GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA' 3 IZDAJA UPRAVA MARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANl tovarne r Kozii Tržič čevlje z znamko Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar Gosposvetsko cisto 13 Kolize j se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. leK. A. X"VIV ŠELENBURGOVA UL. IVAN BOGATAJ, Ljubljana KONGRESNI TRG ŠTEV 19, POLEG NUNSKE CERKVE Instalacije: Telefonske centrale, hišni telefoni, zvonci in električna razsvetljava. Trgovina in zaloga: Instalacijski materija!, motorji, telefonski aparati, mo-derm lestenci in svetiljke. Telefon štev. 3. Ne zamudite obiskati tvrdko Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. Cene konkurenčne. — 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Moč teme ali En prstek zapleten, ves ptiček izgubljen. Drama v petih dejanjih (šestih slikah). Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenila M. Govekarjeva. Režiser: J. OSIPOVIČ. Pjotr, imovit kmet.................................Rogoz Anisja, njegova žena...............................Juvanova Akulina, Pjotrova hči iz prvega zakona .... Rogozova Anjutka, druga hči.................................Gorjupova Nikita, hlapec.....................................Levar Akim, Nikitin oče..................................Šest Matrjona, njegova žena.............................Rakarjeva Marina.............................................Wintrova Semjon Matvejevič..................................Plut Mitrič.............................................Cesar Snubec ............................................ Drenovec Kuma...............................................Ježkova Marfa..............................................M. Danilova Prva 1 , ,\........................................Vida Druga I 6 'Cfl ^...................................Slavčeva Voznik.............................................Jerman Kum................................................Sancin Narednik...........................................Smerkolj Gostje, kmetje, kmetice, narod. Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA 'JST Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs-Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. zszs. f flroiGriii Jflrija", Ljubljana, istn: — 4 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. uri. Slavnostna predstava na dan češkoslovaškega narodnega praznika. Rusalka. lirična pripovedka v treh dejanjih napisal Jaroslav Kvapil, uglasbil Ant. Dvorak, poslovenil F. Marolt. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Princ...............................Jiranek — Kovač Tuja knežna.........................Thalerjeva Rusalka.............................Rozumova - Vanečkova Povodni mož.........................Betetto Čarovnica...........................Sfiligojeva Logar...............................Mohorič KuharČek............................Ribičeva Prva gozdna vila....................Korenjakova Druga gozdna vila...................Šebrova Iretja gozdna vila..................Ovsenikova Lovec...............................Perko Spremstvo princa, gostje, gozdne vile in rusalke. Veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji Gospodinjsko orodje, r kuhmiska nosna a. ste i ~r=~' FR. STUPICA ^=" Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. Zaloga smodnika In drugega razstreliva, vžigalnih armature, fitingi, črpalke, kapic in vrvic. jermeni, železne blagajne. peci, železno pohištvo, razno okovje, vodovodne cevi, nosilke, tračnice, V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. L £N GROS JSLrTE44 d. z o.z. IMlalaMiNHI Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina L En DETAII. Mojstrsko krojena damska in moška oblačila — 5 - Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. Netopir. Opereta v treh dejanjih. Po Meilhacovem in Halevy-jevem „Reveillon“ spisala C. Hafner in R. Genee. Uglasbil Johann Strauss. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: P. DEBEVEC. Gabrijel pl. Eisenstein, rentier.................Peček Rozalinda, njegova žena..........................Lovšetova Frank, ravnatelj jetnišnice .....................Danilo Knez Orlovski....................................Sfiligojeva Alfred, njegov pevski učitelj....................Kovač Dr. Falke, notar.................................