DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA-SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 85.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, JULY 19th, 1929.
LETO XXXI, — VOL. XXXI.
Uredniki obsojeni.
SODNIK JE OBSODIL DVA UREDNIKA NA 30 DNI
ZAPORA IN GLOBO
Ker sta kritizirala neko sodno prepoved sodnika Wal-therja, sta bila Louis B. Seller in Carlton K. Matson, glavna urednika časopisa "The Clevland Press", obsojena na 30 dni zapora vsak in v plačilo globe $500. Omenjeni časopis je jako ostro kritiziral sodno prepoved sodnika Waltherja, ki je prepovedal šerifu Hanrattyu, da ne sme nadlegovati ali se vmešavati v konjske dirke v Thistle Down. Sodnik Wal-ther je takoj po izrečeni obsodbi dal odpeljati oba glavna urednika v ječo, kjer sta morala biti eno uro. Časopis je pa medtem se pritožil na ape-latno sodntjo, in eno uro potem, sta bila oba urednika že zopet na svojem delu v uredništvu, potem ko sta položila bond v svoti $1000. Oba urednika sta bila odpeljana po pomožnem šerifu Monaghen v okrajni zapor, kjer so njiju imena vpisali v register za jetnike. Toda takoj je dospel v zapor Newton D. Baker, zagovornik urednikov, in na njegov poziv je šerif Hanratty. takoj .odrc-di, da sija bila prepeljana oba urednika v njegov privatni urad,, kjer so se šalili in si pripovedovali zabavne zgodbice, dokler ni bila zadeva z bondom urejena. Zadeva bo sedaj prišla na vrsto tekom '6 mesecev na apelatni sodniji. Prvič v dolgih letih se je zgodilo v Clev-elandu, da je sodnik obsodi! urednika časopisa, ker je slednji kritiziral njegovo sod no prepoved. Splošno mnenje je, da je sodnik Walther naredil ogromno napako s svojo obsodbo, in da bo ape-latna sodnija nemudoma, ko dobi slučaj v pretres, ovrgla kazen.
-o—--
O Slovenska Delavska Zadružna Zveza priredi v nedeljo 28. julija veliko vrtno veselico v "Ljubljanskem Tivoli" ali na prostorih Slov. društvenega doma v Euclid, O.
bo postrežba prvovrstna jamči vsem gostom novo ustanovljeni ženski odsek. Na programu so tudi razne dirke in mnogo drugih zabavnih točk. Občinstvo od blizu in daleč je prav uljudno vabljeno na ta piknik. O Društvo Soča št. 26 S.
Z. prav prijazno vabi na svoj piknik, ki se vrši v nedeljo 21. julija pri Frank Želez-nikarju na Jennings Rd. Odbor se je posebno potrudil, da bo gostom kar najbolje postregel. Pravijo, da bo .za Plesaželjne igrala godba vseh kalibrov. Odbor vas prijazno vabi k vdeležbi. O Društvo Sava št. 87 S. S. P. Z. priredi izlet v nedeljo 21. julija na Pintarjeve farme. Mnogo zabave in izvrstnega okrepčila čaka vse, ki se vdeležijo tega izleta, in je cenjeno občinstvo prijazno vabljeno k obilnemu obisku.
O Na Močilnikarjevi farmi bo
v nedeljo piknik ali krsti-ja "Golovca." Vsi Ljubljančani'in drugi so prijazno vabljeni.
Iz dalnje Brazilije.
LEP DOPIS NAŠEGA ROJAKA O RAZMERAH V DALJNI BRAZILIJI
Sao Paulo, Brazilija, koncem junija. Zdi se mi umestno, da se iz tega kraja sveta oglasimo Slovenci v vaši cenjeni "Ameriški Domovini," da bodo čitatelji znali, da smo tudi v tem kotu, kot po vsem svetu, naseljeni Slovenci iz naše nesrečne Primorske, ki smo bili prisiljeni iz znanih vzrokov zapustiti rodno grudo in se podati v daljno tujino, ako smo hoteli, da preži-vimo sebe in družine, katere smo pustili doma v bedi.
Tu se bavimo večinoma z zidarstvom. Delamo vsi pri takozvanih slovenskih "kon-tratistih," ki tudi najbolje plačujejo — $2 na uro (mil reis), dočirn plačujejo drugi precej manj. Imenovani kon-tratisti bi lahko še več plačevali in večja složnost bi bila med nami, ko ne bi imeli v naši sredi par oseb, ki če le morejo odvzamejo svojemu sotrpinu delo pod ceno. In posledice čutimo mj vsi.
Vseh Slovencev nas je tukaj približno 150. Naselili smo se tukaj večinoma v zadnjih petih letih. Imamo tudi dve slovenski kulturni or ga nizaciji. Prva je bila ustanovljena pred enim letom in sicer "Slovensko izobraževalno društvo "Ornus", druga je pa "Slovenski pevski zbor Primorje". Primorani smo bili to ustanoviti, da se ohrani med nami pravi slovenski duh. Oba društva štejeta približno 90 članov.
Jugoslovanov je pa tu okoli do 60.000, toda so skoro večinoma doma iz Hrvatske. Lansko leto so si ustanovili svoj časopis "Jugoslovan v Braziliji," ki je glasilo vseh Jugoslovanov. Izhaja vsak teden. Kmalu potem so pa prišli na dan Hrvati s "Hrvatskim Listom," ki .zagovarja hrvatske "pravice." Poleg tega pa dobivamo še "Slovenski Tednik" iz Buenos Ay-resa, ki je posvečen vsem Slovencem po južni Ameriki.
Mesto Sao Paulo se nahaja nekako 800 metrov nad morjem, in je jako zdravo mesto glede podnebja. V poletju je sicer vroče solnce, toda redkokdaj pride preko 38 stopinj Celzija, dočim je v Santosu in Rio de'Janeiro dostikrat po 45 stopinj. Preteklo poletje nismo imeli skoro nobene vročine, ker je skoro neprestano deževalo. Mislili smo, da se bliža vesoljni potop. Ljudje so se ponekod morali prevažati po ulicah s čolni.
Sedaj se nahajamo sredi zime. No, da, to ni zima po imenu, ker v prirodi se je ne opazi. Vse je v zelenju po zimi ali v poletju, tudi mraza ni posebnega, in redek je slučaj, da pade živo srebro pod 0.
Začetkom letošnjega leta je umrla tu naša zavedna rojakinja Marija Črnigoj, roj. Fakuč, doma iz Dobravelj na Vipavskem. Bila je blaga duša, kar je pokazal tudi njen veličastni pogreb. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Slovenski pozdrav vsem našim rojakom ' v Clevelandu. — J. J. . . . .č.
Sirom Amerike.
NEKAJ O NAJSTAREJŠEM ČLANU SLOVENSKE PODPORNE ORGANIZACIJE
V	Jolietu, 111. se je od 5. do 11. julija vršilo polletno zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote. Jednota šteje dne 30. junija, 1929, skupnega premoženja $2.206.460.00. Tekom zadnjih šestih mesecev je Jednota napredovala za $73.000. Skupna izplačana podpora tekom šestih me secev znaša $173.774.19. Novih članov je pristopilo 1740, in šteje Jednota danes skupnega članstva 33.824. V šestih mesecih je umrlo 120 članov in članic.
V	Joliet, 111. je 8. julija umrl občepoznan rojak John Jontes, star 48 let. Njegova žena mu je lansko leto naglo-ma umrla. Pred več leti je ranjkega Jontesa zadela huda nesreča, ko je zgubil polovico roke. Doma je bil iz Št. Janža na Dolenjskem. Bil je član K. S. K. J. Zapušča štiri otroke v starosti 10 do 17 let. Edini njegov brat se nahaja sedaj na obisku v stari domovini.
Rev. Odilo Hanjšek, znani slovenski misijonar v Ameriki, se je podal te dni v staro domovino.
Iz Conneaut, Ohio, je odpotoval v Erie, Pa. rojak Jos. Sterle, na njegovo farmo pa je prišel Frank Marn. V Conneaut, Ohio, se je preteklo nedeljo vršil piknik društva Conneaut, št. 49 S. D. Z. Vdeležba je bila precej povolj-na. Iz Clevelanda se je vde-ležilo piknika 6 glavnih odbornikov Zveze.
V	Oglesby, 111. se je ponesrečil 8 letni sinko družine Bruder, Archie Bruder. Vozil se je na truku, ki se je prevrnil in dečka je pri tem precej potolklo.
V	Barbertonu, Ohio, je pretekli četrtek začelo goreti v slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega. Goreti je načelo v zakristiji. Zakristija je popolnoma uničena, a v cerkvi sami ni skoro nobene škode. Vse okoliščine kažejo, da je ogenj zanetila zlobna roka. Cerkev je bila zavarovana, tako da bo zavarovalnina krila škodo.
V	Merritt, British Columbia, Canada, premogovniki iako počasno obratujejo. Mnogo naših ljudi je tam brez dela.
V	mestecu Traunik, Mich, so imeli dne 4. julija izvan-redno zanimivo prireditev. Iz Detroita, Mich, je prišel pred nekaj tedni rojak Jože^ Sterle, ki je takoj sklenil, da* rojakom priredi nekako zabavo. Predlagal je farmar-skim fantom in dekletom, da vprizorijo igro. Vse je bilo naenkrat navdušeno. Tekom štirinajstih dni so se že naučili prav mične igre "Ljubosumnost.' Da naloga ni bila lahka, naj omenimo, da so igrali fantje in dekleta, ki še nikdar niso videli odra, in poleg tega so bili skoro vsi igralci v Ameriki rojeni, a so vseeno vsi svoje vloge imenitno izpeljali, kot piše poročevalec Mr. Max Knaus. Prišli šo rojaki od blizu in da-
(I)al)e na 3. strani).
ZA SPOMIN.
Kot smo že naznanili, izide prva številka dnevnika "Ameriška Domovina" v soboto 3. avgusta. Ta prva številka novega dnevnika bo precej zanimiva, precej obširna. Mnog'i So bodo shranili za spomin, da bodo vedeli, kdaj je "Ameriška Domovina" izšla kot dnevnik. Prvo številko bodo krasile lepe slike, priobčena bo krasna pesem, nalašč za to priliko prirejena, večje število dopisov naših poznanih Sicvencev bo priobčenih. Za to pa prav uljudno prosimo, da kdor želi kaj napisati za to prvo številko, da nam dopoš-lje ne kasneje kot 29. julija. Obenem pa prav vljudno apeliramo na nage slovenske trgovce, da se nas spomnijo ob tej priliki z oglasom. Oglasil se bo pri vas naš zastopnik, in če ne pride, pa prosimo, da telefonirate ali osebno sporočite. V ostalem pa zopet vljudno prosimo naše Slovence in Slovenke, da se naročijo na dnevnik sedaj, takoj, da lahko pošljemo prvo številko dnevnika .na njih dom. Imeli jo boste lahke za spomin. Nad 100 novih naročnikov smo dobili te dni, za kar se vsakomur posebej prav iskreno zahvaljujemo in prosimo še ostale, da se naročijo sedaj. Torej: dopise, oglase in naročnina! Jutri 14 dni dobite prvo številko dnevnika v vašo hišo!
O Prvi piknik v 16. letih obstanka priredi v nedeljo društvo Danica št. 11 S. D. Z. Piknik se vrši v "Ljubljanskem domu" na Recher Ave. Na prostem se bodo pekli piščanci in koštruni, pa tudi jagneta. Društvo, ki v 16. letih ni priredilo nobenega piknika, pač zasluži od strani občinstva, da se udeleži izleta v kar največjem številu. Za prvovrstno postrežbo je vse preskrbljeno.
O Slovenski dan za baseball bo prihodnjo nedeljo, 28. julija, na Mervarjevi farmi. Program bo jako zanimiv, kajti igrali bodo nekdajni igralci baseballa. Priliko boste imeli videti, kaj znajo naši pionirji v baseballu. Igrali bodo sledeči: Lausche, Per-ko, Zupančič, Fink, Jakšič, Lunka, Prince, Čučnik, Mer-var, Škoda, Hrovat, Rosman, Skube, Kaušek, Kuhelj in drugi. Prošeni so vsi igralci nekdajne Slovenian lige, da pridejo pripravljeni za igranje ob 1. uri popoldne v nedeljo 28. julija. Na ta dan se vrši tudi piknik v korist igralcem, kot tudi baseball igra med Mervar Cleaners in Berea, Ohio.
O Pisma imajo v našem uradu: Ana Zupančič, Anton Podpadec. Matt Zorz, Tom Kraich. Ker so ta pisma že dalj časa v našem uradu, jih vrnemo pošti, ako se dotični tekom enega tedna ne oglasi-jo.
"Most in kroglje"
KAJ JE DR. OMAN DOŽIVEL DOSEDAJ NA POTU PO ŠIRNI AMERIKI
Op. ured. To je prvič dopis, ki nam ga je poslal dr. Oman iz svojega počitniškega potovanja. Dopis je napisan v slovenščini, menda prvi, ki ga je dr. Oman napisal v slovenskem jeziku, a njegova slovenščina je tako lepa, da skoro ni bilo treba nič popravljati. Dr. Oman, pomislite, je rojen v Ameriki, pohajal katoliške šole, in tu imate primer njegove slovenščine, da ne bo zopet kdo trdil, da se v slovenskih katoliških šolah v Ameriki nihče ne nauči slovenščine!
Denver, Colo. Tako, sedaj sva pa tu! Pravzaprav se šele sedaj začnejo počitnice, čer prav sva že dva dni iz Clevelanda, in vožnja preko vročih ravnin držav Illinois, Iovva, Nebraska in Kansas ni posebno prijetna. Poleg tega je pa tudi teško se takoj prvi dan spustiti v duh počitnic, ker človek še vedno misli, da je privezan na delo.
V Chicagi nama je zadostovalo par ur, zato sva pobegnila iz mesta s prvim vlakom. Ko so pa začele bogate njive države Iowa drsati mimo, je postalo takoj vse boljše. Menda ni nikjer na svetu bolj rodovitne zemlje kot je v lowi. Človeka, ki je rojen in vzgojen na farmah, vedno zanima lepa zemlja, dobro obdelana, obetajoča obilne žetve.
