ŠTUDIJSKA KNJI?,NICA VIA CEPPA 9 TRIESTE 512 (605) - Trst -1. februarja 1963 30 lirj Xdl-'o£Ppbbi nei A i ' ' fs ■k-0sego izboljšanja njegove dèv l e' ^ed drugim bo nova boriu 'mela znatno večje do-nrnli e.\ kot Pa db je prvotno izk • deval vladni načrt. To so ost°]eVali prav komunisti. Vse f0 a*e izbol j Sevalne popravke ne Pravicah slovenske manjšino i° avtonomiji Trsta, zahteve no ,stanovitvi pokrajine Porde-s0n,e’ ukinitev prefektur itd.) Čjj^^ukristjani in vladna čakali, da bosta KD in vlada, ki jo le-ta vodi, podvzeli iniciative za ustanovitev dežele, smo lahko prepričani, da se ne bi začela niti diskusija v poslanski zbornici in v senatu. Prav tako smo lahko prepričani, da bi bila tudi naša dežela dočakala enak konec kot dežele z navadnim statutom. Danes je potrebno, da gremo naprej', da nadaljujemo akcije, ki so privedle do uspeha, zato da bo čimprej odobren tudi zakon za deželne volitve, in komunistični poslanci so že predložili tozadevni zakonski osnutek. Potrebno je, da dosežemo to, da bo naše prebivavstvo že letos lahko izvolilo prvi deželni svet. Gre torej zato, da se z iniciativami krajevnih ustanov in zlasti pokrajinskih svetov preide k elaboraci ji načrta za razvoj dežele, upoštevajoč tudi zakonodajno oblast dežele, ki izhaja iz ravnokar odobrenega posebnega statuta. Apel miru 12 italijanskih uglednih kulturnih delavcev je objavilo apel vladi in javnosti. Z njim pozivajo italijansko vlado, naj sprejme iniciative za miroljubno rešitev mednarodnih sporov, za razorožitev in predvsem za odstranitev atomskega orožja z ozemlja italijanske republike. Apel ima velik odmev v italijanski javnosti. Po vsej državi je v teku akcija za podpisovanje tega apela. Tudi v naši deželi ga je podpisalo že mnogo osebnosti. Avtorji apela so: prof. Aldo Capitini, vodja Gibanja proti nasilju, pisatelj Carlo Levi, slikar Renato Gottuso, kipar Giacomo Manzu, pisatelj Alberto Moravia, publicist Cesare Musatti, pesnik-Nobelov nagrajenec Salvatore Quasimodo, režiser Mario Soldati, pisatelj Elio Vittorini, igravec Carlo Bo, Beniamino Segre in Carlo Amaudi. Besedilo apela je sledeče : Človeštvo ni bilo nikoli prej tako kakor v dneh kubanske krize v neposredni nevarnosti atomske vojne, terorja in moralne degradacije zaradi izbruha kaotičnih iracionalnih sil, razpadanja in materialnega uničenja ter smrti. Zmagal je razum. Postalo je namreč jasno in se prvič v zgodovini uveljavilo dejstvo, da atomske dimenzije ni mogoče primerjati s tradicionalnimi idoli sile, časti in moči kot absolutne pravice držav. In to v različnih, četudi vitalnih ideologijah, ob posebnih zgodovinskih ter še tako težkih in važnih problemih. To so nekateri razumeli in skladno s tem ravnali. Pogumno so odklonili nesmiselni prestiž ter so z novo metodo sledili in izrazili novo zavest sveta. Tako je bila kriza premagana in to mora služiti bodočnosti. Pri tem so bile važne tudi ljudske akcije in poseg osebnosti s področja kulturne, ki se zavzemajo za mir, kot je Bertrand Russell. Tudi v naši državi je bilo soglasje med ljudstvom in svojimi intelektualci popolno ter učinkovito, kar je stvaren razlog za upanje. Toda tak položaj se ne sme nikoli več povrniti. Z univerzalno zavestjo in s politiko, ki nadvse spoštuje človeške vrednote, se morajo povsod odpraviti pogoji, vzroki in pretveze za vojno. Zato, v prepričanju, da zastopamo skupno voljo in splošne koristi, tudi onih, ki se tega ne zavedajo, pozivamo italijansko vlado, naj nevezano in odkrito sproži akcije in predloge v korist in za izsilitev miroljubne rešitve mednarodnih sporov, v spoštovanju svobode in neodvisnosti slehernega naroda; naj da pobudo za splošno razorožitev, začenši pri atomskem orožju; naj z vsestransko in svobodno iniciativo, ki naj bo drugim v vzgled, poskrbi za to, da se huda in nesmiselna nevarnost, ki jo za nas in za druge predstavljajo rakete na državnem ozemlju, dokončno odstranijo iz Italije. Od vlade zahtevamo, naj slovesno izjavi, da se Italija ne bo nikoli udeležila atomskega spopada, neglede na to, kje in iz katerih koli razlogov bi do tega prišlo, ker ml, že zaradi naše civilizacije, nočemo biti poborniki tega nečloveškega in sramotnega početja, ne pasivni sokrivci, ne žrtve takega početja. Katera koli iniciativa italijanske vlade v tej smeri bo deležna popolne podpore vsega ljudstva. Proti mrtvim razlogom države živi razum, ki je obramba življenja in