Šubelj Dr. Blind, odvetnik..............................Mohorič Adela, sobarica pri Rozalindi....................Thalerjeva Ali Bey, Egipčan.................................Marolt Ramuzin, poslaniški ataše........................Lumbar Murey, Amerikanec................................Meglič Cariconi, španski igralec........................Erklavec Frosch, sodni sluga......................... . . Zupan Ivan, knezov komorni sluga.......................Vovko Ida..............................................Mira Danilova Melanija.........................................Mencinova Sidi.............................................Ramšakova Felicita.........................................Jeromova Faustina.........................................Korenin-Zikova Prvo dejanje se vrši pri Eisensteinovih; drugo dejanje v palači kneza Orlovskega; tretje dejanje v pisarni jetniškega ravnatelja. Ples v drugem dejanju: J. Strauss: Povesti iz dunajskih logov. Naštudiral baletni mojster A. Trobiš. Plešejo: Svoboda, A.Trobiš in baletni zbor. o Vsakovrstne informacije dobavlja informačni zavod O o Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. g-3 — 6 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. V vodnjaku. Komična opera v 1 dejanju po besedilu Karla Sabine. Uglasbil Viljem Blodek. Poslovenil Pavel Debevec. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: P. DEBEVEC. Veruna..................................Sfiligojeva Lidunka.................................Rozumova Vojtek..................................Banovec Janek...................................Zupan Fantje in dekleta. Godi se na kresni večer na Češkem. Cavalleria rusticana. Opera v 1 dejanju. Besedilo po Vergovi drami napisala Targioni-Tozzetti in Menasci. Uglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: P. DEBEVEC. Santuzza..................................Thalerjeva Lola......................................Korenjakova Turiddu...................................Ado Darian k. g. Alfio.....................................ing. Cvejič — Zathey Lucia.....................................Smolenskaja Vaščani, vaščanke. - Godi se dandanašnji v Siciliji. Prvi, najstarejši specialni strokovno-tehnični atelje za črkoslikarstvo se najtopleje priporoča za sli- LJUBLJANA kanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. itd. Aleksandrova cesta 1 Telefon 908 PR1ST0U & BRICELJ manufaktura, galanterija, USNJE, najboljše kakovosti i"i" Illlllllllllllllllllllllllllll „D ANICA" Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg 1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll CENE NAJNIŽJE, POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll - 7 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. Carjeva nevesta. Opera v štirih dejanjih. Uglasbil N. Rimsky-Korsakov. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Vasilij Stepanovič Sobakin, novgorodski trgovec...................Betetto - Zupan Marfa, njegova hči.................Rozumova Grigorij Grigorjevič Grjaznoy.ing. Cvejič — Popov Grigorij Lukjanovič Maljuta Skuratov . Pugelj - Zathey Bojar Ivan Sergjejevič Lykov .... Banovec Ljubaša .................................Sfiligojeva — Thierry-Kavčnikova Jelisej Bomelij, carjev zdravnik .... Mohorič ' Domna Ivanovna Saburova, trgovčeva žena.............................Ribičeva Dunja, njena hči, Marfina prijateljica . Ropasova Petrovna, gospodinja pri Sobakinovih . Mišičeva Carjev kurjač.........................Perko Sobarica...........................Jeromova Opričniki, pevci, pevke, bojari in bojarke, godci, sobarice, sluge in narod. Dejanje se vrši v Aleksandrovski Slobodi (vaško predmestje Moskve) v jeseni leta 1572. J. WA N je: k LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 priporoča najmodernejše obdelane kožuhovine, kakor tudi barvanje lisičjih ln drugih koz; športne čepice in moške klobuke. Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez poletje v shrambo in v popravilo Opero, opereto, svetovne pevce, moderne plese Vam proizvaja dober ir s A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. — 8 - „Ce se bo razvijal naš narod vedno vsaj v taki moči, kakor se je razvijal od prvega svitanja misli Narodnega gledališča do njenega uresničenja, se prav gotovo izpolnijo nekoč vse te sanje in nade, ki si jih obetamo od daljne bodočnosti: zasveti in vstane nam naš narod nekoč spet v taki moči in slavi, kakor je stal v svojih najlepših dneh !“ Fr. Ad. Šubcrt v uvodu k svojemu monumentalnemu delu „Ndrodni divudlo v Praze 1881“. MTON DVORAK: RUSalka. fo krasno delo je zložil mojster Dvorak na besedilo lirične Pravljice Jaroslava Kvapila. Poje nam o mistični ljubezni, o skrivnostnem. življenju v gozdu, na jezeru in njegovih bajnih prebivalcih. Rusalko je odel Dvorak z bajnim plaščem čudečih se akordov, Pravljičnih zvokov, prihajajočih iz meglene daljave in izgubljajočih v toplem gozdnem mraku. Njeni sladki kantileni je vdihnil bogato z*vljenje, ki se pretaka v borbi, sreči, otožnosti in obupu ter se onca v veličastnem miru smrti, v neskončnem akordu narave. Glasba te opere je ena sama velika sinfonija, prepojena z barvami z niotivičnim bogastvom, ki bi lahko dalo materiala za tri opere. ehke, melanholične pesmi Rusalke, otožno petje povodnega moža, rastni in obupni prinčevi klici, demonične apostrofe, čarovnice, utalni, človeški izlivi kneginje, lahkotno rajanje gozdnih vil, oddaljeni, vetrom prihajajoči zvoki rusalk-sestric — vse to se staplja v divno jno fantazijo, da te omamlja in uspava v pravljične sanje. a. B. * * * na v I. dej : V toplem večeru, ko rajajo gozdne vile, sedi Rusalka 2elf> 111 mesecu *n povodnemu možu o svojem hrepenenju za princem, ne no' ,P?V0.c*rlia'< j° svari pred ljudmi, katerim ne moreš ničesar verjeti, Rusalka ga bitje S t 'n ^r°S' ^arovn'co pomoči. Ta izpremeni Rusalko v deklico — človeško bi se f3 Prek'etstvo večnega molka jo spremlja v novo življenje ... Če pa luč h|Vrfx’ ne sme ve'' v družino rusalk, temveč se izpremeni v smrtonosno tj iti’ 'oueco po močvirju. — Princ pride na lov in najde v gozdu to krasno nemo J * jo vzljubi in jo odpelje v svoj grad. mrzle",; dei'.: ^rinc čuti mraz tega čudežnega bitja in ne pojmuje ljubezni svoje Pečejo kneginja 8a ščuva proti njej, kuharček in grajski logar še- Ona sr° n^' ^uc*nc stvari .. . Princ podleže vsem tem intrigam in zavrže Rusalko. vrne k povodnemu možu in v svoj rodni gozd. ravnotii" c*e^': Prer°čanska kletev čarovnice se uresniči... Slutnje povodnega moža hrepen ' ' ' Rusalka prinaša smrt vsakomur, ki pride do nje. Princ hira od 'eka h, nieJ • • ■ čarovnica zapodi logarja in kuharčka, ki sta prišla iskat in um™ 'ega princa . . . Končno pride, od čudne moči gnan, princ sam v gozd v naročju Rusalke. — 9 - Dario Niccodemi. Nahajaš se v sredini Milana. Tu se ti ponosno dviga slavni Dom, tu se ti pod mogočnimi Gallerijami v vsem svojem sijaju šeta milanska eleganca, tu te obdajajo velika gledališča: Scala, Filodram-matici, Manzoni itd. Od tu zaviješ samo par ulic in prideš do poslopja, kjer se nahaja patron vseh avtorjev: „Societa degli autori". Stopiš še par korakov preko dvorišča, pa se nahajaš pred Niccodemijevo garažo. Sprejme te šofer, ki je slučajno tam, in te javi. Neka dama odpre vrata v stanovanje. V medli svetlobi si na hodniku, ki je ves pobarvan s temnordečo oljnato barvo. Da, celo preproge so rdeče. Na stenah pa visi vse polno originalov, majhnih in velikih. Dama te s tipično italijansko vljudnostjo povabi, da vstopiš. Zaviješ na desno po stopnicah v biblioteko. Tu moraš nehote vzklikniti. Ni čuda. Vse štiri velike stene so obdane od samih velikih težkih knjig, starinsko vezanih, ki s pohištvom tvorijo krasen renesančni kabinet. To je Niccodemijev laboratorij. Tik kabineta se nahaja dolga veranda, ki je tudi spremenjena v knjižnico, da se ti končno zdi, da si zakopan v same knjige. * * * Med redke sodobne srečne italijanske gledališke avtorje, ki so si s peresom ustvarili svoj raj na zemlji, spada avtor prelepe komedije „Zora, dan in noč“, Dario Niccodemi. Njegov „Scampolo“, ki je pred kratkim v Rimu doživel in slovesno praznoval svojo tisočo uprizoritev — in to samo v Italiji — je ponesel Niccodemija daleč ven v širši gledališki svet. Zdaj ga že ni nikjer