Začela sva se ozirati tudi po drugih potnikih, da dobiva kako razvedrilo, zlasti pri "kvartah," ker sicer postane vožnja dolgočasna. Neki mladi Irec in soproga sta skušala igrati "66," toda to je> igra za otroke, vsaj po mojem mišljenju, .zlasti tudi, če samo dva igrata. Zdelo se mi je torej prav, da jima pomagam iz zadrege, da ne bi tratila časa. Takoj smo bili torej štirje. Irec iz Chicage se je izkazal za fest fanta, in kmalu sem pozabil na vse skrbi. Igrali smo "most" in pili "visoke kroglje," dokler ni prišel čas, da se vležemo k počitku. Če ne veste kaj je "most" in 'visoka kroglja," prestavite na angleško, in takoj se vam bo posvetilo.
Vlak se je nekaj ponoči zakasnil, in je dospel v Denver šele ob 2. uri popoldne. Tu se prične dvigati Skalnato Gorovje, popolnoma nepričakovano iz čiste ravnine, kot bi človek prišel do ogromne stene. Zrak je čist, hladni vetrovi pihajo od zapada čez snežne vrhove. Že naprej se veselim, kako se bo spalo imenitno. Na vlaku je bilo vroče, da je kar sapo zapiralo, poleg tega pa je naju treslo v Pullmanu, in na pritožbo žene pač nisem mogel drugega odvrniti, efe je dobro, če se jetra nekoliko pretresejo. Toda ona je želela sočutja ne pa zdravniških nasvetov, zato mi je rekla: "Mike, ti si neumen!" Kar tako na kratko, brez ovinkov. Nič nisem odgovoril, saj ima vsak pravico, da pove svoje mnenje. Če ni imela prav, naj pa za drugikrat zaleže, kadar mi ni re-
Rusija grozi
KITAJCI KOT RUSI MOBILIZIRAJO VOJAŠKE ČETE NA MANDŽURSKI MEJI
Moskva, 18. julija. Rusija je prekinila diplomatične razmere in odnošaje s Kitajsko. Ruska viada je izjavila, da so izčrpana vsa sredstva, da se zadeva med Rusijo in Kitajsko poravna mirnim potom. Boljševiška vlada je izdala posebno noto, v kateri zvrača vso. krivdo za vse posledice na kitajsko vlado. Obenem naznanja, da so odpoklicani vsi boljševiški di-plomatični zastopniki iz Kitajske. Nadalje izraža nota, da je ruska vlada odpoklicala vse uradnike iz Kitajske, in da je ustavljen ves promet na kitajsko-ruski meji. Odgovor kitajske vlade na rusko noto, oziroma ultimatum, je nezadovoljiv in obenem hinavski v tonu. Kitajska vlada je obdolžila rusko vlado, da so boljševiki preganjali kitajske državljane v Rusiji. Ruska vlada odgovarja na to, da je to hinavska trditev, s katero hoče Kitajska opravičiti aretacijo in izgon ruskih uradnikov iz kitajskega o.zemlja. Medtem pa prihajajo brzojavke, ki naznanja--jOr-da- 4e -lutajska~jda4a začela mobilizirati. 20.000 kitajskih vojakov se nahaja na pohodu proti Mukdenu. Poroča se celo, da je že prišlo do prvega spopada med kitajskimi in ruskimi četami, ki so hotele prekoračiti reko Amur, in da so bile ruske čete vržene nazaj. Tudi v Rusiji se je začelo z mobilizacijo. Ruska vojaška komanda je preklicala dopust vsem častnikom in posadke v raznih mestih Sibirije hitijo proti mand-žurski meji. V resnici izgleda vse kot da se bliža vojna. Kitajska vlada je izjavila, da se bo borila do zadnjega proti vsakemu ruskemu poskusu izvajati avtoriteto na kitajskem ozemlju. Medtem pa v uradnih krogih Washingto-na niso prepričani, da pride do vojne med Kitajsko in Ru-* sijo. Kitajska kot Rusija je podpisala pogodbo glede razorožitve. In nadalje niti Kitajska niti Rusija nima potrebnega denarja za uspešno vodstvo vojne. Denar mora priti iz Amerike, in ta trenutek ni vrjetno, da bi Amerika posodila denar, za katerega je prepričana, da ne bo nikdar vrnjen
-o-
O Mr. Fr. Podobnikar naznanja znancem, da se je vrni iz bolnice in se zahvaljuje všem prijateljem, ki so ga obiskovali v bolnici. Ni vedel, da ima toliko dobrih in zvestih prijateljev. Še enkrat vsem lepa hvala.
O Članice veseličnega odbora društva Danica št. 11 S. D. Z. so vljudno prošene, da so gotovo pred S. N. Domom v nedeljo 21. julija točno ob pol 10. uri. Pridte gotovo.
kla, da sem neumen, pa sem bil!
Jutri greva naprej v Colorado Springs. Tam se bo še kaj doživelo. Če me bo zani-Imalo, bom pa pisal! — Vaš dr. M. F. Oman'.
Proti suhačem
V CLEVELANDU SE JE U-STANOVILA MED DELAVCI MOKRAŠKA ORGANIZACIJA
V Clevelandu se je ustanovila nova organizacija, katere, namen je boriti se proti prohibiciji. Eden ustanovil teljev je Benedict Crowell, ki je bil pomožni vojni minister pod predsednikom Wilson-cm, in drugi je Fred G. Clark, jako poznan Clevelandčan. Organizacija se je pojavila na seji Cleveland Federation of Labor. Nadela si je ime "Crusaders." Članstvo organizacije se razdeli v štiri skupine: dosmrtni, podporni, prispevajoči in redni člani. Članarina znaša tozadevno: $100, $25, $5 in $1. Prvi je pristopil kot član Fred Sehultz, predsednik unije uslužbencev cestne železnice. Clevelandska delavska federacija je dala organizatorjem pravico, da obiščejo vse delavske organizacije na njih .ejah in nabirajo člane. Max Hayes, znani delavski vodja v Clevelandu, je izjavil, da organizirano delavstvo je bilo vedno nasprotno prohibiciji in se bo stalno borilo proti njej. Okrožnice, ki bodo poslane raznim organizacijam za. podpisane po sledečih: John A. Hadden, odvetnik, državni poslanec. Charles A. Otis, od Otis & Co.. Ralph Newman od Towell-Cadillac Co. 2000 članov je že pristopilo. Pričakuje se, da bo organizacija v Clevelandu na-rastla tekom enega leta na 100.000. Izdajala bo svoj časopis. Organizacija vabi v svojo sredo zlasti mlade ljudi. Glavni stan organizacije jc Room 394, Hollenden hotel.
--o--
O Tvrdka Grdina & Sinovi nam sporoča, da je podpisala pogodbo za novo ambulanco ali avtomobil za invalide z Nenney Motor Co. v Free-port, 111. To je najbolj poznana tvrdka, ki izdeluje avtomobile samo v ta namen. Ta ambulanca bo nekaj iz-vanrednega. Rabila se bo samo za prevažanje bolnikov. Cena je $4325.00. V Cleveland dospe okoli 1. sept. Mr. Grdina pravi, da če se ljudje, ki so zdravi, vozijo v lepih avtomobilih, zakaj se ne bi pa vozili bolni in ponesrečeni v še boljših avtomobilih, ko se gre v mnogih slučajih za rešitev življenja ene ali druge osebe. Motor ima 115 konjskih sil, in sicer je ambulanca krasno delo, ki bo v ponos naselbini. Doslej še nima nihče enake ambulance v Clevelandu.
0 Pred kratkim se je poročila Miss Julia Suhadolc, hčerka Mr. in Mrs. Suhadolc, 1085 E. 71st St. Ženin je Mr. Louis Šušteršič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Mat. Šušteršič, 3557 E. 82nd St. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Vida, in zvečer se je na domu neveste vršila prijazna gostija. Iskrene čestitke! O Pismo ima pri nas Jos. Koračin. O Družina Jesenovic na 1422 E. 53rd St. je dobila prirastek. Tetica štorklja je prinesla zdravo hčerko. Čestitamo!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
_ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 Za Cleveland po pošti. .$5.
Za Evropo.........$5.50 Posamezna Številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pofiilja na: Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher	: LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».
No. 85. Fri. July 19th, 1929.
Poglejmo si v karte.
Enkrat bi se morali že naučiti, da vsak, ki piše za javnost, bi moral, ako že drugega ne, pa se vsaj držati čiste resnice, kajti resnica je prva in zadnja točka, ki pride v po-štev pri časopisu. In kdor vedoma piše neresnico, ta ne samo, da blufa nizko misleče, neprevdarne ljudi, pač pa je toliko aboten, da sam sebi laži, ker ima pri tem postranske, sebične namene, ki mu menda nesejo, in ta dobiček ga napeljuje, da poroča neresnico javnosti. Ni res, da bi morali vsi časopisi enako pisati. Mnenja so bila in bodo različna o gotovih predmetih. Res pa je in mora biti, da najsi bodo mnenja še tako različna, da se nihče v javnosti ne more posluževati neresnice, da skuša dokazati čitatelju svoje mnenje.
Je sicer med našimi'ljudmi danes že ogromno število, ki znajo takoj, ob vsaki priliki ločiti ljuliko od pšenice, razločiti resnico od laži, a vendar se vedno še dobi dosti ljudi, ki vrjamejo tiskani besedi, ne da bi najprvo dognali, kdo je dotično stvar napisal in dal tiskati, ne da bi poizvedeli najprvo, kdo jih hoče potegniti za nos. Veseli nas le, da obstoji kazen lažnika v tem, da lažnik konečno veruje svojim lastnim lažem.
Ni naš namen ustvariti sploh kako polemiko s tem člankom, ampak naša dolžnost kot vestnih in resnicoljubnih časnikarjev je, da zavrnemo neresnico in izpodbijemo be-Jastočo, katero je naša klepetava tetka "Enakopravnost" pred kratkim zapisala. Pravi "Enakopravnost":
"Slovenci so zgradili v Ameriki mnogo cerkva in mnogo šol. Toda iz teh institucij je danes prišlo še malo narodnega duha. Kot povsod, je bilo tudi tu nekaj častnih izjem, toda v splošnem lahko rečemo, da se je katoliški aparat med ameriškimi Slovenci do danes še jako malo izkazal na narodnem polju. V katoliških šolah, ki so bile izgrajene s slovenskimi žulji, je bilo vzgojenih že na tisoče naših tukaj rojenih otrok. Toda kako malo jih je, ki so prinesli iz teh šol kaj narodnega duha. . . ."
Kdorkoli je napisal te vrstice v "Enakopravnosti" je na brutalen način ošmešjTsamega sebe in dokazal, da je ignorant prve vrste, človek, ki miži z očmi, duševni slepec. Poleg tega pa lažnivec prve vrste.
Pisec gori omenjenih vrstic je hotel udariti po slovenskih katoliških šolah v Ameriki, toda je udaril samega sebe. Resnega odgovora enakim trditvam od strani neodgovornih in nerazsodnih ljudi sploh ni treba, toda tu naj navedemo le nekaj dejstev, katerih ne more nihče ovreči. Smešno pa je, kaj si pustijo čitatelji "Enakopravnosti" vse dopasti. Napiše se jim lahko vse, a zadnje čase so postali ti čitatelji pametnejši kot pa pisci "Enakopravnosti," kajti na glavo pljuvati si ne bodo dali.
Omenimo naj le to: Enakopravnost sploh nima pravice se vtikati v katoliške slovenske šole v Ameriki, ker jih je dosledno napadala, nikdar niti centa za nje žrtvovala, pač pa jim skušala škodovati kjerkoli je mogla. Kdor plačuje davek, ta ima govoriti pri onih zadevah, ki se tičejo davkov. To je jasno ameriško geslo, radi katerega je nastala ^evolucija v Ameriki, in ki je tudi zmagala. Enakopravnost ne plačuje nobenega davka za katoliške šole, torej nima pri njih niti najmanjše besede.
Drugič: 99 procentov vseh inteligentov v Clevelandu, ki so danes voditelji in zastopniki naroda, in ki so bili v Ameriki vzgojeni, so prišli iz katoliških slovenskh šol. To je tako čista in jasna resnica kot je resnica, da je dvakrat dve štiri. 99 procentov vseh zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov, učiteljic, inženirjev in drugih, ki jih imamo med Slovenci v Clevelandu, je prišlo iz katoliških slovenskih šol. In ista velja za vse druge slovenske naselbine po Ameriki.
Res je, da slovenske katoliške šole v Ameriki niso višje' sole za temeljito izobrazbo v slovenščini, ker slovenski i otroci v Ameriki, vzgojen v katoliških šolah, ne morejo na-i predovati s slovenščino v življenju Zed. držav, toda resnica pa je, da dočim se je v katoliških slovenskih šolah v Zed. državah vsaj kolikor toliko povdarjala slovenščina, da se je! spoštoval naš jezik, govorica naših mater in očetov, pa otroci, ki so pohajali v javne šole, niso nikdar imeli te prilike.: Dočim se sliši v katoliških šolah Slovencev v Ameriki slo-j venska govorica, in se posveti več ali manj ur na mesec' slovenščini, pa vsega tega absolutno ne dobite v javnih šolah, j
Zato so pa vsi inteligenti naši, vzgojeni v slovenskih katoliških šolah v Ameriki, zavedni Slovenci, in teh je 99 i procentov, dočim do danes imamo komaj en procent onih j naših inteligentov, ki so izvršili javne šole, in ki lahko trdijo, da so zavedni Slovenci. In to je čista resnica.
Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1914.
"Clev. Amerika" z dne 14. julija, 1914, piše: "Kdor opazuje gibanje suhačev, ta mora priti do prepričanja, da ne bo samo država Ohio v nekaj letih suha, pač pa da se bo prepovedala vsaka opojna pi-j
jača najkasneje v 5 letih po vseh zedinjenih državah. Protestantovski pastorji so noč in dan na delu, da organizirajo svoje pristaše in širi-! jo idejo prohibicije. In kaj i napram temu delajo mokri?!
