13. DECEMBRA — STEV. 48 STRAN 5 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Kaij boš ukrenil^ mali kmet? Časi, ko je veljal za kmeta samo tisti, ki se je z vso težo obešal na plug, ko je oral težko zemljo po visečih brego- vih, so mimo. Ttidi drobna proizvodnja, ki jo je vojni čas zaradi skrbi za last- no prehrano še bolj povečal, je stvar, ki se zgublja v preteklost. Kmet se za- čenja zavedati, da ni njegova moč v tem, koliko zemlje ima, temveč v tem, kako jo obdela in kaj zahteva od nje. Najnaprednejši kmetje po vaseh so se že odločili. Na njivah, kjer so sto- letja sejali žito, ki je vrglo komaj to- liko, kolikor so vsej ali, včasi pa nekaj več, so posadili sadike malin in črnega ribezi j a. V »telege« je vpreženih vedno manj krav. Krava je zato, da daje mle- ko. Da bo dala veliko mleka, mora biti dobra krava. Krava z rodovnikom. Sad- je ni več prepuščeno slučaju, če rodi, rodi, če ne, potem nič. Ponekod niso samo obnovili sadovnjake. Se več. Po- sadili bodo plantaže enakih sort. Za- kaj? Zato, ker ob istem času cvete j o. Laže jih bo varovati pred zajedavci, Hirazom in drugimi nesrečami. Ne vsa- ko posebej. Vse hkrati. »I, kaj boš napravil? Niso povsod po- goji za tako moderno kmetovanje,« — sliši kdaj strokovnjak v odgovor na prigovarjanje. Res je, niso. Ce v vitanjskem koncu ne zraste pšenica, tudi ribez ne bo do- zorel. To drži. Kaj potem? Les. Lesa je tam dosti, toda treba ga bo začeti varčevati. Gozd tudi ni neizčrpen. Krompir v tem koncu dobro »pleje«. Dvajset kmetov je letos dobilo nagra- do. Toda vsega niso mogli prodati. Svi- nje bodo krmili z njim. Zakaj ne. Mast in meso se bolje proda. Ostanimo torej v Vitanju. Močno za- drugo imajo. Pomaga jim prodajati les, skrbi za reprodukcijski material. Za- druga bo organizirala vso reč tako, da bo Vitanje postalo izpopolnjeno ži- vinorejsko središče. Gojili bodo ple- mensko živino. Odločili so se, da telet ne bodo več pošiljali pod nož. Ce kmet ne more zrediti teleta, ga bo prodal zadrugi. Za klavno ceno. Njemu je vse- eno. Zadruga bo tele dala drugemu kmetu v vzrejo ali pa ga bo vzredila na ekonomiji. Ce je plemensko živinče, naj ostane za pleme, če ni, potem naj gre k mesarju, ko bo tehtal bikec nekaj več. Prav je tako. Krava povrže le en- krat na leto. Zakaj bi prodajali kosti, na katerih visi nekaj kilogramov mesa. Je že res, boste dejali. Ljudje pa hočejo jesti teletino. Drži. Vsak jo ima rad. Treba je najti nadomestek! Toda kakšen? Kaj pa perutnina. Kokoši je po gno- jiščih ravno toliko, da znesejo nekaj jajc za sproti in kakšno za povrhu, ki jo gospodinja potem spremeni v trgo- vini za zavitek proje. Zakaj bi ne bilo več perutnine? Kmetijski tehnik v Vitanju Štefan Kolar nam je pokazal kurjo farmo. Blizu 4000 piščancev čivka v dveh ve- likih »dvoranah«. To so križanci med štajerko in newsheerko. Taki kokošji »mulati« hitro rastejo in so kot nalašč za pohance. Gospodinje v vitanjskem koncu bodo vzrejale kokoši. Jajca bodo pošiljale v veliko valilnico v Loče. Tam naenkrat v 13 inkubatorjih valijo po tisoče in tisoče jajc. Obrat bodo baje razširili na polmilijonsko letno kapaciteto. Zaenkrat je perutnina za proizvajal- ce še predraga. Toda obeti kažejo, da bo v kratkem tudi proizvajalec bolje nagrajen. Torej perutnina. To so drob- ni