teatra, kjer bi ne bili igrali Niccodemija. Malenkost, recimo, če ti v Varšavi v „Teatr Maly“ zabrenkajo „Zoro, dan in noč“ čitaj in piši stopetintridesetkrat in če se reprize vrstijo še nadalje. Ali pa v Beogradu, kako fascinira njegov „Scampolo“. In pa njegove komedije „Senca" — to smo videli pred kratkim pri nas v kinu — „Titan“ in „L’aigrette". To poslednje se še spominjamo v Skrbinškovem prevodu. To so dela, ki se stalno drže na repertoarju vseh večjih gledališč. Niccodemi ni globok literat, ne razpreza v svojih delih filozofije, ne peča se s problemi. Dramatik je, kratkomalo, po božji volji. Zna, gledališki človek je, v pravem pomenu besede, ki ti brenka na dušo in na srce, da se kar tajaš. Je pa jako dober psiholog. Dokaz temu je ravno „L’alba, il giorno, la notte“. To je sinfo-nija dneva v vseh fazah, sinfonija, ki se odigrava v vseh svojih fazah v duši Ane in Maria: sinfonija občutkov. „Zora, dan in noč“ je pesem. Pesem nežne sordine, s tenčico preprežene čarobne jutranje zore, fortissimo do nesramne banalnosti grobega dne in končno pianissimo daljne, tenke, čudovite vijoline, ki te začara v poetično, romantično sentimentalno noč. Odtenki istih občutkov se porajajo, valovijo in žive v duši naših dveh junakov. — 10 - No, da, saj pravim, Niccodemi pač zna. ^ Kot spreten gledališki človek je Niccodemi ustanovil dramsko družbo, ki je danes ena najboljših reprezentativnih italijanskih dramskih družb. Ž njo je prepotoval Ameriko, Špansko in Portugalsko, ter s sijajnim ansamblom in krasnim repertoarjem dokazal svetu, da ima redek okus in da je človek finega in delikatnega umetniškega hotenja. Imel sem priliko gledati v Milanu, v gledališču Filodram-matici, eno njegovih predstav. Igrali so Borgesejevo dramo ,,L’Arciduca“. Delo je plod zanesljivega pisatelja, ima zdravo literarno vsebino, nima pa elementarne dramatične sile. Navzlic temu me je uprizoritev sa®a dobesedno navdušila. Tu se je namreč odražala Niccodemijeva jezija. To je bilo tako dovršeno, do najzadnje potančice in nijanse izdelano in izcizelirano, da sem takoj v prvem prizoru pozabil, da se nahajam v gledališču. Imel sem priliko videti več italijanskih ružb, od Zacconija do Novellija, od Tine di Lorenzo do Eme uramatiche in, priznam, divil sem se umetnosti posameznih mata-orjev, dočim je skupnost šepala na vse kraje. Tega se je pa Niccodemi ognil. Zbral je pod svoje okrilje kopico igralskih talentov |n s temi čudovito operira in — naravno — tudi povsod zmaguje. n med oklepaji naj še povem, da sta v družbi dva odlična umetnika, aterima je poklonil „Zoro, dan in noč“, to sta Vera Vergani in "u'gi Cimara, ki sta jo tudi prva igrala. . H koncu moje kronike naj beležim še to čudno Niccodemijevo k stnost, da je spisal enajst komedij in vse same — tridejanke. In oncno, da je na repertoarju za drugo polovico sezone tudi njegov »ocampolo“. * * * Niccodemija poznamo pri nas po „Učiteljici“ in „L’aigrette“ erjanica), to zadnje po Skrbinškovem prevodu. g. Kralj. Anatole France — dramatik. (16. IV. 1844 do 13. X. 1924.) t-it. ^'on'z Prosil Platona knjigo, ki bi prinesla v Sirakuze ‘oj", ' (*u^> mu je filozof poslal Aristofanovo delo. Ako bi bil tujec bil ° a° naPros'l Francoza, ne bi bil nihče okleval: postregel bi mu Z , ^rance-om, ki se odlikuje po čisto klasični obliki, po razumu ‘n modrosti. na 1’.’^>os^e^nj* izmed klasikov," kakor so ga često nazivali, se je Od’ Svo^ Pr°tejski mnogoličnosti vendar največ bavil z romani, tank a ume*nost se je zdela nekam varljiva in pogosto robata temu vsein U!llnemu logiku, temu čredniku begotnih pisanih oblakov. Pri snutkov601 Pa *ma V sv°j* slovstveni prtljagi nekaj dramatskih za- ver- r111011'1110 najpre-i »biser", kakor nazivlje E.Haraucourt France-ovo nai ' 1Clran° dramo »Korintska svatba" (1876). Kdor utegne, J0 pnmerja z Goethejevo »Korintsko nevesto". Obe deli sta po- - 11 - tekli iz ljubezni do starogrške prosvete. France-ova drama riše spor med staro grško vero, poganstvom in novim krščanstvom, ki se bolj in bolj širi, zlasti med ženstvom; taka navzkrižja so se v tistih prvih stoletjih pojavljala v mnogobrojnih družinah in razrušila njih srečo. Vinogradnik Hermes je ostal pogan, njegova