Za
pohlepneža ni ne posta ne
praznika.
Osetinški pregovor
naš tednik
Številka 46 Letnik 50
Cena 15,- šil. (150,-SIT)
petek,
20. novembra 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Za Slovenijo
mora biti jasno, kdo je na strani koroških Slovencev njen pogovorni partner.
IVO VAJGL, veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju
Schuppich: spodbudne izjave za Demokracijo 99
=	•	= Stran 2
Lep večer v
šmarješki
cerkvi
Prva adventna nedelja bo šele 29. novembra. Ko se sprehajaš po ulicah Celovca in drugih središč naše dežele, pa dobiš občutek, kakor da bi praznovali pust in božič hkrati. Očitno vladata samo še denar in brezmejna razposajenost. Na srečo se podeželje še ni docela vdalo „moder-nim" navadam - mdr. tudi ne v fari Šmarjeta v Rožu, ki je preteklo soboto priredila v farni cerkvi lep koncert. Vabilu se je odzvalo precej domačinov. Nastopili so trije znani koroško-slovenski glasbeniki: Kristijan Filipič (prečna flavta), Franci Ogris (trobenta) in Andrej Feinig (orgle). Koncert je olepšal tudi domači cerkveni zbor pod vodstvom Inge Bocheim.
Foto: Igor Roblek
IZ NAŠIH OBČIN
Suha. Do 31.12.1998 mora občina imeti vodopravno dovoljen koncept za čiščenje odplak -občina pa je šele sedaj začela o tem razpravljati.
Stran 5
JUBILEJ
Pred sto leti se je na Prevaljah rodil dr. Franc Sušnik - dober prijatelj dr. Joška Tischlerja ter oče ravenske gimnazije in študijske knjižnice.
Strani 10/11
ŠPORT
SAK - Medtem ko je bil nastop igralcev nasplošno na tekmah povprečen, sta bila prizadevnost in pridnost na treningih dobri. Ocenjeval je trener Vrabac.
Stran 15
2
Politika
Politika
3
Janko Kulmesch__
Komentar Našega tednika
V korist demokracije
Demokracija pomeni oblast ljudstva. Tako piše tudi v avstrijski ustavi. Njeno sporočilo je jasno: ljudstvo mora imeti možnost, da v čimvečji meri soodloča o političnih zadevah -torej o vprašanjih, ki urejujejo življenje družbe in vseh njenih udov.
Kako to funkcionira v pravni državi s parlamentarno demokracijo, je znano. Ključno vlogo imajo politične stranke. Brez njih ni parlamentarne demokracije, njihove zakonske odločitve pa so - v smislu pravne države - za ljudi obvezujoče.
Kdo vse vpliva na njihovo parlamentarno delovanje in kakšne so njihove zakonske odločitve, je prav tako znano. Vse gotovo niso slabe. Trditev, da sprejemajo parlamentarne stranke samo slabe zakone, bi bila več ko neverodostojna.
Več ko neverodostojno pa bi bilo prezreti tudi drugo plat medajle.
Ta na žalost ni razveseljiva.
Zrcali predvsem odvisnost od izven-parlamentarnih lobijev, uveljavljanje ozkih strankarskopoiitič-nih interesov in preziranje ljudi ter skupin, ki se nočejo slepo podrejati »zdravemu ljudskemu mnenju" po vzorcu Kronenzei-tung ali Haiderja. Posledica tega je, da je postaja nezadovoljstvo z etabliranimi strankami še večje.
Ustavno sodišče, pretežna večina zveznih dežel in zveza sama se tega že zavedajo. Vsekakor uveljavljajo volilni sistem, ki manjšim strankam znatno olajšuje izvolitev v zvezni parlament in deželne zbore. Najvažnejše pri tem pa je, da imajo s tem možnost sood-
ločanja tudi tisti državljani in državljanke, ki se od etabliranih strank ne čutijo zastopane.
Žalostni izjemi sta samo Koroška in Štajerska. Ali kot je rekel predsednik EL Andrej VVakounig na ponedeljkovi razpravi DEMOKRACIJE 99: ..Koroška ne zavzema zadnjega mesta samo na gospodarskem področju, temveč tudi na demokratično-političnem." Z razliko do Dunaja in drugih zveznih dežel vztraja pri volilnem redu, ki po mnenju vodilnih pravnih strokovnjakov nasprotuje avstrijski ustavi. „Po mnenju ustavnih sodnikov zadostuje za vstop v deželni zbor 5 % volilnih glasov", tako častni predsednik avstrijske odvet: niške zbornice dr. Schuppich.
Na Koroškem je še vedno potrebnih okoli 10 odstotkov. To pove vse o prepotentnem odnosu SPO, OVP in FP do politike čim širšega demokratičnega soodločanja. Žalostno podobo o njihovi politični kulturi pa prikazuje tudi dejstvo, da z DEMOKRACIJO 99 o potrebni reformi volilnega reda niti razpravljati nočejo. V resnici se namreč zavedajo, da za preprečevanje pravične volilne reforme nimajo prepričljivih argumentov. Nehote bi morale priznati, da jim gre bolj za ohranitev oblasti in privilegijev.
Učinkovit odgovor na to prepotentno obnašanje strank lahko dajo v prvi vrsti volilke in vo-lilci, ko bodo 7. marca 1999 odločali o novem koroškem deželnem zboru. Odgovor, ki bo v korist demokracije - s tem pa tudi pravičnejšega upoštevanja potreb in želja vseh Korošic in Korošcev.
Gre za soodločanje ljudi in ne za ohranjevanje oblasti.
Schuppich: spdbudne izjave za Demokracijo 99
■ Volilno združenje Demokracija 99 je vabila zastopnike deželnozborskih strank SPO, OVP in FP na razpravo o reformi koroškega volilnega red. Te so se dogovorile, da jo bojkotirajo.
„V primeru, da pride Demokracija po trenutno veljavnem volilnem redu v deželni zbor, bi pritožba pri ustavnem sodišču težko uspela. V primeru, da EL, Zelenim, LIF in Združenim zelenim ne bi skupno uspelo priti v deželni zbor, pa bi bila pritožba na vsak način potrebna. Izhajam iz tega, da bo ustavno sodišče dalo pritožbi prav." Tako VValter Schuppich na podijs-ki razpravi o reformi koroškega volilnega reda (pretekli ponedeljek v Celovcu).
Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, ali bi pod pogojem, da ustavno sodišče odloči v prid Demokraciji 99, morali ponoviti volitve, pa je strokovnjak za ustavnopravna vprašanja odgovoril: „V pritožbi je treba volitve izpodbijati v celoti. V tem primeru bi po mojem mnenju moralo priti do ponovnih volitev." In kako utemeljuje Schuppich svoje spodbudne izjave za Demokracijo 99? ..Demokratično načelo avstrijske ustave pravi, da morajo vse merodajne volilne skupine imeti možnost soodločanja v zakonodajnih telesih. Merodajnost skupine je dana tedaj, če doseže na volitvah med 4 in 5 odstotkov glasov. To je evropska norma. To normo upoštevajo tudi v Avstriji - razen na Štajer-
■ Častni predsednik avstrijske odvetniške zbornice dr. VValter Schuppich pa je menil: „Ce se bo Demokracija 99 pritožila pri ustavnem sodišču, bi moralo priti do ponovitve volitev."
skem in Koroškem. Ne morem si predstavljati, da bi ustavno sodišče ravno v koroškem primeru odločalo proti demokratičnemu načelu." Poleg tega črpa Schuppich svoj optimizem novejše ..filozofije" ustavnega sodišča. „Prej je ustavno sodišče odločalo po ozkih formalnopravnih kriterijih. Odkar je predsednik ustavnega sodišča prof. Ludvvig Adamovich, upošteva sodišče predvsem tudi smisel zakona. Ta razvoj me navdihuje z optimizmom", poudarja Schuppich v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM.
Podijsko razpravo je priredilo volilno združenje Demokracija 99. Bila je dobro organizirana, kar je dokazala udeležba (za organizacijo je bil odgovoren vodja volilnega biroja Bernrard Sadovnik). Pod vodstvom urednika Kleine Zeitung VVolfganga Koflerja so poleg Schuppicha še sodelovali na podiju Heide Schmidt, Madleine Petrovič in glavni kandidat Demokracije 99 Michael Johann - mesta za zastopnike deželnozborskih strank pa so ostala prazna. Udeleženci na podiju in v dvorani so njihovo odsotnost označili kot strahopetnost ter dokaz manjkajoče politične kulture.
Janko Kulmesch
Demokratično načelo avstrijske ustave pravi, da morajo vse merodajne volilne skupine imeti možnost soodločanja v zakonodajnih telesih.
DR. VVALTER SCHUPPICH
Složno za več demokracije. Volilno združenje Demokracija 99 uživa vso podporo zveznega vodstva LIF in Zelenih. To sta pretekli ponedeljek ponovno potrdili predsednica LIF Heide Schmidt in šefinja parlamentarnega kluba Zelenih Madleine Petrovič. Z desne: glavni kandidat EL Andrej VVakounig, glavna kandidatka LIF Tina Rabi, Heide Schmidt, glavni kandidat Zelenih Michael Johann, Madleine Petrovič in glavna kandidatka Združenih zelenih Andreja VVulz.	Foto: Jeiiitsch
VOLILNI RED_____________
Italija do manjšin prijaznejša kakor Koroška
Predsednik EL Andrej VVakounig je udeležence podij-ske razprave Demokracije 99 o reformi koroškega volilnega reda sesznanil z najnovejšim uspehom, ki ga je dosegla stranka ladinske manjšine v regiji Južni Tirol - Trenti no. Ko je tamkajšnji regionalni parlament sklenil 5-odstotno klavzulo za dosego osnovnega mandata, se je stranka Ladin-cev pritožila pri ustavnem sodišču v Rimu. Medtem je Rim odločil - v prid Ladincev.
GRADIŠČANSKA____________
Ljudsko glasovanje o uresničevanju člena 7?
Deželni poslanec VValter Prior (SPO) in bivši član sosveta za gradiščanske Hrvate hoče prepričati socialdemokratske župane hrvaških občin, da postavijo dvojezične table samo pod pogojem, če se zanje izreče večina občanov. Državna poslanka Stoi-sitseva je proti tej nameri ostro protestirala. „To je diktat večine nad manjšino. Vprašanje dvojezične topografije je urejeno s členom 7."
AVSTRIJSKO-SLOVENSKI ODNOSI
Merodajni so skupni interesi in pragmatizem
Veleposlanik Ivo Vajgl je pohvalil delovanje EL in državnega poslanca Karla Smolleja.
Ob 6. obletnici slovenskega generalnega konzulata v Celovcu se je Ivo Vajgl, najvišji diplomatski predstavnik Slovenije v Avstriji, srečal s koroškimi in slovenskimi novinarji. Pri tem je ponovno dokazal, da zna v občevanju z zastopniki sedme sile zelo spretno in profesionalno zastopati interese svoje države. Njegove izjave so bile diplomatske, kot se pač to spodobi za izkušenega diplomata, kljub temu pa tudi dovolj konkretne in razumljive.
Vajglova velika želja je, da bi se v slovensko-avstrijskih odnosih v prihodnosti ne ukvarjali več z anahronizmi na regionalni ravni, temveč z vprašanjem skupnih interesov. Ti zadevajo predvsem
vključevanje v evropsko integracijo. Izrekel se je za pragmatično reševanje odprtih vprašanj med obema državama. Neupravičena je po njegovem mnenju bojazen Avstrijcev, da bi s pristopom Slovenije k EU slovenski delojemalci ogrožali njihova delovna mesta. ..Slovenci, ki delajo v tujini, se v vedno večji meri vračajo domov. Še pred nekaj leti je delalo na Švedskem 12.000 Slovencev, danes jih je samo 2000." Z ozirom na evropskointegracijska prizadevanja Slovenije sta za Vajgla odločilni predvsem evropska varnost in prosperiteta v deželah, ki še niso v EU.
