PRIMORSKI DNEVNIK
. Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 184 (8277)
TRST, sobota, 5. avgusta 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Goienji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
jjfai# 140 tisoč kubičnih metrov nafte v plamenih
Peklenski stroji zažgali v Dolini štiri hranilnike naftovoda SIOT
trenutki groze v prvih popoldanskih urah, ko se je goreči rezervoar razsut in je °9njena gmota oplaziia več gasitcev ~ Visoki dimni steber viden iz daljave sto kilometrov - Prva eksplozija ob 3.24, ostale v zaporedju 7-8 minut - Več milijard hr škode - Delna evakuacija Doline - Odtočni ukrepi dolinske občinske uprave
CRN OBLAK
6rn’ za<lušljiv dim, se
**vt V.lntrlorrin rr/->V»o olA»v>eilm
ek. t0t; glasna goba atomske j^Plozije v noči med sredo „ ®atrtki 90
som dvignil nad Doli-
opazili so ga tudi sto in ^ kilometrov daleč. Strahot-p®kspioaija najprej treh in še četrtega rezervoarja fiatte je resno ogrozila vas, Uročila paniko med prefoi-
^tvom.
Nobenega dvoma ni, da gre ^očinski, dobro premišljeni ^fbtat, ki so ga pripravili vi-,^5° strokovno usposobljeni “herci, opremljeni z najmo-J*JMmi napravami, Id so st« f° P°znall razporeditev ci-vse tehnične naprave itd. j. zadušljiv dim nad Do-^7 le istočasno tudi na daleč sn simbol onih, ki so prav bje ° resnični krivci tega zad-zločinskega dejanja, do H^ga je prišlo na našen po-dik ^U in ki je — vsaj iz vi-jtKa gmotne škode — do se-

L n&jresnejše.
^ rezultatih preiskave do se-juLni še mnogo znanega, j^rstavniki družbe odločno Hi o, da bi šlo za kakr-^ri^ lupinico osamljenih
j^hovno, kot že tolikokrat, ^*astavlja vprašanje, zakaj, 'isti?^6 ^ naPra'r'l> komu koti^ Gre morda ^ spopad , (<sedmimi sestrami« za Ha ^ gospodarsko - politič-o^j. ''PHva v Evropi? Gre za Političnih napetosti, ka-smo ptiča v Italiji? In Vn° se povračamo na črno (^ °> ki obeležuje stare in na 1^. Porajajoče se fašistično-y sHne sile v raznih oblikah. Da Hn dramatičnem trenutku Ij^ e Ponovno z veliko zaskrb-8 Ostjo sprašujemo, kako bo prebivalci dolinske občine. ]«H°v za to zaskrbljenost Predvsem so odgovorni oblasti skušali dopoldne j Zirati resnost dogodka, H Prišlo do proglasov, da Je	nevarnosti več, da
Hhj 'r omejen in da lahko Ho hio samo še za razobe-*tili ®er'l° in kako bomo očd-ii42„.avtomobiie, če jih bo za-2g|i rbastni naftni dim.
9ai0 črpalu pa se je izka-hei0’ r a je položaj v resnici h r. .6seri, Dolina je bila pol-d<l<?V6dneže v, promet je bil l^H’ °krag cistern so se zbl-Ho Uristl- kot da bi šlo za ta?°v° turistično atrakcijo, rat četrta eksplozija z
haj stimi ran j enoi! j® uspostavila šele do-
' cviji °l>činska uprava, ki je
w j' daJe ustava>
H, (, a’ da se izpraznijo ce-totbil se ovakuira ogroženo stvo, skratka, da se H>ra,m,Vse ono, kar bi morali H**,., že v prvih zgodnjih tWJlh urah.
t^vai zadržanJe dolinskega 'tepi *stva in odgovorni u-v« jo j doHuske občinske upra-Npreej° jamstvo, da bo tudi k PotJ hapravljeno vse kar Ho mbno in predvsem, da L^r6Zn°^alni Prebivalci prejeli H gH odškodnino za ono, jg tokrat izgubili in čemur ^haprej v tem draima-H bo i^utku pravni zastop-**	SIOT že sedaj sfcu-
H, 2iC°Va'ce čaka sedaj te-^ P‘eteno in odgovorno demokratična javnost Hi ( da bodo v čim kraj-Hvjj au razčistili, kdo je poti Uk^klchske stroje in kdo %tatBal Izvedbo zločinskega l^ljivi	tudi ta
l^Jen doSodek ostal ?<ll i,h ’ ^i
v
V kratkih presledkih, sedem - osem minut, je zaporedje eksplozij pretrgalo nočno tišino v Dolini. Nekaj minut pozneje se je nad tremi rezervoarji naftovoda SIOT, ki iz tržaškega terminala potiska dragoceno gorivo v bavarsko mestece Ingolstat, dvignil silovit ognjeni zubelj in visok steber gostega črnega dima.
Bombni atentat na naftovod, kajti jasno je, da gre za atentat, ni samo izzval ogorčenja, nekoliko panike in zaskrbljenosti med prebivalstvom: za las niso eksplozije in požar terjale hudih človeških žrtev.
Rezervoarji so nato goreli vse —r---------:—T
jutro, popoldan in zvečer. V nebo hva|i z Y°do ln PNapredovanje
se je dvigal visok črn steber dima in strupenih plinov, ki povzročajo srh med prebivalstvom. Kaj se lahko zgodi, če se vreme spremeni in če bi se dim začel gosto zbirati v dolini? Občinska uprava v Dolini je zaradi tega po celodnevnih posvetih in sestankih sklenila opraviti delno in začasno evakuacijo prebivalstva, posebno še zato, ker še nikomur ni jasno, kako se bo stvar končala.
Opoldne je vse kazalo, da bodo rezervoarji goreli nekaj dni in da se bo požar sam izčrpal. V resnici pa ni bilo tako. Pravi trenutki groze so zajeli prebivalstvo Doline in sosednjih krajev ter ljudi, ki so se trudili, da bi požar na rezervoarjih omejili in nadzorovali, ko se je — ob pol treh popoldne — zemlja stresla. Plameni so začeli b"uhati v nebo s čedalje večjo silo. Ogromna količina goreče nafte se je razlila iz razbitega rezervoarja, ki ga je vročina raznesla. Pljuski
O požaru v Dolini berite članke na notranjih straneh:
—	mrzlična dejavnost dolinske občine za varnost prebivalstva
—	razgovor s tržaškim ravnateljem SIOT Inž. R. Di Mondom
—	protestne izjave sindikalnih organizacij in političnih strank
—	nad slovensko Istro se vali gost oblak dima
Imena ranjencev objavljamo na šesti strani
ognjene gmote in neznosna vročina so oplazili gasilce, ki so si le za las rešili življenja. Skoraj dvajset ljudi (med temi, poleg gasilcev, tudi nekaj radovednežev) se je moralo zateči v bolnišnico. Sirene rešilnih avtov so presunljivo tulile v popoldansko vročino, medtem ko so policijske sile popolnoma izolirale dolinsko občino od ostalega dela tržaškega ozemlja. Postavili so cestne bloke in onemogočili dohod avtomobilistom in sploh vsakomur, ki ni imel kaj iskati v teh krajih.