človeških vrednot. Sleherno dejanje miru je dejanje svobode. UUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Togliattijev govor v poslanski zbornici Politika sedanje vlade se v bistvu ne razlikuje od politike njenih predhodnic zavrnili. Toda ve-če bi bili Minuli teden je parlament razpravljal o nezaupnici vladi, ki so jo postavili komunisti. Po razpravi je bilo glasovanje. Vlada ni padla, ker je bila podprta od tradicionalnega centra in ker so se socialisti vzdržali. Tovariš Togliatti je v govoru, ki ga je imel v poslanski zbornici ob-* Vao razložil vzroke, ki so povzročili, da je KPI postavila vprašanje nezaupnice vladi levega centra. Poudaril je, da KPI ni nikoli glasovala za sedanjo vlado in da ni moč tolmačiti niti zadnjih glasovanj za razne ukrepe ekonomskega značaja kot glasovanje za vlado. Izrecno je omenil problem nacionalizacije električne industrije ter poudaril, da so komunisti dvomili v to, da bo sedanja vlada pravilno rešila ta problem tudi po izvršeni nacionalizaciji. In res, tako je dejal tovariš Togliatti, se ni ničesar spremenilo. Toda ni samo zaradi tega KPI prišla do zaključka, da sproži vprašanje nezaupnice. Obstajajo namreč mnogo večja in resnejša vprašanja. Vzemimo, n .pr. vprašanju miru. Sedanja vlada ni- v vsem času svojega obstoja kazala volje, da bi se konkretno zavzela za to vprašanje. Zunanja politica vlade ni upošte- vala resnosti mednarodnega položaja. Ni se zavedala niti nevarnosti atomske vojne, ki je ogražala vse človeštvo in torej tudi Italijo Mi smo trdili, da je spričo poostritve mednarodnega položaja in v novem političnem položaju nujno poiskati novo zunanjo politiko, da so potrebne razne politične pobude, ki bi bile v korist mednarodni pomiritvi, miroljubnemu sožitju in razorožitve. Toda v tem oziru ni vlada nič ukrenila. Še več : v času največje napetosti zaradi karibske krize je vlada v bistvu izražala svojo solidarnost z agresijo ZDA proti kubanskemu ljudstvu. Vlada ni niti reagirala na dejstvo, da so ZDA postavile svoje zaveznike pred izvršeno dejstvo, ne da bi se bile prej z njimi posvetovale ali jih vsaj informirale o svojih načrtih. V praksi je ostala zvesta staremu atlantizmu. Tudi po odstranitvi karibske krize se ni ničesar spremenilo na področju italijanske zunanje politike. Danes nihče ne ograža Italije. Tudi še ne rešena vprašanja Visokega Poadižja niso takšna, da bi jih ne mogli rešiti s pogajanji. Zato se v tem oziru Italija nahaja v idealnem položaju. Zaradi tega ni nujno, da se Italija enostransko Kongres gibanja za mir Preteklo nedeljo se je v Livornu zaključil vsedržavni kongres Italijanskega odbora miru, ki pripada Svetovnemu gibanju za mir. Kongres je potrdil, da je poglavitna naloga, ki stoji danes pred Gibanjem za mir, dosega splošne in popolne razorožitve. Zato se postavlja potreba — kakor je v svojem poročilu obširno razložil senator Velio Spano, ki je obenem glavni tajnik Italijanskega vsedržavnega odbora miru, — da se objasni sedanji položaj in težavna vprašanja v zvezi z oborožitvijo držav, z dokazovanji o pozitivnih posledicah, ki bi jih imela razorožitev, zlasti na gospodarskem področju saj bi bile velike vsote, ki danes služijo vojnim namenom, izkoriščane za dvig ljudske blaginje. Razorožitev bi pospešila tudi rešitev vprašanj ki so nastala po drugi svetovni vojni in še niso rešena (prvo med temi je berlinsko vprašanje). Zato je nujno, da dobijo razne pobude ne le začasni in slučajnostih n ju svojega govora odločno podčr- f marveč trajni značaj ter da se na-,.i Ha Z- mora io odstraniti vsa 1 vezeJ° cim trdnejši stik, z najrazličnejšimi miroljubnimi gibanji. Seveda stojijo pred Gibanjem za mir nemajhne težave : sile ki delujejo proti razorožitvi niso neznatne, saj izvirajo iz različnih, določenih interesov. «Morebiti, dr« nobena vlada noče nositi odgorv -ncisti za sprožitev vojne, toda niso vse vlade, ki hočejo mir» je omenil senator Spano. Z ohranitvijo svetovne napetosti morejo razni krogi doseči (Nadaljevanje na 4. strani) povezuje z agresivno blokovsko politiko imperialističnih sil, kar jo spravlja v nevarnost. Za časa karibske krize ni italijanska vlada napravila ničesar za odvrnitev hude nevarnosti in ni dala nobenega prispevka za rešitev spora med ZDA in SZ. Medtem ko so tam doli razpravljali o problemih, ki jih večina italijanskega prebivavstva komaj pozna, smo tvegali nevarnost, da bomo pokončani zato ker se