Kot diplomata s pogledom v prihodnost, hkrati pa kot zagovor-
nika »pragmatične politike malih in pomembnih korakov", ga zelo moti, da se v slovensko-koroških odnosih zadeve ne premaknejo. »Preden sem postal veleposlanik na Dunaju, sem v kontaktnem komiteju Slovenija - Koroška vodil slovensko delegacijo. Nekajkrat smo se srečali, nič se ni zgodilo. Na primer glede Pavličevega sedla in delovnih dovoljenj za montažna dela v pliberškem kulturnem domu."
In kaj pravi o razdvojenosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem? Veleposlanik Vajgl je pohvalil delovanje EL in državnega poslanca Karla Smolleja (»Veseli me, da na kreativen način zastopa Koroško in koro-
ške Slovence"). Hkrati pa je dal razumeti, da koroški Slovenci lahko pričakujemo učinkovito politično podporo od Slovenije samo tedaj, če bomo navzven nastopali enotno. Poudaril je: »Bilo bi zelo dobro, če bi narodna skupnost našla funkcionalno enotnost. Za Slovenijo in Avstrijo mora biti jasno, kdo je na strani manjšine njun pogovorni partner. Avstrija še mnogov dolguje koroškim Slovencem. Člen 7 slej ko prej ni izpolnjen. Gre za avstrijski diskurz, nimam pravice, da se vanj vmešavam, prav tako pa vidim, da npr. ni dvojezičnih napisov v krajih, kjer ljudje govorijo slovensko."
Janko Kulmesch
4
Mediji/Simpozij
OB ROBU
Zeleni val na medijskih cestah
Po pičlih štirih tednih novih korotanskih in agorajevskih podvigih lahko beležim, da je dolgo pričakovani zeleni val odprl doslej dokaj zaprte medijske ceste, četudi zavija marsikdo, opogumljen zaradi odstranjenih barikad, tudi na stranpoti plehkosti in površnega besedičenja.
Ko sem nagovoril eno izmed odgovornih oseb, da to in ono še ni tako, kakor bi lahko bilo, mi je odgovorila, da je pač tudi ta radio izraz naše stvarnosti. Ali ni to, tako se mi je zdelo, nekoliko precenen odgovor na našo žal čutno prisotno brezbrižnost do urejene, lepe in vabljive slovenske (in nemške) besede? Ali si je res zaslužila govorica našega sodeželana, da jo agorajevski sodelavec jecljaje prevaja sproti iz slovenščine, ne da bi se prej potrudil za brezhiben prevod? Slovenci, mojstri improvizacije, kakor marsikdaj tudi v politiki.
In vendar: Kolikšna pestrost v ponudbi. Literarni sladokusci lahko uživajo pri radiu Agora pravtako kakor ljubitelj dobre hrane pri nedeljskem „zaj-trku s profilom", škoda, da je bil po nadvse obetavnem začetku nazadnje samo še „belangovski“ zajtrk. Paziti bo treba, da namizna kultura ne bo zdrknila v čisto navadno mavžno.
Ko je leta 1955 avstrijski radio pričel s televizijskimi oddajami, so odgovorni namenoma krstili to novo početje ..poskusni televizijski program", zavedajoč se, da se bodo pojavile razne otroške bolezni. In so se, kakor zdaj pri zasebnem slovenskem radiu. Radijski družbi sta zamudili to priložnost za lastno ponižnost. Skoda.
Vse to pa ne zmanjšuje dejstva, da so korotanci in agorajevci na pravi poti. Fantje in dekleta, smrklje in frklje, dame in gospodje, kakovost bo rasla z vloženim trudom. Vsekakor pa bo koristno, če bo kaka „zmeda" še naprej mešala vaše štrene. Vaš glas je tako jak, da jih ne bo ; premešala.
Uživam ga, naš slovenski in dvojezični - včasih morda preveč vsiljeno dvojezični - radio. Pravo mero bosta prisodila čas in izkušnja.
Spectator
MEDNARODNI SIMPOZIJ NA DUNAJU
Več pozornosti jezikom manjšin in sosedov
S strani koroških Slovencev so na simpoziju sodelovali ravnatelj Reginald Vospernik, šolski nadzornik Tomaž Ogris in pisatelj Jani Osvvald.
Tako Evropska unija kot Svet Evrope smatrata večjezičnost Evrope kot obogatitev, zato je tudi samoumevno - in zaradi razširitve še bolj proti vzhodu -skrajni čas, da se članice in kandidati Evropske unije še bolj zavedajo vloge jezikovne ter kulturne različnosti. To so poudarili tudi mednarodni šolski in izobraževalni strokovnjaki iz skoraj vseh držav, članic EU ter iz tistih držav, ki imajo najboljše izglede za čimprejšnji pristop: Poljska, Madžarska, Slovenija, Češka, Slovaška in baltske države Estonija, Latvija ter Letonska. Že naslov sam Jeziki naših sosedov - naši jeziki" je podkrepil enoumno izraženo zahtevo udeležencev, da se poleg „zahod-nih" jezikov - v prvi vrsti angleščina - vse bolj odpremo jezikom novih članov, pri čemer imajo Avstrija, Nemčija in Italija odločilno vlogo.
Prvi korak je že storjen: Evropska kulturna konvencija zahteva ojačitev učenja jezikov ter pospeševanje izmenjave med sosednimi jeziki. Za uresničitev pa bi bili potrebni številni ukrepi, kot pospeševanje motivacije za učenje regionalnih jezikov, nagrajevanje, večjezičnost v javnih službah, premostitev enosmerni-ce „enojezičnost“ v večjezičnost v elektronskih medijih. Posebno bi to veljalo za področja, kjer živijo manjšine, je poudaril organizator tega srečanja prof. Krumm z dunajske univerze. Zakaj naj bi prvi tuji jezik vedno morala biti angleščina? Življenju bliže bi bilo, če se v otroških vrtcih in v osnovnih šolah od vsega začetka naprej uvede jezik sošolcev!" Zato pa so potrebne odločne spremembe: novi učni načrti, šolanje in usposabljanje učiteljskega kadra, fleksibilnost šolske uprave, odstranitev (nepotrebnih) zakonskih ovir ter novi modeli oz. učbeniki za večjezični pouk.
Poudarek na majhne jezike. Zaključna resolucija posebno opozarja na prisotnost številnih manjšin in migrantskih skupin v EU, ki so hkrati tudi no-
Potrebna je
jezikovna
ofenziva!
TOMAŽ OGRIS
sitelji novih sosednjih jezikov. Jezikovna soseščina se namreč že začne v lastni državi. Izkoristiti je treba jezikovno prakso iz krajev z manjšinskimi jeziki, če hočemo nove jezike še močneje ukoreniniti. Sem spada odstranitev ločevanja med manjšinskimi in imigrantskimi jeziki sosedov in splošnimi jeziki: Vsi jeziki naj bi bili enakovredni in s pomočjo vsestranske podpore vsem dostopni. Uresničevanje teh namenov pa so dokazali zanimivi primeri „best practise" s Finske, Češke in iz Nemčije (Brezmejno - s pomočji jezikov!)
Koroški ORF se pod novim intendantom Gerhardom Drax-lerjem dosledno zaveda strogega novinarskega pristopa in transparentnosti. Draxler in njegovi sodelavci Pressien, Mitsche ter Haslitzer so novinarjem predstavili podrobno izdelani koncept glede poročanja o deželnozborskih vo-
Prisotnost Slovencev.
Slovenski zastopniki so pri zelo zanimivem simpozijskem delu odigrali vsekakor odlično vlogo v raznih funkcijah. Dobro je bila zastopana Republika Slovenija. Tako je dr. M. Steiner z ministrstva za pouk s kolegicami predstavila jezikovno lice tudi iz vidika madžarske oz. italijanske manjšine in prikazala pomembnost jezikovnega pouka med Slovenci po svetu, zlasti med emigranti in delavci. Koroški šolski nadzornik Tomaž Ogris pa je kot vodja delovnega krožka o jezikovni raznolikosti (manjšine, migranti) v povzetku razprave opozoril na nujno obnovitev učiteljskega izobraževanja, upoštevanje narečij ter medkulturnega učenja in odstranitev formalnih zaprek. V poročilu ravnatelja dr. Reginalda Vospernika o izsledkih krožka, ki se je ukvarjal z motivacijo in zavestjo v zvezi z učenjem, jezikov ter z voznimi modeli, so izstopale zahteve po odstranitvi tabujev, izmenjavi učiteljev in učencev, obmejnimi javnimi „kvizi“, medmanjšinskem učenjem jezikov. Seveda pa je Vospernik lahko prispeval odlične izkušnje s Slovenske gimnazije kot ti. „Kugi-jev model", učenja trojezičnosti.
Najbolj v spominu bo gotovo ostal pisatelj Jani Osvvald, ki je mednarodno publiko sooči! z usodo „bikulturnega mejnega po-tovalca", dvojezičnega avtorja ter uspešnega menedžerja in tako na duhovit ter ironičen način zrahljal suhoparnost konferenčnega vzdušja. Herbert Seher
litvah. ..Poročali bomo serio-zno, aktualno in obširno", tako deželni intendant. ORF hoče vse stranke vključno Demokracijo 99 enakopravno upoštevati. Koncept velja tudi za Slovenske sporede, na dan volitev oz. po zaprtju volišč bo triurni magacin dvojezičen.
-Kuj-
POROČANJE ORF O VOLITVAH
Dvojezično in strogo žurnalistično
5
Iz naših občin
Demonstracija koroških svinjerejcev pred koroško deželno vlado. Zadnji torek so se pred poslopjem koroške deželne vlade zbrali koroški svinjerejci, ki so z demonstracijo prikazali nezadovoljstvo s trenutnimi katastrofalno nizkimi cenami na svinjskem trgu. Cene za svinjsko meso so v zadnjem letu močno padle, tako da so mnogi svinjerejci zašli v eksistenčne težave. V resoluciji, ki so jo sprejeli na demonstraciji od pristojnih političnih organov zahtevajo učinkovite ukrepe, npr. da se ustavi ,.industrijsko" pitanje svinj v drugih državah EU. Demonstracijo je podprla tudi SJK oz. frakcijski vodja Dl Štefan Domej (na sliki zgoraj drugi z desne, ob njem direktor kmetijske zbornice Groblacher). Foto: Fera
Suha - kanalizacija: šele zdaj prve informacije za občane
Občina Suha mora do 31. 12. 1998 imeti vodnopravno dovoljen koncept za čiščenje odplak. Šele na minuli seji pa so o tem začeli javno razpravljati.
Občinski svet na Suhi je pretekli torek hotel skleniti okvirni koncept za čiščenje odplak v občini. Deželna vlada je namreč tudi Sušanom dala rok do 31. 12. 1998, do katerega mora občina imeti vodnopravno dovoljen in sklenjen koncept. Prvi okvirni koncept je bil sklenjen v občinskem svetu že leta 1991, v zadnjih sedmih letih pa se o tem vprašanju ni zgodilo kaj bistvenega. Po nalogu občine je Dl Serno izdelal koncept, o katerem občani niso bili nikoli javno informirani. Kakor se je na seji izkazalo, celo nekateri mandatarji niso imeli podrobnih informacij.
Koncept. Pretekli torek naj bi torej občinski mandatarji požegnali ta koncept, ki predvideva za 100 gospodinjstev v obrobnih in gorskih vaseh posamezne in decentralne naprave (ki jih morajo pravno gledano zgraditi s 1. 1. 1999), za 250 gospodinjstev okoli Žvabeka in Suhe pa priključek na centralni kanal.
