni kompleks. Takšne stvari vplivajo zelo negativno na osebno zadovoljstvo in povzročajo veliko težav, ki se jih težko rešimo. Opaziti je, da s partnerjem ne živite skupaj oziroma je opaziti ločitev. V osebnem življenju niste najbolj spretni, saj ste velikokrat nesproščeni, zato marsikatere stvari ne dokončate in prav tukaj je iskati vzrok za nekatere stvari, ki vam nehote povzročijo težave. Čustveno ste odprti in ljubezen izvira iz srca. Prav takšna ljubezen, ki izvira iz globine, je najbolj pozitivna in hrepeneča. Toda žal ste miselno preveč nesproščeni, zato lahko posamezniki vplivajo na vaše odločitve. Odnos do staršev je prijeten in harmoničen. Za vas je značilno, da se hitro navdušite, toda večkrat vam zmanjka volje, da bi stvar, za katero ste se odločili, dokončali. Enakovreden odnos do okolice je pomemben za prijetno vzpostavljanje le tega. S.J. Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« rZA GRAFOLOGA Šifra________________________________ I Starost: Spol:______ Izobrazba: n I I I I I I j 0 nm Porivaj me ! Včasih se človeku nepričakovano zgodi kaj lepega.Vse, kar je povezano z mladostjo in spomini na neko obdobje mladosti, je zagotovilo za lepo. Človek ima čudovito lastnost, da slabo potisne v temo spomina, lepo pa se mu znova in znova prikazuje, kot sončno jutro. Pred dnevi sem se odpravil na običajen popoldanski sprehod po mestu.Tam, nekje pri ŠD Rudar, se je zgodilo. Skoraj na isti lokaciji kot se je dogajalo pred desetletji. »Porivaj me !« je zašepetal za mojim hrbtom, sicer nežen a ukazovalen ženski glas. Najprej sem se zdrznil. Imel sem občutek, da mi je vso kri, ki jo premore moje telo, pognalo v lica. Le za hip je trajala zadrega, potem pa sem se zavedel znanega glasu. Še preden sem se obrnil in se z očmi zazrl v igrive ženske oči prijateljice iz otroštva, je rdečica skupaj z bebastim izrazom presenečanja izginila iz mojega obraza. Oboje sem hipoma uspel nadomestiti z nasmeškom. Preden so se srečale najine oči, sem si zaželel, da moj pogled izraža zadovoljstvo ob srečanju, nikakor pa ne idiotskega presenečenja ali celo zadrege nedoletnega fantiča. Anji so leta očitno prizanašala. Ostala je lepa kot je bila takrat, ko sem jo kot dijakinjo nazadnje videl. Potem je odšla v Ljubljano, tam študirala in se spoznala s fantom, ki je nekaj let kasneje postal njen mož. Kakšnih 30 let se nisva videla. Niti bežno srečanje nama desetletja ni naklonila usoda. Ljudje se po toliko letih spreme-nijo.Včasih tudi do neprepoznavnosti.Tudi Anja se je. Nekoč sloka postava, se je preoblikovala v obline dobro ohranjene in negovane ženske poznih srednjih let. Glas, ki je izrekel tiste ukazovalne besede (Porivaj me!) pa je ostal isti.Ton njenega glasu se mi je za večne dni zapisal v spomin.Tudi pred mnogimi leti pogostokrat izrečenega kratkega in odrezavega ukaza kljub letom ni bilo mogoče potisniti v pozabo. »Porivaj me!« je vedno zvenelo v mojih ušesih. Tisti dan, ko sva se po dolgih letih ponovno srečala, sva se veliko pogovarjala. Obujala sva spomine na dni iz mladosti in se smejala. Dan za dnem sva pred desetletji preživljala skupaj. Ona je nekoč nosila kratko krilce in imela dolge lase spletene v kitke. Poleti sva, kot večina otrok v tistih časih, tekala bosa naokrog. Po deževju, ko je sonce razgrelo luže na cesti, sva skupaj z ostalimi poredno cepetala po blatnih lužah in se otroško razposajeno smejala.Vsepovsod naokoli naju je bilo mogoče videti skupaj. Tudi kasneje, ko je Anja postala mikavno dekle in jaz mlad fant, sva se veliko družila. A nobeni spomini niso bili nikoli kos tistim iz zgodnjega otroštva. Bilo je ob koncu 50-tih let prejšnjega stoletja. »Porivaj me! Porivaj me!