Nič, sedijo pitekrižanih rok in se smejejo. Toda kdor ni slep za razmere okoli sebe, ta vidi, da bomo imeli v petih letih prohibicijo . . . Tako je pisala "Clev. Amerika" pred 15. leti. In ravno tako se je v resnici tudi zgodilo.
Dne 12. julija, 1914, je umrl rojak Frank Roje, star 42 let, doma iz Žužemberka. Umrl je za sušico. Zapustil je tu tri brate in dve sestri. Bil je član društva Slovenski Sokol, Slovenija in Žužemberk.
V	stanovanje rojaka Sta-novnik na 6209 Bonna Ave. se je splazil 12. julija, 1914, neki ropar. Prišel je v sobo, kjer je spala 13 letna hčerka Stanovnikova. Slednja je začela kričati, nakar je prišel oče, toda pridanič je medtem že pobegnil.
Dne 10. julija, 1914, je umrl rojak Anton Grbec, ki je 12 let delal v Kenmore, Ohio, pri Colonial Salt Co. nekaj let je pa bival tudi v Clevelandu. Zapustil je ženo in štiri otroke. Doma je bil ! iz Dvorske vasi pri Velikih ; Laščah. Zavarovan je bil pri Catholic Knights of Ohio. Pokopali so ga v Akronu. j Dne 11. julija, 1914, sta se ! poročila John Cerjak in Mary ! Novak.
Dne 6. julija, 1914, je v i premogovniku v Forest City, j Pa. ubilo rojaka Ignac Grab-j ljevec, doma iz Planine pri Litiji. Zapustil je ženo in tri otroke. Bil je član dr. sv. ; Lovrenca in K. S. K. J.
Dne 3. avgusta, letos, bo-! mo praznovali še eno pomembno obletnico. Na ta ;dan ne bo samo izšla "Ame-I riška Domovina" kot dnevnik, pač pa bo minulo tudi 15 let, odkar je bila sklicana prva konvencija za Slovenski j Narodni Dom v Clevelandu. I Piše tozadevno "Clev. Ame-irika" z dne 17. julija, 1914: ; Pripravljalni odbor za Narodni Dom, 16 mož po številu, je imel 14 sej, odkar je bil izvoljen. Zadeve z društvi so dogovorjene, na 61 društvenih sej so šli pripravljalni odborniki, povsod so bili prijazno in z navdušenjem sprejeti. ! V torek 14. julija, 1914, je | prišel ta odbor s svojim de-; lom tako daleč, da je lahko j določil dan prve konvencije, i Veseli so bili odborniki, ko I so po trudapolnem delu videli bližati se cilj svojega dela. Sledeči so odborniki: Frank Černe, Anton Kaušek, dr. F. i J. Kern, Edw. Kalish, Anton I Kolar, Frank Jakšič, Louis Gornik, Aqton Peterlin, Mihael Luknar, Jos. Jarc, Ivan Avsec, Ignac Smuk, John Tomažič, John Polak, Rud. Perdan in L. J. Pire. Konvencija bo redna in uradna kot se konvencije sploh vrše. | Vse slovensko občinstvo je vabljeno k razpravam kon-jvencije, do glasovanja pa bodo imeli pravico samo delega-i ti, izvoljeni od društev. Kon-ivencijo bo otvoril začasni I predsednik Frank Černe, nakar konvencija izvoli svoje
! lastne uradnike.
i
V	Erie jezeru je vtonil dne i 15. julija, 1914, rojak Jakob | Dečman, rojen v Domžalah, i Dečman je imel navado, da !je vodil svojega konja v jeze-jro, da se shladi. Konj je bil I znan kot mirna žival, toda J omenjeni dan so se ga oprijc-j le "muhe," tako da je vrgel i Dečmana iz hrbta in je Dečman padel v vodo, in ker ni znal plavati, je utonil; Uro! pozneje so potegnili njegovo ' truplo iz vode. Dečman je! bival v Clevelandu šele dobro1 leto. Uslužben je bil pri mesarju Ogrincu. Bil je član društva Doslužencev in član dr. št. 1. S. D. Z. V stari domovini je zapustil ženo in otroka.
Okraden je bil 15. julija, 1914, rojak Roman Maver, ki je imel tedaj svojo grocerijo'
I
na Superior Ave. Odnesli so mu $70.00. Do 11. ure je bil pokoncu, nakar je bil denar pustil v registru, in ko je ob 3. uri zjutraj prišel v grocerijo, so lopovi že opravili svojo delo.
dopTsT
Cleveland, O. Cleveland's first flower parade will be held on the afternoon of August 24.
Conceived as the high point in the Plain Dealer's Greater Cleveland Garden campaign, it has been adopted by the National Air Expo-j sition, which opens that day, as its inaugural procession.
All Northern Ohio is invi-; ted to enter flower floats and bands in this official welcome to the first great air congress , assembled here. Tentative arrangements stake out a line of march from University ! Circle down Euclid avenue to East 6th street and from there to Public Hall.
Rolling divisions will form at the Museum of Art. Mounted divisions will form at East 65th street, foot 1 divisions at East 24th and East 21st streets. Prize winning floats will become part of the first day's exhibition in Public Hall where the American aviation industry will have a display.
The floral parade is perhaps the most gracious of festivals. The Pasadena Tournament of Roses and the Portland Rose Festival have been famous for years, and it is time that the Pacific ; Coast's monopoly on the idea should be broken, even though that monopoly is based on remarkably favorable climatic conditions. Cleveland and Northern Ohio may well pioneer in bringing the ; idea east.
The flower parade will include at least 15 divisions, i Organizations and clubs, municipalities, business con-| cerns, the horticultural industry, military and marine groups, Northern Ohio agri-j culture, schools and churches will be represented.
Trophies, gold, pennants I and ribbons will be in keep--ing with the significance of ! the opening of National Air Races.
Amateur gardeners should note their opportunity in the home grown float division. | A plot of land 20 by 20 feet will produce enough annua! i flowers and greens to deck 1 out a large sized family car as ! a bower of flowers. With flowers raised from seed, such a float could be deco-! rated for less than $10.
Artificial flowers will be barred from the entire column. Entries of floats are made with the Plain Dealer, Room 212.
The Clev. Plain Dealer.
Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik. Poročal bi rad da smo se pravkar vrnili i/ našega izleta v Joliet in Le mont, I Illinois, in priznati moram, da sem doživel polnih osem dni radosti in veselja, in spomin na te dneve bo še dolgo, dolgo se mudil pri nas.
Mrs. Damm, moj sin Joseph, Mrs. Mary Makovec in jaz smo se podali iz Clevelan-da dne 5. julija, da se vdele-žimo Vseslovenskega katoliškega kongresa v Lemont, 111. Nebo je bilo tedaj precej oblačno, pa tudi deževalo je semintja, toda ko smo enkrat prišli do zrakoplovnega pristanišča na zapadni strani Clevelanda, se je začelo jas-niti, in priliko smo imeli precej natančno opazovati naše vzdržnostne zrakoplovce, ki so bili tedaj sedmi dan neprestano v zraku.
Vozili smo potem skozi mnoge lepe pokrajine v državi Ohio in Indiana. Prenočili smo pa v La Salle hotelu v J South Bend, Indiana. Že prihodnjega jutra smo pa pri-vozili v Chicago, kjer smo najprvo obiskali našega Fred Makovca v bolnišnici. Pre-oričali smo se, da se fant nahaja na najboljšem potu okrevanja, potem ko je prestal nevarno operacijo.
Popoldne okoli 4. ure smo dospeli v Joliet, 111., kjer smo se sestali z mnogimi našimi elevelandskimi prijatelji. Tam sem dobil tudi Mr. Jos. Sveteta iz Lorain, Ohio. V nedeljo zjutraj smo se vdele-žili parade v Jolietu. V slovesni procesiji smo korakali v cerkev. Prepričani bodite, da je bila slavnost v cerkvi v Jolietu najbolj slovesna, najbolj impresivna, kar sem jih še kdaj doživel v svojem življenju.
Popoldne smo se pa zopet z avtomobilom odpeljali pro-; i Lemontu, kjer smo zopet dobili večje število Cleveland-čanov. Poleg njih sem pa opazil ogromno množico Slo-: vencev iz vseh krajev Zed. dr-1 žav, ki je štela gotovo nad 10.000 oseb. Vsem se je bralo praznično veselje "na obra-j zu, kajti praznovali so dogodek, ki bo s krasnimi črkami j zapisan v življenju ameriških j 1 Slovencev.
i Slovenski Orli iz Cleve-j i landa so lahko v resnici ponosni na svoj nastop pred na-1 rodom, in prav ponosni smo i bili tudi mi, ker smo vedeli, ; da so naši prijatelji iz Cleve-, ; landa. Mnogo kredita za ■ njih vzoren nastop gre seve-| ia voditeljem kot Rev. Jagru : j in pa Mr. Leopold Kushlanu. j
Father Oman, Anton Grdi-na in John Zulich so bili ves dan jako zaposljeni, kajti program je moral iti v redu j naprej. Vsa množica je bila: jako navdušena, kar je pričalo neprestano aplavdiranje ! naroda, ko so govorniki izva-} jali določen program. John! j Gornik, Frank Surtz, dr. Se-| liskar in Mr. Ogrin so tudi po ! svoje pripomogli, da se je dan j uspešno končal in da je ime-' la vsa prireditev velik uspeh. Skratka, bil je v resnici velik dan za nas, imeli smo mnogo, pouka, veselja in zabave.
Ob tej priliki sem imel tudi: čast, da sem bil predstavljen | jugoslovanskemu poslaniku) dr. Pitamicu. Takoj mi je začel pripovedovati, kako sijajno je bil sprejet v Clevelandu, in da je bil zlasti prijetno presenečen po mestnem! managerju Hopkinsu, ki ga je prišel čakat in pozdravit naj kolodvor, in s katerim se jej pozneje zopet sestal pri banketu v Slovenskem Narod-1 nem Domu. Povedal sem mu,! da je Mr. Hopkins dokazal zadnja leta, da je pravi in skreni prijatelj Slovencev, in izjavil sem tudi prepričanje, da bodo Slovenci glasovali za njegovo stališče pri volitvah meseca avgusta. Odgovoril mi je, da Slovenci vedno znajo ceniti in spoštovati moža, ki deluje za nje.
Imeli smo tudi lepo priliko, da smo se srečali s Father Gabrenjom, ki se sedaj nahaja v Lemontu. Zdelo se mi je, da je preteklo komaj par kratkih let, odkar sem ga videl igrati se v Clevelandu na javnih igrališčih. Danes je pa velik gospod in prepričan sem, da bo storil še dosti dobrega za svoj narod. V pon-deljek smo se dobili, oziroma srečali s Father Virantom iz Loraina. V. sredo potem smo pa naredili mal izlet v Wau-kegan in v Milwaukee, kjer mo se sestali še z mnogimi našimi prijatelji. V Cleveland smo se vrnili v petek zvečer.
Tako smo'prevozili približno 1200 milj, in Mrs. Makovec je skoro vso pot sama vo-i
žila avtomobil, in niti fender od avtomobila ni vso pot kam zadel. Prepričal sem se tudi, da ljudje v Chicagi niso niti polovico tako divji kot včasih beremo v naših časopisih, dasi jih je en par, ki bi radi grali vlogo divjakov.
Vsa večja mesta, v kateri H smo se spotoma mudili, so približno enako suha kot je Cleveland, namreč kar se ti-e pijače. Marsikdo bi rad sicer tupasem vzel kak "šat," toda cene so precej visoke. V raznih hotelih so se nam približali hotelski uslužbenci, ki so nam skrivnostno pripovedovali, da nam lahko preskrbijo kak brinovec, žganje ali pa celo pivo. . .-.
V Chicagi nas je neki slovenski prijatelj povabil, da gremo z njim in vzamemo po-žirek "iz studenca večne mladosti." To je bilo nekaj novega za mene, in ker se me je lotila radovednost, sem mu rekel, da je all right. Kmalu se je vrnil iz svoje kleti in v rokah je nesel plehnato pel-co polno kipečega se pive, in vsi od kraja, kar po vrsti smo vzeli vsak nekaj krepkih po-žirkov, brez kozarcev, brez ceremonij. To mi je priklicalo nazaj v spomin one srečne dneve, ko smo hodili k Zalokarju s pelcami, in Jože nam je za en zeksar natočii polno pelo, da smo jo imefi štirje dosti.
Doživel sem toliko v teh osmih dnevih, da bi lahko napisal debelo knjigo, toda treba je zaključiti. Vsi smo bili veseli, ko smo zopet dospeli v Cleveland, in St. Clair Ave. se nam je zdela ravno tako prijazna kot kip boginje svobode v New Yorku onim, ki se vračajo iz obiska v stari domovini. Z najlepšim pozdravom,
Adam J. Damm,
mestni blagajnik.
Euclid, O. Čas hiti naprej svojo pot, tako moramo tudi mi, ako nečemo zaostajati z duhom časa.
Tukaj v Euclidu je sedaj pozorišče vseh slovenskih naselbin v Clevelandu. Baš tu pri nas v Noble, Ohio, se vse organizira, snuje se nova društva, zbira skupine. Veliko se nas je naselilo tu okoli, toda sedaj nimamo še nobene prave zveze Slovencev in Slovenk. Zelo rabimo klub, ki bi nas v prvi vrsti zastopal na gospodarskem pojil, pa tudi na kulturnem, ter klub, ki bi ob času volitev tudi razjasnil načela političnih kandidatov. Z drugimi besedami povedano: Klub bi bil drugače nepristranski, a vendar v dobrobit vseh naseljencev v Euclid, Noble in okolici.
Priznati moramo, da naselbina raste z vsakim dnem. Vedno več nas je tukaj, in tako postajajo tudi naše potrebe večje. Ako ostanemo posamezni ne bomo mogli dosti doseči, a če se strnemo skupaj ter kot skupina zahtevamo nekaj v našo dobrobit, bomo dobili. Poleg tega je še druga stvar. Če mi ostanemo oosamezni, se ne bo nihče brigal za nas. Ako se mi združimo v eno močno skupino, nas bodo vsi drugi poslušali in spoštovali.