piščanci, ki pa lahko dajo več kot s potom zalivane njive na lapornatih strminah. Tako v Vitanju. Kje drugje so si omi- slili kaj drugega ... Nekaj prekelj fižola, nekaj škafov žita, jerbas krompirja, nekaj glav zelja, koš sadja in brenta grozdja; to ni go- spodarski račun za malega kmeta. Po- iščite strokovnjaka, povabite ga enkrat domov in vprašajte kaj bi bil glavni proizvod vaše kmetije. Pojdite kam in poglejte. Ni vrag, da na vaših krpah ne bi nekaj bolje rastlo in dajalo več zaslužka. c. k. Piščanci se niso preveč zanimali za fotoreporterjev obisk. Jedli so naprej. Posnetek je iz Vitanja Trudijo se, da bi čimbolj zadovoljili potrošnike USPEHI IN TEŽAVE PODJETJA »MESNINA« V CELJU Večkrat je slišati kritike in pripombe na račun mesarij, češ da je meso drago, da ni najboljše kvalitete in podobno. Kako tudi ne bi, saj so ljudje pri tako važnem prehranbenem artiklu kot je meso najbolj občutljivi. Kdo bi jim zameril. Marsikateri potrošnik se čuti prizadetega, ko kupuje meso, ob misli, da bi lahko bilo morda le ceneje. Pri tem smo vsi dokaj občutljivi, saj ima malokdo toliko denarja, da bi mu bilo vseeno po kakšni ceni kupuje meso in mesne izdelke. Vseh podražitev je po navadi kriv mesar, saj se vsak najraje obregne nanj. Malokdo se pa poglobi v stanje v tej stroki, preden izreče kri- tiko mesarjem. Razumljivo je, da bi se tudi tu dalo še kaj izboljšati in po- manjkljivosti popraviti. Tega se dobro zaveda kolektiv pod- jetja Mesnina v Celju. Zato se trudi, da bi stranke v okviru možnosti kar se le da najbolj zadovoljil. Vendar bi pri odpravljanju pomanjkljivosti lahko ve- liko pripomogli tudi potrošniki sami, če bi opozarjali na napake, seveda na res- nične, ne pa na izmišljene, kar se več- krat dogaja. Podjetje »Mesnina« ve tudi za po- manjkljivosti, katere je pa zaenkrat težko odpraviti, ker so objektivnega značaja. V mesnicah manjka sodobna ureditev, oprema in prostorov, hladil- nikov za meso in mesne izdelke, stro- jev za mletje in narezke ter ovojni pa- pir. To so stvari, ki jih potrošniki naj- hitreje opazijo. Zato podjetje skuša te pomanjkljivosti odpraviti. In v kolikor je bilo možno, je podjetje marsikatero pomanjkljivost tudi že odpravilo. Podjetje pa ima tudi težave pri od- kupu živine, kar pa potrošnik malo- kdaj upošteva. Zaradi velikega izvoza živine in vedno večje potrošnje mesa doma cena živini raste. Kljub temu se pa podjetje trudi, da prodajnih cen ne zvišuje, kar seveda gre na škodo pod- jetja, ki ni v stanju, da bi obnovilo za- starelp obrate, saj iz teh razlogov osta- ne podjetju zelo malo denarja za te potrebe. Kljub temu pa je podjetje iz lastnih sredstev uredilo iz razpadajoče barake primerno skladišče, garderobo, pre- oblačilnico, ki služi delavcem tudi za jedilnico. Podjetje je obnovilo vse od- točne kanale iz obrata predelave in mesnice, tlakovali so dvorišče in ob- novili vse prostore. Tudi mesarske stro- je so primerno obnovili. Potrebno bo pa še nabaviti hladilnike za prodajal- ne, kjer le-teh še ni. Tudi lastne pro- store za predelavo želi podjetje zgra- diti. To pa zahteva več sredstev in pri- merno lokacijo, zato bo podjetje to vprašanje rešilo ob sodelovanju z me- rodajnimi organi. Njihov predlog je si- cer, da bi za prostore predelave upo- rabili razpadajoče razvaline hleva na