na italijanskem ozemlju nahajajo tuja agresivna oporišča. Niti ne bi bilo potrebno, da bi Italija stopila v vojno, saj bi bila v že nekaj ur po izbruhu atomskega spopada napol porušena. Tovariš Togliatti je v nadaljeva- tal, da se morajo odstraniti vsa oporišča za strateške izstrelke na dolgi domet in za atomsko orožje. To je ena izmed temeljnih zahtev, ki jih postavljajo komunisti za zagotovitev varnosti države. Zatem pa je vprašal predsednika ministrskega sveta, naj izčrpno poroča o obisku v ZDA in o razgovorih, ki jih je imel s Kenncdyjem. Zahteval je jasen odgovor : ali je bilo sklenjeno, da bodo odstranili iz (Nadaljevanje na 4. strani) glM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAi < 2 < O < oc 5 > s o 2E n < S o Ui co 5 vn < O 2 | POLITIKA PRETEKLI TEDEN je bil v Beogradu VII. kongres mladine Jugoslavije. Kongresa so se udeležili poleg delegatov in povabljencev iz vseh jugoslovanskih republik tudi predstavniki številnih mladinskih organizacij iz raznih delov sveta, med katerimi je bil tudi odposlanec Zveze komunistične mladine iz Italije. Ta kongres je sklenil med drugim, da menja ime svoje organizacije. Ta se bo odslej dalje imenovala Zveza mladi- e ne Jugoslavije < z < > < i Ó X 5 s Ó o at O > £ z Ó 0 < s •A Z 3 S * < * è ó 1 o 2 o < 3 z UJ 5; z 0 z 1 55 | i 5 < 0 D oc UJ 1 < Z < < Z < uii ju 1 M < X D 5 V programskih načelih, ki jih je sprejel kongres je med drugim poudarjeno, da Zveza mladine Jugoslavije spreje-ma program Zveze komuni- £ s tov ter da ima kot del So- P cialistične zveze pomembno p vlogo pri uresničevanju nove jg ustave. Prav tako je bilo na S kongresu poudarjeno, naj bo- ™ do mladinske organizacije ~ nosilci aktivnosti ZMJ. Ob zaključku svojega zasedanja je VII. kongres ZMJ sprejel razglas o delovnih akcijah. V tem razglasu je med drugim rečeno, da je jugoslovanska mladina v petih letih zgradila več kakor 500 km. moderne avtoceste in da je bilo od zadnjega kongresa dalje v delovnih mladinskih brigadah več kakor 6,600.000 mladincev in mladink. V razglasu je nadalje rečeno, da se ho mladina v prihodnjih letih lotila gradnje jadranske magistrale. * PARLAMENTARNA SKUPINA Komunistične partije Francije je predlagala te dni v skupščini, naj bi uvedli 4-tedenski plačani dopust za $ HpTm/no linHi ^tirirlpcpTnrni r delovne ljudi, štiridese turni delovni teden, ne da bi pri tem znižali plače, in pa, naj bi imeli moški pravico do pokojnine z izpolnjenimi 60 leti starosti, ženske pa s starostjo 55 let. -¥• CK KP BOLGARIJE je sprejel sklep, da je treba celotno ideološko delo partije, časopisja, radia, televizije, filma in vseh drugih sektorjev ideološkega boja izvajati v duhu zgodovinskih sklepov VIL kongresa partije o razvoju Bolgarije na poti k socializmu in komunizmu «PRAVDA» je prejšnji teden objavila sporočilo s plenuma Komunistične partije Norveške. Sporočilo poudarja, da je boj za mir najnujnejša sedanja naloga ter da je možno preprečiti novo svetovno vojno. V sporočilu je nadalje podčrtano, da je miroljubno sožitje neobhodno potrebno za obstoj človeštva ter da sta zmanjšanje mednarodne napetosti in razorožitev nujna činitelja za zagotovitev trajnega miru. Sporočilo nadalje dodaja, da mora v tej zvezi tudi Norveška prispevati svoj delež s tem, da bo izvajala nevtralno politiko. Zato si je KP Norveške — tako nadaljuje omenjeno sporočilo — zastavila za cilj mirni prehod v socializem. V omenjenem sporočilu je > krepko podčrtano, da mora ™ O > S v ■ z 0 < S 1 P OB > Z o x O x 14 O x O c r X > 5 O H Z v» 2 > o P Z S -< O » o JO O z H 9 2 X O X > < > z > 3 > N sleherna komunistična partija uveljavljati svojo politiko na podlagi konkretnega položaja in konkretnih pogojev v lastni deželi, da pa se enotnost mednarodnega komunističnega gibanja ne sme omajati, tudi če se pojavijo razlike v stališčih O o JO > ? $ ► 'd-NNOa-Nn»ll-VAVZSllVM-VOVe«|-VA>IS> 2 • DELO - 1.