Mi imamo tukaj v Noble može Slovence, ki so zmožni nas zastopati kjersibodi. Zakaj ne pošljemo enake može, da v imenu Kluba dobijo informacije ter iste dajejo našim ljudem? Slovenci so dobri gospodarji, radi bi pa še kaj več zvedeli, toda se nimajo kam obrniti. Priporočljivo bi bilo ako ustanovimo tu Gospodarski klub. Nekaj mož je že pripravljenih. Kakor hitro bo dovolj ljudi, bo mo sklicali javni shod ter ustanovili Klub, ki bo služil našim ljudem kot gospodar-
(Dalje nu 4. strani.)'
SEST DNI PREKO OCEANA
t. * > >
Najkrajša in najbolj usodna pot za potovanje na oferomnih parnikih:
France ..............15. avgusta
ob polnoči
lie de France 26 jul. 20 avg.
ob 7. zv.
Paris ..........2. avg. 27. avg.
ob 3. pop. ob polnoči.
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli
pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
1012 Chester Ave., Cleveland, O.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobnki.
Trgovina zaprta vsako »reda pop. •kozi celo leta.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovera poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let »m St. Clair Ave.
PRVI SLOVENSKI j PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE. j
Če hočete delo poceni in	j
pošteno, pokličite mene.	! Randolph 5188
(w.f)	j
AJ.Budnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
: Se priporočamo starim in no- j i vim odjcmalccm za vsakovrstna : plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in
enako.	!
: Točna postrežba! Zmerne cene!
6707 St. Clair Ave.
Tel. KAivdolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
POSEBNE CENE ZA ICECREAM!
5 salonov posoda ........................$5.00
Brick ice cream, spccial cut, 10 kosov v kvartu, 40 kosov v galuni ..........................................$1.50
Po zelo nizki ceni damo tudi mehko pijačo, kot jih ne moreto dohiti drugje, 24 stcklenic 55c, vsakovrstne barve. Ceno za ice cream cones, in sicer, single •ce crram cone 3c, double 5c, 1 kvart brick ice cream 35c.
T,e posebnosti veljajo za vsak dan.
FRANK GORENC
1435 U. 55th St.	Uit ud. (>»35
ALI
ste že poskusili
red star
češki sladni sirup?
Dobi so pri vašem groce-ristu. Blago garantirano.
Lavrich Home Supply
15601 Holmes Ave. Tel. Eddy 6866
Katoliško telovadno društvo OREL priredi
v nedeljo 28. julija, 1929.
JAVNO TELOVADBO
pri kateri nastopi 280 izvežbanih telovadcev
in telovadkinj.
Prvotno je bila ta javna telovadba naznanjena za 21. julija, toda vršila se bo
V NEDELJO, 28. JULIJA
Nekaj, česar še niste prej videli! Slovenski mladeniči in mladenke bodo pokazali svojo najfinejšo spretnost v telovadbi. Pridite, ker kaj enakega še niste vi-1 deli! Telovadba in piknik Slov. Katoliškega društva Orel se vrši v nedeljo 28. julija na Pintarjevih farmah.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
Lep dan smo imeli zadnjo Rredo za streljanje in golobi so frčali veličastno v velikem krosu tako, da so imeli naši ja-£i'i skoro pol ure časa, da so vzeli na cilj. Dosegel se je nov rekord: Dolenc jih je sklatil pri uradnem streljanju 18, kar se je zamalo zdelo Mlakarju in Jakatu, pa sta šla še enkrat streljat in jih je Mlakar naklatil 20, Jaka pa 19, izmed 25.
Po streljanju nas je pa dočakalo veliko presenečenje. Mr. in Mrs.- John Klaus sta namreč obhajala 10-letnico svoje poroke. Ravno v sredo je minilo deset let, kar se je praznovala ohcet in sicer je bila slavnost na Surtzovi farmi. Ker je John jager vseskozi, so kili tudi takrat jagri povabljeni in so streljali salve v tisto veliko smreko pred Surtzo-Vo hišo na farmi, da se še sedaj poznajo sledovi. Vsi takratni gostje so bili tudi zadnjo sredo navzoči, manjkalo je le Rev. Ponikvarja, ki je bil takrat, pred 10 leti uradno izbran, da speče krompir. Govo-J'i se, da ga ni v celi Šentviški fari Človeka, ki bi znal tako ftflo speči krompir kot on.
Pa •smo tudi v sredo sedeli na trati pred hišo in obujali stare in nove spomine. Besedo ■)e imel Koželj, ki je zabavljal Zališčanom in je rekel, da ti Pridelajo toliko grozdja, da tisto vino dva dobra možaka sPijeta v enem večeru, pa bosta še žejna. Rekel je tudi, da tam pridelajo tako grozdje, da Sa lahko rabijo mesto svinčenih zrn, kadar gredo nad zaj-Ce- Koliko je resnice na tem, mi ni znano. Slišali so se tudi Protesti od vseh strani in je nekdo zabrusil Koželju, da je
od tam doma,	kjer se je bil enkrat vlak v travi zgubil.
Vseeno, Johnu Klausu in
njegovi soprogi	kličemo: še na mnoga leta!
V	sredo, 10.	julija so tako streljali:
Šepic	11
Hoffart	9
Koželj	13
Sober	G
Rosel	4
Prince	9
Surtz	7
Prijatelj	11
Mlakar	12 Drugo streljanje:
Sober	11
Hoffart	9
Surtz	11
Mlakar	12
V	sredo, 17.	julija: Koželj	11 Debevec	14 Prijatelj	7 Šepic	9 Dolenc	18 Sober	9 Jerič	12 Legan	6 Klaus	3 Praprotnik	9 Marn	11 Baraga	17 Prišel	5 Jazbec	14 Mlakar	17 Hoffart	9 Lovšin	12 Surtz	11 Zabukovec	3
Drugo streljanje:
Debevec	19
Jazbec	10
Koželj	9
Mlakar	20
Zabukovec	9
Šepic	16
Jerič	6
Klaus	1
Legan	12
NAPREJ, NE NAZAJ!
Clarence J. Neal je bil ime-ll0Van načelnikom nove skupi-nevv Clevelandu, ki sestoji iz . :Pavijanov vsake narodnosti ]n Poklica, in ki so vsi združe-m> da branijo sedanji mana-sistem mestne vlade v
Llevelandu.
Program te kampanje je: 1. voditi živahno kampanjo, da "Se Porazi takozvani "3-D ^niendment" k mestnemu čar-jerju. 2. Podpirati kandidate ietošnjo jesen, ki bodo kandi-dirali v mestno zbornico, in ki v resnici pošteno simpatizirajo z manager načrtom mestne vjade, in voditi volivno borbo nje, tako da bo imel čarter, ' predpisuje mestnega mana-®erja za vodstvo mestne vlade, jniel sodelovanje, kadar je po-rebno za njega popolen uspeh.
Rabbi A. H. Silver je imel emeljni govor pri prvem s®stanku tega novega progresivnega odbora. Poleg njega bili na govorniški tribuni D. Ormonde Walker, T. Maher, predsednik Zveze katoliških dobrodelnih društev. Jobert Butland, predsednik ^occer lige v Clevelandu, F. J. ^elcheck, Mathew Grdina. Joseph Remenyi, dr. Baricelli. ^koro vsaka narodnost j« bila Zastopana po svojih ji o znanih
zastopnikih, ki so se zbrali ii širnega Clevelanda. ko so navdušeno sprejeli načrte, kakor jih je naznanil načelnik Clarence J. Neal.
Tajnik tega odbora je odprl glavni stan na 1246 Engineers National Bank Bldg. Kliče dobrodošlico prostovoljnim delavcem, ki se interesirajo v tem gibanju za napredek.
Rabbi Silver je v ' svojem otvoritvenem govoru vprašal: "Koliko časa še bodo ljudje, ki se potegujejo za 3-D amendment k mestnemu čarterju izrabljali potrpežljivost državljanov v Clevelandu?" Ta novi odbor veruje, da je manager načrt mestne vlade najboljši za Cleveland. Vrhunec politične neumnosti je znebiti se moža s tem, da se razbije sistem vlade. "Mnogo izmed nas," je rekel rabbi Silver, "nikakor ne veruje, da nam manager Hopkins ni dal napredne vlade. V prvih petih, letih vsake nove vlade prav gotovo dobimo več ali manj napak. Kljub politični opoziciji je Cleveland doživel v zadnjih petih letih večji napredek kot v vsaki enaki dobi mestne zgodovine kdaj prej."
Za Silverjem je govoril bivši sodnik najvišje sodnije Jus-
tice Clark, ki je izjavil, da so volitve v Clevelandu, ki se vršijo 20. avgusta mnogo bolj važne za Cleveland kot ^p pa bile predsedniške volitve. Cleveland dobiva danes več za svoj denar, katerega plačuje v davkih kot je sploh kdaj prej dobival. Mi smo ponosni na naše mesto radi izvanredno uspešnega načina, potom katerega se vodijo vsi oddelki mestne vlade. Nasprotniki manager sistema mestne vlade vam nudijo nekako skrpucalo, da ga zamenjate s pošteno in delovno vlado. Nihče ne ve, kaj pride, ako zavržemo manager sistem mestne vlade. Vemo pa, kaj se je godilo prej, pred-no smo imeli sedanji sistem. Ena stvar je pa gotova, ako zmagajo nasprotniki manager sistema: Odvetniki se bodo mastili, in mesto Cleveland se bo vladalo sodniskim potom namesto poštenim potom po ljudeh, ki so izvoljeni direktno od naroda."
Clarence J. Neal, predsednik Progressive Government Committee, ki priporoča državljanom, da volijo za sedanji sistem mestne vlade, je izjavil, da bo ta volivna borba — borba za principe, ne pa za osebnosti. Manager sistem mestne vlade je najbolj zdrav, pameten in uspešen sistem vlade, pod katero lahko Cleveland napreduje, in od ljudstva izvoljen councilman!, vedno lahko kontrolirajo manager j a v vsem njegovem poslovanju.
ŠIROM AMERIKE.
(Nadaljevanje iz 1. strani)
leč iz naselbin Gladstone, Big Bay, Munising, Escana-ba, Manestic in Rapid River. Na vsak način je to lep uspeh v tako mali naselbini in dokaz, kaj premorje slovenska marljivost in zanimanje za naš narod.
Dne 8. julija so Slovenci in Hrvati v Chicagi priredili v počast jugoslovanskega poslanika dr. Pitamica slavnosten banket v La Salle hotelu. Navzočih je bilo nad 200 naših ljudi.
Dne 3. julija se je v So. Chicago poročil Mr. Frank Gabriel iz West Pullman, 111. z Miss Mary Miki. Gabriel je dobro poznana osebnost v Chicagi, kar je priča' tudi obilni obisk gostov na ženitovanju. Nevesta je prec kratkim dospela iz stare domovine.
John Spivich v Buenos Ay-res, Argentina, je stavil $2.50, da izpije zaporedoma 10 kvortov vina. Stavo je sicer dobil, toda predno je mogel denar spraviti v svoj žep, je umrl na posledicah.
V Avella, Pa. je umrl 2. julija rojak John Laharnar, rojen leta 1885 v vasi Poliče pri Cerknem na Primorskem. Ponesrečil se je v avtomobilski nesreči. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok in soprogo. Ranjki je bil član S. N. P. J. in S. S. P. Z.
Calumet, Mich, je ena najstarejših naselbin v Zedinje-nih državah. Letos bo tam obhajalo društvo sv. Jožefa, ki pripada k Slovenski-Hr-vatski Zvezi, 50 letnico svojega obstanka. Društvo ima še enega živečega ustanovnega člana, Mr. Matija Grahek,
ki je menda najstarejši član po številu tet. Mnogo rojakov se je zadnje čase preselilo iz Calumeta v Detroit in Milwaukee, in prav radi prihajajo nazaj na obisk k svojim prijateljem.
Dr. Pavel Breznik je imel dne 13. julija v Jednotini dvorani S. N. P. Jednote v Chicagi predavanje, tekom katerega je omenil mnogo novega in zanimivega. Udeležba, kot je bilo pričakovati, ni bila velika. Dr. Brežnik je tekom svojega predavanja pokazal do 100 lepih skioptičnih slik, nanašajočih se na slovenske pokrajine. Povedal je o tež-kočah, ki jih ima Jugoslavija danes, in ki jih je imela tekom vseh deset let svojega obstanka. Toda ves konflikt in politična razdrapanost je bila samo med voditelji raznih strank, dočim je narod sam miren in marljiv. Politične razmere so morale pripeljati do diktature. Ta diktatura je morala priti prejalislej, da je odpravila silno korupcijo, ki je vladala med političnimi strankami in v vladi sami. Izjavil je dr. Brežnik, da ima Jugoslavija velikansko bodočnost na gospodarskem in kulturnem polju. Splošen vtis, ki ga je naredil dr. Brežnik v Chicagi, je bil povsem demokratičen in prisrčen. Učen profesor kot je pa se je znal z vsakomur prijazno in iskreno pomeniti, in se je čutil med svojimi ljudmi prav domačega. Dr. Brežnik je odpotoval 18. julija iz New Yorka v domovinO'.
V	ubožnici v Welch, W. •Va. je pred kratkim umrl rojak Ignac Novak, doma nekje od Kranja na Gorenjskem. Pri društvu ni bil nobenem in je bil pokopan na državne stroške. Ranjki ima baje eno sestro v New Yorku. Kdor bi želel kakih pojasnil tozadevno naj se obrne na Louis Hiti, Box 33, Newhall, W. Va.
Anton Družina, poznani Slovenec iz Collinwooda, je nastopil službo kot tajnik pri jugoslovanskem poslaniku v Washingtonu, dr. Pitamicu.
V	Grand Haven, Mich, je umrla Mary Yemc.
V	Indianapolis, Ind. je umrla Marija Kocjan, rojena Dragan, stara 36 let, doma iz vasi Stara Bučka, fara Škoc-jan. Zapušča moža in pet otrok.