Nekaj trenutkov potem, ko se je požar razplamtel in se je goreča nafta razlila ter zajela tudi nekaj drugih rezervoarjev, je bilo slišati grmenje. Ogenj je zajel še drug rezervoar, ki so ga gasilci zaman za-
požara je spremljalo več manjših pokov, občutek smo imeli, da gmote, ki je bila podobna vulkanski lavi, ne bo mogel nihče zaustaviti. Visoki plameni so objeli še tretji valjasti rezervoar. Ljudje so se zbali, da ne bi nastala strašna eksplozija, a je na srečo vzdržal. Res je tudi, da je bil že izpraznjen in so ga že dalj časa polivali z vodo.
Trenutna panika se je spremenila v Dolini v splošno zaskrbljenost: kazno je, da bo potrebna vsaj delna evakuacija vasi, vsaj v primeru, da bi se vreme spremenilo.
V	trenutku, ko pišemo požar še traja. V plamenih so 4 rezervoarji nafte, od katerih je eden, prav pod hribom, v nevarnosti, da se razleti. Če bi se to pripetilo, ponoči ali zjutraj, bi požar gotovo zajel še dva polna tankerja in s tem spravil v resno nevarnost ne samo vse naprave SIOT, temveč tudi gozd nad tem področje. 1 in bližnje niše. Vsekakor pa o ukrepih dolinske občinske uprave, ki stalno zaseda in iz minute v minulo sledi položaju, poročamo na drugem mestu.
Cilji neznanih atentatorjev niso znani: lahko le ugotavljamo, da si zločinci niso pomišljali. Atentat so izvedli zelo skrbno, tehnično celo neoporečno. Pri tem si niti za tre nutek niso pdmišljali, da še igrajo s človeškimi življenji. Morda so si pravega pokola celo želeli!
V	teku je podrobna preiskava, ki jo osebno vodi tržaški kvestor D’An-chise s pomočjo drugih preiskovalnih organov in pomočnika državnega pravdnika dr. B"encija. Zaenkrat o prvih rezultatih preiskave ni ne vic, niti o izidih glede najdenih delcev enega izmed peklenskih strojev. Na kvesturi so zjutraj napove dali za večer tiskovno konferenco, a so jo nepričakovano preklicali. Medtem pa se širijo vesti vseh vrst in barv, katerim ne gre vedno verjeti. O osebnosti atentatorjev vemo samo to, da so dobro organizirani, strokovno pripravljeni in da so celo poznali tehnične značilnosti naftovoda.
Ko so se splazili skozi mrežo so očitno vedeli, kaj hočejo. Hoteli so uničiti naftovod, istočasno pa ustvariti v naših krajih napetost, podobno kot oni (pa so res to drugi ljudje?), ki so povzročili srhljiv pokol karabinjerjev v Petovljah.
OBJAVLJENA RAZSODBA MODEMSKEGA SODIŠČA
Almirante soodgovoren za zločine zloglasne salo/ske republike
Trditev, da je bil sedanji misovski tajnik «krvnik in mučitelj Italijanov*, ne pomeni obrekovanja
*H. - -k
Gasilci med napornim in izredno nevarnim delom. S slike je razvidno, da kljub požrtvovalnosti niso mogli s tako skromnimi sredstvi pogasiti več sto metrov visokih plamenov
MODENA, 4. — Danes so objavili razsodbo s katero je moden-sko sodišče 18. aprila letos oprostilo vidna predstavnika socialistične stranke v Modeni obtožbe obrekovanja tajnika MSI Almiranteja. Slednji je vložil obtožbo proti socialističnima predstavnikoma, ker sta ga imenovala «krvnik in mučitelj Italijanov* na osnovi proglasa iz leta 1944, ki ga je podpisal sam Almirante kot šef kabineta v mi-ministrstvu za ljudsko kulturo. Proglas je grozil z ustrelitvijo partizanov, ki ne bi izročili orožja predstavnikom zloglasne Salojske republike.
Razsodba modenskega sodišča (predsednik dr. Menotti Bonadura Calandra, stranska sodnika dr. Co-stantino Marchiano in dr. Antonio Cavarra) podrobno preučuje tri točke: 1. funkcijo Alrriranteja v vladi Salojske republike; 2. protipar-tizanski proglas: 3. Almirantejevo vojaško dejavnost v vrstah «čmih brigad*.
Glede prve točke razsodba ugotavlja, da so sedanjega neofašističnega prvaka postavili na odgovorno mesto zaradi njegpve preteklosti vročega zagovornika fašistične ideologije in zaradi njegove dotedanje časnikarske dejavnosti v režimsk;h letih. Ravno iz teh vzrokov je Almirante funkcijo spirejel Njegova je bila torej svobodna in zavestna izbira, popoln in brezpogojen pristanek na politiko Salojske republike in na vse tisto, kar je ta politika pomenila v tistih tragičnih dneh polpretekle zgodovine. Njegova dejavnost kot šef kabineta
.................................................111M1111111111111■1111111111111111111M111111111111■111111111111f|1111111■■111■■■1111111111|1111111|1111111111111111111111g11111111111111111111,|(|f,I(111111111,111111111,, 11) 11, „
PO PORAZIH CENTRISTIČNE VLADNE KOALICIJE V PARLAMENTU
V torek ponovna ostra razprava o vladnem dekretu o pokojninah
Danes se prične zasedanje vsedržavnega sveta KD
RIM, 4. — Senat je danes dopoldne z veliko večino odobril zakonski dekret o pokojninah, za katerega so glasovale vse skupine z izjemo misovcev in obeh južnih Tirolcev. Prišlo je skratka do absurdnega stanja, ko je leva opozicija glasovala za zakon zaradi tega, ker ga je včeraj bistveno izboljšala, vladne stranke pa zaradi tega, da bodo činiprej o njem ponovno razpravljali ter odstranili vse izboljšave, lri jih je odobril parlament.
Nadaljnji postopek se bo pričel v poslanski zbornici v ponedeljek, ko bodo komisije ponovno razpravljale o vseh členih, kot da bi do
sedaj zakon ne bil pred parlamentom. V torek pa se bo sestala poslanska zbornica, ki mora odobriti zakonski dekret in kjer bc prišlo ponovno do izredno ostre razprave in do možnosti, da ponovno popravijo . vladni zakonski dekret. Skoro gotovh je, da se bo moral še enkrat sestati senat, zaradi česar ni mogoče predvideti, do kdaj bodo lahko odobrili (če bodo sploh o-dobrili) novi zakon o pokojninah.
Po včerajšnjem glasovanju v senatu, ko so zvišali minimalne pokojnine na 35.000 lir, sta danes načelnika poslanskih skupin Piccoli za poslansko zbornico in Spagnoli za senat, ostro zahtevala, naj bodo
na prihodnjih zasedanjih prisotni vsi demokristjanski parlamentarci, ki se morajo držati strankarske discipline, saj je prav zaradi številnih demokristjanskih uskokov prišlo tako v poslanski zbornici, kot v senatu do za viado nevzdržnega položaja.
Jutri dopoldne se bo v kongresni palači EUR pričelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, ko bo najprej poročal politični tajnik Forla-ni. Napovedujejo, da bo njegovo poročilo zelo dolgo in da se bo razprava pričela šele popoldne. Za sedanje vsedržavnega sveta KD se bo nadaljevalo v nedeljo in se bo verjetno končalo v ponedeljek.