-2-1963 Ob robu berlinskega kongresa Debata med delavskimi Ob meji Piran Tc dni sc bodo v pirans.ki komuni začeli občni zbori sindikalnih podružnic. Teh je 32, po občnih in komunističnimi partijami V zadnjem času je opaziti v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju prehod k temeljitejši razpravi o spornih ideoloških in političnih vprašanjih, ki so prišla na dan zaradi različnega gledanja nekaterih strank v zvezi z novo fazo razvoja v svetovnem položaju. Znaki tega prehoda so se pokazali že precej časa od tega. Prav posebno je to postalo očitno na nekaterih kongresih komunističnih in delavskih partij. Razprava se je povzpela na višjo raven na X. kongresu KPI. Na VI. kongresu Enotne socialistične stranke Nemčije v Berlinu pa je bil storjen še korak dalje, ker se je ob tej priliki opazil poskus prehoda iz splošnih medsebojnih in preveč splošnih kritik k preciziranju spornih vprašanj. Na VI. kongresu SED (Enotne socialistične stranke Nemčije) je kljub vsemu prišlo do izraza dejstvo, da gre za resne razlike med gledanjem kitajskih na eni in cele vrste drugih tovarišev, prav posebno, pa sovjetskih na drugi strani. Predvsem gre tu za vprašanja, ki se gibljejo okrog vojne in miru, okrog taktike in strategije o vojni in miru, okrog vprašanj o izgradnji socializma v svetu in v posameznih deželah, o revolucionarni borbi delavskih gibanj v kapitalističnih deželah, o razvoju in boju za politično in gospodarsko osamosvojitev kolonialnih, pol kolonialnih in nerazvitih dežel itd. Iz tega kratkega in nepopolnega seznama spornih vprašanj postaja 'jasno, da ne gre tu za dlakocepstvo ali pa za nekaj obrobnih vprašanj okrog taktike v sedanjem političnem položaju, pač pa da gre tu predvsem za jasnost po takšnih vprašanjih, ki so življenjske važnosti ne le za komunistično in delavsko gibanje, pač pa v prvi vrsti za vsak narod posebej in za človeštvo na splošno. Prav zato je važno, da je bilo na tem kongresu z odkrisostjo — celo na oster način — ugotovljeno, da obstajajo ti spori. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se stališč kitajskih tovarišev oklepajo razen že znane Albanske partije dela tudi tovariši nekaterih drugih azijskih komunističnih in delavskih partij, medtem ko se strinjajo s stališči KP SZ skoraj vse ostale partije na svetu. Razvrstitev je torej precej jasna, stališča so tudi precej jasna. Tu gre torej za iskanje zaključkov, ki hi ponovno omogočili enotnost komunističnega in delavskega gibanja v borbi proti imperializmu, za mir in socializem. V tej zvezi so kitajski tovariši predlagali, naj bi se čim-prej sestala konferenca predstavnikov komunističnih in delavskih partij, na kateri bi se morala obravnavati sporna vprašanja. Tov. Hruščev pa je v imenu KP SZ predlagal začasno ustavitev ognja, t.j. prenehanje sedanje ostre in marsikdaj brezplodne polemike, kar bi pomirilo duhove in jih pripravilo do tega, da bi se lahko globlje in konstruktivneje pripravili na razpravo. Splošna konferenca v sedanjem trenutku ne bi koristila, ker so duhovi razgreti in bi težko dobili pot rešitve iz sedanjega položaja. Tov. Longo pa je pozval kitajske tovariše, naj proučijo italijansko stvarnost in naj potem izrečejo svojo sodbo o politični liniji KPI, ki je v zadnjem času tarča ostrih napadov s strani KP Kitajske. Istočasno je Veljko Vlahovič v imenu ZKJ spodbudil k boljšemu proučevanju stvarnosti vsake dežele posebej in pozval kitajske tovariše, naj ne merijo vsake dežele s svojim lastnim kalupom, kar lahko pri- II. Kakor je razvidno iz lanskega poročila Agencije za razorožitev in kontrolo ZDA, so neke industrije v nekih območjih pretežno odvisne od oboroževanja, 95% letalske in raketne industrije, 60% ladjedelništva in 40% radijske in komunikacijske industrije pokrivajo obrambna naročila. Poročilo poudarja, da je pet ameriških zveznih držav — Kansas, Washington, New Mexico, Kalifornija in Connecticut — odvisnih od izdatkov za oboroževanje za eno četrtino do ene tretjine svoje industrijske zaposlitve. Druge zvezne države — Aljaska, Havaji, okrožje Kolumbija in Virginija — dobivajo 10 da 20% svojih dohodkov iz neposrednih izplačil obrambnega ministrstva vojaškim in civilnim u-službcncem v obliki plač in doklad. Relativno visoka življenjska raven kvalificiranih delavcev v oboroževalni industriji — in čedalje večji odstotek teh delavcev je zares kvalificiranih — ustvarja velike možnosti za nove službe v gradbeništvu, uslugah in panogah, ki skrbijo za razvedrilo. Kdor koli potuje v Kalifornijo, Arizono in Kolorado, kjer je osredotočena elektronska industrija, bo videl nalezljive posledice visoke denarne potrošnje. vede do zgrešenih napačnih in škodljivih izpadov. Iz vsega tega pa je razvidno, da se bo morala razprava v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju nadaljevati. To terja sedanji položaj, to je predvsem važno zaradi čedalje rastoče vloge socializma v življenju