Ob priliki Vseslovenskega katoliškega shoda dne 5. 6. in 7. julija v Lemont, 111. je izšel angleški Čhsopis v Le-montu, "The Lcmonter" v slavnostni izdaji. Ves časopis je posvečen Katoliškemu shodu. Na prvi strani prinaša ta časopis sliko sv. Cirila in Metoda ter škofa Barage. Vsi trgovci v mestu pozdravljajo potom posebnih oglasov ameriške Slovence. Več angleških člankov o Katoliškem shodu je bilo priobčenih, in poleg tega tudi en članek v slovenskem jeziku. Časopis prinaša istočasno tudi slike glavnih uradnikov shoda.
Poročila se bosta Miss Mary Hren iz Chisholm, Minn, in Mr. Matt Kochevar iz Kitzville, Minn. Poroka se vrši v avgustu.
VESTI IZ DOMOVINE
Stanje nalezljivih bolzeni v Jugoslaviji. Ministrstvo za so-cijalno politiko in narodno zdravje izdaja tedenska poročila o stanju nalezljivih bolezni v državi. Po poročilu za čas od 1. do 7. junija je bilo v državi v vseh 33 oblasteh med drugim 15 primerov legarja, noben smrten, 452 primerov škrlatinke, 29 smrtnih, 893 primerov ošpic, noben smrten, 116 difterije, 7 smrtnih, 9 primerov vnetja možganov, 1 smrten, 22 primerov tetanusa, 7 smrtnih.
Smrtna nesreča pri delu. Delavec Fojkar je vozil te dni z dvovprežnim vozom po stari cesti proti Škofji Loki. Nasproti mu je prišel avtobus, zaradi česar se mu je splašila vprežena živina. Fojkar je padel pod voz in kmalu podlegel hudim poškodbam.
Poskus samomora Slovenke v Osijeku. V Osijeku je te dni 19 let stara Slovenka Filipina Štefančičeva skušala izvršiti samomor. Popila je dva decilitra karbolne kisline ter je bila v nevarnem stanju prepeljana v bolnico.
Samomor Slovenca v Za grebu. Te dni je v Zagrebu izvršil samomor mlad Slovenec Fran Ulčar, rojen leta 1905. v občini Homec pri! Kamniku. V Zagrebu je bi) j nameščen pri tvrdki Zalet-Ekspres za likanje moških oblek. Neka priča je izpovedala, da je videla Ulčarja, kako je stal na železniški progi in kako se je vrgel na tir, ko se mu je približal vlak, ki je vozil iz Zagreba na Sušak. Kolesa so ga prerezala na dvoje tako, da je morala policijska komisija truplo šele sestaviti, a kljub temu dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je samomorilec. Popoldne pa je prišla v Ulčarjevo stanovanje služkinja Tonka Ja-nova in vprašala vsa razburjena, kje je Ulčar. Ko so jc vprašali zakaj je tako razburjena, je odgovorila: "'Boste že videli." Čim je izvedela, da so našli na železniški progi truplo neznanca, je takoj odšla v mrtvašnico, kjer je res spoznala nesrečnega Ulčarja. Zakaj je Ulčar izvršil samomor, se ne ve.
Silno neurje s točo v Za gorju. V petek 28. junija je nastala po soparici silna nevihta, med katero je neprenehoma treskalo ir> padala je debela toča. Toča, ki je padla skoro pol ure, je napravila ogromno škodo. Letina, ki je kazala dobro, je uničena Ljudstvo je obupano, saj so uničeni skoro vsi poljski pri delki.
Huda nesreča med delom,
V petek zvečer je pomagala v Petrovčah pri Čelju 29 letna žena Angela Pavčičeva na kozolcu posestnika Strnada spravljati seno. Nenadoma je Pavčičevi spodletelo. Ne-srečnica je padla s kozolca in si zlomila hrbtenico. Bila je takoj prepeljana v celjsko javno bolnico.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
V NEDELJO 21. JULIJA
se vrši
NA STRUMBLJEVIH PROSTORIH
velik piknik,
katerega priredi
ŽENSKO DRUŠTVO CARNIOLA HIVE,
št. 493, The Maccabees.
Prav vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da nas po-seti ta dan. Veselični odbor bo preskrbel prav domačo zabavo, dober prigrizek in pijačo. Ples za stare in mlade.
Vzemite St. Clair-Nottingham karo, potem pa bus, ki vas pripelje do prostora. Na veselo svidenje!
VABI ODBOR.
naznanilo IN zahvala.
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš ljubljeni soprog in oče
John Zupančič
Ranjki je bil doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku. Ob tej priliki se prav iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so prišli ranj-kega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Nadalje je naša dolžnost, da se zahvalimo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic in vsem onim, ki so darovali za sv. maše, in sicer sledečim: Mr. Frank Majer, družina Belinger, družina Zupančič, družina Sernel, družina Bandi, družina Champa, družina Tony Zupančič, družina Tony Stariha, Mr. Tony in Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Jakšetič, Mr. John Straus, Mr. Spendal, Mr. John Milnar, Mr. Mike Cheligoj, Mr. Dobrich, Big Four Railroad Boys, International Association of Machinists. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Fr. Zakrajšek za lepo oskrbo pogreba in za vso prijazno naklonjenost.
Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru, in naj ti bo lahka ameriška gruda. —Žalujoči ostali:
CHRISTIE ZUPANČIČ, soproga in JOHN ZUPANČIČ, sinček.
Cleveland, Ohio, 15. julija 1929.
vabilo
na
VELIK PIKNIK,
katerega priredi
DR. SAVA, ŠT. 87 S. S. P. Z.
v nedeljo, dne 21. julija
NA POZNANI PINTARJEVI FARMI.
Prijazno vabimo cenjeno članstvo S. S. P. Z. in drugo občinstvo, da nas poseti v velikem številu. Zabave in izvrstnega okrepčila bo dovolj.
Na svidenje vam kliče ter vas vabi 'ODBOR
DOPISI
(Nadaljevanje iz 2. strani)
ski in informativni svetovalec.
Matt Nemec, Andrew Noch.
Cleveland, O. V nedeljo 21: julija priredi društvo Danica št. 11 S. D. Z. svoj prvi piknik. Društvo obstoji že 16 let, pa v vsem tem času še ni priredilo nobenega piknika. Piknik se vrši na prijaznih prostorih "Ljubljanskega Doma" na Recher Ave. v Euclid Village.
Prostor je izvrsten v vseh ozirih, ker se nahaja tam velik vrt, pa tudi dvorana je na razpolago, kjer se lahko vrši zabava v slučaju slabega vremena. Na prostem bomo pekli koštruna in piščance, kajti najbolj okusno je meso, ako je pečeno na "ražnu." Za žejne bomo imeli pivo in še druge vrste pijače, katere ima vsakdo rad. Igrala bo Johnnie Grebenceva godba, ki je povsod poznana kot ena najboljših. Uljudno vabimo občinstvo, da nas posetite ta dan, kajti odbor je preskrbel vsega v polni meri, kar je za užitek in zabavo.
Posebno pa apeliramo na članice društva Danica št. 11, da se gotovo udeležijo tega prvega društvenega piknika. Pripeljite s seboj svoje družine in prijatelje, pokažite svojo dobro voljo napram društvu. Vaša dolžnost je, da izkažete svojo navdušenost na društvenih prireditvah. Vsi prijatelji dobre domače zabave pridite v nedeljo na ta piknik, ki vam bo ostal v spominu kot prvi v tej sezoni. Pridite — rain or shine!	Odbor.
Na pikniku v Conneaut, O.
Cleveland, O. Piknikov je v Clevelandu toliko, da je sploh nemogoče človeku vse obiskati, no, in, potem nas pa še vabijo v vsakovrstne druge naselbine, da pridemo tudi k njim na piknike! Človek bi mislil, da skozi vse poletje, od maja meseca do oktobra, mora hoditi samo na piknike. Vse nas vabi, povsod nas hočejo imeti. Kot sem rekel, še piknikov v Clevelandu je nemogoče po-setiti vse hkrati, ker jih je preveč naenkrat, in sedaj, ko smo šli na piknik v oddaljeni Conneaut, Ohio, se je pa treba oprostiti in razložiti stvar sledeče:
Društva Slovenske Dobrodelne Zveze so imela svoj piknik dne 30. junija na Mo-čilnikarjevi farmi. Naše mlado društvo "Conneaut" št. 49 S. D. Z., ki je oddaljeno od Clevelanda kakih 70 milj, se je zavedalo te skupnosti, pa so jo privozili v Cleveland iz daljnega Conneauta z avtomobilom, nekateri pa po železnici. Peš nihče ni prišel, ker bi se moral par dni prej podati na pot. Toda na pikniku so bili vsi! In tako so naši bratje in sestre v Conneaut, Ohio, pokazali, da hočejo biti aktivni člani Slovenske Dobrodelne Zveze.
Našega Načeta Smuka je prihod tako odaljenih članov naše Zveze tako podžgal, da se je neprestano okoli njih smukal, kar sicer pristoji njegovemu imenu. In neprestano je poizvedoval, kdaj bodo imeli piknik v Conneautu. Govoril je prav prisrčno rojakom iz Conneauta, čes, ker ste vi prišli v Cleveland, ker imate vi tako korajžo, bom pa tudi jaz pregovoril svojo Lizo in še katerega drugega, da vam to uslugo povrnemo in se vam pridružimo na pikniku.
In tisti teden pred drugo nedeljo v mesecu juliju pride pismo na glavnega predsednika Zveze, našega brata John Gornika, od društva "Conneaut." V pismu se je pisalo, da imajo tam lepo šte-
vilo otrok za zdravniško preiskavo, in želijo prav po bratsko, da bi prišel vrhovni zdravnik in še kdo izmed glavnih uradnikov, ako je le mogoče, kajti isti dan se bo vršil tudi piknik. Kaj ne, kako so nas znali lepo izpeljati na njih zabavo! Vsa čast jim! Mi smo seveda z veseljem vzeli na znanje to povabilo. Naš dr. Kern je bil takoj pri volji, da bo kučiral s svojim avtomobilom. Dogovorili smo se, da "jo" odrinemo iz Clevelanda ob 9:30 .zjutraj. Pred glavnim uradom Zveze je dr. Kern že čakal ob 9. uri zjutraj, ravno tako brat glavni predsednik, samo Načeta ni bilo nikjer. Čudno se nam je zdelo, kako bi mogel izostati, saj je bil vendar on najbolj vnet za ta piknik. No, konečno je nekdo prišel in povedal, da je Nace že nekako ob 5. uri zjutraj jo posmuknil proti Conneautu z njegovim Lincoln-om. Po 60. cesti je dekleta budil in jih klical, da je že zadnji čas, da "odrinemo," Conneaut je daleč, in piknika se na noben način ne more zamuditi.
Takoj smo bili na jasnem, da bomo Načeta nekje dohiteli. Dr. Kern je pripravil par "predpisov" za vsak slučaj, kajti pot je dolga. Prva naša postaja je bila v prijazni dr. Kernovi vili v letovišču, tam nekje blizu Willoughby. Vse smo tam prešteli, da smo bili sigurni, da nismo česa pozabili. Poskusili smo "robo" in izjavili svoje mnenje, da je pristna. Potem smo pa na-"daljevali našo pot. Spotoma smo se ozirali na levo in na desno, za seboj smo puščali vsakovrstne nasade, lepe hišice ob cesti, srečavali smo avtomobilov nešteto, vse je drvelo kot za stavo z nami, ali pred nami. Hribi in doline so se menjavali, vse je hitelo naprej, da pride do svojega cilja.
Dokler nismo dospeli v Conneaut nismo bili na jasnem, ali je "Nace" pred ali za nami. Opazovali smo vsak avto kakšnega tipa je, vsakomur smo voščili dobro jutro v prepričanju, da se mogoče Nace vozi v avtu. Pa še danes nisem na jasnem, ali je bil Nace prej na pikniku ali smo bili mi. Samo toliko vem, da ko so nas klicali k dobro obloženi mizi na kosilo, sem jaz prej sdeel pri mizi kot pa naš Nace, in ga prej sploh videl nisem. Kdo je prej prišel v Conneaut: mi ali Nace, ta uganka še danes ni rešena. Ampak pri mizi smo mi najprvo sedeli.
Ker je prišla iz Clevelanda orecej velika "ekspedicija," in je bilo pri mizi prostora sa-no za nekako deset ljudi, smo se morali porazdeliti v dva oddelka. Ker sem hotel biti preskrbljen za vse slučaje, sem bil seveda eden prvih pri mizi. Mislil sem pač, da je boljše, ako povžijem dvojno kosilo kot pa nobenega. Spodobi se, vsaj v boljših prostorih, da imajo pri obedu tudi godbo, in nebodigalen, navil sem gramofon, ki je stal v kotu. Toda še danes ne vem, ali je bil gramofon tako slab ali pa plošča tako izrabljena: skratka, vsi smo sprevideli pri prvi plošči, da imamo godbe zadosti, in jaz sem pa še posebno prišel do prepričanja, da je dovolj tudi eno kosilo.
Po kosilu smo si ogledali farmo. Povedali so nam, da je svoje čase živel tam neki zelo premožen Amerikanec. Krasna je naravna lega tz farme, in v pripomoček ji je še umetno jezero, potem pa lepo urejeni drevoredi. Sadja pa nisem dosti opazil, čemur je najbrž kriva mrzla spomlad. Okoli hiše so se pasle velike skupine kokoši, rac in puranov. Te živali
smo dobro nakrmili in napojili z vodo, kajti gospodar tisti dan najbrž ni imel časa za take opravke. No, in takoj potem smo jo "mahnili" proti prostoru pravega piknika.
Zavili smo okoli hleva, in ko smo naredili kakih 10 korakov, nas je pozdravila živa-lica prešičjega plemena. Nič ne vem, v katerem jeziku nas je pozdravila, jaz sem razumel samo "auf!" Ustrašila se nas je tako, da jo je takoj pobrala proti svoji koči. Povedali so mi pozneje, da so brata te živalice en dan prej ubili, in ta bratec nas je na kolcu pečen prvi pozdravil, ko smo prišli na piknik.