Vse kaže, da bo to zasedanje zelo vroče in da bo prišlo na njem do ostrega frontalnega spopada med levico in med prevladujočo centristično skupino v stran ki. Danes so se sestale vse tri levičarske struje:	»prijatelji po-
slanca Mora*, «forze nuove* in «base». Iz poročil o teh sestankih izhaja, da je prišlo do precejšnje enotnosti med levičarskimi strujami, ki groze, da bodo umaknile vse svoje predstavnike 'z organov stranke, v kolikor se ne obnovi proces sodelovanja s socialisti in s tem tudi proces sodelovanja širših naprednejših sil in obnovitev vladne koalicije levega centra.
pre-nepo-
se vzdušje napeto-^■skrbljenosti, ki ga je
ti ^ v ^a*co	meri
tiHan- v
Hi ri,!_ atentatorji pa bi s
Han; V mestu> Se zaostrilo.
‘tosegii
svoj cilj.
Stebli dima nad uoniukind uailuiud ic«.tiVoaiji. V popoldanskih uruli so dosegli višino 3000 metrov, da jih je bilo videti na razdaljo 100 kilometrov
v ministrstvu za ljudsko kulturo nikakor ni bila nepomembna, pač pa prav nasprotno, kot dokazuje tudi način in čas, v katerem je prišlo do imenovanja (5. maja 1944; op. ur.),
Almirante — se nadaljuje besedilo razsodbe — je iz svobodnega nagiba sodeloval v ministrstvu za ljudsko kulturo, ki je z vsemi sredstvi propagandiralo in širilo ideologijo Salojske republike. Ni mogoče trditi, da bi bil samo pasiven izvrševalec pobud ministrstva, saj njegovo politično prepričanje, njegova preteklost in njegovo sprejetje funkcije šefa kabineta dokazujejo, da je hotel aktivno sodelovati pri podpiranju in utrjevanju vlade fašistične republike in njene represivne politike.
Glede protipartizanskega proglasa razsodba trdi, da je dokazano, da ga je Almirante podpisal in da je tudi poslal kopije prefekturi v Gros-setu, kar še enkrat priča o važnosti Almirantejevega delovanja v vladi Salojske republike.
V zvezi s tretjo točko pa sodišče ugotavlja, da je Almirante pripadal črnim brigadam, katerih delovanje je dobro znano in ni bilo pozabljeno. Zgodovina — je rečeno v razsodbi — je že izrazila svojo dokončno in nepreklicno sodbo. Almirante je spadal v vodilno skupino Salojske republike ter kot tak sodeloval pri izvajanju politike, ki je bila izraz te republike, in torej tudi politike represije, ki je zajela Italijo.
Obtožba »krvnika in mučitelja Italijanov* zadeva Almiranteja. istočasno pa gre tudi preko njega: zadeva namreč vse tiste, ki so storili neko izbiro, v spremenjenih zgodovinskih o-koliščinah pa mislijo, da se lahko u-maknejo in da odvrnejo na druge odgovornosti, ki so jih sami popolnoma sprejeli, v poskusu, da bi bili videti nedolžni. Človekove trditve pa ne morejo izbrisati dejstev, ki so že zapisani na straneh zgodovine, se zaključuje besedilo razsodbe modenskega sodišča.
Proces Valpreda bo šele spomladi
MILAN, 4. — Proces proti Valpre-di bo verjetno šele prihodnjo pomlad. To so sporočili v krogih milanskega sodišča, kjer trdijo, da bo tamkajšnje porotno sodišče zasedeno z drugimi procesi do prvih mesecev prihodnjega leta. Pietra Valpredo in druge obtožence zaradi atentatov na milanskem Trgu Fontana bodo premestili iz Rima v Milan šele takrat, ko bo sodstvo določilo datum začetka sodnega postopka, verjetno šele januarja ali februarja. Seveda pa obstaja še vedno možnost, da bi ves proces premestili v neko drugo mosto.
Stavka železničarjev 23.-24. avgusta
RIM, 4. — Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile novo stavko železničarjev, ki se bo pričela v sredo 23. avgusta ob 21. uri in končala v četrtek 24. avgusta ob isti uri.
Sindikati železničarjev ugotavljajo, da vlada vztraja na svojih stališčih in da ni nobenega znaka, da bi hotela pozitivno zaključiti sindikalni spor. Datum stavke so sindikati izbrali ob upoštevanju težav za številne prebivalce, ko se promet ob počitnicah zgosti.
Na avstrijskem Štajerskem našli ostanke bivaka zločinske ustaške toipe
DUNAJ, 4. — Kot poroča agencija ANSA. so v bližini Schwanberga na avstrijskem štajerskem našli zapuščen bivak, kjer je taborila ustaška skupina, ki se je nato vtihotapila v Jugoslavijo, kjer je bila povsem uničena. Na kraju bivaka so našli raztrgane uniforme, dežne plašče, čevlje, kovčke ter knjige in časopise v srbohrvaščini. To je že drugi tovrstni bivak, ki so ga odkrili v bližini avstrijsko - jugoslovanske meje.
Srečanje Brežnjev-Husak
MOSKVA, 4. — Generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev se je danes na Krimu sestal s sekretarjem češkoslovaške partije Gustavom Husa kom. Kot poroča agencija TASS, so na srečanju zabeležili »po. polno enakost pogledov*. Pogovor je bil »prisrčen, prijateljski in bratski* ter je bil posvečen »aktualnim vprašanjem v zvezi s poglobitvijo sovjetsko - češkoslovaških odnosov na med-partijski in meddržavni ravni*.
DOLINO JE ZAPUSTILO TRI ČETRTINE PREBIVALSTVA
Učinkoviti posegi in koordinirana pomoč pod vodstvom dolinske občinske uprave
Kljub napetosti položaja in stalno grozeči nevarnosti dušečega dima je prebivalstvo disciplinirano - Seja dolinske uprave in napori, da bi pristojne oblasti nudile potrebno pomoč - Pretrgane telefonske zveze in radijski most Zvečer seja na prefekturi - Pomoč miljske občinske uprave, ACEGAT, sindikatov in drugih demokratičnih organizacij
Strah in zaskrbljenost marsikdaj večata nevarnost v očeh preprostih vaščanov, ki s svojih dvorišč, oken in s ceste strmijo v požar, za katerega še ne vedo pravih vzrokov in prerašča v bujni človeški domišljiji, ki pa se ni veliko odmaknila od stvarnosti, v pravo »nenaravno* katastrofo. Mnogi so se že v prvih jutranjih urah, takoj po eksplozijah, odpravili z avtomobili in drugimi sredstvi v višje vasi, na Kras, v Gročano in Drago k sorodnikom in znancem. Mnogi so se zbrali na obronkih hriba in strmeli v dolino. Drugi so na naglico spravljali svoje stvari, spet tretji pa tekli v dolino, kamor jih je gnala radovednost.
Ves dan so ljudje ostali v vasi. Nastali so trenutki groze in strahu, ko je visok plamen razklanega rezervoarja bruhnil v nebo, da je ob njem bil zvonik vaške cerkve pritlikavec, čeprav stoji na vrhu vasi. Večina pa se je bala gostega črnega dima. Vse te dni je deževalo, pihal je veter, menjala se je temperatura iz ure v uro. Vse to bi lahko spremenilo smer črni gmoti plina. Ljudje bi se lahko zadušili. Bali so se predvsem noči, kajti podnevi so steber dima videli, ponoči pa bi jih presenetil.