Župan Gerhard Visotschnig (SPO) je poudaril, da se mora občina držati terminskega roka 31. 12. 1998, sicer grozijo posledice vsakemu posameznemu občanu. Če občina nima sklenjenega koncepta, morajo s 1. 1.
Župan Ger-	Lenart Katz je
hard Visotsch- zahteval javno nig je javni	predstavitev
diskusiji privolil.	konceptov.
1999 imeti vsa gospodinjstva zaprte jame in bi odplake odvažala koncesionirana podjetja. Zato je župan Visotschnig apeliral, naj občinski svet sklene koncept. Potem je prišlo drugače. EL je vložila predlog, naj občinski svet ne sklene ničesar, dokler niso o konceptu informirani vsi občani. Argumentom odbornika EL Katza so sledili tudi podžupan mag. Polž in frakcija FGN. Tako je nato župan Visotschnig v imenu vseh vložil predlog, da naj občinski svet sklepa o konceptu šele po dveh informativnih sestankih za vse občane, ki bosta v Žvabeku in na Suhi. Proti predlogu je glasoval le vodja občinskega urada Plimon (FGN), ki je opozoril, da bi s tem lahko občina zamudila zakonsko predpisani rok.
Silvo Kumer
Rekli so
Predlagam in zahtevam, da se najprej o konceptu informirajo občani in da občina zahteva dodatno študijo o možnih decen-tralnih napravah.
Lenart Katz (EL)
Nihče naj ne misli, da hočem jaz osebno takoj graditi kanal, saj nisem politični samomorilec.
Župan Gerhard Visotschnig (SPO)
Tudi jaz zahtevam, da pred sklepanjem javno informiramo naše občane.
Podžupan Karl Polž (OVP)
Bolje je, da danes sklenemo koncept. Nato pa seveda moramo o tem informirati tudi občane.
Siegfried Skubl (FGN)
Časa sicer res ni več veliko, toda sprašujem vas, ali si naši občani lahko privoščijo priključke za 50.000 šilingov, in letne stroške do 10.000 šilingov?
Lenart Katz (EL)
V ponedeljek velika ..kanalizacijska11 seja v Šmihelu
Pretekli teden v četrtek je deželna svetnica Elisabeth Sickl povabila mandatarje občin Globasnica, Bistrica in Pliberk na informativni sestanek v hotel Breznik v Pliberk, kjer jih je ponovno informirala o pravnih možnostih, ki jih imajo posamezne občine. S Sicklovo so bili tudi njeni uradniki, ki so slišali želje in predstave županov in mandatarjev vseh treh občin.
Ker 31. 12. 1998 poteče rok, do katerega morajo vse tri občine imeti v občinskem svetu sklenjene in vodnopravno dovoljene koncepte, je bilo v dvorani čutiti živčnost in napetost. Edino Globašani, ki bodo verjetno dobili dovoljenje za decentralne naprave z dodatnimi rastlinskimi čistilnimi napravami, so z nasmeškom in zadovoljni zapustili sestanek.
Pliberški občinski svet ni ravno razočaran zapustil Breznikove dvorane, župan mag. Raimund Grilc in občinski svet pa slejkoprej ne vedo, pri čem so. Ali bo občina Bistrica priključena na skupni kanal ali ne? Bistričani se branijo proti skupni napravi, kar je javno potrdil tudi župan Janko Pajank. „V našem občinskem svetu ni možno dobiti večine za priključek k pliberškemu kanalu, če bo potrebno, bo šla naša občina tudi do ustavnega sodišča na Dunaj", tako bistriški župan.
Šmihelčani proti. O nadaljnjem postopanju v občini Bistrica bo odločilna občinska seja naslednji ponedeljek ob 19. uri. Ker pričakuje občinski urad večji naval občanov, so sejo preložili z Bistrice v dvorano ljudske šole v Šmihel. Vse doslejšnje izjave frakcij pa kažejo, da bo občinski svet odklonil koncept Dl Serna in Dl Heidingerja, ki sta v bistvu oba prišla do zaključka, da se splača v občini decentralno čistiti le vasi Črgoviče, Dolinčiče in Podkraj, vse ostale vasi pa je treba priključiti na centralni kanal z občino Pliberk.
Da so s tem povezane tudi pravne posledice za občane, bistriški mandatarji vedo in hočejo zadevo spraviti pred ustavno sodišče.
Silvo Kumer
Haider pride k Pototschnigu
Ponikva. Kanalski rebel Pepej Poto-tschnig je v svojem boju proti centralnemu kanalu pritisnil očitno na zadnje populistične registre. Danes v petek, 19. novembra, bo ob 17. uri k njemu na Ponikvo prišel Jorg Haider. Pototschnig mu hoče razkazati svojo rastlinsko čistilno napravo in ga prepričati o tem, da je interpretacija vodnopravnega zakona njegove frakcijske kolegice Elisabeth Sickl napačna. Haider je že pri sežigalnici odpadkov skočil Sicklovi v hrbet, kar bi se lahko po mnenju Pototschniga zgodilo tudi pri kanalu.
6
Rož - Podjuna - Žila
Na Obirskem je slavil 60-let-nico življenja Otto Strugger. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in vesela leta v krogu najdražjih.
Abrahama je srečal Albin Mautz iz Sel na Šajdi. Slavljencu ob tem posebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
V	Horcah pri Škocijanu obhaja god Marija Zippusch. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitke ji veljajo tudi za minuli rojstni dan.
70-letnico je obhajal Alojz VValdhauser iz Trabesinj. Slavljenec je bil vrsto let kot namestnik izvoljen občinski^ mandatar EL v Kotmari vasi. Želimo mu vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas.
Pred nedavnim sta obhajala osebni praznik Martin in Nadja Kupper s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam staršev in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Katici Fugger iz Svaten in Hanziju Egartnerju iz Gorinčič pri Šentjakobu. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
55-letnico življenja obhaja Marija Smrečnik iz Čepič pri Globasnici. Iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo dobrega počutja v krogu najdražjih.
Na Prebljah pri Kotmari vasi je obhajal 50-letnico Mirti Hedenik, po domače Rožan. Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova. Tudi hčeri Martini želimo za 25-letni-co vse najboljše.
V	Dolinčičah je slavila 60-let-nico Marija Kap. Slavljenki za to lepo obletnico življenja od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
Naslednje voščilo je namenjeno Klari Stocklitsch iz Železne Kaple, ki slavi 75-letnico življenja. Slavljenki ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
ČESTITAMO
V	Selah obhajajo osebna slavja Rezi Draže s Šajde, Maks Draže, po domače Motl-nov in Borovnikova Urši Mak. Slavljencem od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Minulo nedeljo je obhajala 35. pomlad Danica Gabriel z Breznice pri Šentjakobu. Čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in veselja tudi v prihodnje.
Te dni obhaja 65-letnico Primi Springer iz Kotmare vasi. Od srca mu čestitamo z najboljšimi željami.
V	sredo, 25. novembra, bo praznoval rojstni dan Matevž VVakounig iz Ladin pri Svečah. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji, člani domačega cerkvenega zbora in SRD Kočna.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike svojim naslednjim članom: Katarini Jelen iz Libuč, Mariji David iz Vogrč, Antonu Puklu iz Dvora pri Šmihelu, Viktorju Graniku iz Celovca, Katarini Mandl iz Libuč in Katarini Berchtold iz Črgovič pri Šmihelu. Posebne čestitke pa veljajo članom, ki obhajajo
okrogle obletnice življenja: Katarini Kordež iz Male vasi pri Globasnici za 85-letnico_, Mariji Jernej iz Črgovič pri Šmihelu za 70-letnico, Katji Krištof iz Dvora pri Šmihelu za 70-letnico in Mariji Vauti iz Nonče vasi pri Pliberku za 70. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V nedeljo, 22. novembra, bo slavil rojstni dan, v ponedeljek, 30. novembra, pa god, Andreas Trattnig iz Trebelj pri Šmarjeti. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo znanci in EL Šmarjeta.
Rojstni dan in god je obhajal Karel Rudolf iz Dobja pri Ločah. Za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše.
Marija Wutte z Dobrove pri Žitari vasi je minulo soboto slavila 50. življenjski jubilej. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Prav tako okroglo obletnico
življenja, 30. pomlad, je obhajala Rozi Krušic iz Velinje vasi. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje.
Naslednje voščilo za osebni praznik je namenjeno Kežarje-vemu očetu - Andreasu Oražetu iz Lepene pri Železni Kapli. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Rojstni dan je v Goričah pri Galiciji praznovala Marija Krainz. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Minulo nedeljo, 15. novembra, je obhajala rojstni dan Brigita Veratschnig iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo dobri znanci.
Martina Ogris z Radiš je na Dunaju zaključila študij medicine. Novopečeni zdravnici, ki je maturirala na Slovenski gimnaziji, iskreno čestitamo! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo Radišani ter vsi ostali prijatelji in znanci.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Mariji Sienčnik iz Dobrle vasi, Alojzu Raschunu iz Mlinč in Katarini Marketz iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
ČESTITKA TEDNA
90-letnica Janeza Pernata
Doma je na Bistrici pri Pliberku, svoj kruh je služil pri domačem podjetju Kraut, veljal je kot mož, ki je obvladal vse spretnosti v rokodelstvu, zelo mu je bilo pri srcu obnavljanje vaškega križa, bil je mnogo let poveljnik bistriškega gasilskega društva - predvsem pa je tudi rad fotografiral in pisal pesmi. Poleg tega je v času, ko sta bili bistriška in pli-berška občina še združeni, vodil blagajniške posle EL.
Te dni je Janez Pernat, ali kakor mu pravijo domačini -Bricev Anza, praznoval svoj 90. življenjski jubilej. Želimo mu obilo božjega blagoslova, prijetnega počutja v krogu domačih in predvsem zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje tudi Slovensko društvo upokojencev Pliberk.
Za 90-letnico iskreno čestitamo Mariji Čimžar iz Čahorč. Daj ji Bog zdravja, osebnega zadovoljstva, skratka vse, kar si sama najbolj želi. Še na mnoga leta!
Dvojni praznik je obhajala Elizabeta Užnik iz Sel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Čili Partl z Bistrice v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
91-letnico obhaja Hanzl Wie-gele, po domače Vafnunov oče iz Zahomca. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
7
Rož - Podjuna - Žila
* žfc'	*■ n
4	1
Gledališka skupina iz Vogrč je odlično uprizorila „Kekca“.
Foto: Fera
Krstna uprizoritev - Kekec na vogrškem župnijskem odru
Po letih so Vograjni po sili razmer spet imeli prireditev v župnišču. Uspeh je bil kljub prostorskih utesnjenosti velik.
Ker se društvo KKD Vo-grče ni moglo zediniti s posestnikom gostišča Floriani-wirt o najemniški pogodbi, potekajo društvene prireditve odslej v mali farni dvorani, kjer so svojčas uprizorili nešteto iger pod režijo župnika Vinka Zaletela.
Njegov režiserski naslednik je danes predsednik društva Pepej Polesnig, ki mu je tudi letos uspelo postaviti na oder kvalitetno igro, ki je bila tokrat namenjena predvsem mlajši publiki.
Igra „Kekec“ (avtor Janko Moder) pripoveduje o življenju in do-godoviščinah majhnega, zgovornega in korajžnega Kekca, ki se je postavil po robu groznemu Be-dancu in ga premagal. Režiserju Pepeju Polesnigu je bila na voljo že zelo izkušena 'gledališka skupina, v kateri sta tokrat še poseb-
no blesteli Mateja Ker-bitz (Kekec), ki je prepričala tudi s svojim petjem, in Angelika Polesnig (Bedanec), ki je tako realistično igrala groznega Be-danca, da so nekateri mlajši otroci prestrašeni zapustili predstavo. V nadaljnjih vlogah so igrali Claudija Šumelj, Elisa-beth Kontschitsch, Katarina Ker-bitz, Magda Zidej, Thomas Pau-litsch in Rudi Kontschitsch.