Prostor piknika je pa bil že tako lep, da jaz Slovencem v Conneautu zavidam. Ob potoku so otroci lovili rake, tu-intam si dobil čedno klopico, vsepovsod lepa zelena trava pod ogromnimi drevesi. Na drugem koncu je pripravljeno za ples, lepe mize so prijazno vabile k sebi. Čas piknika nam je zelo hitro potekel. Dr. Kern je potrdil 15 kandidatov za mladinski oddelek Slovenske Dobrodelne Zveze, potem nas je pa vse piknikarje spredaj in zadaj preslikal s svojim aparatom za premikajoče slike. Nace se je vrtil na plesišču s sestro Bradač, jaz sem pa gledal, da sem se s tamojšnimi rojaki nekoliko seznanil. Toda kogarkoli sem nagovoril, je bil, če že ne iz Clevelanda, pa iz Nottinghama, tako da sem konečno že dvomil, če je sploh kdo na pikniku iz Conneauta, razven onega pujska, ki se je na ražnu vrtil.
Ravno ko je bil čas odriniti proti Clevelandu nazaj, se znajde na pikniku še gl. podpredsednik Frank Černe. Kar po strani ga je prineslo iz hriba navzdol. In kakor je bil že pozen, tako je pa hotel biti prvi pri bari. Prohi-bicija se v ' Conneatu zelo strogo spolnuje, približno na enak način kot v Clevelandu. Samo malo bolj očitno se mi je videlo. Po vsej sili so nas hoteli zaliti, da ne bi od žeje omagali.
Brat glavni predsednik John Gornik in dr. F. J. Kern sta podala tudi lepe govore v korist Slovenske Dobrodelne Zveze in nje članstva. Povedala sta jasno, da Zveza ni samo ena igračica, pač pa je močna organizacija, in člani so možje in žene, ki se po bratsko razumejo in si očetovsko pomagajo. Nace je pribežal k meni in rekel: Fajn sta povedala! Ali imaš en "meč?" Nace je namreč ves dan mrzlo cigaro nosil v ustih, govor ga je pa tako podžgal, da je začela tudi njegova cigara goreti.
Ker smo videli, da je prišel čas, da se poslovimo, smo si po bratsko stisnili roke. Podali smo se proti Clevelandu. Naš voznik je izrazil željo, da bi šli pogledat kako se godi v njegovi letoviški koči, kjer smo se spotoma za par minut ustavili. Bilo je ravno v mraku, kresnice so frčale okoli nas, da se je bliskalo kot bi kovač udrihal po žarečeni železu. Seveda smo bili že precej trudni, potrebni kake tekočine. In reče rojak nasproti: "Ali želite kozarec dobre pijače? Mislil si je: s temi ne bom imel dosti opravka, domu se jim mudi, zmučeni so, naj jih pristrižem za kakih 15 minut. In seveda smo tudi mi vsi tako mislili, in tudi jaz še danes tako trdim, da smo se zadržali samo 15 minut. Moja žena je pa drugače mislila, ko sem prišel domov.
Samo to sem slišal: "Dosti dolgo si hodil domov, poldveh je ura!" Kdo je v zmoti jaz ne vem, vem pa samo to, da ako se moram podati, nisem jaz kriv, ampak dobra pijača.
P. K.
NEVARNOSTI LETNEGA ZADOVOLJSTVA
največkrat tiče v motenju želodca. Dober želodec je temelj dobrega zdravstvenega stanja, in vsak želodčni nered bi se moral hitro odpraviti.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je prvovrstno zdravilo zoper zapeko, neprebavnost, slab tek do jedi, glavobol, nemiren spanec, in enake preglavice, ki nastanejo vsled želodčnega nereda. "Monroe, Mich., 8. junija. Sem zelo zadovoljen z uspehom Tri-nerjevega grenkega vina. Tek do jedi se je povrnil, želodčni nered je izginil in počutim se izborno. Sam Micary". Pri vseh lekarnarjih.
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Ime ............................................................
Naslov ......................................................
Mesto .......................................................
Soba
se odda, za enega fanta ali dekle. Vprašajte po 5. uri zvečer, 1169 E. 60th St. spodaj, zadaj.	(86)
Fantje
se sprejmejo na stanovanje in hrano. 6604 Schaeffer Ave.	(86)
Lot naprodaj
v Euclid vasi, 72 front, 140 dolg. Na Republic in Nichols St. Vprašajte na 2005 Pearl Ct.	(86)
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, novo dekorirane, se poceni odda. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(86)
Pohištvo naprodaj
za 4 sobe. Samo 8 mesecev rabljeno. Se proda poceni. 1094 E. 68th St.
(85)
Stanovanje
se da v najem, 4 sobe, zgorej. Fur-nez. 1051 E. 70th St.	(86)
Naprodaj
je hiša za dve družini, pet sob zgorej in pet spodaj. Nahaja se na 18906 Ironwood Ave., blizu St. Clair Ave. Takoj $1000 ali se vzame v zameno lot ali malo hišo. KOTOWSKI, Tel. Evergreen 4400.	(85)
kadar
želite potovati v stari kraj,
kadar
nameravate dobiti kako osebo iz starega kraja,
kadar
želite poslati denar v staro domovino ,in
kadar
rabite kakoršnekoli notarske listine kot: izjave, kupne pogodbe, afidavi-te ,testamente, pooblastila in druge take listine za tukajšno in sta-rokrajsko uporabo,
se vedno obrnite na:
John L. Mihelich Company
6419 St. Clair Ave.
Slov. Nar. Dom
Moške obleke
Po meri izdelane samo
$25 |
Cista volna — ali wool Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo ?25.00.
Poletje je tukaj! Sedaj je jc prilika! Ne odlašajte!
$25 samo $25 j JOHN MOČNIK
SLOVENSKI KROJAČ
6517 St. Clair Ave.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 6—8 6411 ST. CLAIR AVE.
soba St. 7. Tel. Rand. 5186
Tel. Cherry 3982
( \ o romantično sodnijsko poslopje se je naha-L jalo na oni strani Public Square, v letih 1828-1858, kjer je danes pročelje Union Terminal postaje. V teh prijetnih dnevih, ko smo se vozili s konji in kočijami, je bila banka Society for Savings organizirana. Tekom 80 let — 62 let od teh na Public Square — je banka napredovala s časom in z napredkom Clevelanda. In danes nudi Clevelandu, kot je nudila v letu 1 849, svojo bančno postrežbo, na konservativen in varen način, toda popolnoma moderno v duhu in načinu poslovanja.
tncorpomfed J349
£orietg for "fairings
fottie C&a of CteveJati4
PUBLIC SQUARE
VLOŽITE SVOJE PRIHRANKE V HRANILNICO
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. Rand. 4736	(f
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov.	(f)
DRUGS
Prinesite zdravniške recepte k nam!
Samo sveža in čiata zdravila se pripravljajo pri nas na pravilen in sanitaren način, gla-, som najboljših predpisov le-karništva. Mi imamo v zalogi le najbolj čista zdravila in kemikalije, da vam lahko toliko bolje postrežemo. Zaloga je či-I sta in sveža, in zanesete se lahko, da bo vaš recept natančno po navodilu izpolnjen. Mi na-i redimo le, kar predpis zdravnika zahteva, in raditega vam zdravila tudi pomagajo.
Mi smo v lekarniškem poslu že od leta 1881.
NATIONAL DRUG STORE vogal 61. ceste in St. Clair »ve
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ 980 E. 70th St.	Tel. FLorida 3992-J
Izdelujemo obleke po meri. Čistimo, likamo in popravljamo ženske in moške obleke. Se vljudno priporočamo.
________/
VABILO na PIKNIK
ki ga priredi
klub golovc
V NEDELJO 21. JULIJA
NA PRIJAZNIH MOČlLNIKAItJEVIH FARMAH.
Vabljeni so- vsi Ljubljančani in njih sosedje na krstijo, ko bomo krstili naš Golovc. Pripravljeno bo vse najboljše za zunaj in znotraj. Igrala bo izvrstna godba in v senci košatih dreves se boste lahko zabavali po svoji mili volji. — Vas prijazno vabi
Odbor. ^
a. f. svetek co.
POGREBNIKI
478 E. 152nd St.	...	Kenmore 2018
15222 Saranac Rd.	- - -	Glenville 5751
Kadar potrebujete pokličite nas, za dobro postrežbo in zmerne cene.
a. j. žužek
ODVETNIK	1 ^
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
V najem
; se dajo tri sobe zgorei, $18.00 rent. Vprašajte pri vratih št. 2, zgorej. 1106 E. C4th St.	(8t>)
Odda se
j štiri sobe za malo družino ali pa za novoporočencu. (3410 St. Clair Ave.
; • ■	(so)
Pet sob
se da v najem, zgorej. Rent S21()0 fl mesec. Ključ dobite v restavrantu vogalu. 4907 St. Clair Ave. ali more 1894-W.	1 „
Soba »
se da v najem enemu fantu, l^'joj) 591 h St.
čistimo
barvamo
popravljamo
Vsakovrstna moška in ženska oblačila. Stara zanesljiva tvrdka, ki vam postreže v vseh slučajih.
New York Dry Cleaning Co.
6220 St. Clair Ave.
PEnnsylvania 2063 I. SMUK, poslovodja
VSELEJ!
POVORITE direktno v go-vorilnik telefona. Oseba, s katero govorite, bo slišala Vse> kar imate povedati.
Vam ni treba kričati v tele-fo«. da se vas sliši. Samo govorite kot normalno.
Prav lahko je rabiti telefon. Veselilo vas bo govoriti 2 vašimi prijatelji, katerih s'Cer ne morete obiskati. Prihranite si mnogo časa pri yašem poslu.
The Ohio Bell Telephone Company
j Time for the Brownie
— and time to let us show you how to take good pictures with the "simplest real camera." Always at youi service — with dependable developing and printing.
F. BRAUNLICH
LEKARNA VOG 55. ST. CLAM AVE.
NAŠ ROŽNIK
(Piše Jaka)
V	oči me je bodel plot, ki služi v varstvo kolerabe, pese, repe in druge prepotrebne zelenjave, zato je bila sklicana pri večerji narodna skupščina, v kateri so zastopali svoje interese vsi člani družine, razen Minusa in Spota, ki nimata pravice do glasovanja. Zbornica je po večurnem prerekanju sklenila, da se mora "fenc popentat" in fe Edie dodal pripombo k predlogu, da se vzame "dark green paint, No. 69."
Nekje v smeteh sem našel dva čopiča, ki sta se po temeljitem očiščenju izkazala, da bosta še dobro služila namenu, s čimur se je prihranilo hišni blagajni lepo svoto 20c. Dobri so!
Prišel se mbil v soboto popoldne zgodaj domov, pa sem vzel Edita v šolo, da mu pokažem, kako se barva, da bo vedel, kadar odraste, kako malajo unijski pentarji. Ker nisem imel namena, da bi sam barval, zato se tudi nisem preoblekel, ampak sem ostal kar v tazahmašnih hlačah in talepi srajci.
Pa sem bil jaz na eni strani plota, Edie pa na drugi, in sva počela barvati. Kazal sem mu: najprej popentaj "babce," ki drže plot, potem pa žično ograjo, da je ne bo rja požrla.
Ko sva barvala "babce", je šlo orajt, po dratu je šlo pa še boljše, samo če sem potegnil s čopičem po žici, je škrofilo na onstran, kadar je pa Edie vlekel barvo po žici, je škrofilo na to stran. In ni trajalo tiolgo, pa je bila moja prazniška srajca, kot bi jo vtaknil v barvo. Zdaj je bilo že vseeno, ali oblečem drugo srajco, ali barvam v tej naprej, kar je je.
Ne vem, kaj je bil vzrok, neroda ali kaj, toda trava okrog plota je bila od barve lepo zelena, da jo je bilo veselje pogledati. Svoj delež barve je dobil tudi Minus, ki ga je pasja noga prinesla šnofat našo umetnost.
Popoldne enkrat prideta Prijatelj in HoTfart na dvorišče in gresta proti meni. Veselo jih pozdravim: halo! onadva pa se držita modro in ko prideta do mene, vpraša Prijatelj: "Ali veste, če je Jaka doma?"
Da bi ga strela! Osemtav-ženkrat me je že videl v življenju, zdaj me pa pošast še ne pozna.
"Kaj ga pa lomiš, Tone!" ga opomnim, "kaj me ne poznaš?"
"O, kaj si ti, Jaka," reče Tone, "saj imaš ves obraz na-malan s pento, kdo bi te poznal."
Tečem v garažo, kjer imam posebno ogledalo, da se zrih-tam, predno grem na delo in tam vidim ogledalu, da jc res kar je Prijatelj povedal. Obraz je bil poln zelene barve in niti sam sebe nisem spoznal. Ni čuda, da sem porabil cel galon barve za par čevljev plotu, saj pol galona jo jc nosil moj prevzvišeni ksiht.
*
Iz Rožnika se je podala prva ekspedicija v Kanado, da pregledajo, če je vse tam tako, kakor je bilo druga leta.
V	nedeljo so se odpeljali iz Prijateljeve družine: Tony, Marie in Emma, pa Zalarjeva dva iz Collinwooda. Če so dobri farani našega Rožnika, se bodo "odrešili" s kako fla-šo.
Stricu Plevniku so zajčje
zveri pojedle kolerabo, pa samo tisto, kar gleda iz zemlje. Jože me je prosil, da bi posodil Spot-a za par večerov, da se prežene nadležne dolgo-uhce. Mislim, da bom računal 50c na uro za psa, ker to je velik trubel.
S Perdanovimi smo si ogledali v nedeljo lepo Plevniko-vo rezidenco na Chardon. Imeniten prostor, vse v drevju, lepa, s peskom posuta cesta pelja do hiše, zadaj ima pa velik vrt, kjer bo pridelal par sto bušljev krompirja, kolerabo (kar jo ne bodo snedli zajci), peso, fižol, paradižnik, solate je pa toliko, da mu bo zdivjala. Pokazal nam je tudi neko grmičevje, o katerem je Plevnik trdil, da bodo ratale iz njega kumare. Per-dan in jaz sva trdila, da bodo buče. Stvar je resna in treba bo poklicati eksperta, da reč presodi. Pokazal nam je tudi stol, ki je baje narejen po vzorcu kajzerja Viljema. Če se človek vsede vanj in je žiher še tako poštirkan, pa se ne zvali na tla. Je rekel Jože, da mi ga bo posodil v slučaju potrebe.