narodov. Prej ko slej bo razprava morala preiti h konstruktivnosti in bo prav gotovo, čeprav bo lahko ta proces trajal dolgo — česar pa se ne smemo bati, ker je to znak življenjskosti mark-sizma-leninizma in strank, ki na njem temeljijo —, koristila gibanju, prav posebno pa bitkam za mir in socializem. K. Š. Seveda je tudi druga stran kolajne. Ko vojaške oblasti zapro tovarno ali preusmerijo naročila, se valovi brezposelnosti zgrnejo nad cela mesta. Nove panoge oboroževalne industrije se koncentrirajo na vzhodni in zahodni obali ZDAna škodo starih industrijskih središč na Srednjem zahodu. Cleveland, na primer, že več let preživlja gospodarske težave, čeprav računajo, da je tudi tam 18% zaposlitve posredno ali neposredno odvisno od oboroževanja. V zadnjih letih so spoznali v marsikaterem središču težke industrije tragično dejstvo, da je z novimi tovarnimi in z novimi avtomacijskimi napravami mogoče povečati proizvodnjo in splošno gospodarsko blaginjo, ne da bi se zmanjšalo število brezposelnih. Spominjam se žalostne ugotovitve mladega člana «Odbora za zdravo jedrsko politiko» v Clevelandu, ki mi je zaupal, da je njegova organizacija že v začetku naletela na tc- zborih pa jih bo nekaj več. V večjih delovnih organizacijah, ki imajo izpeljano organizacijo ekonomskih enot, je namreč praksa pokazala, da je pričakovati boljše sadove sindikalnega dela, če bi u-stanovili samostojne podružnice po ekonomskih enotah. Takšno interno reorganizacijo pripravljajo v ladjedelnici, v sečoveljskem rudniku, v kmetijski zadrugi v Luciji, h kateri sc je 1. januarja letos pripojilo piransko obrtno podjetje «Meso», in še v komunalnem podjetju. Da bi bili novi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic bolje usposobljeni za delo, pripravlja občinski sindikalni svet na pobudo okrajnega sindikalnega sveta iz Kopra sindikalno šolo, ki bo trajala 80-ur. Učni program je v sodelovanju z okrajnim sindikalnim svetom v Kopru izdelala koprska Ljudska univerza in obsega 20 tem. Pouda rek je na obravnavanju družbenoekonomskih vprašanj s stališča sindikalne dejavnosti v gospodarskih organizacijah. (iz ljubljanskega «Dela») žave, ker je sprožila svojo kampanjo za razorožitev prav v času, ko j« prišla «razveseljiva» novica, da bodo spet odprli Cadillacovo tovarn« za proizvodnjo tankov in zgradili zdaj že dokončano tovarno za izde lavo pušk v predmestju — «drobci1 žarek sonca v dolgem in mračne# predoru brezposelnosti». Nič ne spravlja ekonomistov «n» ve meje» v hujši obup kot mnenj6 da sloni ekonomska prožnost nji; hove vrle nove Amerike na cvetoč*! oboroževalni industriji. Naglo vafl*j postrežejo s seznamom številni!* nujno potrebnih javnih del, posebno na .zaostalem» Jugu, kjer bi lahko koristno uporabili milijarde d» larjev, ki ki jih zdaj požira obor» ževanje. Poročilo Agencije za razorožitev-ki tem sem ga že omenila, tudi d» kazuje, da ni nujno, da bi razorožitev ogrozila gospodarstvo ZDA. «čj bi se pametno lotili celotnega p»! vpraševanja bi razorožitev ustvarila rieslutene možnosti za zadovfl Ijitev naših najnujejših potreb če bi seveda o praven času naprt vili potrebne korake». To pa je, kakor je imel navadi) govoriti predsednik Rooselvelt «z > I s o S-vnonnoa-ariad-ia-ive-eaivii-vitvio-aL 4 • DELO 1.-2-1963 - Togliattijev govor (Nadaljevanje s J. strani) italijanskega ozemlja ameriško a-tomsko orožje. Dejal je tudi, da bodo komunisti povabili italijansko ljudstvo, naj nadaljujejo borbo za odstranitev tega orožja in po drugi strani pa bodo zahtevali kontrola nad tem, ali se to orožje v resnici odstranjuje. Pripomnil pa je, da so vesti glede nadomestitve o-porišč na kopnem z inštaliranjem atomskih naprav na ladjah, silno vznemirljive, kajti v tem primeru, tako je dejal Togliatti, bi postala italijanska vojna mornarica v bistvu atomska mornarica. Togliatti je zatem obširneje o-hravnaval razna mednarodna politična vprašanja. Obravnaval je vprašanja, ki so združena z ustanavljanjem osi Pariz-Bonn, vprašanja Skupnega evropskega tržišča itd. Nato pa je prešel k obravnavanju notranjih italijanskih problemov. Poudaril je, da predstavljajo dežele bistveni element demokracije in da ustanovitev teh je predvidena tudi v republiški ustavi. Podčrtal je dejstvo, da ima deželna ureditev za cilj uresničitev avtonomij, proti osredotočenju vsedržavne uprave. Vlada levega centra je imela v svojem programu tudi to vprašanje, toda