To se je dogajalo v vasi. Je pa še druga, morda najvažnejša plat dogajanja. Požar je postal za dolinsko občino in njene prebivalce prava katastrofa. Treba je bilo ukrepati, in to hitro in učinkovito. V tem trenutku je državni aparat, ta težka, okorna in ohola birokracija, popolnoma odpovedal. Videli smo, kako se je tedaj postavila na čelo vsega prebivalstva prav dolinska občinska uprava, s svojimi skromnimi materialnimi in človeškimi sredstvi, s svojimi upornimi, trdoživimi občinskimi možmi. Že od prvih jutranjih ur so bili v županstvu, dolinski župan Dušan Lovriha, odborniki Drago Starc. Kuret, Edvin Švab, svetovalci Drago Slavec, Ota, Švara in drugi. Oba občinska stražnika sta skušala, po svojih močeh, pomagati ljudem in urejati kaotični promet, kakršnega dolinske ceste redko poznajo. Organizirali so pravcat štab za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Opoldne se je sestal občinski odbor in izdal poziv, ki ga objavljamo posebej. Tu so se zmenili za staJ-no dežurstvo, ki ga bodo opravljali do konca izjemnega stanja občinski odborniki in drugi svetovalca ve čine.
Vse jutro sta se župan Dušan Lovriha in podžupan Marino Bandi trudila, da bi na kakršenkoli način opozorila na dramatičnost položaja
Dolinčani!
Upoštevajte navodila občinske uprave
Občinski odbor občine Dolina, ki se je sestal zaradi eksplozij, ki so zanetile požar v raznih rezervoarjih naftovoda (SIOT), ki se nahajajo v tej občini, je pripravil načrt morebitne nujnosti za zaščito varnosti prebivalstva. Zahteval je tudi poseg pristojnih organov in oblasti, da bi v vsakem primera zagotovili občinski oblasti vsa tehnična in materialna sredstva.
Odbor poziva vse prebivalstvo, da ostane v tesnem stiku z občinsko upravo v primeru potrebe in zagotavlja, da se bo zanimal pri vseh pristojnih oblasteh za povračilo morebitne škode. Posreduje nadalje najgloblje ogorčenje vsega prebivalstva zaradi hudega in neodgovornega atentata, upoštevajoč resno nevarnost, kateri je bilo prebivalstvo podvrženo. Ugotavlja nadalje pomanjkanje primerne varnostne službe, ki naj bi to preprečila.
Zaradi tega zahteva od pristojne oblasti, naj čimprej odkrije odgovorne, izvršilce in tiste, ki so jih poslali ter naj poskrbi, da se v bodočnosti ne bodo ponovili podobni dogodki.
ŽUPAN
tem za vsak primer naročila osebju motelov v Dragi, naj bodo pripravljeni na sprejem ljudi. Proti popoldnevu se je v Dolini oglasil tudi miljski podžupan VViller Bordon in povedal, da so v Miljah mobilizirali zdravnike in da daje ta uprava vso tehnično in drugo pomoč dolinskemu prebivalstvu. Med drugim je ponudil na razpolago več občinskih šol, kamor bi se lahko zatekle družine ogroženih.
Tako se je dejansko začela druga faza odpora dolinskega prebivalstva katastrofi in nevarnosti. Ko so spoznali, da je zaman, čakati na pomoč drugih, so se ravnali po načelu »pomagaj si sam». Začeli so pripravljati vse potrebno, da bi v primeru nujnosti lahko disciplinirano spravili ljudi na varno. Z zvočniki so opozorili prebivalstvo naj bo pripravljeno in mimo. Ob priložnosti so odprli prosvetno društvo »Valentin Vodnik*, v vas pa so prihiteli prosvetni delavci, aktivisti KPI, CGIL, drugi mladinci in začeli urejati stvari. Tako je demokratična solidarnost ljudskih sil bila še najbolj učinkovita.
Občinski možje so poznali polo-
žaj kljub temu, da je popoldanski izbruh goreče nafte uničil telefonske kable in pretrgal še tako redke zveze z mestom, s prefakturo in drugimi državnimi organi.
Zadnji telefonski razgovor med županom Lovriho in predstavnikom prefekture je potekal v izredno dramatičnem vzdušju, takoj po trenutkih panike, ko se je rezervoar zruši! in so ljudje začeli bežati. Lovriha je zahteval takojšnjo pomoč in to, naj državni funkcionarji, vojska in policija pridejo v Dolino, da proučijo položaj. Ko ni prejel ustreznega zagotovila je pogovor prekinil.
Pozneje so telefoni obnemeli. Plastični kabli so pregoreli, drugih pa ni. Treba jih bo pripeljati iz Benetk, a to se bo zgodilo le čez nekaj dni, so nam rekli tahniki SIP.
Tedaj so občinski možje vzpostavili, ne brez peripetij in kreganja, radijski «most» s prefekturo. Zahtevali so vojaške tovornjake in pomoč. Res je ta prišla čez nekaj ur.
Pred tem pa sta v vasi prišla poslanec škerk in podpredsednik deželne uprave Arnaldo Pittoni, za njima pa tajnik sindikata gradbincev CGIL Mario Criscenti, da se seznanijo s položajem in nudijo, v imenu svoje orga-
nizacije, vso potrebno pomoč.
Od trenutka, ko je bila telefonska zveza prekinjena, je tok informacij iz Doline in v Dolino potekal s pomočjo prostovoljcev, ki so z motorji neprestano vozili tja in nazaj. Ljudje so se začeli zbirati v prostorih prosvetnega društva, drugi pa pred občino. Vsakemu so ob činsfci možje dali ustrezna zagoto vila in navodila, kako naj se ravna Občinska uprava je s svojo organi zacijp poskrbela pomoč za vse, istočasno pa povabila ljudi, ki to lahko store, naj si poiščejo prenočišče pri znancih in prijateljih, ker je to vsekakor bolje kot bivak v šoli.
Prvi večerni načrt delne evakuacije je zadeval le manjše število ljudi, morda petdeset, morda sto. Mnogi so se odpravili na Kras s svojimi vozili.
Dolinski občinski možje so popoldne telefonirali tudi v Koper, da bi izvedeli za utemeljenost vznemirljivih vesti iz Črnega kala, kjer naj bi se ljudje iz strahu umaknili pred dimom. Dejansko pa so bile vesti neresnične.
Zadnja skrb upraviteljev je bila še ta, da so del vojske in policije,
rniHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiimiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZGOVOR MED GOREČIMI REZERVOARJI
Ravnatelj SIOT inž. R. Di Monda: A tentat - o tem ni nobenega dvoma
Dobro uro po izjavi je eksplodiral rezervoar št. 55 Samo na napravah skoraj pet milijard lir škode
državne oblasti. Mnogi so se čudili, kako U>, da se nihče izmed visokih državnih funkcionarjev, od kve-storja do podprefekta (prefekt Ab-brescia je baje na dopust) ni oglasil na občini, ki je marala sama koordinirati vse delo.
Lovriha je zjutraj nekajkrat telefoniral na prefekturo. Govoril je s podprefektom dr. Austrio in zahtevaj izjemnih ukrepov, pomoči, vojaštva... Prvi odgovori so bili pomirjujoči. Zagotavljali so mu, da se ne bo zgodilo nič hudega in da je položaj pod nadzorstvom. V Dolino pa ni prišel nihče. Edino tržaški občinski zdravnik dr. Fabiani, ki ga je skrbel dim. Raz-govarjal se je z dolinskim občinskim zdravnikom dr. Mirkom slavcem, ki je bil prav tako na nogah že ob zori.