Zelenem travniku, saj te razvaline da- jejo zelo neugoden vtis mimoidočim, saj je na ta račun padlo že mnogo kri- tičnih opazk. Tudi storilnost v podjetju je iz leta v leto vedno bolj rasla. To nam nazorno kažejo naslednje številke: Leta 1954 je podjetje Mesnina proizvedlo 804 tisoč kilogramov mesa in mesnih izdelkov. Zaposlenih je bilo 78 delavcev in na- meščencev. Prihodnje leto je proizvod- nja narasla pri istem številu zaposlenih ljudi na 939.000 kg, v letu 1956 že na 1 milijon 14 tisoč kg, v desetih mese- cih letošnjega leta pa celo nekaj nad 1 milijon kg z istim številom ljudi. To so uspehi, ki jih je podjetje v zadnjih letih doseglo, za kar ima brez dvoma največ zaslug delavski svet, ki probleme nakupa, predelave ter pro- daje stalno proučuje. Razen tega pa de- lavski svet polaga pozornost tudi na videz malim problemom, ki pa vsi skupaj predstavljajo kar precejšen pro- blem. Na svojih sejah delavski svet tega podjetja obravnava odnose me- sarjev, sekačev in blagajničark do strank, skrbi da je v poslovalnicah čim kulturne j ša postrežba ter da so prodajalci do strank vljudni, da mesa ne skrivajo pod pultom ali v hladil- nicah ter da so do vseh strank enaki. Razen tega delavski svet rešuje vpra- šanje obnove poslovalnic, hkrati pa skrbi, da so mesni izdelki zares kva- litetni. V tem pogledu so dosegli vidne uspehe, saj skorajda nimajo pritožb glede kvalitete, kar močno dviga ugled temu marljivemu mesarskemu kolek- tivu v Celju. Knjige za kmečko polico Rakovec-Spiler: OGRCAVOST Ogrčavost je zajedavska bolezen in je razširjena po vsem svetu in tudi pri nas. Te bolezni je mnogo tam, kjer ži- vino pasejo. Zatiramo jo že od leta 1947 in v desetih letih je bilo že mar- sikaj storjenega. Kljub temu pa je ško- da še vedno velika. Ponavlja se iz leta v leto in povsod jo poskušajo omejiti na najmanjšo možno mero. Ce pa hočemo voditi boj proti ogrčavosti uspešno, mo- ramo poznati vzroke, potek in posledice te bolezni. S tem namenom sta napisala strokovnjaka Veterinarskega znanstve- nega zavoda v Ljubljani Rajko Rakovec in vet. Erik Spiler knjižico OGRCA- VOST, ki jo je izdala Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Na 32 straneh žep- nega formata je prikazana ogrčavost kot bolezen; razvoj velikega in malega zolja, povzročiteljev te bolezni; dejstvo, da je ogrčavost bolezen pašne živine; škoda, ki nastaja zaradi ogrčavosti z izgubami pri mesu, mleku in kožah ter način zatiranja. Vrsta slik pojasnjuje besedilo. Knjižica se dobi v knjigarnah in pri založbi v Ljubljani za ceno 70 din. »KRT« — NOVO VRTNARSKO IN POLJEDELSKO ORODJE Znano je, da so naše kmečke gospo- dinje zelo obremenjene. Gospodinjsko delo, materinstvo in še kmetijsko delo jih obremenjuje preko njihovih fizič- nih možnosti. Zaradi tega jim poskuša- mo to delo olajšati. Tako je n. pr. zelo zamudno in nai>orno okopavanje z mo- tiko, osipavanje okopavin in pletje s pralico, ko se naše žene plazijo po nji- vah in pulijo plevel in strn z njih. To- varna poljedelskih strojev in livarna na Muti je pričela izdelovati novo vrt- narsko-poljedelsko orodje, s katerim je delo nmogo laže. Zveza zadružnic Slo- venije je izdala v svoji knjižnici (v za- ložbi »Kmečke knjige«) brošuro o tem novem orodju. V tej knjižici je s sli- kami in kratkim opisom v