se mu je izneverila. Prav tako se je izneverila programu za rešitev agrarnega vprašanja. Zato se nahajamo pred tipičnim povratkom k tradicionalni agrarni politiki Krščanske demokracije. Zato se ni pristopilo niti k reševanju problemov emigracije, ne k reševanju problemov prometa in ne k radikalni borbi proti špekulacijam z zazidavnimi zemljišči. Vsem je znano, da je prišlo na pritisk delavskih množic do velikih stavk prav za časa sedanje vlade. Delavci so v teh stavkah izgubili 178 milijonov delovnih ur. Delavske množice so videle pred seboj možnost, da s stavkami dosežejo nekaj, toda vedeti moramo, da stavke niso hvaležno dejanje. Ko delavec stavka, ne zasluži in ne prinese domov denarja, ki je potreben za življenski obstoj njega in njegove družine. Toda do stavk je prišlo zaradi nepopustljivosti delo-dajavskih krogov in vlada je s svojim zadržanjem favorizirala zadržanje teh krogov. Stavke, ki jih vodi delavski razred za izboljšanje svojega položaja pa so danes nujno potrebne v Italiji. Toda nesmiselno je trditi, da višanje delavskih mezd povzroča tudi višanje cen. Vlada levega centra je nastala pod pritiskom širokega javnega mnenja in krepke antifašistične zavesti. Toda levi center se je spre menil v tipični nekdanji centrizem. To pa ni nobena politična obnova. O izidu sedanje razprave si ne delamo nobenih iluzij. V nobenem primeru pa ne sme priti do opustitve določenega programa, v katerem je tudi postavka, ki se tiče ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina. Sedanjo zakonodajno dobo moramo zaključiti z rešitvijo tega problema. V torek 5. februarja ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trstu javna konferenca o temi : »Delež komunistov v borbi za ustanovitev avtonomne dežele" /z (Sorice: Protislovja in dvoumnost Krščanske demokracije (Nadaljevanje s 1. strani) visoke profite. Zato jim služi vojno ozračje. Gibanje za mir smatra, da se ne more ohraniti miru z zagotovilom o ravnovesju sil, tembolj, ker se danes v svetu ne more vzdrževati teza, da ni Sovjetska zveza za mir, kar so nekoč trdili nekateri krogi. Vendar obstoja neka subjektivna nesposobnost razumevanja dejanskega stanja in moderne stvarnosti v svetu ter upoštevanja sedanjih mednarodnih odnosov in razporeditev sil, ki sta zgodovinski mehanizem in tehnično napredovanje u-stvarila v svetu. V tej zvezi sta torej nujna analiza in globok študij vzrokov, ki povzročata to «nesposobnost». V zvezi s temi vprašanji je kongres soglasno odobril poziv za konkretno borbo proti raketnim oporiščem, za splošno in popolno razorožitev. Kongresu so prinesli pozdrave tudi predstavniki gibanj iz tujine, med drugimi tudi Isabelle Blume, predstavnica predsedstva Svetovnega gibanja za mir, grški predstavnik Fonstoucos, francoska predstavnica Farge, delegat Jugoslovanske lige miru, tov. Kos in drugi. V vsedržavni glavni svet so bile izvoljene razne osebnosti, ki delujejo na kulturnem, gospodarskem ali političnem področju; najaktivnejši predstavniki raznih sektorjev in mest, in med temi 8 tržaških predstavnikov in sicer prof. Atto Braun, dr. Licia Chersovani, Annamaria Fama, Elvio Guagnini, Giordano Pacco, Mario Pastorin, in dva Slovenca : nabrežinski župan Albin Škerk in Jelka Gerbec. Za Videmsko pokrajino je bil izvoljen slikar Zigaina, za Goriško pa župan iz Re-dipuglie. JELKA GERBEC Tržaški občinski svet je na predlog svetovavca KPI lov. Tonela postavil v diskusijo in odobril spre-membro člena 160 občinskega higienskega pravilnika, ki določa, da lahko vse samopostrežne trgovine prodajajo vstekleničeno mleko. Tov. Toncl je v glasovavni izjavi protestiral proti dejstvu, da je prefektura 13 mesecev zavlačevala potrditev omenjenega spremenjenega člena, ki ga je občinski svet odobril že leta 1961 in da ga je šele sedaj odobrila in vrnila občinskemu odboru z nekaterimi pripombami. Po drugi strani, je poudaril tov, Toncl, je prefektura v enem dnevu sprejela predlog grosistvov in odobrila povišanje cene mleka. Nadalje je Tonel izrazil upanje, da bodo Delavske zadruge prodajale mleko po znižani ceni, Svetovavci KPI so na torkovi seji predložili odboru kar sedem vprašanj in resolucij. Najvažnejša med vsemi je resolucija, ki so jo predložili tov. Tonel, Calabria in VVeiss, v kateri opozarjajo na povečanja življenskih stroškov v zadnjih mesecih. V resoluciji je reče- Nove generacije naj se vzgajajo v protifašističnem duhu/ Uspeh, ki