Med pogovorom s podprefektom je Lovriha zahteval predvsem, naj državna oblast priskoči občini na pomoč in ji omogočili delno izselitev prebivalstva ogroženih zaselkov ob rezervoarjih. Res so mu rekli, da so s pomočjo šolskega skrbništva in drugih organov našli približno tisoč mest na Krasu. Dolin-
Najvišji funkcionar družbe SIOT v Trstu je ravnatelj inž. Renato Di Monda. Zato smo se včeraj dopoldne pogovorili z njim, da bi izvedeli kaj točnejšega o požaru. Dobili smo ga v poslopju sredi skladišča, v sobi, ki spominja na astronavtiko, saj je polna kazalcev, gumbov in toliko' drugih naprav, s kar terimi urejajo od daleč pretakanje nafte. Na obrazu se mu je poznalo, da ni prespal noči; poklicali so ga po telefonu ob pol štirih, sicer pa nam je dejal, da se je ravnokar sam prestrašen prebudil iz sna. «Morda je to telepatija?*
Ne vemo, vemo pa, da se je v Dolini pripetil hud atentat, ki si ga še sedaj ne znamo raztolmačiti.
Zato smo vprašali inž. Di Monda, ali so jih kdaj izsiljevali in če so morebitni gospodarski razlogi za atentat. Slednjo možnost je takoj izključil, o izsiljevanjih pa nam je px>novil znan primer nekega lastnika trgovine igrač, ki je zahteval od družbe SIOT večjo vsoto denarja. »Sicer pa to je bilo pred leti.* »In v zadnjih časih, ali je bilo vse mimo?* »Popolnoma, če izključimo pisemca otrok, ki so nas karali zaradi onesnaženja morja. To je bila samo šala. Resnega ni bilo sploh ničesar.*
Verjetno je res, vendar pa smo zabeležili več govoric o nekem manjšem atentatu, ki naij bi ga zabeležil1 pred kratkim na ceveh, ki dovajajo nafto iz pristana v skladišča. A o tem ni inž. Di Monda vedel ničesar.
»Bi lahko eksplozije škodovale u-službencem?* »Ponoči jih sicer ni dosti, kakega pol ducata. Čudno pa je, da je neki nameščenec pregledal ventil rezervoarja štev. 44 uro pred eksplozijo in ni opazil ničesar sumljivega. Prava nevarnost za nameščence je bila, ker bi jih lahko ubila druga ali tretja eksplozija, ko so hiteli gledat, kaj jse dogaja*.
Inž. Di Monda ni hotel izraziti svojega mnenja o morebitnih krivcih. dejal pa je, da gre prav gotovo za profesionalce nasilja. «U-^pelo jim je nastaviti bombe prav rja strateške točke, s pravilnim tbmpiranjem ir> s pravo tehniko, žfaradi eksplozije se je namreč vneli nafta in tega se ne da povzročiti z navadnim eksplozivom, saj nji fta potrebuje ognja in ne eksplozije. da zagori. In še to, da so jih postavili tik ob ventile, ne pa otl pločevino, kaže, da so prav dobro vedeli, kaj delajo. Pločevine ne bi eksploziv nikoli predrl, saj je ob vznožju stena iz 3 in pol debelega jekla, torej pravcat
;na pa je škoda?* »To je težko ugotoviti sedaj. Trije rezervoarji, razne cevi in naprave, ki jih [povezujejo, veljajo 3,5 milijarde lir (popoldne je začel goreti še četrti tank, torej se je škoda sorazmerno povečala op. ur.). Za to škodo nismo bili zavarovani. Zavarovalnice pa nam bodo izplačale vrednost nafte, ki stane tri dolarje na tono. Škoda pa je tudi na drugih področjih: ladje bodo morale čakati več dni, nekatere bodo preusmerili v Marseille, verjetno vsaj teden dni ne bomo delali in vse to so milijoni škode, ki se kopičijo...*
Pogovor z direktorjem smo za-
DIIZIJO UDUC u ICO c na maou.	. a	j v. m ouio
sk* atv-inuk« uprava pa je pred) ključih. Povabil nas ja na ogled go-
rečih rezervoarjev. Seveda na lastno odgovornost, kljub temu da je »položaj pod nadzorstvom in ni nobene nevarnosti*. Napotili smo se k rezervoarju, kjer ni eksplozija povzročila požara. Bela stena je počrnela več metrov visoko, drugih zelo vidnih znamenj ni. Pri podrobnejšem ogledu pa se opazi, da je zračni pritisk ostro presekal dva palca debelo jekleno žico, izdolbel globoko luknjo v železobetonu pri glavnem ventilu in premaknil za dobrih 20 cm železen mostiček, preko jarka. Ogledali smo si od blizu tudi požar rezervoarja štev. 54 — tistega, ki je eksplodiral ob 14.32. Na mestu je bilo veliko gasilcev, ki so nam šaljivo ponudili ogenj za cigarete. «Pazite, da se kaj ne vname...*. Vse naokoli je pihal veter: v sredini se je namreč razgreti zrak hitro dvigal in veter je nadomeščal nastalo praznino. To-olota je bila občutna par sto metrov daleč, petdeset metrov daleč pa smo se marali ustaviti, zastajal je dih in je prav krepko peklo. Zatem smo si še ogledali tudi ostala dva rezervoarja, kjer pa ni toliko peklo... pač pa deževalo. Padale so
debele kaplje črne, oljnate tekočine.
Delavci, uslužbenci, gasilci in policaji so s svojo hladnokrvnostjo pričali, da si ni nihče pričakoval tragedije, ki se je nenadoma pripetila popoldne, ko je «vzplamtelo sonce*, kot je dejal — s skoro romantično prispodo — policist, kateremu je ožgalo tilnik, ko je odstranjeval številne radovedneže, ki so se gnetli na cesti ob naftnem skladišču. V samem skladišču so se pripetile ob eksploziji rezervoarja opravičljive scene panike. Na stezi smo zagledali dolgo kolono avtov, ki so se hitro oddaljevali od kraja požara v vzvratni vožnji. Prav blizu omenjenih avtov se je skupinica gasilcev zatekla za brizgalko, dva gasilca pa sta bežala ker preko polj. Enega je verjetno omamila vročina, klecnil je in obležal v travi. Očividci so že domnevali, da so ga zajeli zublji, k sreči pa se je tudi on rešil samo z opeklinami po vsem telesu.
Ko smo gledali bežeče gasilce in nam je razbeljeni veter zavel okoli lic smo se spomnili besed inž. Di Monda »položaj je pod nadzorstvom: ni nobene nevarnosti* . . .
kii so jo imeli na razpolago, razpostavili med hiše, da bi zastraždi zapuščeno imovinp.
Po 21. uri je v dolinski občinski urad prispel polkovnik prometne policije Gallo, da bi vsaj delno urejeval premik vojaških vozil. Župan se je ob tej uri še vedno mu-
dil na prefekturi, kamor ga je povabil podprefekt, da bi skupno preučila položaj.
Medtem pa je v Dolini začela naraščati nevarnost, da bi gost dim popolnoma odel vas in dušil pre-
(Nadaljevanje na 6. strani)
	
	
	
	
	lllll
•iimiHiminuiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiuiimiiiimmiiuiuiiiiiiiiimiiuiiiimmiiiimiiiiiimiimimiiimuiiiiii
Predsednik Berzanti o požaru pri Dolini
Včeraj si je ogledal prizorišče požara pri Dolini tudi predsednik deželnega odbora Berzanti. Po ogledu je izjavil, da gre za nov primer zločinskega dejanja, ki prizadene vse prebivalce Furlanije - Julijske krajine. Posledice atentata bi lahko bile še hujše in zato ga vsj obsojamo. Upati je — je nadaljeval predsednik Berzanti — da bodo čimprej izsledili krivce, da bodo končno zatrli nasilje in kriminalna dejanja, ki so se žal raztegnila tudi na našo deželo.