S predstavo bodo Vogrjani šli tudi gostovat in bodo drugod, kjer jim bo na voljo več prostora na odru, gotovo navduševali mlado in staro. Po premieri, preteklo soboto, so Vogrjani vabili tudi na tradicionalno martinovanje, ki je bilo letos v manjših prostorih bolj družinskega značaja.
Silvo Kumer
CELOVEC/ŠENTPRIMOŽ
Zbrali so 119 tisoč šilingov
V torek, 10. novembra, je bila v Celovcu misijonska tombola, ki so jo pripravile na pobudo sestre Ambrozije Ana-Lucija, Patricija in Sara. Prodajale so srečke in hodile po trgovinah in podjetjih, da bi zbrale lepa darila. Zbranih 24.000 šilingov je namenjeno za misijonskega bogoslovca v Indji in za potrebe pri vzgoji mladih v Albaniji. V Šentprimožu pa so zbrali kar 95.000 šilingov, ki jih bodo podarili novemu šolskemu projektu sester v Bengueli. Tombolo so začeli pripravljati, ko so po obisku v Kakuaku spoznali delo misijonark v Angoli. Pri nedeljski tomboli v cerkvi se je zbralo veliko ljudi iz domače župnije in okolice. Vsem, ki so podprli misijonski akciji velja velika hvala.
Vogrjani so zelo realistično igrali vloge, predvsem „Bedanec“ Polesnig.
SLOVENJI PLAJBERK
Cilj 5B projekt „Karawankenholz“
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi kmete v četrtek, 26. 11. 1998, ob 19.30 uri v gostilno „Lauseg-ger“ (Kirchenvvirt) v Slovenji Plajberk na predavanje o cilj 5B projektu „Karawanken-holz“. Teme predavanja so: 1. Gozdarska skupnost - več denarja za kmečki gozd in 2. Rezalni stroj za pridelavo okroglic. Referenta: Franz Andrejčič (Gozdnogospodarska skupnost Rož) ter Peter Stotter in Franz Ebenberger (Oberdrautaler Bauernholz). Vsi prisrčno vabljeni!
Razstavlja v Domu v Tinjah - karikaturist Petar Pismestrovič.
TINJE___________________
Razstava del Pismestroviča
Minuli petek je bilo v Domu v Tinjah odprtje razstave karikatur Petarja Pismestroviča. V imenu odsotnega rektorja Doma Kopeiniga ga je predstavil Martin Pandel, lavdaci-jo o delu karikaturista pa je imel glavni urednik Kleine Zeitung v Celovcu Reinhold Dottolo. Pevsko so slovesnost olepšali Radiški fantje.
Pismestrovič se je rodil leta 1951 v Sremski Mitroviči, študiral pa v Zagrebu (politične vede). Prvo karikaturo je objavil leta 1968. Od takrat pa do danes jih je objavil nad 15.000 v mnogih listih in revijah nekdanje Jugoslavije. Sedaj je našel domovino na Koroškem in pretežno dela za Kleine Zeitung.
8
Kultura
KOROŠKI KULTURNI DNEVI V LJUBLJANI
Premalo poznano zamejstvo
Po osmih letih so letos v Ljubljani zopet organizirali Koroške kulturne dneve. Prireditelji so ljubljanska mestna občina, Krščanska kulturna zveza (KKZ) in celovška Mohorjeva.
■■^asluga, da je prišlo do poži-vitve Koroških kulturnih *—.dnevov v slovenski prestolnici, gre predvsem Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, zahvala pa prijateljema koroških Slovencev, predsedniku mestnega sveta Dimitriju Kovačiču in njegovemu tajniku dr. Milanu Zveru. Kovačič je poudaril bogato kulturno ustvarjalnost koroških Slovencev, kritično pa je pripomnil, da v Sloveniji ne poznajo dovolj njihovega življenja in delovanja.
Slavnostno odprtje kulturnih dnevov je bilo prejšnji teden (11. 11.) v #ljubljanski Mestni hiši. Glasbeno je odprtje olepšal Oktet Suha. Sledil je koncert MePZ Sele in ansambla Drava pod vodstvom mag. Romana Verdela. V okviru Koroških kulturnih dnevov so na pedagoški fakulteti priredili predavanje o dvojezičnem šolstvu na Koroškem (predaval je dr. Miha Vrbinc) in celovečerni film „Backup“ v Zavodu sv. Stanislava. Nadalje so organizirali v galeriji Družina odprtje razstave in literarno branje Gustava Januša (predstavil ga je dr. Janko Zerzer). V klubu Nove revije je bilo predavanje Janeza Strutza na temo: Profili nove slovenske literature na Koroškem. V Slovenskem etnografskem muzeju je bilo odprtje razstave dr. Marije Makarovič o oblačilni kulturi v Rožu, glasbeno pa je prireditev olepšala
dekliška vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka pod vodstvom mag. Mirka Lausseggerja. Včeraj je v okviru 70-letnice Kluba koroških Slovencev v Ljubljani
Naš tednik: Kako je prišlo do poživitve Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani? Nužei Tolmaier: Pri KKZ smo z
obžalovanjem vzeli na znanje, da so v začetku 90-ih let prekinili v Lljubljani Koroške kulturne dneve. Ob vsaki primerni priložnosti smo poudarjali potrebo po poživitvi teh dnevov, na katerih bi predstavili razgibano in bogato kulturno življenje koroških Slovencev. Lani sta KKZ in Mohorjeva pri mestnem svetu vložili ustrezni predlog, močno pa se je za izvedbo dnevov zavzel tudi Klub koroških Slovencev. Letos je mestni svet sprejel predlog in odobril potrebna finančna sredstva. Namen kulturnih dnevov je zbliževanje zamejstva z ljudmi, ki živijo v Sloveniji. V zadnjih letih smo se predstavili v raznih krajih Slovenije, med drugim v Škofji Loki, Beli Krajini in Zgornji Savinjski dolini. Naše izkušnje nam pravijo, da je potreba po takih dnevih dana in nujna. Prepričan sem, da moramo geslu o skupnem slovenskem kulturnem, jezikov-
gostovala lutkovna skupina KPD Šmihel. Danes, v petek, je na sporedu okrogla miza s političnimi predstavniki koroških Slovencev - zvečer pa bo v Šentja-
Pogovor z glavnim organizatorjem kulturnih dnevov
Nužijem Tolmajerjem
Pomemben prispevek k zbliževanju
nem in gospodarskem prostoru
dati še večji pomen.
Sodelovanje med Slovenijo in njenimi manjšinami je izrednega pomena. Pogostokrat pa se sliši tudi kritika, da bi lahko bilo bolje. Kje
kobškem gledališču slavnostna prireditev; nastopili bodo Smrtnikovi bratje, kvartet Rož in ansambel Korenika.
Igor Roblek
vidite za to možnosti?
Mislim, da je zadnji posvet, ki gaje na temo Slovenci po svetu sklicalo ministrstvo za kulturo, kritično prikazal stanje Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije. Slovenija upravičeno zahteva čim večjo koordinacijo. Do izraza pa je tudi prišlo prepričanje, da je koordinacija potrebna tudi v Sloveniji sami. Pogreša se usklajeno nastopanje vseh državnih organov in inštitucij. Nadalje se je ugotovilo, da ni takoimenovanega državniškega odnosa; prednjačijo strankarskopolitični interesi, ki pa ne služijo nikomur. To otežuje tudi delovanje zamejskih Slovencev. Na Koroškem dobro vidimo in čutimo, koliko energije se porabi samo za usklajevanje. Zavedamo pa se, da brez pomoči s strani Slovenije ne bi mogli nikoli izvesti vse naše bogate dejavnosti. Zato smo Sloveniji tudi hvaležni. Sicer pa si v prihodnosti želim intenzivnejšo kulturno sodelovanje z občinami tu in onstran meje.
I. R.
Sv. Martin -praznovanje v celovškem vrtcu Naš otrok
Kadar odsevajo lučke Martinovih svetilk v očeh naših malih, se veselijo z njimi vzgojiteljice, starši in sorodniki, ki jih spremljajo po celovških ulicah. Bil je že pošten mrak, ko se je na predvečer praznika svetega Martina procesija svetilk svečano bližala cilju - zaključku proslave na Mohorjevem vrtu. Vsem, ki so doživeli kruhov v tej skupnosti, je postalo toplo pri srcu in še ko so se otroci razšli, se je čula Lenčkina pesem ..Prižgimo lučke ...“ v mestni noči.	I. K.
Kultura
9
Pisatelj Primož Suhodolčan ni bral - znai je pripovedovati!	Foto: Angerer
BILČOVŠKA JESEN
Literaturo približati otrokom
Bilčovško društvo Bilka je trenutno ena najbolj delavnih kulturnih ustanov na bazi, to pomeni, da zna vzbujati in pritegovati ljudstvo h kulturnim prireditvam in zna zadeti okus ter potrebo ljudstva.
Letos smo združili glasbo in literaturo, slovenski zanimivi program in nemški dodatek.
PREDSEDNIK SPD BILKA RUPERT GASSER
Oboje je umetnost in zahteva veliko smisla za kulturo in občutek za želje prebivalcev. Eden, ki se že leta trudi, da bi podpiral slovenstvo v vasi in obvaroval ljudstvo asimiliranja, je predsednik društva Rupej Gasser.
O aktualnem kulturnem festivalu „Bilčovška jesen" je rekel: „V Bilčovsu imamo razvito zborovsko in spodbujajočo gledališko dejavnost. Pogrešali smo nekaj bolj sodobnega za mladino, ki ne obiskuje tradicionalnih prireditev in za otroke, ki jih moramo pritegniti k lepemu materinemu jeziku. Pa smo pred tremi leti iskali alternativo in poskusili z idejo o neki kulturni jeseni za mladino. Že prvo leto smo se lahko prepričali o pravilnem sklepanju, ker je bil obisk nadpovprečen. Drugo leto, to je lani, nam je vreme precej zapodilo, pa tudi glavni zastopnik literature je moral odpovedati. Letos smo združili glasbo in literaturo, slovenski zanimivi program in nemški privlačni dodatek. Poseben poudarek je bil poskus približati otroke k branju, h knjigam in k slovenski mladinski literaturi. Knjižna slovenščina mora postati
spet stalnica v jezikovnem razvoju naših otrok."
Kako je društvu uspel tako zahtevni namen? Lahko rečem: Odlično. Če je na prvi dan, glasbeni del, obisk še malo zaškripal, je bil drugi, glavni dan popolnoma uspešen. Ni veliko prireditev, napovedanih kot literarni večer, na katere pride približno 50 otrok in ustrezno število spremljevalcev. Tudi pri izbiri gosta so Bilčovščani imeli srečno roko. Prišel je znani mladinski in še sam mladostni pisatelj Primož Suhodolčan, avtor znanih zbirk založbe Karantania (Peter Nos - 5 knjig, Živalske novice - na primer Košarkar naj bo, Kolesar naj bo...).