žena Kallista in hči Daphne sta kristjanki. Daphne je zaročena s Hippijem, ki še trdi vero krivo. Kallista zboli ter obljubi Bogu, če ozdravi, da ostane hčerka Daphne devica. Ta se z veliko bolestjo vda materini želji . . . Čim pa se vrne Hippias, jo prevzame stara ljubezen. Skleneta zbežati ali pa poklekniti pred Kallisto ter jo geniti. Kallista ju preseneti v teh pogovorih in spodi mladeniča s kletvami. Daphne pa se snide z njim ponoči na grobu prednikov ter umre v njegovih rokah. Izpila je namreč otrov in prepozno dospe škof Theognis, da bi jo razrešil materine zaobljube. Žalno igro so predstavljali pred vojno v Odeonu (drugem pariškem gledališču), potlej leta 1918. v Molierovi hiši. Prvi uprizoritvi v Franc, komediji je prisostvoval avtor, medtem ko so nemške „go-lobice“ legle svoja strašna jajca nad Parizom. Hrušč siren, bomb in topov je junaško spremljal ubrane stihe. Ta anahronizem pa je celo povečal uspeh antične snovi. Gledalci so navdušeno ploskali, ploskali morda nekoliko lastni srčnosti. Nadalje nam je navesti še „Glumo o možu, ki se je poročil z nemo ženo". Ta saynete (špansko sainete — košček masla; slastica; kratka burka) je predelana po srčkani smešnici, o kateri je beseda v III. knjigi Rabelaisovega romana Pantagruela. Obelodanil jo je v obzorniku 1’ Illustration, ni pa dovolil, da bi se spravila na oder, razen pred izbrano družbo Rabelaisovcev. Iz ljubezni do igralca Lucijana Guitryja pa je priredil za pozor-nico Crainquebilla, ki je izšel kot povest leta 1903. in je poslovenjen leta 1914. To je pikra satira na človeško družbo in nje izvrševalce, redarje in sodnike ... Prav genljiva je postava ubogega prodajalca zelenjave Cr., ki zabrede po stražnikovi neumnosti v zapor in ne ve zakaj in ki bi rad pozneje, ko je izgubil (ker je bil zaprt) svoje odjemalce in prišel zbog tega popolnoma na beraško palico, zopet v ječo nazaj, a se mu ne posreči. Prvič, ko ga je policaj po krivem obdolžil, da je izustil psovko „mort aux vaches" (smrt polipom!), so ga vteknili pod ključ, sedaj pa ko je v resnici nalašč tako zmerjal stražnika, stoječega pod plinskim svetilnikom v jesenskem dežju, ga ta kar noče slišati. Pametni policist ga samo po očetovsko posvari, da se pač ne spodobi grditi človeka, ki opravlja težko svojo službo ... Guitry je dosegel lep uspeh. Razni prikrajalci so že segli po France-ovih romanih in jih priredili za oder. Grofico Martin-Bellemovo in njena dva ljubimca, kiparja in športnika, iz Rdeče lilije je Vaudeville že često spravil na deske, ki svet pomenijo. Gemier se je v Theatru Antoine odlikoval v vlogi Silvestra Bonnarda (Crime de Sylvestre B.), pozneje tudi v romanu iz velike prekucije »Bogovi so žejni“. — 12 - Tudi glasbeniki so uporabljali France-ova besedila za svoje umotvore. Tako je Massenet poslavil s svojimi sekiricami staroveško hotnico T h a i d o. Libreto je zložil Gallet, ki pa je izpremenil ime glavnemu junaku v Athanael, češ, Paphnuce se težko ujema s plemenitimi besedami, stikov s „puce“ in „prepuce“ pa ne more rabiti. I' ranče mu je dovolil to premembo, z dostavkom: — Entre nous, je prefere Paphnuce! Tudi „Kraljica Gosja Nožiča" je že pridrobnela na komično opero: vrli opat Jerome Coignard je drobil prijetne gostolevke ter učene kolorature pred zadivljenimi poslušalci . . . Mimogrede bodi povedano, da sta Maurice de Marsan, oziroma Jacques Feyder spravna v kinematograf Le Lys rouge (1920) in Crainquebille (1922). Ako pesnik P. Valery želi, da bi kak odličen pisec po vzoru junaka Leonarda da Vinci napisal Intelektualno komedijo v em zmislu, kakor Dante imenuje svojo pesnitev Božansko komedijo, Se '^•1france pač ne bi lotil takega posla. Ali avtor „Silvestra Bon-narda jn „Sodobne zgodovine" je napisal čudovito komedijo razumnikov. Se sam je nehote sodeloval pri njej in se je večkrat zdel °t ena najprikupnejših oseb. Kajti njegovi romani so polni dvogovorov o raznih vprašanjih. Kakor je Moliere ustvaril več tipov, ki . anes veljajo kot občna imena, tako pritiče tudi France-u slava, da le zapustil vsaj dvoje likov, dvoje imen, ki utelešata njegovim ]akom dva poklica: Crainquebille pomeni danes že vsakega skrom-nega zelenjadarja, Bergeret pa moža iz