Dan naše dežele na celovškem velesejmu
V ponedeljek, 14. avgusta bo na celovškem velesejmu dan posvečen Furlaniji — Julijski krajini Ob tej priložnosti bo dospel v koroško prestolnico deželni odbornik Salva-tore Varisco, ki bo imel tiskovno konferenco o gospodarskih vprašanjih, ki so skupna naši deželi in Koroški. Tiskovna konferenca bo v gradu Magaregg.
Zvečer bo nastopila v istem gra du furlanska folklorna skupina iz Ovara «Chei di Guart*.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn,mi,,,,!,„„„„„„„
Sindikati in stranke: Razkrinkati in kaznovati zločinske atentatorje
SINOČI V ROSSETTJJU
Navdušen sprejem «Cardaške kneginje•»/
Navdušeno ploskanje občinstva je sinoči sprejelo na odru gledališča Rossetti tretjo in zadnjo opereto letošnjega tržaškega operetnega je-stivala, Kalmanovo ačardaško kneginjo». Zaradi pomanjkanja prostora, se moramo v tem bežnem poročilu omejiti le na ugotovitev, da je bila opereta, tako temperamentna in živa v glasbi ter živahna so vsebini in v poteku posameznih prizorov, res skrimt pripravljena in da bo doživela prav tak, če še ne večji uspeh, kot ga je doživela «Vesele vdove*.
Pavel Ferluga v Kraški galeriji
Danes ob 20. uri bo v Kraški galeriji v Velikem Repnu otvoritev slikarske razstave Pavla Ferluge z Opčin.
Ferluga je slikar samouk, ki doslej v glavnem ni razstavljal, vendar je kljub temu precej znan, saj je svoje slike doslej delal v glav
Gledališča
l po
naročilu. Na otvoritev so
vabljeni prijatelji umetnosti.
DANES IN JUTRI
V ljudskem domu v Križu praznik komunistične mladine
Danes in jutri bo na dvorišču pred Ljudskim domom v Križu pokrajinski praznik tiska komunistične mladine. Osrednji del prireditve bo v nedeljo popoldne z nastopom pevskega zbora ‘ godbe na pihala ter z govori Sergija Slavca in Sergija Kukanje. Udeleženci praznika si bodo lahko ogledali razstavo o Vietnamu, na stojnicah pa bodo prodajali knjige. Oba večera bo ples ob zvokih ansambla «Lyps Gees*.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Danes se poročita GORDANA RENAR in
MILAN KRALJIČ Pevci zbora «Valentin Vodnik» iz Doline jima želijo mnogo sreče na novi življenjski poti.
Danes se poročita ALEKSANDRA STOPAR in
RADIVOJ ČAČ
Novoporočencema želijo tiskarji ZTT in uredniki Primorskega dnevnika obilo sreče v novem življenju.
Danes se v Ljubljani poročita NEVICA I.UKEŠ in
RADIVOJ PAHOR Na njuni novi življenjski poti jima voščijo srečo in zdravje starši, sorodniki, prijatelji in znanci.
Čestitkam se pridružuje uredništvo Primorskega dneimika.
Odbor sekcije KPI občine Zgonik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu festivala Dela v Saležu.
Istočasno vabi vse, ki so požrtvovalno pomagali pri delu, na kozarec vina danes, 5. t. m. ob 20.30 na prostoru festivala v Saležu.
POLITEAMA ROSSETTI
Drevi ob 21. uri bo v gledali^ Politeama Rossetti četrta ponovil® operete Ranzata in Lombarda »Ci® la*. Zasedba bo ista kot v prejšW ponovitvah z Mirando Martino v 1,3 slovni vlogi. Orkester bo dirigiral G«1' do Cergoli.
Jutri popoldne ob 18. uri pa bo ga ponovitev Kalmanove operete daška kneginja* s premiersko * sedbo.
Vstopnice so na razpolago pri 8"! ni blagajni v Pasaži Protti 2.
36372.
Razstave
V	Mestni galeriji Piran je raz® va, ki nosi naslov Ars Histriae Razstava je odprta vsak dan 10. ure do 12. ure ter od 17. ure . 20. ure. Na razstavi sodeluje s jimi deli 23 slikarjev, med katen^ so tudi Zvest Apollonio. Janez nassi. Herman Pečarič, Jože P0*' in še nekaj drugih domačih slikaTJ®’1
Razstava bo odprta do 24. avg®
V	tržaški občinski galeriji stavlja tržaški slikar Livio cia. Razstava bo trajala do 8. 4
Danes ob 20. url bo v Kraški riji v Velikem Repnu otvoritev *4' stave slikarskih del Pavla Ferlu8e Opčin.
Kino
MIRAMARSKI PARK. «Luči in zv®14’
ob 21.30 in 22.45 dve izvedbi «M4*7 miliano e Carlotta* v italijanš®1
Nazionale Zaprto do 11. avgusta radi počitnic.
Eenlce Do 9. avgusta zaprto počitnic.	j.
Eden 16.30 «Cinque faccie della lenza*. Barvni film. Prepove®4^ mladini pod 14. letom.	j
Grattaciclo 16.30 «La ragazza c0° (j pištola*. Barvni film. Monica Vl ;
Excclsior 16.15 «La morte viene ^ passato*. Barvni film. Susan Str® berg.	,
Bitz 16.30 «007 Operazione Barvni film. Sean Conery in kuC na Paluzzi.
Aurora 16.30 «Grisson gang». film.
Inipero Zaprto zaradi počitnic-
pj®*1
Bab1’1
Capital 16.30 »Sfida senza Pa4,ri
Barvni film, H. Fonda. Paul man.
Cristallo 16.30 »Fuga dal pianeta scimmie*. Barvni fiim. Jutri: 1 Occhi bianchi sul pianeta Terra*-Moderno 16.30 «Quando le donne sero la coda». Barvni film. Buzzanca in Senta Berger. . $ Vittorio Vcneto 17.00 «11 marchi® . Dracula*. Barvni film. CrisriP^ Lee. Prepovedano mladini P°° letom.	^
Abbazia 16.30 «Confessione di un missario di polizia al Procuf* j. della Repubblica*. Barvni fif10, Ngro, M. Balsam in M. Tolo. Ideale 16.30 «Dio li crea, io li anl, ji zo». Barvni film. Dean R06" Agnes Spaak.
Astra 15.00 «Laurence d’Arabia»-ni film. Peter 0’Toole, Omar rif, Antony Quinn.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 19. uri «DECAMERON»
Prepovedano mladini pod 18.1®^
Izleti
Prosvetno društvo »Tabor* dolini Soče z ogledom Gregorij
priredi v nedeljo, 5. avgusta V
CGIL - CISL - UIL
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so včeraj objavile skupno tiskovno poročilo, v katerem ostro obsojajo sabotažno dejanje na ter-mdnualu naftovoda. To dejanje, pravi sporočilo bi lahko bilo člen verige številnih prevratniških akcij, ki so v zadnjih časih pretresle našo deželo (skladišče orožja pri Nabrežini zločinski umor treh orožnikov pri Gorici in podobna nasilna dejanja).
Vse tri sindikalne organizacije zahtevajo takojšen poseg oblasti za odkritje krivcev, kajti ogromna škoda, ki so jo slednji povzročili s tem zločinskim dejanjem, meče nove sence na naše mesto, ki je tako potrebno miru, če želi obnoviti svoje gospodarstvo. Pravica mora kaznovati krivce tudi zato, da bi se ugotovilo, ali gre za zločinsko dejanje političnega ali industrijskega značaja.