Pisatelj na literarnem večeru za otroke ni bral! Ne, znal je pripove-
dovati vsebino knjig ali igrati skupaj z otroki napisane zgodbice. Otroci so navdušeno sodelovali od prve minute in celo odrasli smo se smejali kot redkokdaj pri literaturi. Ozračje se je v hipu razrahljalo in smeh se je zlil po polni dvorani pri Knaberl-nu v Velinji vasi. Skratka, pisatelj je dokazal, da ne zna samo pisati (kot večina drugih), temveč da zna tudi pripovedovati, čarati, se igrati in ustvarjati sproščenost kot v najbolj uspešni šolski uri. Kdo se ne bi smejal, ko je hotel prikazati otrokom, kako se naj poje podoknica. Kdo je zapel najlepšo, je dobil nagrado! Ali kdo mora biti miren, ko se gre za igro: Kaj zagledaš, ko stopiš na Kitajskem iz letala! Odgovor je bil: Lepo Kitajko, v katero se isti hip zaljubiš. In kako ji rečeš: ljubim te? Še zabavna igra: Kdo ve, kako je treba kokoš učiti nesti jajca?
Take zgodbice iz lastnih knjig je Primož Suhodolčan znal približati otrokom, s sproščeno igro jim je dokazal, da je knjižna slovenščina sposobna izpovedati zapletene reči. Ali ni to namen vsakega literarnega branja? Alojz Angerer
Joško Kert - duša prevaljskega kulturnega življenja
Prevaljski
mohorjani
Prevalje so tesno povezane s celovško Mohorjevo. Znano je, da se je morala Mohorjeva tiskarna po 1. svetovni vojni - 31. julija 1919 preseliti iz Celovca na Prevalje in od tam 7. decembra 1927 v Celje.
Mohorjanske tradicije Pre-valjčani niso pozabili. Zato so po osamosvojitvi Slovenije ustanovili Kulturno društvo Mohorjan. Gonilna sila in predsednik društva je znani glasbenik, skladatelj in zborovodja Joško Kert. Pod njegovim vodstvom je moški pevski zbor Vres imel vrhunske nastope; krajši čas je vodil tudi MOPZ Foltej Hartman. Sedaj vodi prevaljski župnijski zbor.
KD Mohorjan je izšlo iz prevaljske farne skupnosti. Posveča se predvsem cerkvenemu in narodnemu petju (poleg mešanega zbora župnije Prevalje obstaja še otroški in mladinski zbor). Nadalje prirejajo odrske predstave, njihova pozornost pa velja tudi založniški dejavnosti. Ob 100. obletnici rojstva dr. Franca Sušnika so izdali njegove zgodbe „Šen-turšeljce". Gre za domačijske zgodbe, duhovite in razigrane anekdote iz kmečkega življenja. Ob jubileju velikega sina Mežiške doline pa je izšel tudi zbornik, ki ga je izdala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
Joško Kert NAŠEMU TEDNIKU: „V prevaljski občini imamo zelo bogato kulturno dejavnost. Obstaja okoli 10 kulturnih društev. Sodelovanje je dobro in prijateljsko. KD Mohorjan se trudi predvsem za kakovostno ponudbo."
Naslednje leto pa Prevalj-čane čaka spet veliko slavje. Joško Kert: »Spomnili se bomo 100. obletnice rojstva Luke Kramolca."
-Kuj-
Reportaža
petek,
20. novembra 1998
Reportaža
Franc Sušnik-njegova veka ljubezen je bila Koroška
■ Pred sto leti se
je rodil dr. Franc Sušnik - oče ravenske gimnazije in študijske knjižnice.
i #elika dvorana v prevalj-\ / skem kulturnem domu je
V bila nabito polna, slavnostno akademijo so oblikovali vsa prevaljska kulturna društva, domačin Lojze Lebič je posebej v ta namen uglasbil pesem „Vres" (zapel jo je znani basbari-tonist Marko Fink), med slavnostnimi govorniki je bil ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Re-ginald Vospernik, akademije so se udeležili tudi osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik celovške Mohorjeve Jože Kopeinig. Prireditev je bila zelo ganljiva in vsebinsko globoka - skratka, bila je prepričljiv dokaz priljubljenosti in spoštovanja dr. Franca Sušnika.
Dr. Franc Sušnik se je rodil 14. novembra 1898 na Prevaljah. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, kjer je spoznal tudi dr. Joška Tischlerja. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko ter jugoslovansko književnost. Služboval je v Murski Soboti, Beogradu, od leta 1925 do 1941 pa v Mariboru - kot profesor in ravnatelj realne gimnazije, nato kot ravnatelj učiteljišča. Leta 1926 se je poročil z Antonijo Plešivčnik (1905-1974). V zakonu sta imela štiri sinove - Janka (1927), Frančeka (1930), Tončka (1932) in Matjaža (1945).
Aprila 1941 se je z družino umaknil na prevaljški dom, 3. 11. 1943 je bil zaprt v Celovcu, izpustili so ga 20. 12. 1943 in mu prepovedali bivanje v velikov-škem okraju, kamor so Prevalje takrat spadale. Aprila 1944 je prevzel urejanje samostanske knjižnice v Št. Pavlu v Labotski dolini. 10. 11. so ga nacisti ponovno zaprli in ga 16. 1. 1945 obsodili na smrt. Z raznimi intervencijami je bil poslan 25. januarja 1945 v Dachau, od koder se je junija 1945 srečno vrnil na domače Prevalje.
■ Na njegov rojstni dan - 14. novembra - so na Prevaljah priredili slavnostno akademijo.
Po vrnitvi se je začelo njegovo veliko delo: bil je pobudnik in ustanovitelj gimnazije na Ravnah, nato še študijske knjižnice, kjer je avgusta 1979 dočakal upokojitev. Umrl je 21. februarja 1980.
Napisal je mdr. naslednje knjige: Prekmurski profili (1929), Jugoslovanska književnost (1930), Pregled svetovne literature (1936), In kaj so ljudje ko lesovi (1968). Leta 1994 je izšla zbirka Koroški zapisi.
Za svoje delo je dobil številna odlikovanja in priznanja.
Ob jubileju smo prosili njegovega sina univ. prof. dr. Janka Sušnika za krajši pogovor. Poleg tega objavljamo del slavnostnega govora, ki ga je imel ravnatelj dr. Reginald Vospernik.
Naš tednik: Kako bi karakte-
rizirali Vašega očeta?
Prof, dr. Janko Sušnik: Očeta sem najprej doživljal kot sin. Vzgajal me je kot svojega prijatelja in sem ga bil navajen tikati. Ni mu bilo treba veliko pomagati, pri mojem učenju me je pa
■ S posebnim koncertom so se ga spomnili tudi dijaki Slovenske in ravenske gimnazije.
vračal v naročje svojega doma in ki ga je na več kot treh vogalih podpirala njegova žena, moja mama. Učil me je ljubiti rod in domovino. Ko sem ubranil doktorsko tezo, je bil name ponosen. Ljubil me je in se bal za moje življenje. Kot otrok sem molil k Bogu, da bi umrl pred očetom in ne bi moral prestati groze njegove smrti.
Očeta sem potem doživljal kot profesorja, knjižničarja in pisca. Odkar sem ga zavestno doživljal, je bil zame moder in zvest človek.
Vaš oče je bil veliki častilec škofa Antona Martina Slomška ter vernik, ki je prakticiral cerkvene obrede. Kakšni so bili njegovi politični nazori?
Oče je bil po srcu krščanski socialist Kocbekovega tipa. Od otroštva me je spremljala Meža-nova oljna slika Antona Martina Slomška v našem domu. Kot otrok sem mislil, da je svetnik. Pozneje mi ga je oče predstavil kot pobudnika Mohorjeve družbe, ki je opismenila slovenski narod.
z^četova velika ljubezen je bila x_y Koroška. Včasih je pri prevaljškem taksistu Langeršku najel avto in skupaj -sva se vozila od Šercerja v Šmihelu do Šentjakoba v Rožu, do Celovca in Gospe Svete. To so bile njegove najljubše postaje. Pri Šercerju je bila doma Šer-cerjeva Micka, ki je zaslužna, da je Dalmatinova biblija prišla v roke ravenske študijske knjižnice. Večkrat sve sa z vlakom peljala do Pliberka in potem pešačila po podjunskih vaseh. Rad je nagovoril ljudi, da bi preizkusil, kako v Avstriji živi slovenščina. Še pred drugo svetovno vojno je slovensko znala stara Korošica na klancu pod Gospo Sveto. Danes ne bi več.
DR. JANKO SUŠNIK
usmerjal in znal priskočiti, ko je uvidel potrebo. Doživljal sem ga kot popotnika, ki se je na večer
Očetova velika ljubezen je bila predvsem Koroška. Po razpadu avstroogrske mo-
■ Pogovor NT z najstarejšim sinom očeta ravenske gimnazije - z univ. prof. Jankom Sušnikom.
narhije je igral tudi pomembno vlogo pri prevzemu slovenske oblasti v Mežiški dolini. Kako je reagiral na izid koroškega plebiscita?
Iz očetovih pripovedovanj vem, da ga je izid Koroškega plebiscita zelo prizadel. Vedno pa je pred menoj opravičeval tudi tiste koroške Slovence, ki so glasovali za Avstrijo. „Ali si predstavljaš", mi je rekel, "da je Beograd v koroškem spominu Turčija Mi-klove Zale. Avstrijska propaganda je obljubila, da fante ne bodo klicali k vojakom in da bo Avstrija v nasprotju s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev napredna republika." Verjeli so obljubam, kako jim bo v Avstriji lepo.
Z očetom sem v otroških letih pogosto hodil po Rožu in Podjuni in najini obiski so bili polni nostalgije.
Ima Vaša družina še danes sorodstvene vezi z avstrijsko Koroško (Katere konkretno?)
Oče je rad zahajal k Šercerju v Šmihel. Sedanji Šercer - Franci Mlinar, direktor tovarne filtrov v Šmihelu - je vnuk maminega strica, torej strica očetove žene. Njegov brat je gostilničar v celovškem „Landhaus". Pikova žlahta se je porazgubila v Velikovcu. Oče je imel žive stike, dokler sta živeli Šercerjeva Micka in Milka.
Znano je, da sta bila Vaš oče in dr. Joško Tischler dobra prijatelja. Kako je Vaš oče ocenjeval politične razmere med koroškimi Slovenci po 2. svetovni vojni - zlasti še, kar zadeva odločitev dr. Joška Tischlerja, da ustanovi Narodni svet koroških Slovencev?
Oče si je predvsem želel, da se bi na Koroškem ohranilo slovenstvo. Večkrat mi je pripovedoval zgodbo o koroškem duhovniku - žal mi je ime ušlo iz
spomina - ki je leta 1945 rekel: „Tudi če je v Jugoslaviji hudič na oblasti, bom jaz glasoval za Jugoslavijo." Svetovnonazorsko duhovnik gotovo ni bil na hudičevi strani, toda jezik, dom, narod so bile zanj največje vrednote.
Vaš oče je bil velik zagovornik Jugoslavije. Kako bi sprejel rojstvo samostojne slovenske države?
Jugoslavija, za katero je plediral slovenski politik Korošec leta 1918 v dunajskem parlamentu, naj bi združila južne Slovane avstroogrske monarhije. Torej ne to, kar je pozneje nastalo. Mislim, da je tudi oče imel prvotno tako predstavo o Jugoslaviji.
Rojstvo slovenske države pa bi ga srčno veselilo. O tem sem prepričan. Kaj ga bi glede trenutne slovenske politike najbolj užalostilo?
Bil sem še otrok, ko sem dojel, da oče sovraži politikantstvo, čeprav nisem natančno vedel, kaj to pomeni. Danes, ko vem, kaj pomenijo v politiki zavestna slepota, oportunizem in karierizem, z gotovostjo rečem, da bi ga najbolj užalostilo politkantstvo. Kako bi ocenil sedanji odnos Slovenije do koroških Slovencev?
Pomembno se mi zdi, da bo Slovenija gospodarsko in politično uspešna država, ki ji ne bo treba imeti manjvrednostnih občutkov. Torej država, na katero bodo pripadniki slovenske manjšine ponosni v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
In kako bi ocenil sedanji položaj koroških Slovencev ter njihovo prihodnost?