geslih opi- sana prednost novega orodja v primer- javi s starim. Besedilo je pripravil inž. Tone Marolt, slikovno opremo pa Jože Fajon in Miro Bernot. I^njižica nazorno kaže prednost dela z novim orodjem in bo zanimala vse naše kmečke gospodi- nje in vrtičkarje. Dobi se v knjigarnah, pri krožkih Zveze zadružnic in v založbi »Kmečke knjige«. Izvod stane 20 din. OBVEZNIKI PREDVOJASKE VZGOJE V LOCAH so se preteklo nedeljo sestali. V okviru učnega načrta so imeli več predavanj iz notranje in zunanje politike, o NOB in o ljudski tehniki. Podobni zbori obvezni- kov bodo v prihodnjih nedeljah še v osta- lih večjih krajih konjiške občine. Iz Planine pri Sevnici poročajo ... da so končno le dobili živino- zdravnika ter da osemenjevalna postaja dobro posluje, kar je ve- likega pomena za tamkajšnjo živi- norejo. ... da bo v kratkem s pomočjo OZZ v Celju dograjena tudi nova mlekarna. ... da bo treba v bodoče bolj razvijati kmetijstvo tudi na Plani- ni, saj sedaj, ko ima občina tudi zbor proizvajalcev, bo morala te- mu vprašanju posvetiti večjo po- zornost. Doslej gredo skoraj vsi odkupi na tem področju mimo kmetijske zadruge. To pa se v bo- doče ne bo smelo dogajati, saj bo nudil zbor proizvajalcev zadrugi v tem pogledu pomoč, pa se bo mo- rala za odkupe bolj brigati. ... da si potrošniki že dalj časa želijo dve špecerijsiki trgovini, saj je ena vedno prepolna in morajo čakati, da pridejo na vrsto. Po- zdravljajo ukrep, da bi se naj kmetijske zadruge ne "ukvarjale več s trgovino, ker v tem pričaku- jejo izboljšanje dela v zadrugi in v trgovini. Vendar se merodajni pri tem ne zganejo, češ da ni za trgovino primernega prostora. V resnici pa najbrž drži, da se od- govorni ljudje pri zadrugi premalo zanimajo za kmetijsko pospeše- valno službo, kar je glavni namen zadruge, in se raje bavijo s trgo- vino, ki prinaša zadrugi kar lepe dohodke. Bolj važno pa je, da bi zadru>,a nudila kmetovalcem več pomoči, saj je kmetijstvo na tem področju še posebej dokaj zaostalo. Viloštanjski KZ bi lahko bolje kmetova!! Kadar pripelje pot novinarja v kako podjetje ali drugo gospodarsko organi- zacijo, mu navadno v<^ilni uslužbenec govori največ le o uspehih, pomanjklji- vosti pa raje. zamolči. Izjemno pa smo naleteli pred kratkim pri upravniku KZ Šoštanj, ki je zelo odkrito govoril pred- TTsem o pomanjkljivostih svoje zadruge. Področje šoštanjske zadruge se razte- za okrog industrijskega središča in ima- jo zato dobre odjemalce (Termoelektrar- na, Tovarna usnja). Lahko bi ugodno Tnovčili vse pridelke, toda pridelajo pre- malo. Upravnik trdi, da se kmetovanje pri njiih še ni zadostno približalo potre- bam potrošnega središča. Ze več let za- povrstjo se pojavlja kot glavna napaka, da ima zadruga zadostne količine zele- njave šele takrat, ko je zelenjave dovolj že po vseh vrtovih. Tudi živinoreja v zadrugi ni najboljša In se živinorejci ne zanimajo dovolj za zameno pasme. Čeprav jim strokovnjaki že dolgo zatrjujejo, da je za njihove po- goje najprimernejša s/ivorjava-pasma, je kmetje kar nočejo zamenjati z marija- dvorsko. Nekoliko bolj so napredovali v prašičereji, saj so v preteklem letu na- bavili precejšnje število plemenskih svinj in merjascev. Tudi kokošereja na- preduje iz leta v leto (dobre štajerke), saj imajo v svoji sredini dobrega