Tajništva CGIL, CISL in UIL vabijo zato vse delavce naj bodo budni, če hočejo v kali uničiti vsakršno nasilje.
KPI
Avtonomna tražaška federacija KPI je včeraj objavila komunike v katerem obsoja zločinski atentat pri Dolini. V sporočilu je rečeno, da je kriminalno sabotažno dejanje na objektih terminala naftovoda Trst Ingolstadt povzročilo hud požar, ki še vedno traja in predstavlja stalno nevarnost za prebivalstvo dolinske občine in tržaške pokrajine sploh.
Ne glede na to, nadaljuje sporočilo. kakšna bodo v prihodnjih urah mnenja pristojnih oblasti, je očitno, da gre za kriminalno fašistično dejanje, ki zahteva takojšnje
in odločne ukrepe za odkritje odgovornih.
Hudo kriminalno dejanje na obmejnem področju, ki je bilo že večkrat v bližnji preteklosti priča hudim in nekaznovanim prevratniškim dejanjem (od napada na Vidalija do odkritja skladišča orožja pri Nabrežini, od zločinskega atentata na tri orožnike na Goriškem do kriminalnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, od številnih atentatov in napadov na posamezne tržaške antifašiste do mnogih drugih dejanj, ki nosijo nedvomen fašističen pečat), se vključuje v atmosfero stalnih fašističnih izzivanj, ki jo občutijo po vsej Italiji in se je začela z bombnim atentatom na Trgu Fontana v Milanu.
Tržaški komunisti pozivajo zato vse delovne ljudi na budnost, da bi s tem izsilili odkritje in kaznovanje krivcev, predvsem pa, da bi prisilili oblasti, da bi pospešile raziskave v znanih fašističnih krogih ter sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito prebivalstva področja, ki je najbliže gorečemu naftovodinemu ter. minalu. pred nevarnostmi, ki jih predstavlja požar.
V tem trenutku je neobhodno potrebno, da komunisti skupno z vsem demokratičnim prebivalstvom izrazijo svojo jasno in trdno solidarnost z ogroženim prebivalstvom dolinske občine.
Tržaška federacija KPI poziva vse tovariše, antifašiste in demokrate, naj združeno vložijo svoje moči za obrambo demokratičnih načel proti fašističnim izzivanjem ter za obrambo ustave, ki je izšla iz odporniškega gibanja,
PSI
Tržaško pokrajinsko tajništvo PSI je proučilo stanje po hudem atentatu na objekte naftovodnega ter-
minala ter izdalo poročilo v katerem ostro obsoja to novo prevratniško dejanje, ki vznemirja naše mesto. Atentat, pravi sporočilo, se uokvirja v zaskrbljujočo serijo nasilnih dejanj, ki dokazujejo prisotnost skupinic, ki se sklicujejo na ideologije nasilja. Primer najdbe orožja pri Nabrežini in atentat na orožnike na Goriškem to jasno dokazujeta.
Socialisti obsojajo ta dogodek in poudarjajo, da je treba čimprej odkriti krivce. Poleg tega sociar listi menijo, da je treba zagotoviti popolno varnost prebivalstvu dolinske občine.
KD
Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je v posebnem sporočilu obsodilo atentat, ki so ga neznanci izvedli preteklo noč na terminalu pri Dolini. To je nedvomno eden najhujših atentatov, kar jih trilo storjenih v naši državi v zadnjih letih. Zaradi tega je treba čimprej odkriti zločince ter .jih izročiti roki pravice.
Trst, pripominja sporočilo, se globoko zgraža nad nasilnimi dejanji, ki so v zadnjih časih prizadela naše ozemlje, željno miru in mirnega sožitja. Ob tem Krščanska demokracija izraža pohvalo gasilcem, vojski in drugim silam, ki so z nesebičnim čutom dolžnosti sodelovale pri gašenju požarov in pri pomoči prizadetemu prebivalstvu dolinske občine.
Poslanec Belci notranjemu ministru
V zvezi s hudo eksplozijo v terminalu transalpinskega naftovoda je demokrščanski poslanec Belci naslovil na notranje ministrstvo ter na ministrstvo za industrijo pisme-
no vprašanje. Želi namreč vedeti kakšne elemente imata pristojni ministrstvi do sedaj v rokah o hudem sabotažnem dejanju na rezervoarjih naftovoda Trst - Ingolstadt, ki je povzročilo silovite požare in veliko materialno škodo (nad eno milijardo lir samo na napravah, da ne govorimo o vrednosti uničene nafte).
Nadalje želi vedeti, če so atentatorji res namestili eksploziv ob ventilih, s čimer so preprečili, da bi tekočina uhajala. S tem so se izkazali za prave poznavalce delovanja naprav.
Poleg tega poslanec Belci vprašuje pristojni ministrstvi, kakšne ukrepe bosta zavzeli za pomiritev prebivalstva dolinske občine, Id je večkrat izrazilo zaskrbljenost zaradi bližine naftovodnega terminala. Končno sprašuje še, kako bosta u-krepali za obnovitev poškodovanega objekta in za normalizacijo delovanja naftovoda, ki je najvažnejše prevozno sredstvo nafte iz jadranskega terminala v osrčje Evrope.
Deželni svetovalci KPI predsedniku Berzantiju
Deželni komunistični svetovalci Lovriha, Cuffaro in Moschioni so naslovili na predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Berzantija pismo, v katerem zahtevajo takojšnje posredovanje pri notranjem ministrstvu in policijskih oblasteh za energičen poseg, ki naj bi enkrat za vselej strl črne prevratniške namene na našem področju, ki kvarijo dobre mednarodne odnose. V ta namen naj oblasti čimprej razkrinkajo in kaznujejo krivce zločinskega atentata na objektih transalpinskega naftovoda pri Mini, ki je nov člen v verigi zločinske dejavnosti fašističnih ele mentov v naši deželi.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 5. avgusta MARINKA
Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.28 — Dolžina dneva 14.35 — Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 17.54.
Jutri, NEDELJA, 6. avgusta VLASTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,1 stopinje, najnižja 17, ob 19. uri 23,7 stopinje, zračni pritisk 1018,6 mb. stanoviten, veter 5 km na uro, severozahodni, vlaga 44-odstotna nebo 2/10 pooblačeno. morje skoraj mimo, temperatura morja 24,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. avgusta 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 92-letna Antonia Argentini vd. Vidali, 52-letni Valneo Rabiš, 32-letni Alberot Ieroc, 65-letni Mario Pelizon, 76-letna Alojza Purlc vd. Milič, 61-letna Nerina Fuser por. Miot, 44-letni Tullio Rossi, 64-letni Umberto Ballaben, 64-letni Adolfo Bal-bi, 60-letni Renato Macchini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina -AlTIgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan. Trg Venezia 2.
Z. U51CUU11I	L. >
rojstne hiše in nato v dolino Tre® ^ izviru Soče. Vpisovanje vsak 20. do 21.30 v prosvetnem jf Odbor SPDT se oprošča p nedeljskega izleta na Mangart, ni bilo zaradi okvare na avt°. je Denar, ki so ga vpisani vplač84'^ na razpolago pri Norci Zavadlal v Geppa 9.	^
P. d. Slavko Škamperle obveščaj ne, da v nedeljo, 27. avgusta Prj((jj enodnevni izlet na Vrsno, r°jstnLjjtf S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in sko goro.	|J.