Na proslavi koroškega plebiscita je novinar Lojze Kos neko nemško govorečo Korošico spomnil, da na Koroškem žive tudi Slovenci. Rekla je „Leider..." In s tem je izkazala vso svojo nestrpno nekulturo. Taki Avstrijci bodo morali prebrati kako zgodovino in nekaj preobrniti v svojih glavah.
Evropska skupnost drugače gleda na manjšinsko vprašanje kot „die ewig Gestrigen" in to me navdaja z upanjem. Zdi se mi, da se v senci EU tudi Avstrija v svoji biti spreminja in išče poti v resnične demokratične širine.
Zdi se mi pomembno, da se ohrani slovenska manjšina in prestoji čas, dokler ne bo čas zrel za enakopravnost narodov v evropski družini. Takrat bodo stari prapori, nacionalne obleke in odlikovanja našli v muzeju svoj zgodovinski mir.
Pripravil Janko Kulmesch
RAVNATELJ DR, REGINALD VOSPERNIK
Spomini na srečanja z dr. Sušnikom
f.fo se spominja jam očakov-/ V skega Franca Sušnika in tistih redkih srečanj z njim pri Kočniku na Peci, na Pliberškem jormaku, na prevaljski železniški postaji, v njegovi ljubljeni knjižnici in še kje, mi vstajajo z njim iz spomina tudi ljudje izpod Uršlje gore, ki jih je tako neznansko ljubil, fužinarji, kmetje, dekle in hlapci, dijaki njegove gimnazije, šentanelski pavri.
Najbolj izklesano mi je pred očmi še prvo srečanje z njim tukajle na Prevaljah poleti 1963. Kot mlad gimnazijski profesor, germanist in slavist, kakor dr. Sušnik, kar nama je dalo slutiti morda posebno sorodstvo, sem smel spremljati skupaj z drugimi kolegi pod vodstvom dr. Joška Tischlerja prve maturante celovške gimnazije na 17-dnevno potovanje po rajnki Jugoslaviji. Tu na Prevaljah se je to potovanje pričelo. Pričakala sta nas oba ravnatelja slovenske gimnazije, bivši dr. Franc Sušnik in tedanji Tone Golčer. Posebno srčno sta se na postaji in kasneje ponovno v „Študijski knjižnici", kakor se je tedaj imenovala, objela Tischler in Sušnik, saj sta se - vsaj bežno - poznala iz gimnazijskih let v Celovcu. Starejši dijak Sušnik je bil mlajšemu Tischlerju senior pri mizi v jedilnici. Nageljni, ki so jih tedaj pripele ravenske gimnazijke našim maturantkam in maturantom na prsi, v srcih še niso oveneli.
N
Dr. Franc Sušnik (1898 - 1980)
f^benem s tem spomi-
f Jnom na ganljiv prizor v Mežiški dolini se oglaša spomin na dosti mlajši dogodek, na faksimilirano izdajo dijaškega rokopisnega Usta „ Vzbudi se Slove n". Izdajali so ga dijaki celovške gimnazije v letih 1915/16 sredi vojne vihre. Duša in urednik Usta, hkrati tudi pretežni avtor prispevkov je bil Franc Sušnik pod psevdonimom Radimirov. Tudi ostali avtorji so ostali iz razumljivih vzrokov anonimni, kajti slovenščina se je tedaj morata zadovoljiti z drobtinicami z mize bogatega soseda v deželi. Z zdaj že upokojenim ravnateljem Tonetom Golčer-jem in s pokojnikovim sinom Tonetom Sušnikom smo 1992, ob 35. obletnici celovške Slovenske gimnazije, izdali faksimilirano izdajo teh pomenljivih literarnih poskusov tedanjega celovškega gimnazijskega rodu.
ekje v poznih šestdesetih letih je nas sloveniste, ki smo se udeležili dvodnevnega slavističnega zborovanja v Črni, popeljal na svojo ljubljeno Peco. Dr. Sušnik nikdar ni vozit sam z avtom, zato nam je bil šofer tudi že pokojni bivši ravnatelj celovške gimnazije dr. Pavle Zablatnik. Z nami je bila še profesorica Stavka Hronek, roj. Grafenauer, vneta učiteljica slovenščine in latinščine. Povzpeli smo se do gorske kmetije pri Končniku. Z nevsiljivo prepričevalnostjo, ki je bila tako značilna za dr. Sušnika, je skušal - v skrbi za ohranitev okolja in slovenskih kmetov - odvrniti mladega Končnika od načrta, da bi zapustil očetnjavo in šel v dolino za domnevno boljšim kruhom v fabriki. Svoje koroške zapise iz leta 1968, časovno so blizu temu obisku, je naslovil „ln kaj so ljudje ko lesovi". Tem koroškim Iju-djem, temu koroškemu človeku je veljala vsa tako dobrotljiva Sušnikova pozornost. In ko je ljudi vodil po avstrijskem Koroškem, jim je znat pokazati vse skrivne kotičke te naše dežele, ob tem pa tudi vse skrivne kotičke človeških src.
Iz govora dr. Reginalda Vospernika na slavnostni akademiji (14. novembra 1998 v kulturnem domu na Prevaljah.)
T	PETEK, 20. novembra 18.00-18.30 Utrip kulture
A T	SOBOTA, 21. novembra 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca
E D E	NEDELJA, 22. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - G ute n Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (dr. Ostra-vsky). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
N V	PONED., 23. novembra 18.00-18.30 Kratek stik: Slalom med željami in predpisi - komunalna politika na prelomnici?
R	TOREK, 24. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja
A D 1	SREDA, 25. novembra 18.10 -19.00 Glasbena mavrica: Skupina VOX - predstavitev prve zgoščenke; 21.04 do 22.00 Večerna oddaja
U	ČETRTEK, 26. novemb. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
RADIO/TV, PRIREDITVE
©@©[1® ©£\K]S
K®B®§
NEDELJA,
22. novembra '98,13.30
PONEDELJEK, 23. novembra 1998
ORF 2, ob 3.55
TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Dvo- in večjezični otroški vrtci: odločilna je jezikovna kompetenca.
•	Koordinacijski odbor koroških Slovencev: skupno nastopanje v bistvenih vprašanjih je želja vseh. Le poti do gremija so različna.
•	..Profesor, povej, kaj so pravila življenja? ... Zvestoba ..." - Ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika.
•	Duhoviti, ostri in muhasti komentarji s čopičem in svinčnikom: karikature Petra Pisme-stroviča.
•	Ko stol postane izrazno sredstvo: grafike Adriane Maraž.
•	Kaj takega: 5. maturantski ples.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih
radijskih sporedov - lahko preberete tudi
na ORF-teletekstu, stran 299.
Petek, 20. novembra
ŠENTJANŽ Večer klasične glasbe Nastopata: Josef Ženki (klarinet, saksofon) in prof. VVIadimir Romanov (klavir) Čas: ob 19.30 Kraj: v K & K centru
ŠENTJAKOB
Odprtje razstave: Konjički
Šentjakobčanov
Čas: ob 20. uri
Kraj: v občinski kulturni
dvorani
Kraj: občina Šentjakob
ŠENTJAKOB
Duhovne vaje v vsakdanjem
življenju
Čas: ob 19.30
Kraj: v župnišču
Vabi: Regionalni center
CELOVEC
Maturantski ples Dvojezične trgovske akademije Čas: ob 19.30 Kraj: v Domu sindikatov Za ples igrajo Gašperji & The Slenders Vabi: maturantke in maturantje Dvojezične trgovske akademije
KOTMARA VAS Letni zbor
Čas: ob 19. uri Kraj: društvena soba (v stari šoli)
Vabi: SRD Gorjanci
Nedelja, 22. novembra
VELIKOVEC Osrednji koncert SPZ Nastopajo: Mešani mladinski zbor ZG in ZRG za Slovence, Mlada Podjuna iz Pliberka, plesna skupina Mojce Horvat iz Ljubljane Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg
OBIRSKO Misijonska tombola Čas: po sv. maši (ob 10. uri) Kraj: gostilna Kovač Vabi: Obirški farni svet
Sreda, 25. novembra
ŠMIHEL
Predavanje na temo „Okolje in alergija" (v nemščini) Predava: dr. Dieter Michael Schmidt iz Dobrle vasi Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel
Sobota, 21. novembra ■ Četrtek, 26. novembra
ŽELEZNA KAPLA Komedija: Gospa ministrica Gostuje: kulturno umetniško društvo .Zarja" iz Trnovelj Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zarja
ŠMIHEL Jesenski koncert Čas: ob 19. uri Kraj: v ljudski šoli Nastopajo): MePZ Gorotan, MoPZ Kralj Matjaž, MGV Petzen/Loibach, Burschen-guintett des MGV Petzen/Loibach Vabi: referat za kulturo občine Bistrica nad Pliberkom
SELE
Koncert v počastitev svete Cecilije (zavetnice cerkvene glasbe)
Gostuje: Orkester glasbene šole zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane Čas: ob 19.30 Kraj:: v farnem domu Vabi: župnijski urad Sele
ŠENTJAKOB Predavanje o Miklavžu, Božičku in še o kom (adventne navade v luči krščanstva)
Predava: prof. dr. Karl Ess-mann (RPI Dunaj)
Čas: ob 19.30
Kraj: v Regionalnem centru
Vabi: Regionalni center
CELOVEC
Igra z lutko - sporočila
otroške duše (predavanje in
pogovor)
Čas: ob 19. uri Kraj: vrtec „Naš otrok"
Petek, 27. novembra
RIČARJA VAS/RIE-GERSDORF Premiera komedije „Samomorilec"
Nastopa: Igralska skupina SPD Dobrač na Brnci Režija: Metka Dulmin Čas: ob 19.30 Kraj: Mehrzvveckhaus Vabi: SPD Dobrač
ŠENTPETER Dan odprtih vrat Vodstvo: ob 9., 10. in 11. uri Kraj: Višja šola za gospodarske poklice
ŠENTJANŽ Predavanje minitira Igorja Bavčarja (minifflpza evropske zadeve^tiveniji)
Čas: oM&30 Kraj:(wr& K centru Vabi: K & K
Sobota, 28. novembra
SVEČE
„Je več dnevov ku klobas"
Tržaški kras pri nas s knjigo, diapozitivi, pesmimi in kraškimi jedmi Sodelujejo: avtorica Vesna Guštin in kulturni delavci KD Kraški dom z Repentavra pri Trstu
Čas: ob 19.30 Kraj: v gostilni Adam Vabi: SPD Kočna
RADIŠE
Premiera igre: VIDEO KLUB (Guran Gluvič)
Čas: ob 19.30 Kraj: kulturni dom Režija: Alenka Hain Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD Radiše Vabi: SPD Radiše
RIČARJA VAS/RIE-GERSDORF Ponovitev komedije Samomorilec"
Čas: ob 19.30 Kraj: Mehrzvveckhaus
PLIBERK
Predstavitev prve CD skupine VOX
Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Sodelujejo: VOX, Pepej Krop, Janez Gregorič, Kristijan Filipič Vabi: VOX
Nedelja, 29. novembra
ŠENTJANŽ Prodajna razstava: „Kerami-ka in železo"
Čas: ob 15. uri Kraj: v K & K centru
ŠTEBEN/BEKŠTANJ
Medkulturna adventna
svečanost
Čas: ob 15. uri
Kraj: v škocijanski cerkvi
Sodelujejo: MoPZJepa
Baško jezero, Doppelsextett
Villach, Ouintetto Femminile
„Lussari“ di Ugovica
Vabi: župnijski urad
ŽELEZNA KAPLA Redni občni zbor SPD Zarja
Čas: ob 11.30 Kraj: v hotelu Obir Vabi: SPD Zarja
GLOBASNICA Koncert ob 25-letnici MoPZ „Franc Leder Lesičjak"
Čas: ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju Nastopajo: MoPZ „Franc Leder Lesičjak", MePZ Peca, Kvartet A capella, Gem. Chor Globasnitz, Dekliški zbor STEM
STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE vabi na seminar knjižnega jezika in dvojezične didaktike
za dvojezične učitelje iz Madžarske (iz Porabja), Italije (iz Beneške Slovenije) in Avstrije (iz Koroške in Štajerske). Sobota. 21. 11.1998: 10.00 Dvojezično šolstvo na Koroškem (Tomi Ogris); 14.00 Predstavitev knjige »Pozdravljeni" ter praktično delo ob knjigi (Miha Vrbinc); 16.30 Janez Gregorič bo ob spremljavi s kitaro z udeleženci pel narodne pesmi prirejene za šolo. Predstavil bo tudi priročnike »Zapoj še ti“ 1,2,3 ter kaseti in zgoščenko. Zvečer bo ob kmečkem bifeju in petju družabno srečanje vseh dvojezičnih učiteljev.