V nedeljo so bili Perdanovi pri nas, pa Tone Prijatelj, pa Lojze Hoffart. Lepo smo se pogovarjali in še lepše bi se bili, da niso Rudita začele naganjati muhe, pa samo njega. Mdra imeti sladko kri, ali kaj. Mene nobena niti pogledala ni in tudi druge ne, edino Jenetka je eno dobila skozi svilene nogavice v okroglo nožico. Saj se mi nič čudno ne zdi, da jo je vgrizni-la, saj bi jo še kdo drugi vščipnil, pa bi jo muha ne. Rudi jih je preganjal s mli-halnikom, da bo par let mir
pred muhami sedaj.
s«
Še nekaj menijo, da bi postavili enega kandidata za councilmana iz Rožnika. Je orajt, samo najprej ga morajo poslati v elevelandsko mestno zbornico, da se navadi, ako se da kje kaj zaslužiti.
Silna vročina zadnji teden je prisilila naše mestne očete, da so imeli svojo sejo zunaj na porču. Kje so imeli pijačo, nisem videl.
:Jc
V nedeljo se vrši na Golovcu piknik kluba Golovec, za vse Ljubljančane in njih prijatelje. Za Golovec so prekrstili Močilnikarjevo farmo in bo v nedeljo krstija (pa ne v družini). Kdor bo prišel, bo lahko za botra, tako-le enkrat popoldne.
-o-
POGUMNI MEVŽEK.
Živel je človek, ki se je imenoval Mevžek. Bil je tako boječ, da se je bal iti iz hiše. Če je muha letela mimo, se je skril pod posteljo. Nekoč ga je trebuh bolel, zato je moral iti iz hiše, ni pa pozabil vzeti meča s seboj. Z njim je mahal po zraku in zadel tri muhe. To ga je navdušilo s takim ponosom, da je napisal na svoj meč: "To je Mevžkova sablja, s katero je tri in šestdesetim pasje-glavcem odsekal glave." Zato si je opasal sabljo, si naložil vrečo moke in se podal na pot.
Če je potoval dolgo ali ne, kdo to ve? Šel je in šel, našel v neki zaseki hruškovo drevo, postal, zakopal vrečo moke v zemljo, obesil sabljo na drevo legel na zemljo in zaspal. Na mah — kot bi bili iz tal zrastli — je stalo sedem bratov pasjeglavcev ne daleč od njega. Pogovarjali so se, kdo more biti tujec, ki je vdrl v njihovo deželo, v kateri morajo pustiti še ptiči, ki čez njo letijo, po eno peresce za eolnino, a živali po en krempelj ali po eno kopjto. Najmlajši izmed njih
se je prikradel do spečega, si ogledal sabljo, se vrnil do bratov in jim povedal, da je videl na sablji napis: "To je Mevškova sablja, s katero je tri in šestdesetim pasjeglav cem odsekal glavo."
V tistem trenutku se je Mevžek prebudil. Videl je, kako se mu bliža sedmero bratov in mu pravi, naj pokaže svoje spretnosti. Pokazal jim je svojo sabljo in stopii na mesto, kjer je bil zakopal moko, da se je dvignil be! oblak okrog njega. "Poglejte me ! Tak sem. Če stopim na zemljo, se dvigne v gostih oblakih prah," je dejal. Tedaj so prosili pasjeglavci, naj ostane pri njih, ki niso še nikoli videli takega človeka kot je on, dobil bo njihovo sestro za ženo, za doto pa polovico vsega kar imajo. Mevžek se jim ni upal upirati, šel je z njimi. Sezidali so mu hišo in mu dali sestro za ženo. Tako je živel s pasjeglavci.
Čez nekaj časa se je pojavila v gozdu grozna žival, ki je prihajala zdaj tudi v vas in žrla ljudi. Pasjeglavci so sklenili, da bodo šli nad živai in so povabili tudi Mevžka. naj gre z njimi. Temu pa lov ni bil nič po volji in sluga se je vrnil s sporočilom, da se Mevžku ne ljubi iz hiše. Toda . . . njegova žena ga je prisilila k temu; zapodila ga je iz hiše. Mevžek je bežal v gozd in splezal na veliko hruško, da bi se skril. K nesreči je navadno prenočevala grozna žival prav pod tem drevesom. Pasjeglavci sc mislili, da je Mevžek odše' že sam na lov, zato so se po dali za njim tudi oni, nale teli na grozno žival in jc ranili. Žival je letela naravnost v ležišče pod drevesom na katerem je Mevžek še vedno čepel. Ta se je od strahu onesvestil, padel na hrbet živali, se znova zavedel in se tesno zgrabil za njene kocine. Žival se je prestrašila prav tako kot Mev žek, ko je čutila neznano te žo na hrbtu, in bežala naravnost v vas pasjeglavcev. Ti so popadli za puške in so jo ustrelili. Mevžek pa se je delal, kakor da je nevoljen radi tega in je dejal: "Zakaj ste žival usmrtili? Ali bi ne bilo bolje, da bi gledali, kake jo bom ukrotil?" In pasje glavci so verjeli, da govori resno.
'Kmalu nato je prišla sovražna vojska in se hotela bojevati s pasjeglavci. Ti so znova poslali po Mevžka, toda sel se je tudi zdaj vrnil z neugodnim sporočilom. Mev žkova žena pa je vzela dolgo palico in spodila moža iz hi še. Ta je šel h konjski čredi pasjeglavcev, da bi si izbra' najkrotkejšega konja in na njem pobegnil. Toda nobe den se mu ni hotel približati vsi so ga odbijali s kopiti Slednjič je našel staro kobilo ki je trpela in se ni ganila "Ta je zame" je dejal Mevžek, zajahal kobilo in odjahal, a ne v smer, iz katere je imel priti sovražnik. Ko so pasje-| glavci o tem slišali, so si mi ; slili, to je tako kot pri lovu na j grozno zver; kadar bo sila, bo že prišel. V zaupanju vanj so zgrabili sovražnika. Ko je Mevžkova kobila slišala streljanje, je bila kot spremenje na. Obrnila se je bila kot blisk in letela na vso naglico v smeri,,odkoder je prihajalo streljanje. Mevžek je ni mogel več brzdati. V svojem strahu se je zgrabil za veje I velike platane, toda kobila je letela s tako močjo, da je dre-! vo s koreninami vred ostalo v Mevžkovih rokah. Žival je I letela v sredino vojske in po mandrala sovražnike s svojimi kopiti, kar jih je ostalo, jih je Mevžek s svojo platano potolkel. Ko je bilo vse končano, so zgrabili pasjeglavci kobilo za uzdo in peljali
Mevžka med zmagoslavnim petjem domov. Izvolili so ga za svojega poglavarja; še dandanes živi med njimi.
(Kavkaška pravljica.)
MESTNE° NOVICE
O V bolnico je bila prepeljana Agnes Jurečič, 15607 Holmes Ave., kjer se bo morala podvreči operaciji. Nahaja se v Womens Hospital. O Žensko društvo Carniola Hive št. 493, The Maccabees priedi v nedeljo 21. julija na Štrumbljevih prostorih svoj letni piknik. Odbor pravi, da bo izvanredno dobro postregel vsem gostom ter se uljudno priporoča za obilen obisk.
O Prvotno je bilo določeno, da se vrši skupni telovadni izlet "Orla" dne 21. julija, toda v resnici se vrši izlet v nedeljo 28. julija na Pintarjevi farmi, na kar cenjeno občinstvo uljudno opozarjamo. O Iz krasnega Zagreba pošiljajo lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu sledeči Clevc-landčani in Clevelandčanke: John Modic, Mary Tekauc, Carolina Modic, Mary Belaj in John Skully. Vsem se prav dobro godi.
O Opozarjamo na oglas slovenske trgovine Lavrich Home Supply, 15601 Holmes Ave., ki ima naprodaj izvrstni hmelj in slad.
O Iz Canade pošiljajo pozdrave John Breskvar, Mr. in Mrs. Frank Vesel. Pravijo, da "tista steklenica s tremi zvezdami" najbolj trpi. Na dobro zdravje! O Društvo Triglav priredi v sredo 24. julija, v Brady's Point, Ohio, ob krasni Chagrin reki, svoj letni izlet. Društvo je dobilo poseben permit od tamkajšnjega župana, da lahko rabi prostore. Obeta se gotovo najboljša zabava.
-o-
POGUMEN POLICIJSKI
NAČELNIK Policijski načelnik v Pittsburgh, Cal., Charles Scudero, bo od mesta odlikovan z zlato kolanjo, ker je rešil smrti že 60 oseb iz jako deroče Joaquin reke.
MALI OGLASI
Kdor želi
lepe piščance po 34c funt, mlade race po 34c funt in veliko zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, dobi to pri
Anton Ogrinc,
6414 St. Clair Ave._
Psica
iako dobre pasme, komaj 0 mesecev stara, izvrstna čuvajka, se proda. 90S E. 218th St.____
Proda se
poceni candy prodajalna. Velika zaloga grocerije in šolskih potrebščin, nasproti dveh šol. 1521 E. 41st St.
(87)
Bungalow
naprodaj ,ima 6 sob, blizu 200. ccste v Euclid Village. Star 4 leta, lepa klet, velika kuhinja, dve spalnici spodaj, ena zgorej, lep lot s cvetlicami. Lastnik mora prodati za samo $4900. Takoj $1000, drugo kot >rent. JOS. FINK, 6221 St. Clair Ave. Ne čakajte, ker tako poceni se težko dobi.
~Mlado dekle
ki zna nekaj angleško, dobi stalno delo in dobro delo za hišna opravila. Oglasite se pri dr. Rosen, 994 Eddy Rd. Tel. GLenville 4533.	(87)
Stanovanje
treh sob se da v najem, jako čedno stanovanje. 1168 Norwood Rd. spodaj.
(87)
Stanovanje
se odda, 3 sobe in kopališče, zgorej. 1133 Norwood Rd._ (86)
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
Možje in ženske, ki so bolne
Ker'toliko bolnih žensk in moških vpraša za $10.00 X-ŽARKI PREISKAVO, katero računam $1.00, sem sklenil nadaljevati s to postrežbo.
Jaz zdravim vse kronične m akutne bolezni moških in žensk s hitrim uspehom in zadovoljstvom. Krvne in kožne bolezni, katar, kronični izpahki. slabost, nevorznost. glavobol, napete žile, slabokrvnost, želodčne neprifike, lum-bego, akutni in kronični revmatizem in bronhitis.
V skrajnih slučajih krvnih in kožnih bolezni rabim rrof. Ehrlichovo 606 in 914 zdravilo. 1'reiščemo kri kompletno in analiziramo vodo.
Tisoče moških in žensk je ozdravelo po modernih metodah. Kar sem naredil za nje, naredim za vas. Pridite k meni z zaupanjem in se odkrito pomenite z menoj v svojem jeziku. Vsa posvetovanja so tajna.
DOKTOR BAILEY "specialist"
Room 402, 737 Prospect Ave.	Cleveland, O.
Uradne ure od 9:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1.
Ustanovljeno pred 29 leti. GOVORIMO HRVATSKO IN SLOVENSKO
.Izrežite to za prihodnje dni
PRVI PIKNIK V 16. LETIH!
Vabljeni ste vsi na
prvi PIKNIK,
ki ga priredi
DRUŠTVO DANICA
št. 1 1 S. D. Z.
V NEDELJO 11. JULIJA
v Ljubljanskem Domu na Recher Ave.
Pripravljeno bo vse najboljše za vašo zabavo in užitek. Pekli bomo koštrune in kokoši na prostem!
T udi njena banka
Clevetanb CTrust
Banks
IN EVERY NEIGHBORHOOD
Slov. pogrebnik in licenzimni embalmer v Newburghu
LOUIS L. FERFOLJA
3515 E. 81st St.	Tel. Broadway 2520
Na razpolago bolniški voz, noč in dan. Se priporoča rojakom sa naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
frank g. gornik
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 1*333 Waterloo Rti.
1259 Union Trust Bldg.	v Slov. Del. Domu.
E. 9th in Euclid Ave.	Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon Main 7260.
Telefon: KEnmore 3788
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
Tudi Aramisa je zgrabil neki velikan za roke, in zaman se je skušal Aramis izvi ti temu silnemu objemu.
—	Udajte se; mu pravi ve likan ter mu pogleda v oči.
Aramis dvigne glavo, Athoj se okrene.
—	D'Art. . . ., vsklikne Athos, toda Gaskonec mu zamaši z roko usta.
—	Udam se, pravi Arami? ter pomoli svoj meč Porthosu
—	Ogenj! ogenj! vpije Mordaunt, vrnivši se h gruči, kjer sta bila prijatelja.
—	In čemu ogenj? pravi kolonel, vsi so se udali.
—	To je miladyn sin, prav' Athos d'Artagnanu.
—	Spoznal sem ga.
—	To je menih, pravi Ara mis.
Med tem so se začele odpirati. D'Artagnan je držal Athosovega konja za uzdo, Porthos Aramisovega. Oba sta skušala odvesti svoja ujet nika daleč od bojnega polja.
To ju je privedlo zopet na mesto, kjer se je bil zgrudil Winter. Mordaunt ga je bil našel kakor instinktivno v svojem sovraštvu; gledal ga je, sklonjen s svojega konja z ostudnim nasmehom.
Athos stegne mirno, kakor vedno, roko proti svojim še nabasanim pištolam.
—	Kaj delate? pravi d'Ar-tagnan.
—	Pustite, naj ga usmrtim.
—	Ne storite niti kretnje, ki bi lahko izdala, da ga poznate, sicer smo vsi štirje izgubljeni.