razumniškega življenja. A. D. A. Čehov in njegova žena. v Na zagrinjalu gledališča Stanislavskega, v hudožestvenem teatru oskvi, razprostira svoja srebrna krila galeb. Obiskovalec takoj n fnej.t° 3e galeb A. Čehova, to je svetinja in se spomni obenem na Tod°V ^ramo ,,Galeb", ki je polna hrepenenja in duševne globine. a ne samo radi te drame zaživi ta galeb vsak večer svoje odrsko hiš'^e~ ’ ne> govori nam na ves glas, da živi duh A. Čehova v tej in HVe£n°’ £°sP°duje pesnikova duša neprestano na ruskih odrih So va p®h°v vlada v tej hiši kot skrivnostni duh še nadalje, pa naj . casi se tako burni in naj se rusko zunanje življenje in gledališka umetnost še tako spreminjata. CTla us&a drama je danes strta, o tem ni nobenega dvoma. Kritične le?e bodo sicer trdile, da izrazite ruske drame sploh še bilo ni. p- ne P°znaj° dovolj naravnost tipičnih ruskih del, ki so jih spisali Su,em- (ljudske igre), Sumarakov, Tolstoj, Andrejev, Gorki, Čirikov, p02fcev (drame) in Ostrovski, Čehov ter Juškevič (komedije). Ne sist v?^'kega ruskega odrskega dejanja, ruskega dramskega trag^-’ ^ ’ma syoje zakone, z eno besedo, ne poznajo ruske ;n 6 ‘j®’ ki je v življenju Rusije, v njenem narodu, v njeni preteklosti v ako tudi v njeni sedanjosti, dasi se sedaj še ne izraža na odru. seda "S av'm.° se ravno Pr> sedanjosti. Sedanje razmere so brezupne, danes^l *ea*er more eksperimenti in politika, vse, kar na njem s a or baklja gori, jutri brez sledu ugasne in umre. Sedanja — 13 — ruska gledališka literatura je polna raket enodnevnic. Socialni motivi in tudi psihološke resnice same ne morejo tvoriti resničnega gledališča, katero ne more živeti brez zakonov življenja in brez zakonov razvoja. K dragocenostim ruske literature ne spadajo samo povesti in humoristični spisi A. Čehova, temveč tudi njegova dramska dela. Kratkovidneži pogrešajo v njih „dramatike“! Seveda nahajamo v njih prav redko kak grom in blisk, toda koliko viharne romantike z njej lastno muziko, ki ti vzbuja vihar v duši! Teater A. Čehova podaja izrecno notranje rusko življenje, kakršno je nekoč bilo. Kakšna pesniška sila in moč je bila, ki nam v „Creš-njevem vrtu“ slika sekanje dreves v parku, da nehote misliš: Tako bodo tudi nas, ljudi, ki smo si domišljevali, da smo gigantje, nekoč posekali... S strahom se ozreš v črešnjevi vrt svoje lastne duše ... Koliko misli, strahu in obupa se vzbudi pri tem v človeškem srcu! Tragika A. Čehova je notranja in zato odločno večja od glasne in bobneče zunanje tragike, ki prigrmi na koturnu na oder. Da, celo naše vsakdanje življenje je polno tragičnih momentov in bojev, dasi se jih ne zavedamo; toda v trenutku, ko se jih zavedamo, imamo že dramo, tragedijo, ki jo je A. Čehov povsod, kamor je pogledal in prisluhnil, moral najti in jo tudi našel. Prepojena z isto čudovito tragiko so tudi pisma, ki jih je pisal A. Čehov svoji ženi Olgi in ki jih je sedaj izdala berlinska založba „Slovo“ v ruščini. V njih se zrcali ginljivo čudovit zakon, nežno razmerje med možem in ženo, med človekom in človekom, sreča, katero je vedno ogrožala notranja tragika. Olga Knipper-Čehova, ki je, kot znano, še danes članica moskovskih hudožestvenikov, je morala biti radi svojega poklica večkrat delj časa ločena od svojega moža. Gledališče in umetnost sta jo privezali nase in to ravno tedaj,^ ko jo je pesnik najbolj potreboval — zadnja leta svojega življenja. Sest let sta duševno skupaj živela, kot zakonca pa le kratka štiri leta; in sedaj, ko so izšla pisma, je preteklo dvajset let, odkar je pesnik za vedno zaprl oči... * * Čudno je človeku pri srcu, ko čita ta pisma! Prvič predvsem, ker glasno dokumentirajo napram današnjemu strtemu ruskemu človeku — ki mu je vzeta skoro vsaka možnost, da bi mislil nase — dokumentirajo in glasno pričajo, da je veliki, plemeniti ruski človek nedvomno živel. Drugič, ker govori iz teh pisem glas, ki ne bo umolknil nikoli, glas, ki bo živel večno kakor ptičje petje, dokler bo živel misleči človek. Misli ti uhajajo v Rusijo, v samotni moskovski ženski samostan, kjer spi A. Čehov svoj večni sen. Ptice pojo tudi tu, pojo glasno pod nebo, kot da hočejo govoriti Bogu o zmagi, ki ni od tega sveta... Misli ti uhajajo k smrtni postelji pesnikovi in ta je radi groteske zelo daleč od Moskve, izven granice ruske: preprosto nemško kopališče Badenweilef, kjer je umirajoči pesnik, ki je nemščino le slabo obvladal, izgovoril po nemško zadnji dve ubogi besedici: „... Idi sterbe ...