Nedelja. 22. 11. 1998: 9.00 Katarina Sticker bo predstavila svoj učbenik »Hej, til"; 11.00 Posredovanje slovenskega jezika s komunikativno metodo (Rezika Iskra); 13.00 Kosilo pri Seherju v Velinji vasi; nato zaključek seminarja v K&K centru v Šentjanžu.
Prijave pri Reziki Iskri: tel.: 04220/2505
Tečaj retorike in komunikacije
(v nemščini)
Čas: od petka, 4. 12. (15.00), do nedelje, 6. 12 (16.00) Kraj: Dom v Tinjah Referent: Michael Schallabock Prireditelj: Katoliška prosveta
(tel.: 0463/51 1166- Monika Novak) Prispevek za tečaj: 3500 šilingov
PRIREDITVE, OGLASI
RAZSTAVE
TINJE
„Trenutki“ - razstava slik umetnika Thomasa Mikla
Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure.
ŠENTJANŽ
Razstava del umetnika Jožeta Bo-schitza
Kraj: K & K center Šentjanž. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do konca decembra
BOROVLJE/CELOVEC Razstava del umetnikov Veszelija in Buderke
Kraj: v prostorih Posojilnic Bank v Borovljah in v Celovcu. Razstava bo odprta do 22. decembra.
PLIBERK
GALERIJA VVERNERJA BERGA
Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija
odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
ROŽEK
Razstava grafik Adriane Maraž
Razstava je odprta do 20. decembra 1998, dnevno od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure, ali po telefonskem dogovoru (04274/4422).
zdra vljenp0$£ okrevanje'
Od 27. novembra 1998 bodo odprta za Vas zdravdna vrata.
Kaj Vas čaka?
Najboljša kvaliteta in kompetenca. K temu spadajo seveda vedno prisotni zdravniki in najboljše šolani terapevti. Z naravnimi zdravilnimi vrelci in z zdravilnim plinom z ogljikovo kislino dosežemo najboljše zdravilne uspehe pri zdravljenju:
-	krčnih žil
-	prckrvitvcnih motenj
-	limfnega edema
-	visokega ali nizkega krvnega pritiska
-	po operacijah
-	fantomskih bolečin po amputacijah
Nudimo Vam seveda še mnogo drugih zdravilnih terapi j.
Več informacij o tej novi dimenziji ..Zdravljenja in okrevanja" v sončnem koroškem kraju s predikatom ..Zdravilišče z zdravilnim zrakom" Vam nudimo takoj.
Kličite nas - posebne ponudbe ob odprtju Vas čakajo pod tel. štev ++43/4238/8701 ali fax ++43/4238/8701-40
Kurzentrum Bad Eisenkappel/Zelezna Kapla Ugodno za Vaše zdravljenje je seveda tudi s karakterjem hotela (****) zgnij no zdravilišče.
9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla. Karnten/Koroška
O
POSOJIL NICA-BANK
BILČOVS-HODIŠE-ŠKOFIČE reg.z.z o.j
Vabilo
na redni občni zbor, ki bo v petek, 27. nov. 1998, ob 18. uri v zgornjih prostorih Posojilnice-Bank v Škofičah.
K številni udeležbi vabi
upravni odbor
O
P O S O JIL NIC A - B A N K PODJUNA
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
Dne: 29. novembra 1998 Čas: ob 9.30
Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Vsi člani prisrčno vabljeni!
POSOJILNICA-BANK PODJUNA
oddaja v centru Dobrle vasi
stanovanje v velikosti 77 m2 v najem.
Tel. povprašanja: 04236/20 76
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
razpisuje mesto
glavnega urednika/glavne urednice
osrednjega tedenskega časopisa
SLOVENSKI
VESTNIK
PRIČAKUJEMO:
■	smisel za samostojno vsebinsko načrtovanje in opravljanje uredniškega dela pri regionalnem slovenskem časopisu ob upoštevanju politične usmerjenosti Zveze slovenskih organizacij
■	dobro znanje slovenščine in nemščine (sestavljanje besedil, lektoriranje, prevajanje v obe smeri) -znanje dodatnega jezika zaželeno;
■	dobro poznavanje političnih danosti v Avstriji in Sloveniji (s poudarkom na koroški manjšinski politiki);
■	poznavanje in interes za sodelovanje z drugimi manjšinami v Avstriji in Evropi ter poznavanje pristojnih evropskih inštitucij:
■	vpogled v kulturno dogajanje na Koroškem (in širše v Avstriji in Sloveniji);
■	novinarske izkušnje;
■	osnovno obvladanje dela z računalnikom (vključno internet);
M organizacijsko sposobnost;
■	sposobnost timskega dela;
■	sposobnost varčnega in smiselnega upravljanja s finančnimi sredstvi.
NUDIMO:
■	nemoteno uredniško delo;
■	samostojno upravljanje v okviru finančnega proračuna;
■	možnost soodločanja o nameščanju sodelavcev in sodelavk;
■	nadaljnje usposabljanje;
■	petletno delovno pogodbo (po enem preizkusnem letu);
■	plačo po dogovoru.
Pričetek dela ob začetku leta 1999
Če Vas zanima urejanje regionalnega časopisa, se javite do 11. decembra 1998 na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tar-viser StraBe 16, A-9020 Celovec/ Klagenfurt
Svoji pismeni prošnji priložite življenjepis in kratko dokumentacijo o doslejšnjem novinarskem delu.
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni	rižem, prireditve),	Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in	čestit-	Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV,
svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip,	ke), Marjan Fera	(fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10.	Oklo-	9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51
9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV.	ber-Stralie 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN:	25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnost- 0463/59 69 56	Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo
na politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik	Tisk: Mohorjeva	tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4,	inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna
glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu-	tel. 0463/292664.	NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek.	številka 15,-šil.; Slovenija: 150,- SIT.
14
Šport
■P* J'"'	
m.	
	
Za 30 sekund je Tone Boschitz (desno) na graškem maratonu (11. oktobra) premagat ministra Bartensteina (levo). Fotograf je posnet prav trenutek, ko ga je prehitet.
42 km ali distanca Toneta Boschitza
Maraton, se imenuje konjiček Toneta Boschitza, za katerega živi vsak dan. Dosegel je že čas 3.07.50.
f"\ re mu predvsem za zdrav I ^ duh v zdravem telesu in za V-4 kosekventno delo, ne pa za posebne športne dosežke. „Dober čas oz. izboljšanje lastnega rekorda pa je seveda pozitiven stranski pojav, ki izziva k še konsekventnejše-mu delu oz. treningu,“ pravi Tone Boschitz, ki se je začel ukvarjati s tekom pred približno desetimi leti -intenzivno pa pred štirimi. Čeprav mu ne gre za posebne uspehe, so dosežki ..amaterja" Boschitza izredni. Tako je na primer pri zadnjem maratonu v Gradcu, ki so ga točkovali za avstrijsko prvenstvo, zabeležil osebni rekord - 3.07.50. In to v 43. letu starosti. Prvih 10 km je na tem maratonu tekel celo v času 38 minut (ta čas bodo verjetno vedeli prav oceniti le tisti, ki se sami ukvarjajo z maratonskim tekom). Še posebnost tega maratona ob robu: Boschitz je po približno 40-ih kilometrih prehitel celo ministra Bartensteina (glej slika levo), ki velja za specialista na 42 kilometrski progi. V cilj pa je prispel pol minute pred njim.
Koliko kilometrov je Tone Boschitz v času svoje športne poti že pretekel, ne ve povedati. Vsekakor
pa jih je bilo mnogo, saj vsak dan preteče med 10 in 15 km in ko se intenzivno pripravlja na tekmovanje, jih je celo 150 na teden. Od kje pa si „odreže“ čas za dnevni trening oz. ali mu čas, ko trenira, ne primanjkuje? ..Vsekakor ne,“ pravi Boschitz, „kajti med tekanjem zbiram ideje oz. opravljam duševno delo, ki jo pozneje v najkrajšem času uresničim. Potrebna pa je seveda popolna disciplina in organiziranost ter prava tehnika pri izvajanju takšnega konjička. Tako npr. pred treningom in po njem potrebujem le nekaj minut za preoblačenje oz. prhanje. S tem skrajšam neučinkoviti čas na minimum."
Maratonista ter učitelja verouka in likovne vzgoje Toneta Boschitza pa poznamo tudi kot glasbenika s srcem in dušo. Pri triu „Drava" namreč redno brenka na kitari - če je potrebno tudi nekaj ur brez odmora. „To zame ni problem, saj sem navajen vzdržljivosti. Prav tako ga poznamo kot vegetarijanca ter ..sovražnika" alkohola in nikotina. ..Drugače ne bi bilo možno držati srčni utrip med 38 in 40.“
Franc Sadjak
»Premagali so New York City Marathon"
Po šestmesečnih intenzivnih ničar Lojze Gregorič in mene- je sodelovalo nad 32.000 mara- saj so brez večjih težav prema-pripravah (pod zdravniškim nad- džer Stanko Gregorič izpostavili tonistov. Omenjeni trije, ki so gali ta znameniti maraton. Uvr-zorstvom dr. Ramšaka) so se velikemu izzivu - letošnjem New- prvič tekli maratonsko distanco stili pa so se med 8.818 in odvetnik Roland Grilc, gostil- jorškemu maratonu, na katerem (42 km), so se odlično odrezali, 13.776. mesto.
Stanko Gregorič -
čas: 3.53.47, mesto: 8818
Lojze Gregorič -
čas: 4.12.31, mesto: 13776
Roland Grilc (na sliki pred puščico) -čas: 3.55.27, mesto: 9256
15
Šport
Trener Vrabac ocenjuje svoje igralce
Prav dobro le za vratarja Mallegga
Medtem ko je bil nastop igralcev nasplošno na tekmah povprečen, sta bili prizadevnost in pridnost na treningih dobri.