Nato se obrne k Mordaun-tu, rekoč:
—	Dobro .srečo, prijatelj Mordaunt! Midva imava vsak svojega, gospod Vallon in jaz: viteza reda "podveze" sta, drugega nič!
—	Toda, zavpije Mordaunt ter pogleda Athosa in Aramisa s krvavimi očmi, .zdi se mi, da sta Francoza?
—	Jaz ne vem ,pri moji veri. Ali ste Francoz, gospod? vpraša vd'Artagnan Athosa.
—	Da, Francoz, odvrne ta resno.
—	No, vidite, dragi gospod, tako ste torej ujetnik svojega rojaka!
—	Toda kralj? vpraša Athos v strahu, kaj je s kraljem ?
D'Artagnan stisne krepko roko svojemu jetniku ter pravi :
—	E, kralja že držimo!
—	Da, pravi Aramis, vsled nesramnega izdajstva!
Porthos stisne roko svojega prijatelja ter mu pravi smehljaje:
—	Ej, gospod, vojne se dobivajo ravno tako s spretnostjo kakor s silo: poglejte!
In res, v tem trenutku je bilo videti, kako je šla eskadra, ki bi bila morala kriti Karlov beg, naproti angleškemu polku ; v svoji sredi je imela kralja, ki je stopal sredi med velikim kolobarjem sam, peš. Princ je bil navidezno miren, a videlo se mu je, koliko truda ga stane ta dozdevna mirnost; pot mu je kapal s čela, in senca in ustnice si je brisa) z ruto, ki si jo je okrvave! vselej, kadar jo je pritisnil k ustom.
—	Glejte ga, Nabuhodono zorja, vsklikne neki kirasir, star puritanec, čegar oči so se zasvetile pri pogledu na onega, ki so ga imenovali tira na.
—	Kaj pravite, Nabuhodo-nozor? pravi Mordaunt ter
se zaničljivo zasmeja. Ne to je kralj Karl I., dobri kralj Kari, ki ropa svojim podlož-nikom imetje ter se sam redi od njega.
Kari dvigne oči proti ne-sramnežu, ki je tako govoril, toda ni ga spoznal. Toda pred mirnim, svečanim dosto janstvom njegovega obraza je Mordaunt pobesil oči.
—	Pozdravljena, gospoda, pravi kralj, ko zagleda Atho sa v d'Artagnanovih rokah, Aramisa v Porthosovih. Ta dan je bil nesrečen, toda to n? vajina krivda, hvala Bogu! Kje pa je moj stari Winter?
Plemiča se obrneta v stran ter molčita.
__ — Vprašaj rajši, kje je Strafford, zakliče Mordaun* s hreščečim glasom.
Kari se strese, demon je zadel pravo mesto. Strafford je bil oni, vsled katerega je Karla vedno pekla vest, senca njegovih dni, strah njegovih noči.
Kralj se ozre naokoli ter zagleda pred svojimi nogami truplo. Bilo je Winterjevo.
Karl ni zavpil, ni potočil solze, samo še bolj bleda barva mu je oblila obraz; pokleknil je z eno nogo na tla, privzdignil Winterjevo glavo, jo poljubil na čelo, mu odvezal red svetega duha z vratu ter mu ga položil pobožno na prsi.
—	Winter je torej mrtev? vpraša d'Artagnan ter upre oči v truplo.
—	Da, pravi Athos, umoril ga je njegov nečak.
—	On nas je prvi zapustil, zašepeče d'Artagnan; naj počiva v miru, bil je vrl mož.
—	Karl Stuart, pravi nato kolonel angleškega polka ter stopi h kralju,, ki si je ravnokar zopet nadel kraljeve znake, se nam li udaste kot ujetnik?
—	Kolonel Thomlison, odvrne Kari, kralj se nikdar ne udaja; človek se mora upog-niti sili, to je vse.
—	Dajte mi svoj meč. Kralj potegne meč ter ga
zlomi na kolenu.
V tem trenutku priteče konj brez jezdeca, ves penast, žarečih.oči, odprtih nozdrvi, in spoznavši svojega gospodarja, se ustavi pred njim ter zarezgeče veselja: bil je Ar-thus.
Kralj se nasmehne, ga poboža z roko ter se vspne lahko v sedlo.
—	Pojdimo, gospodje, pravi nato, peljite me, kamor hočete.
Nato se naglo okrene, rekoč:
—	Počakajte; zdelo se mi je, da se je Winter zganil; če še živi, ne zapustite tega blagega plemiča, rotim vas pri vsem, kar vam je najsvetejšega.
—	O, le mirni bodite, kralj Kari, pravi Mordaunt, krog-lja mu je šla skozi srce.
—	Ne zinite niti besedice, ne genite se in ne poglejte niti mene niti Porthosa, pravi d'Artagnan Athosu in Ara-misu, ker milady ni mrtva, in njena duša živi v telesu tega demona!
In oddelek se napoti proti mestu, vodeč s seboj kraljevega ujetnika; toda sredi poti prinese neki Cromwellov adjutant kolonelu Thomlisonu povelje, naj se odvede kralj v Holdenby-Castle.
Ob istem času so odšli na vse strani kurirji, da oznanijo Angleški in celi Evropi, da \
je kralj Karl Stuart jetnik generala Oliviera Cromwella.
Škotci so gledali vse to s puškami "ob nogah" in s sabljami v nožnicah. XXIX.
Olivier Cromwell.
—	Ali greste h generalu? vpraša Mordaunt d'Artagna-na in Porthosa, saj vpsta, da je poslal po vaju?
—	Najprej morava spraviti najina jetnika na varno, odvrne d'Artagnan Mordaun-tu. Ali veste, gospod, da veljata ta dva plemiča vsak petnajsto pištol?
—	O, bodite le brez skrbi, pravi Mordaunt, ki se je zastonj trudil, da bi ublažil svoj divji pogled; moji jezdeci ju bodo že varovali, dobro varovali, jaz vama jamčim za to.
—	Še bolje ju bom varoval jaz sam, nadaljuje d'Artagnan ; sicer pa, česa nam treba? dobro sobo s stražami ali pa samo njuno častno besedo, da ne bosta skušala pobegniti. Urediti hočem to stvar, in potem si dovoliva to čast, da se predstaviva ter ga vprašava, kaj ima naročiti Nj. Eminenci.
—	Torej mislita kmalu odriniti? vpraša Mordaunt.
—	Najina naloga je končana, in nič naju ne zadržuje več na Angleškem razun volje velikega moža, h kateremu sva bila poslana.
Mordaunt se vgrizne v ustnice, se skloni k seržantu ter mu šepne v uho:
—	Pojdite za temi ljudmi in ne izgubite jih izpred oči; in ko boste vedeli, kje so se nastanili, pridite me počakat pred mestna vrata.
Seržant prikima z glavo, češ, da stori tako.
Mordaunt pa ne odide za četo ujetnikov, ki so jih peljali v mesto, temveč krene proti griču, s katerega je bil Cromwell opazoval bitko in
na katerem si je ravnokar dal postaviti svoj šotor.
Cromwell je bil dal povelje, da ne smejo pustiti nikogar k njemu; toda straža, ki je poznala Mordaunta kot enega prvih zaupnikov generalovih, je mislila, da ta prepoved ne velja zanj.
Mordaunt privzdigne torej zaveso pred šotorom ter zagleda Cromwella, ki je sedel za mizo, glavo skrito v dlaneh; poleg tega mu je kazal hrbet.
Mordaunt obstane pri vratih.
Slednjič dvigne Cromwell čez nekaj trenutkov svojo težko glavo, in kot bi bil instinktivno čutil, da je nekdo tu, se počasi okrene.
—	Rekel sem, da hočem biti sam, zavpije nato, ko zagleda mladega človeka.
—	Mislili so, da ta prepoved ne velja zame, gospod, pravi Mordaunt; vendar, če ukaže-te, sem pripravljen oditi.
—	Ah, vi ste Mordaunt! pravi Cromwell ter odpodi kakor šiloma meglo, ki mu je stala pred očmi; prav, če ste že tu, potem ostanite!
—	Prinašam vam svoje častitke.
—	Častitke! Čemu?
—	Ker je Karl Stuart ujet; sedaj ste gospod Angleške.
—	Pred dvema urama sem bil to bolj nego sedaj.
—	Kako to, general?
—	Anglija me je potrebovala, da prime tirana; sedaj je tiran prijet. Ali ste ga videli?
—	Da, gospod, odvrne Mordaunt.
—	Kako se drži ?
Mordaunt pomišlja, toda
resnica mu je prišla vendar kakor šiloma preko ustnic.
—	Mirno in dostojno, odvrne generalu.
—	Kaj je rekel?
—	Nekaj besed v slovo
! svojim prijateljem.
—	Svojim prijateljem! za-mrmra Cromwell; on ima torej prijatelje? Nato vpraša glasno:
—	Ali se je branil?
—	Ne, gospod; zapustili so ga vsi razun treh ali štirih mož; torej se mu ni bilo mogoče braniti.
—	Komu je izročil svoj meč?
—	Nikomur; zlomil ga je.
—	Prav je storil; toda še bolje bi bil storil, da bi ga bil uspešneje rabil nego da ga je zlomil.
Za trenutek nastane molk.
—	Zdi se mi, da je kolonel onega polka, ki je ščitil kralja Karla, ubit ali ne? pravi Cromwell ter vpre pogled v Mordaunta.
—	Da, gospod.
—	In kdo ga je ubil ?
—	Jaz.
—	Kako se je imenoval.
—	Lord Winter.
—	Vaš stric? vsklikne Cromwell.
—	Moj stric! ponovi Mordaunt; izdajalci Angleške niso moji sorodniki.
Cromwell se trenutek zamisli ter gleda nepremično Mordaunta; nato mu pravi z ono globoko melanholijo, ki jo zna tako dobro slikati Shakespeare:
—	Mordaunt, vi ste grozen služabnik.
—	Kadar veleva Gospod, odvrne Mordaunt, ne smemo nič pomišljati. Abraham je dvignil bodalo nad Izakom, in Izak je bil njegov sin.
—	Da, pravi Cromwell, toda Gospod ni dopustil, da bi izvršil to žrtev.
—	Gledal sem pač okoli sebe, nadaljuje Mordaunt, ali nisem videl ne kozla ne jag-njeta, ki bi se bilo vstavilo v grmOvju na planjavi.
(Dalje prihodnjič.)
*
PREVELIKA ZALOGA SVILENIH, KAKOR TUDI PRALNIH OBLEK ZA ŽENE,
dekleta in deklice me sili k tej razprodaji stotine lepih oblek bode razprodanih za •skoro polovično ceno. — V zalogi imamo tudi lepo blago na jarde, in cene temu so znatno znižane. Vse drugo blago, kar ga rabite za sebe, ali družino je sedaj v cenah zelo znižano. —
V tem oglasu .jo le nekaj con označenih
Svilene obleke za žene in dekleta
Cena $5.75—$7.50 in $8.75 Na tej razprodaji $2.95—$3.95 in $4.95
Žensko rayon spodnje perilo
Cena $1.25 sedaj ..........79c
Cena $1.00 sedaj ..........65c
Cena 75c sedaj 2 za $1.00
BLAGO ZA OBLEKE
Cena	$1.00 sedaj ........69c
Cena	85c sedaj ............60c
Cena	50c sedaj ............35c
Cena	30c sedaj ............19c
SVILENE NOGAVICE
Cena $2.00 sedaj........$1.65
Cena $1.50 sedaj........$1.20
Cena $1.00 sedaj ........79c
OBLEKE
Cena $12.50—$15.00 in $16.75 Na tej razprodaji $8.00 in $10.75.
Vse pralne obleke za žene in dekleta bodejo prodane na tej razprodaji, po tovarniški ceni.
BELA KOTENINA
Regularna cena 25c. Na tej razprodaji 2 jarda za 25c.
Spodnje perilo za Može. dečke, žene in deklice na razprodaji znižano.
i
Svilene obleke za deklice Mere 8 do 14 let
Cena $4.50—$5.75 in $6.50 Na tej razprodaji $2.75—$3.50 in $4.00
Pralne obleke za dečke
Mere 3 do 8 let
Cena $2.00 sedaj........$1.65
Cena $1.75 sedaj.......$1.35
Cena $1.00 sedaj ........75c
Moške praznične srajce
Cena $3.75 sedaj........$2.95
Cena $3.00 sedaj........$2.35
Cena $2.00 sedaj........$1.65
Cena $1.35 sedaj ........95c
Letni sweater za žene in dekleta
| Cena $2.00 sedaj........$1.35
Se Vam uljudno priporočam
J OS. STAMPFEL
6129 St. Clair Ave.	6129 St. Clair Ave.
Vijofii... S ah ... Majhen... D eh el
RICHMAN'S
imajo nJaJko mero
Brez razlike, kdaj se odločite, da kupite obleko — v sredini sezone ali pa med sezono ... vi lahko pridete k Richman's s zagotovilom, da dobite vedno veliko izbero novih vzorcev, fabrikatov in barv, v modelu in po meri, ki vam gotovo pristoji popolnoma.
Richman 's obleke so narejene v enajstih proporcijskih skupinah, in imajo kompletno vse mere. Dnevne pošiljatve iz naših lastnih velikih tovaren zakladajo popolnoma naših 38 prodajalen z oblekami, da ustrežemo vsakemu okusu in da obleke pristoje vsaki obliki.
DIREKTNO IZ RICHMAN'S TOVAREN K VAM. BREZ DOBIČKA PREKUPCA
Vsaka obleka, površnik ali tuxedo
obleka, ki jo izberete . . . Vsaka niera. Vselej ena cena.
iS

THE KICHMAN II It OTHER S CO.
Dve prodajalni: 725 Euclid Ave.	Ontario in Prospect.
Penn. 2252	Penn. 2252
j. kremzar
6108 St. Clair Ave.
TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTIIOLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI
Izvanredne cene, samo nekaj dni
Imamo naprodaj več jako dobrih hiš, katere dobite poceni. Ako se oglasite takoj, je vaš dobiček.
andrew b. dolence jr.
6226 Carl Ave...............Penn 0859-J.