strokov- njaka, ki je že v stari Jugoslaviji prejel diplomo kot najboljši kokošerejec. Dosti razumevanja kažejo kmetje v Šoštanju tudi za hmeljarstvo. Izgleda, da se bo ta gospodarska panoga še razvijala. Predvidevajo tudi gradnjo nove hmelj- ske sušilnice, za katero pa bo najbrž tež- ko najti lokacijo, ker je cela dolina eks- ploatacijsko področje velenjskega rud- nika. Zato hmeljske sušilnice verjetno ne bodo mogli postaviti na primernem mestu, kjer je največ hmelja, ampak se bodo morali nekoliko oddaljiti. Ondotni kmetje že spoznavajo koristi, ki jih dosežejo z dobrim semenskim bla- gom, z umetnim gnojem, agrotehničnimi ukrepi itd. Vendar je upravnik mnenja, da je takih naprednih kmetov pri njih še vedno premalo in da je skrajni čas, da začno na napredno kmetovanje miisliti tudi ^ostali kmetje. V takem industrij- skem središču kot je Šaleška dolina, za- ostali kmet ne bo mogel več dolgo voziti vštric s sodobnim razvojem. Od pospeševalnih odsekov je zaenkrat najboljši hmeljarski odsek. Hmeljarji so dobri računarji in vedo, kje leži denar. Sadjarski odsek je po letošnji slani pre- cej popustil. Zene zadružnice še kar do- bro delajo, aktiv mladih zadružnikov pa šele tiplje za oblikami dela. Ker je teren raztepen in hribovit, ne morejo najti pra- ve oblike dela, s katero bi zajeli celoto. So pa dobili nekaj mladih zadružnikov, ki lxxlo delali poizkuse z raznimi semen- skimi žiti, nekaj mladincev pa išče doma napredek v živinoreji. O raznih kooperacijah v tej zadrugi še niso dosti razmišljali in pravijo, da jim razdrobljenost področja v višjih legah onemogoča to obliko skupne obdelave. Mogoče pa bi le ustanovili skupnost v pašništvu in strojništvu. O tem vpraša- nju, pravijo, da bodo še razmislili. V SLOV. KONJICAH SO USTANOVILI NOVO TRGOVSKO PODJETJE Iz dosedanjih zadružnih trgovinskih poslovalnic v konjiški občini je bilo pred nedavnim ustanovljeno novo trgovsko podjetje. Dve trgovini bo obdržala še KZ Konjice, in sicer v Tepanju in Spitaliču, trgov;na pri Jerneju bo pavšaMzirana, obe iX)slovalnici KZ v Vitanju pa bodo priključili k trgovskemu podjetju Fuži- nar. Člani novega trgovskega kolektiva se bodo konec tedna prvič sestali ter iz- volili organe upravljanja. Za začasnega direktorja je bil imenovan tov. Franc Otorepec iz K Z Zreče. ŽENA IN DOM Gospodmjski koledar za leto 1957 Centralni zavod za napredek gospo- dinjstva v Ljubljani je tudi letos izdal Gospodinjski koledar, po katerem bodo naše žene in dekleta gotovo z veseljem posegle. Vsebina je pestra, zanimiva in mnogostrana, cena pa tudi najskromnej- ši gospodinji dosegljiva (290 din). Kole- darju je priložen poseben zvezek, ki ima obrazce za gospodinjsko knjigovodstvo. Gospodinja bo lahko imela točen pregled nad dohodki in izdatki, v posebne pre- glednice pa bo lahko zapisovala izposo- jene predmete, seznam perila, oddanega v pranje itd. Novi so vzorci preglednic »Kaj moram kupžti v prihodnjem mese- cu« ter »Proizv(^nja in prodaja jajc in mleka« — kar bo gotovo ustrezalo pred- vsem kmečkim gospodinjam. K temu do- mačemu knjigovodstvu so priložena ob- širna in podrobna navodila. Koledarski del obsega 137 strani in so poleg koledarja v njem zbrani jedilniki za navadne in praznične dni, razvrš-čeni po letnih časih. Za manj znane jedi so navedeni štev4ni