Trener SAK Dinko Vrabac je po končanem jesenskem delu prvenstva podelil igralcem ocene za njihove nastope na tekmah ter za prizadevnost in pridnost na treningih. Po njegovi oceni je bila prizadevnost na treningih nasplošno dobra, nastopi na tekmah pa povprečni. Kar zadeva ocene posameznih igralcev, pa se je najbolje odrezal vratar Mallegg, ki je po mnenju trenerja celo sezono odlično branil (zato ocena 5+) in bil tudi na treningih - kakor njegov kolega med vratmi Erich Oraže „prav dober" (5). Podobni oceni je zabeležil kapetan Lojze Sadjak, kar potrjuje - slej ko prej - njegov vzoren dostop do nogometa. Visoki oceni sta prejela še predvsem Simon Sadjak in Eberhard. Bistveno slabše sta se odrezala Hajdini in Nachbar ter tudi mladi Les-snigg. Od njih pričakuje trener Vrabac vigredi bistveno stopnjevanje v vseh ozirih. Najslabšo oceno za treninge pa je presenetljivo zabeležil Zanki - pred leti še med »prav dobrimi" tako na treningih kakor na tekmah.	F. S.
	ocena za tekmo	ocena za trening
Udo Mallegg	5+	5
Erich Oraže	-	5+
Simon Sadjak	4	4,5-5
Lojze Sadjak	4,5-5	5
VVolfgang Eberhard	4,5-5	4
Robert Zanki	3,5	3,5
Danny Roy	3,5-4	4,5-5
Heinz Dreier	3,5	4,5-5
Marjan Šmid	4	4
Kristijan Hajnžič	3,5-4	4-4,5
Roman Oraže	3,5-4	4-4,5
Kristijan VVoschitz	3	4,5
Saša Sienčnik	3	4
Damir Uremovič	2,5-3	4-4,5
Vladimir Nachbar	2,5-3	3,5-4
Diar Hajdini	2,5-3	3,5-4
Aleksander Lessnigg	2,5-3	4
Kliuč ocen: 5 nrav dobro. 4 dobro. 3 zadovoliivo. 2 zadostno. 1 nezadostno		
Tako na tekmah kakor tudi na treningih vzoren - vratar Maiiegg.
PODELITEV PRIZNANJA
Francu VViegeleju plaketa Stanka Bloudka
Francu VViegeleju (60), dolgoletnemu trenerju smučarskih skakalcev in vodilnemu funkcionarju Športnega društva Zaho-mec ter zaslužnemu _ odborniku SŠZ, bodo danes v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani (ob 20. uri) slovesno podelili eno najvišjih priznanj Slovenije na področju športa - Bloudkovo plaketo.
„Oče“ zahom-ških skakalcev - Franc VVie-gele.
NOGOMET V SLOVENIJI
2-krat Tiganj in zopet tri točke za Korotan
Kranj. Z dvema zadetkoma je Senat Tiganj zagotovil Prevaljča-nom tri točke na tekmi proti Triglavu. Z osmimi zadetki je Tiganj sedaj najuspešnejši strelec 1. slovenske nogometne lige.
1. SLOVENSKA NOG. LIGA
1. Maribor	14	9	4 1	33:13	31
2. HIT Gorica	13	8	2 3	25:14	26
3. Olimpija	14	7	2 5	26:21	23
4. Mura	14	6	4 4	26:16	22
5. Primorje	14	5	4 5	15:14	19
6. Korotan	14	5	4 5	20:21	19
7. Rudar	14	5	3 6	16:15	18
8. Potrošnik	14	5	2 7	18:27	17
9. Koper	14	4	3 7	16:26	15
10. Publikum	13	3	5 5	11:16	14
11. Tehnik	14	3	5 6	13:24	14
12. Triglav	14	1	6 7	11:23	9
■ Rezultati 14. kroga: Tehnik - Maribor 22, Rudar -Gorica 3:0, Primorje - Mura 2:1, Publikum - Olimpija 02, Potrošnik - Koper 22, Triglav - Korotan 12
PODLIGA VZHOD
Debakel za Globašane
Globašani so na zadnji jesenski tekmi doživeli veliko presenečenje, saj so bili poraženi kar z 0:5. Tekmo so sicer obetavno pričeli, toda nepotrebne osebne napake in taktična nediscipliniranost nekaterih igralcev so gostom olepšali popoldan na Ponikvi, ki so deloma zelo poceni prišli do zadetkov. Po tem rekordnim porazom so Globašani zdrsnili na tabeli na 8. mesto.
Globasnica - A. Borovlje 0:5
Globasnica: Smrečnik 3, VVolbl 3, Tratar 2, G. Sadjak 3, Dlopst 3, Grubelnik 3, Hribar 2, Silan 2, Buchvvald 2, Fric Sadjak 2 (27. Pasterk 2), Kordesch 2 (68. Szabo 0): Ponikva: 200 gled.; sodnik: VVolbitsch (dober);
REGIONALNA LIGA_______________
1:1 - Pliberk ostal v Gratkornu neporažen
Cilj Pliberčanov pred tekmo je bil jasno začrtan - namreč ostati neporažen. Temu primerno je ekipa trenerja Polanza igrala zelo zbrano in bila predvsem pred odmorom nevarnejša od domačinov. Toda številne lepe priložnosti so ostale neizkoriščene. Po odmoru so se domačini nekoliko stopnjevali, toda zadetek je najprej uspel gostom (D. VVries-snig/70.), kajti domačini so zadeli šele pet minut navrh. Rezultat oz. remi pa je bil pravičen.
Gratkorn - Pliberk 1:1 (0:0)
PLIBERK: Matschek3, Lutnik 4, Krewalder 3, Skorjanz 3 (72. Mosser 0), F. VVriessnig 3, D. VVriessnig 4, Slamanig 3 (60. Lisic 3), Urnik 4, Škof 4, Miklau 3, Huber 3 (46. Dobnik 3); Gratkorn: 100 gled.; sodnik: Buch (povprečen); strelca: Grundner (75.) oz. D. VVriessnig (70.)
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge.
REGIONALNA LIGA
1. Hartberg	13	11 1 1	32:6	34
2. Gratkorn	12	6 4 2	26:15	22
3. Pasching	12	6 4 2	15:7	22
4. Voitsberg	13	5 4 4	17:16	19
5. VVels	11	4 6 1	15:9	18
6. Lienz	13	5 3 5	13:16	18
7. SAK	13	4 5 4	16:18	17
8. WAC	13	4 4 5	19:15	16
9. Šentvid	13	3 7 3	10:10	16
10. Leibnitz	13	3 7 3	8:9	16
11. Pliberk	13	3 5 5	14:18	14
12. St. Florian	13	3 4 6	17:26	13
13. LUV/Sturm	13	2 2 9	14:34	8
14. Grieskirchen	13	1 210	15:32	5
■	Strelci SAK (16):
3	Eberhard, Lessnigg, Lojze Sadjak 2 Roy
1 Hajdini, Roman Oraže, Simon Sadjak, Šmid, Uremovič
■	Strelci Pliberk (14):
4	Huber, Miklau
1 Dobnik, Krewalder, Lisic, Urnik,
Daniel VVriessnig ter avtogol
■	Prvenstvo se nadaljuje 20./21. marca 1999 z naslednjimi tekmami: Pliberk -SAK, Pasching - Voitsberg, Hartberg - Gratkorn, Rapid Lienz - VVels, Grieskirchen - Leibnitz, LUV/Sturm - WAC, St. Florian - Šentvid.
2. RAZRED C
Hodiše - SAK II 2:3 (0:2)
Ekipa trenerja VVoschitza je zapravila vrsto odličnih priložnosti, proti koncu tekme pa je moral vratar Regvar z lepimi paradami rešiti zasluženo zmago.
SAK II: E. Oraže 4 (70. Regvar 5), Sienč-nik 5, Kert 4, Blajs 3, VVieser 3,1. VVoschitz 3 (32. Mesner 3), Ch. VVoschitz 3, R. Oraže 4, H. Nachbar 3, M. Nachbar 4, Hajdini 3; Hodiše: 100 gled.; sodnik: Sivec (povprečen); strelci: R. Oraže (25., 67.), Hajdini (37.)
2. RAZRED E_________________________
Dobrla vas - Djekše 2:2 (2:0)
Dobrolčani, ki so po 25. minutah zasluženo vodili že z 2:0, so po odmoru iz nerazumljivih razlogov zelo popustili, tako da je gostom uspelo izenačenje.
DOBRLA VAS: Pečnik 3, Opietnik 3, Ro-ger 2, Math 3, Vernitznig 4, Kampi 3, Velik 4, Petek 4, M. Lesjak 3, Pustoslemšek 2, K. Lesjak 3;
Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Schellander (dober); strelci: Velik (21.), Malh (25.)
GLAS IZ LJUDSTVA
UNIVERSUM
Oitzlove čebele v glavni vlogi
V torek, 24. novembra, bo ob 20.15 na ORF 2 UNIVERSUM dokumentacija o čebelah. Film sta snemala VVolfgang Thaler in Flerbert Flabersack. Skozi vse letne čase sta spremljala zanimivo življenje čebel pri znanem čebelarju Repu Oitzlu na Polani pri Bistrici v Rožu, ki je snemalcem v marsičem pomagal. V vsem filmu nastopajo kot glavne junakinje čebele s Polane! Film „Če-bele - življenje za kraljico" (Bienen - ein Leben fur die Kčnigin) je uprizorjen dramatično, tehnika snemanja je zahtevna, s kamero so prodrli v zadnji kotiček čebeljega panja.
Avsenikovi nasledniki
Na maturitetnem plesu Dvojezične TAK (danes zvečer ob 19.30, v celovškem domu sindikatov) bo igral ansambel Gašperji, uradni Avsenikovi nasledniki.
Legendami Slavko Avsenik komponira zanje skladbe, klasične Avsenikove pesmi igrajo tako dobro kakor so jih Avseniki sami, nepozabno doživetje je zanje bilo, ko so ob prihodu papeža Janeza Pavla II v Slovenijo nastopili pred 120.000 glavo množico, večkrat so bili gostje nemških televizijskih postaj ZDF in ARD, pred kratkim so se vrnili s turneje po Kanadi, ravnokar pa se pripravljajo tudi na snemanje oddaje ORF „Luč v temi". Do konca letošnjega leta je ansambel Gašperji že razprodan. Danes zvečer imajo ljubitelji pristne Avsenikove glasbe priložnost, da ji prisluhnejo
Gašperji (z leve): Robi Primožič, Vera Soline, Danilo Lukan in vodja na maturantskem plesu Dvo-ansambla Brane Tičar.	jezične trgovske akademije.
Mizarsko podjetje WEKO z Metlove je minulo soboto in nedeljo slovesno obhajalo 30-letnico obstoja. Šef podjetja VVerner Kotnik se je razveselil izrednega obiska, saj je prišlo blizu 2000 prijateljev in znancev - mdr. tudi domači župnik Florijan Zergoi, da z njim proslavijo jubilej podjetja.
Na sliki vidite šefa podjetja WEKO VVernerja Kotnika, ob njim (z desne) hčerki Daniela in Angelika ter žena Erika. Levo Heidemarie Lautmann.	Foto: NT/Fera
„Ti, Luka si čul, kaj se je zgodilo na Irskem?" me je poščegetala moja ljuba prijateljica Jezični-kova Liza. „A ne veš? Tam je neka mestna uprava pisala neki umrli osebi, da so jo zaradi smrti morali črtati iz volilnega seznama. Za ugovor so dali štirinajst dni časa. Vljudno, a ne?“ „No,“ sem zabrundal, „tako strašno hudo to spet ni. Pri nas na Koroškem bi deželnozborske stranke najraje črtale iz volilnih seznamov vse tiste, ki jih ne volijo."
Poslušal sem oddaje obeh naših radijskih družb. Zdelo se mi je, kakor da nekateri tekmujejo v pačenju slovensščine.
FRLOŽEV LUKA
Božič pri „Elizabetinkah“
Sestre,
nastavljenci in prijatelji bolnišnice Elizabetink so posneli zgoščenko in kaseto božičnih pesmi. Dobite ju pri portirju bolnišnice, izkupiček pa je namenjen v podporo zidavi novih prostorov bolnišnice (CD 190.-, kaseta 140.-).
WEIHNACHTEN IM ELISABETHINEN KRANKENHAUS
Geisllkhe Stbesltrn, Angesjeflie und Fiemide det Houses hofaen cine CD und Koncile prcduzicrl
OSEBE & DOGODKI