“ Pisma so intimnega značaja. Povsod pa se vije po njih kot rdeča nit: tragika duševnega skupnega življenja in ločitve. Njegova — 14 — soproga si je morala deliti: tu mož, tam umetnost! Čehov, ki je hrepenel po nji, jo je moral naravnost rotiti, da naj ostane v Moskvi, ko se je zdravil v Jalti na Krimu. „Grešiva nad seboj, ker ne živiva skupaj." »Imam ženo? Kje je?“ »Ne govori tako, saj nisi kriva, da ne moreš te zime prebiti Pn meni; nasprotno, midva sva pametna zakonca, ki nočeva motiti drug drugega pri delu.“ »Saj ti ljubiš gledališče? Da, če bi ga ne ljubila, bi bilo to nekaj drugega Karakteristično govori o svoji bolezni : »Meni se dobro godi, manjka mi ena sama malenkost: zdravja." Dalje nekje pravi, da je v neprestanem boju „z bacilom, ki ga je Bog vsadil vame“. .. * * * .. »Striček Vanja", „Galeb“, „Tri sestre" in „Črešnjevi vrt" glasno Pncajo o nesmrtnosti pesnika A. Čehova. Človeka Čehova pa oznanjajo njegova pisma: vzljubiti ga moraš, ki je bil tako preprost in Pnsrcen, ki je kot človek tako preprosto in prisrčno živel in prav ako tudi umrl... Galeb s srebrnimi perotmi! F. S. Različni repertoari. .. ^ar. pozorište v Beogradu (od 1. do 22. oktobral 924.). Drama: Ugrab-Čvn ik■ *nke (3., 12. in 19. oktobra), Maškarada na p. (4. in 19. oktobra), n 'i , oktobra), Othello (6. oktobra za 50Ietnico Lj. Stanojeviča), Ne ubijaj 7 nin\m\ ^°ktobra), Kralj Lear (21. oktobra). Opera: Prodana nevesta (1. in Fvrr ■ ’. P'k°va dama (2., 8. in 13. oktobra), Seviljski brivec (5. in 20. oktobra), (K u?g’n ('0- oktobra), Rigoletto (11., 16. in 22. oktobra), Leteči Holandec (15. oktobra) i„ Manon (18. oktobra). Nam;Jrar' *taza,ište v Zagrebu (od 16. do 28. oktobra 1924). Drama: Oče, (M §peni. “°'n'k (A. Cvijič k. g.), Kir Janja, Maškarada nap. Opera: Boheme nevpst2^1 in R'javec !<• g), Hasanaginica, Baletni večer, Snjegoručka, Carska nisfica3’ /cez ^or (Dolodkov k. g.). Aida (Holodkov in Zikova k. g.), Cavalleria .... g.113 vSughova in Rijavec k. g.) in Pagliacci (M. Šimenc prvič kot Canio). harrrt d a'*^e na Tuškancu: Bajadera (Polakova k. g.), Krog (spisal Maug-rrava Parižanka (spisal Croisset). šanip S*edališče v Mariboru (od 1. do 22. oktobra 1924). Drama: Pohuj-tobra/rw °ri*ev drame, 8. in 16. oktobra), Narodni poslanec (11., 12. in 18. oktobri’ m c>’ (22. oktobra). Opera: Zrinjski (1. otvoritev opere, 2., 4. k^l.ok-Riiji,.!’ ?m ze'le Nitouche (7., 9. in 18. oktobra), Carmen (15. in 17. oktobra), Rijavčev koncert (13. oktobra). (12 XaVg\'eda,iŠeev Celju: Rokovnjači (4., 5. in 12. oktobra), Rijavčev koncert poctn,,- Narodni poslanec (24. oktobra, gostovanje mariborske drame) in gostovanje ljubljanske drame; .Moč teme«. »Medeie^*!-- ^u^ožestveniki so imeli 24. oktobra 1924. premiero Evripidove jo na Vi ’ j,° ie prepesnil Merežkovsky, glasbo zložil pa Padeševski. Igrali so < mogradih, režijo in naslovno vlogo ima ga Germanova. snkai I(ayovsk.e divadlo igra tragično pravljico „Smrt na dopustu" ki jo je ltal*jan Alberto Casella. leP usfefdera“’ Kalmanova opereta, je doživela 14. oktobra 1924. v Zagrebu je snre!o?5*' ^'ovek“. dramo v treh dejanjih s predigro, ki jo je spisal M. Begovič, uprava zagrebškega kazališta v svoj repertoar. - 15 - Zanimive berlinske predstave: Dcutsches Tli.: „MiliaeI Kramer", v glavni vlogi Eugen Klopfer. Sv. Ivana (B. Shaw) v režiji Reinhardtovi in inscenaciji profesorja Strnada. Tribune: „Der einsame Weg“ (G. Hauptmann), v glavni vlogi A. Bassermann in L. Hoflich. Th. a. Koniggrstr: »Erik XIV" (Strindberg) v glavni vlogi E. Deutsch in A. Steinriick. Kleines Th.: »Idealni soprog" (O. Wilde) s T. Durieux in A. Sandrock. Renaissanceth.: „Terese Raquin“ (E. Zola) z I. Triesch, Th. Loos in Olgo Čehovo. Gr. Volksoper: Gostovanje ruskega baleta Diagilev. Od operet pa najbolj uspevajo »Ljubica Nj. Visokosti" (J. Gilbert) in »Grofica Marica" (E. Kalman). Nekatere dunajske predstave: Državno gl.: „Kar hočete", »Komedija zapeljevanja", »Zimska