receoti. Strokovnjaki pa pišejo o pravilni prehrani, kako ču- vamo vitamine, predšolski otrok in nje- gova prehrana, prehrana starega člove- ka, dnevna soba v sodoonem stanovanju, za vsakdanjo rabo, kako olajšamo delo kmečkim gospodinjam, kako se oblači- mo, kako gojimo lončnice, pridelujemo zelenjavo za zimo, nekaj o boleznih in prvi pomoči pri živini, vzgoja otrok za družinsko življenje itd. Koledar zaključujejo številna navodila za domače pletenje. Leposlovne prispev- ke so napisali Tone Seliškar, Branka Tancig dn Bogomir Magajna. Koledar lahko kupite v vsaki knjigar- ni — ali pa ga naročite pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljub- ljana, Miklošičeva 4. Strašno J^ zaljubljen v^ame Smešno je, če mlada dekleta govore na glas v svoji ljubezni, še bolj smešno pa je, če odrasla, zrela žena obeša svojo Ijuitezen na veliki zvon. Fantu gotovo ne godi, če zve, da prijateljica njegove za- ročenke ve za vse drobne intimnosti, ki so bile namenjene »samo njej«. Tako se je te dni družba pogovarjala o zali ženi, ki je gotovo prekoračila že trideseto, pa si še do danes ni ustvarila svojega doma. Prijatelji, ki so se z res- nimi nameni ustavljali pri njej, so ji drugovali le nekaj mesecev, potem pa so se s tem ali onim izgovorom poslovili. Obsojala jih je v prvi vrsti »ona«, obso- jali so jih njihovi prijatelji in obsojale ^ jih njene prijateljice. Ni jim bilo mo- goče razumeti: čedna žena, s samostoj- nim poklicem, srčno dobra itd. — moški se vnema jo zanjo, potem pa se meni nič tebi nič pošlo ve. Morda pa je le krivda na njej. Vseka- kor. Neva je pred kratkim spet doživela bridko razočaranje. Vsa srečna je bila z Dušanom, pol leta sta hodila skupaj in verjetno so bile izrečene odločilne bese- de, da si je začela celo »baloc< priprav- ljati. Toda Dušana so lepega dne preme- stili v drugo mesto in Neva je slučajno zvedela, da je sam prosil za premestitev. Ko je terjala pojasnitve, je bila dvojno razočarana. Bivši zaročenec ji je naštel vrsto deklet (njenih prijateljic), ki so ve- dele mnoge intimnosti iz njunega kratko- trajnega skupnega življenja. In da je bi- la mera užaljenega ponosa še večja, mu jih niso »servirale« njene prijateljice, ampak njegovi prijatelji, ki so jim de- kleta zaupala Nevino veliko ljubezen. »Užaljeni zaročenec« ji je celo citiral pismo, ki ga je pisala svoji prijateljici — kako je prišel do njega, ni povedal — ki je končala — »Strahovito je zaljubljen vame in ga ta zaljubljenost dela že smeš- nega ...« Kaj bi sestavljala razbito čašo — ji je odgovarjal na solze in besede obžalova- nja! Tako je Neva izgubila tudi tega naj- resnejšega ženitnega kandidata. Morda jo bo ta slednja izguba spametovala i» bo v bodoče, če bo še iskala življenjskega druga, bolje premislila, kaj in kolik« sme zaupati »prijateljicam«. Primer Neve ni osamljen. Morda bod« v njem mlada, neizkušena dekleta našla zgled in oiX)zorilo, kako najlažje zgubi- mo dobrega prijatelja. Sicer pa so mlada dekleta dostikrat bolj zaprta od zrelik žena in večkrat svoje ljubezni ne zaupa- jo niti najbližji osebi. Gotovo pa je vsai mati tista, ki lx) morala ali pa vsaj smela vedeti za ljubezen svoje hčerke, da bi j« lahko z izkušnjami vodila po zmerni is pravilni poti. Ce kje, gotovo tudi tukaj velja: Zaupaj — a glej komu!