ga je naša Partija dosegla s svojo pobudo glede imenovanja nekaterih novih goriških ulic po žrtvah iz protifašistične borbe in narodno-o-svobodilne vojne, je fašiste, ki so se v občinskem svetu prvič znašli zelo osamljeni, silno raztogotil. Njihov bes je docela razumljiv, če pomislimo, da so se pravzaprav celih 15 let redili od najbolj neumnega in prostaškega nacionalizma (h kateremu jih je dvolično spodbujala tudi KD), kako je tudi njihovo osnovno, oroije vselej predstavljala skrajno žaljiva polemika proti odporniškemu gibanju in antifašizmu. In bili so prav goriški komunisti, ki so v določenem trenutku KD prisilili, da je stopila iz te svoje dvoličnosti (čeprav dokaj boječe in samo v zvezi z vprašanjem, ki se tiče mestne toponomastike), s čemer je pripomogla, da so fašisti ostali osamljeni. Torej, iz tega izhaja tudi njihov bes, katerega so zatem izrazili v svojem odprtem pismu županu, v katerem le-tega in KD obtožujejo, da sta se «v občinskem svetu postavila na stran tistih skupin, ki da neposredno predstavljajo titovce, v kolikor je bil tem vstop v občinski svet omogočen na osnovi nesrečne zveze med PSI-KPI-titovci». Do tega smo, torej, prišli v Gorici, zahvaljujoč vdoumni politiki demokristjanov! Imenovati neko mestno ulico no, da so sc v zadnjem letu v Trstu cene živil povišale za 7 odst. Hkrati so se povišale tudi tarife Acegat, oskrbovalnina v bolnišnicah, usluge Rdečega križa, cena mleka in vina, s čemer je postal Trst mesto z največjo draginjo. Zato resolucija zahteva, naj občinska po-trošna ustanova v sodelovanju z Delavskimi zadrugami ustanovi mrežo zadružnih organizacij med proizvajava, prodaj avti na drobno in potrošniki, ki se bodo ukvarjale tudi z nabavo, »skladiščenjem in predelavo kmetijskih pridelkov ; nadalje zahteva spremembo pravil, ki urejajo uvoz proizvodov široke potrošnje ter da se omogoči Delavskim zadrugam in Občinski po-trošni ustanovi neposredno nabavo blaga. Poleg tega pa resolucija predlaga, da se municipalizira podjetje SALPAD in da občina zgradi novo centralno mlekarno. Ob koncu pa Resolucija tudi predlaga, naj se skliče občinska konferenca, na katero naj se povabijo vse sindikalne organizacije, zadruge, kmetijska združenja, združenja trgovcev na drobno in potrošniki. po don Minzoniju, ali Brunu Buozziju, Gramsciju, Gobetti ju, po bratih Rosselli, žrtvah tistega protifašističnega boja in narodno-osvobodilnega gibanja, na katerih temeljita demokratična ustava in republika, za nekoga še danes pomeni predrznost. In tako je še danes raznim fašističnim ostankom o-mogočeno uveljavljati njihovo prevrat, niško dejavnost, Sicer pa ne zadostuje, da se nekatere stranske ulice (in tudi to samo zaradi tega, ker so k temu prisiljeni) imenujejo po borcih italijanskega anti-fažizma, da bi se tako moglo reči, kako je končno tudi v Gorici bila priznana polna državljanska pravica odporniškemu gibanju ter demokratičnim vrednotam, ki so njegova vsebina. Potrebno je še vse kaj drugega, a to drugo KD, zapletena kot je v svoja protislovja in dvoumnosti, še ni pripravljena izpolniti. Potrebno je tudi počastiti spomin 300 padlih v borbi za svobodo, Italijanov in Slovencev, potrebno je, da se nove generacije vzgajajo v protifašističnem duhu, potrebno je nadalje, da se vse življenje mestne skupnosti gradi na bolj zdravih temeljih. Za vse to KD ne razpolaga z zadostnimi močmi, in tega se morajo zavedati vsi, ki bi hoteli, kot odvetnik Sfiligoj, na osnovi določene politike prilagajanja in vdanosti postavljati KD določene pogoje, vtem ko se v resnici pogosto znajdejo v položaju, da jim post. !ja ta pogoje in so tako od časa do časa, tudi proti svoji volji, prisiljeni celo volt skupno s fašisti. Pot obnovitve pa je v Gorici mogoča samo na temelju jasne in odločne protifašistične borbe, s katero naj bi se KD prisililo k priznanju, dà 'fe tudi Gorica niesto republike, porojene iz odporniškega gibanja in temelječe na demokratični ustavi, ne pa nekakšen odpadek bivšega fašističnega trinoštva. MARIJA SELIČ Minister za šolstvo je prezrl obstoj Slovencev V ponedeljek je bil Gorici minister za javno vzgojo. Prisostvoval je položi ti vi temeljnega kamna za novo srednjo tehnično šolo, ki bo podružnica tržaškega zavoda «Volta». Po končani slovesnosti se je sestal z župani, občinskimi in pokrajinskimi odborniki, ki so odgovorni za javno šolstvo, z ravnatelji raznih šol in z raznimi predstavniki