pravljica", »Raztrganec", »Die fiinf Frankfurter", »Alpen-konig u. d. Menschenfeind". Schonbr. Schlossth.: »Dr. Faust" (R. Kralik). Drž. opera: »Bajazzo" in »Schlagobers", »Siegfried", »Netopir", »Gotterdam-merung". D. Volksth.: Sv. Ivana (B. Shavv). N. Wr. Buhne: »Kovarstvo in ljubezen" (gostovanje Reinhardtovega ansambla). Modernes Th.: »Prijatelj Teddy“ (veseloigra, sp. L. Benard in A. Rivoir, v glavnih vlogah A. Korff in Kon-stanze v. Linden), »Komedija besed" (A. Schnitzler), »Commedia dell’Arte XX. st." (inscenirala ruska plesalka Ellen Tels). K a m m ers pi el e: »Schloss Wetterstein“ (F. Wedekind). N. Wr. Theater: „Sanin“ (4. dej. po M. Arcibaševu dram. B. Vigny in M. Hirschmann.) „Šest ravnateljev išče komika" je naslov solosketcha, ki ga igrajo te dni v Rolandbiihne na Dunaju. Razno. Fran Naval. Dunajski časopis piše (N. Fr. Pr.): Vsem poznavateljem dunajske državne opere je gotovo še prav dobro v spominu ime Fr. Navala, ki je bil od 1. avgusta 1898. do 30. aprila 1902. najslavnejši član takratne dvorne opere. Izšel je iz šole J. Gansbacherja in se pozneje učil pri raznih italijanskih mojstrih. Bil je najboljši pevec, kar jih je sploh kdaj tu pelo. Nedosegljiv pa je bil posebno kot Tamino (Čar. piščalka), Georg Brown v »Beli dami", katero je Gustav Mahler samo radi njega stavil na repertoar, dalje kot Des Grieux, Werther in dr. Mahler ga je za težke denarje Berlinu odkupil, ga navezal na dvorno opero, pa se pozneje radi malenkosti z njim sprl. Ko se je kasneje pojavil v koncertni dvorani, je bil od Dunajčanov vedno entuzijastično sprejet. — V Rusiji se je poročil s hčerko kavkaškega magnata. Njegova gospa se je morala dati v Berlinu operirati; sedaj pa se je Fr. Naval, ki je Avstrijec, preselil na Dunaj in poučuje nadarjene učence. Stanuje: Hietzing, Pension Schonbrunn. Dr. M. Moric poje te dni Manrica v Trubadurju na dunajski Volksoperi. Leo Slezak. Berlinski ravnatelj Klein je razrušil pogodbo s Slezakom, češ, da umetniško premalo nudi. Tudi ne pristaja več na to, da bi Slezaku, ki je Čeh, plačeval honorar v dolarjih. Kriza Reinhardtovih gledališč na Dunaju. Gledališče Josefstadterth. je v težki finančni krizi: mnogim članom so odpovedali, novembrske plače so izplačali le po zaslugi nekaterih mecenov (med njimi znani Castiglioni), decembrske so pa še za deveto goro. Oč^tu Reinhardtu očitajo, da se je premajo brigal za gledališče. No, istočasno pa poročajo, da je postal M. Reinhardt častni član londonske gledališke akademije. Dunajska cenzura pa je teatru Renaissancebiihne prepovedala uprizoriti dramo „L’arciduca“, ki jo je spisal Italijan Borgese. Avtor nam slika tragedijo prestolonaslednika Rudolfa. V drami nastopa mnogo še živečih bivših osebnosti. V Milanu je imela velik uspeh, je zelo seriozna in se je avstrijski cenzuri tem bolj čuditi, ko vendar ravno sedaj na Dunaju »razkrinkavajo" habsburžanske cesarosti. Drama paranoika. Psihiater Gaupp (Tiibingen) poroča o drami, ki jo je spisal neki paranoik. Obravnava tragedijo nesrečnega bavarskega kralja Ludovika II. in ima naslov „Wahn“. Notranje in zunanje stanje svojega junaka je avtor naslikal tako izvrstno, da pravi Gaupp: »Pesnik nam predočuje to stanje s tako verjetnostjo in prepričevalnostjo, kakršne bi se ne smel sramovati noben psihiater." — 16 — kXAiiiiiii/iiliil Najmodernejši salon za dame in gospode EMlt NftVlHŠeK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin . _________________________________ „ORIEHT“, ??£ Ljubljana Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! YSEH KOLINSKO CIKORIJO FRIbATEK Z® KdVO HOTEL „LLOYD“, z zračnimi sobami — Izvrstna kuhinja z mrzlimi In sorKimi jedili — Poteti krasen senčnat vrt — Točna postrežba Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo mAR|JA TAUSES, lastnica hotela ,,Lloyd“ DOBROVOLJAČKA BANKA, S: v ZAGREBU PODRUŽNICA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 TELEFON INTER. ŠT. 5 IN 720 IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE '"tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt Urejuje Fr. Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Nosile kaučuk kaucuk Boljše in cene)se sokol usnje Elastična hoja, varstvo proti vlagi.