« je veselo kričala vzdolž cele poti, od ŠD Rudarja pa vse do trgovine Dežman, po takrat še makadamski cesti Ulice I. junija, ko sem phal majhen leseni voziček, v katerem je sedelo drobceno dekletce z dolgimi lasmi spletenimi v kitke, moja prijateljica Anja. Mefisto LJUBEZEN IN ON INTRO Zveza prinaša čudovit občutek gotovosti, vendar zahteva tudi prilagoditve - predvsem mislim na menjanje starih navad, ki ste jih imele »prej«. Vseeno je pa nekatere dobro obdržati... Zveza naj bi bila vaše gnezdo, v katerem ne smete imeti občutka, da ste kot ptica v kletki. To se na žalost pogosto dogaja tistim ženskam, ki so svoje navade popolnoma podredile partnerjevim. Zapomnite si: to, da si dovolite pustiti priprta majhna vrata, skozi katera boste občasno odšle v samo vaš svet,še ne pomeni,da nimate dovolj smisla za pripadnost vaši zvezi in partnerju. Enostavno: tudi najbolj priljubljene slaščice se boste zlahka preobjedle, če jo boste imele na jedilniku vsak dan.Tista vratca ne pomenijo obvezno večer brez njega, temveč le tiste malenkosti, ki vas lahko tudi brez partnerjeve prisotnosti osrečijo. Imate potrebo, da vedno govorite, midva, naše, najino... 1 Svobodno spregovorite v prvi osebi - niste izgubile svoje zasebnosti zato , ker ste stopile v novo zvezo. Če ljubite partnerja, to še ne pomeni, da morate imeti rade prav vse, kar ima rad on.Torej, če gresta na večerjo, ni potrebno naročiti iste jedi. Velja tudi nasprotno- ne kuhajte mu le tistega, kar same najraje jeste. On ne prenaša nekaterih oddaj ali nanizank, ki jih redno spremljate ?V redu, to še ne pomeni, da se morate odreči priljubljeni zabavi, samo ne silile ga,da to počneta skupaj. Saj sta res v zvezi, nista pa zvezana z verigami. Prav tako ni nič hudega, če njemu niso všeč vse vaše prijateljice, kar ne pomeni, da se ne smete z njimi družiti ali se pogovarjati. Res pa je, da vse, kar se pogovarjate s prijateljicami, ni za njegova ušesa. Torej: Imate pravico obdržati svoje navade v katerih uživate. Če bo ljubljena oseba storila isto, je to pravi začetek vajine uspešne zveze. Resnica in samo resnica On bo naredil vse, samo da vam bi bil všeč....če pa že ne bo vedno uspešen, bo uporabil...kaj že...? »Oh, seveda, ta obleka odlično pristajaI« Tako je laže, ker vas noče prizadeti. Pametna poteza! Kadar se mu zdi, da ni preveč pomembno, bo elegantno obšel tisti led, na katerem bi zveza zlahka spodrsnila. »Ni res, da sem gledal v tisto lepotico!« Oči ima samo za VAS -dokler ne sreča neke lepotice.Takrat MORA pogledati, le da tega ne bo nikoli priznal - ker ne želi, da ga ujamete v prastari igri lovca in plena.... Kliče iz službe in...:» Oprosti, draga, imam še en sestanek s šefom. Ne čakaj me!« Nikar ne pomislite takoj, da ima ljubico. Verjetno samo želi popiti pivo z najboljšim prijateljem, ni pa pripravljen na diskusijo kot je tale: » Zate so celo tvoji prijatelji pomembnejši od mene!« Saj veste, da niso, le oddahniti si mora malo! St Pred Regionalnim centrom za razvoj v Zagorju se je zgodilo. Vreme je bilo kot nalašč primerno za svečanost ob odkritju bronastega kipa z imenom Sejalec idej. Akad. kiparka Irena Brunec Akademski slikar Nikolaj Beer na odprtje stalne slikarske razstave akademskega slikarja Nikolaja Beera zapisal Tomo Garantini. Svečani dogodek je spremljal nastop Jureta Torija - harmonika in Neve Marn - vokal. Obiskovalci so modrovali s profesorjem dr. Levom Menašejem in pokušali prekmurske in zasavske dobrote. MaH, slike: iz brošure izdane ob dogodku »Ideja o postavitvi kipa malemu človeku, ki se v y g kolektivni spo- - s min ni zapisal niti s svojim imenom niti s svojim delom, je potrebovala pet let, da se je utelesila v bron in nadgradila z zbirko slik.« je v vabilu na odkritje kipa akademske kiparke Sejalec idej Irene Brunec in Naslovna stran brošure, izdane ob svečanem dogodku »Podajmo si roke za zdravo srce« (ob Svetovnem dnevu srca) V oktobru vam pri nakupu merilnika krvnega tlaka OSZ 5 Memo nudimo 15 % popust. 96>*