oblasti. Na sestanku je govoril o šolski problematiki ter poudarjal, da je vladna politika na t šolskem področju na višini sedanjega položaja itd. Govoril je tudi o obnovi italjanskega šolstva, o gradnjah šolskih poslopij, o podeljevanju štipendij, o problemih univerz itd itd. Ves govor je imel izrazito predvolivni agitacijski značaj. Poudariti pa moramo, da je minister popolnoma prezrl nekaj, kar zlasti nas Slovence močno zanima. Niti besede ni izrekel o problemih slovenskega šolstva. In vendar so na Goriškem tudi slovenske šole, katere so bile prav tako kot na Tržaškem s posebnim zakonom priznane kot popolnoma enakopravne šole. Znana stvar je, da je prav na področju slovenskega šolstva mnogo nerešenih problemov, kar prav gotovo ne dela časti odgovornim oblastem in ministrstvu za javno vzgojo. Med drugim so še vedno nerešeni tudi problemi organika učnega, vodilnega in pomožnega osebja slovenskih šol. In na to bi bil moral minister pomisliti, ko je bil v Gorici. Toda tega ni storil. Z molkom je še enkrat potrdil, da se vladna politika odmika od bistvenih problemov, namesto, da bi pristopila k njih reševanju. Tržaški delegati na kongresu v Livornu. Od leve proti desni : Dr. Licia Chersovani, Jelka Gerbec, Albino Gerii ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc 5 prve delovne seje tržaškega občinskega sveta Komunisti zahtevajo ukrepe proti draginji Iz Trsta, Plodno delovanje sindikata gradbenih delavcev Gradbeni delavci, ki so včlanjeni v sindikalni organizaciji FILLEA sc pripravljajo na svoj kongres. Na njem bodo proučili dosedanje delovanje te organizacije in začrtali smernice za bodočnost. Lahko pa že danes rečemo, da je bilo delovanje te strokovne organizacije, zlasti v zadnjem letu, vsestransko [ pozitivno. V tej organizaciji je vpi- | sanih mnogo delavcev te stroke. ! Vsekakor pa obstajajo možnosti za še večjo učvrstitev organizacije in za še večjo razširitev njenih vrst, zlasti med Slovenci v tržaški oko- j lici. Vanjo sc morejo vpisali ne le i stavbeniki, marveč tudi pleskarji, mizarji, kamnolomci in drugi. Od | razširitve organizacije je v precej- ! šnji meri odvisna tudi uspešnost hi sindikalnih bojev, bodisi tistih, ki k( so v teku, kakor tudi onih, ki sto- ki je pred nami. Zato pa je potrebno, da postane sleherni član te stroke L obenem tudi njen aktivist, da agi- L tira tudi na deloviščih za vpis v organizacijo ter za redno plačevanje članarine. Vsakomur mora biti jasno, da bo z učvrstitvijo svoje strokovne organizacije pomagal ne le se- . bi marveč vse delavcem te stroke. N Pri tem se je treba zavedati tudi N dejstva, da bi brez čvrste in aktivne (e strokovne organizacije, ne mogli |ki izbojevati niti povišanja mezd in Lj drugih pravic. jn V tem pogledu so lahko v vzgled L delavci v Lonjerju, ki so ne le po ' številu nedvomno na prvem me- stu v tržaški okolici, marveč tudi rc glede rednega plačevanja članari- N ne. Prav bi bilo, da bi jih posne- |h; mali tudi v drugih krajih. Mij ANDREJ KRANJEC ko član vodilnega odbora FILLEA h j, i. v' j r.joii.i. Or Obvestila za kmetovavce 28. februarja zapade rok za pri- ,j javo vpisa v kmečko bolniško bla- H gajno. Zato, naj kmetovavci pravo- j, časno poskrbe za vpis. Zamudniki ali ji, tisti, ki ne bodo izročili točne pri- j( jave so lahko kaznovani z občutno ' denarno globo. Zveza malih pose-stnikov in Kmečka zveza v Trstu ? nudita zainteresiranim vso potreb- a no pomoč. L RAZDELJEVANJE KRMIL ZA KOKOSI r Pokrajinsko kmetijsko nadzorni- p štvo v Trstu izdaja nakazila za na- k kup močnega krmila za kokoši-jaj- j$ carice. Prispevek znaša 50% nakup- n ne cene. Razdeljevanje nakazil se |( bo nadaljevalo dokler bo na razpo- i, lago v ta namen določena vsota. Kokošjerejci imajo pravico da do- ! bc po 5 kg močnega krmila na vsa- r kih 25 kokoši. Prosivec mora ob dvigu zadevnega nakazila plačati razliko. Nakazila deli živinorejski li oddelek kmetijskega nadzorništva vsak delavnik od 8,30 do 12,30. ZAHVALA — Družina Bukavec S Proseka se zahvalju je vsem, ki so L j j ji izrazili sožalje ob smrti matere Antonije Bukavec, vsem darovav- cem vencev in cvetja in vsem, ki L so pokojno spremili na njeni zadnji rai poti. ne, r.Po DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: An ton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047. Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru N h1 h hi Krn >*< •tv, •ov ,lG •Ja et0