Vpisovanje pri Urdihu od 9-ter od 17. do 20. ure
Mali oglasi
Trgovsko vajenko sprejme v * samopostrežna trgovina jestvin kot prva zaposlitev. Dobra plač®' od sindikalne. Tel. 815-292.
Blagajničarko - vajenko išče s8® strežna trgovina jestvin tudi k* vo zaposlitev. Dobra plača, v'* sindikalne. Tel. 815-292.
Blagajničarko, ki želi izboljša** je pogoje, sprejme v službo 4 postrežna trgovina jestvin. Pl*® dogovoru. Tel. 815-292.
m
Prispevki
V počastitev spomina pok- ‘ škamperla daruje družina škral lir za PD Slavko Škamperle,
SOŽALJE
P. d. Kraški dom - ReP— reka iskreno sožalje blagajnik0 Guštinu ob izgubi drage man'1
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga
ALOJZA MILIČ
Pogreb bo danes, 5. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti, Mali Re( štev. 24, na domače pokopališče.
Žalujoči sinovi PEPI, SLAVKO M * RIJO z družinami bi drugo sort®
Trst, 5. avgusta 1972
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006
^morski dnevnik
4
f ski .nois,,^, T Spasskim In Fischerjem je vsekakor senzacionalen. Za to je vsestransko poskrbel ame-•"emanto . SIVe- “CC’ -d^ v®e’ kar disl 1)0 senzacii'. Pritegne ljudi in aktivira njihov instinkt po-nja. Zdaj vst igrajo sah. Podjeten lastnik kopališča si je celo omislil igranje šaha kar v vodi
...................................................
..•■IIIIIIIIIIIIMIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llU||,l,,„lllll||||||||||j
'IS,)Kl ŠVEDSKI STANDARD VSE BOLJ PROBLEMATIČEN
j resnih in smešnih iz dežele večne blaginje
Nekaj
hi
,7 cene turističnih storitev - Nazadovanje zlasti švedske državne industrije
Kaj j
^ bilo rečenega na anketi med založniki - Ogrožene telesne mere švedskih žena
Ho _ ,aienujemo Švedsko, misli-Oe, deželo brez skrbi, brez voj-Mn0 K]naPredno sodobno deželo, Ha jeD aS°stanja in omike Delo-8ledu.	a ne v vsakem po-
vse zlato, kar se sveti,
to	iCmu Po domače. Poraja-
jbv n: Cl Problemi, ki doslej Sveto vznemirjali, a se morali biaJ .^do soočati z njimi. Tu-rnia' ki še vedno je, za-določena znamenja u-'HtOf “• življenjski stroški se ni-fediiton nižaj°,- Vse prej kot to!
23 Primer, ko se že na-sredi turistične sezone, go-fitvj	usluge in turistične sto-
^0
^P^kih specializirane usta-^‘fihantr^enih narodov je Kometu 8 ,n gretje najdražje mesto na 7$ za New Yorkom in ' ri podatki so objavljeni S Klpo1 leta, rabijo pa jih pri od-Sev	CTnic za potovanje usluž-
vVnn- retariata 0ZN-! ^Icjn,,1 ®m° Kopenhagen, ker je to to	..s^ndinavskih držav, kot
tudi'
oj
lit
I
'iile"¥Jp Y zadnjih petih letih po-
’eda, i /*}. Stockholm. Položaj, se-
P ■	^ V SU/mlrhrhlmn ni v»nr/_
Se cene hotelskih sob
PihT v Stockholmu ni pristojni švedski organi
rož-
so
S u - _________________
Jtterik athim objavili podatke, po ' A^. So SO
Tal?-
k‘l0Dostei • •0 stane danes polovica , telih „Jrub sob v stockholmskih J Hoč, ad 80 kron (nad 9000 lir) i t<tinaV ceno je vključena poči tene' " drugih krajih švedske i TO Ja enako sobo vrtijo o-to« 5n do 60 kron Dvoposteljna ■ °dBt°tkov več.
S* v.., ua Švedskem je draga
S OdpT* mero. V novem letu je So	zamrznitev cen, na-
- —.—J i.....-
l dvipJh 2e v prvem polletju ce-
8?de za 4,6 odstotka,
se je govedina podra-
v te-
P*9i so krub za 8 odstotkov. v'«nil6 Se cene živil povprečno Apriu H odstotkov.
i ^anctol & londonski dnev-nna Llal Times objavil cla-
letos'je
iijjj r*<ie~-■ -
t^eRa ok?slovom «f311ža se konec s ^'ci,,„ ,bja>>- Na zače Se .Politi a.a. stabilnost na šved-kJo v Cni in gospodarski sceni Aoljito Zadnjih treh, šterih letih
oKa . vom *Rbža se konec s^iejof^i8*- Na začetku pravi:
$ ifS^in '
5}
L 1 IQ ** ,'	'•“v,“ra /iaiaui &uiia-
fini. 'Dflani: ani'l' dejavnikov. Stav-visoka brezposelna
knjigo. Per Gedin, direktor velike švedske založbe Wahistroom in Widstrand je odgovoril: «Na to vam lahko dam dokončen odgovor. Knjigo o tem, zakaj je Švedska šla k vragu, čeprav ima ta država visoke kvalifikacije. To je idealna država za ves svet in vendar ni uspela s tolikimi rečmi, ki so bile videti poprej tako uspešne*.
Zadnji čas kažejo Švedi malo zaupanja v svojo državo, zlasti so razočarani nad gospodarstvom. Bruto nacionalni proizvod se lani sploh ni dvignil, pogajanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo so Švedom šla na živce. Bili so nezadovoljni, ker jim države evropskega skup-
nega tržišča niso hotele priznati olajšav za njihov izvoz. Seveda drži, da je Švedska visoko razvita država, vendar je hkrati tudi majhna, pa se mora zato ravnati po volji velikih. V Bruslju so se obrego-vali, češ, da se Švedi obnašajo tako, kot bi se EGS imela priključiti Švedski in ne narobe Pogajanja z EGS so zdaj pri koncu, Švedi so z rezultati navidez zadovoljni, v resnici pa ne, ker godrnjajo. Imeli bodo velike težave z izvozom svojega papirja. A ni pomoči, so pač Švicarji sklenili u-godnejši sporazum. Kako to7 Neki švicarski dopisnik pojasnjuje to
Treblinka - upor sužnjev XX. stoletja
Pred tridesetimi leti je bila ustvarjena prva «tovarna smrti»
(Nadaljevanje na 6. strani)
Od trenutka, ko so nacisti sklenili, da bodo Jude uničili, so ti postali za njih fanatično miselnost le nekaka snov. Začeli so jo gnesti s prvim ukrepom, ko so jih zbrali v getih. Tu se je začel polagoma oblikovati najstrašnejši stroj, izumljen v našem šašu: stroj za množično uničevanje ljudi. Posamezniki v getu niso mogli videti stroja v celoti; kvečjemu so ga lahko slutili, a celo ko je komu uspelo ubežati smrti in povedati o namenu stroja, še tedaj niso mogli verjeti da obstaja
Tako se je zgodilo v prvem, eksperimentalnem getu v Vilni. Nemški »tehniki* so :: raznimi psihološkimi in upravnimi ukrepi rušili enotnost in hranili z lažnim u-panjem nakopičene ljudi. Te ukane so jim omogočale, da so ob vsakodnevnih apelih mimo odbirali iz množice in ljudi postopoma ubijali v bližnjem gozdu. Ko se je v getu vendarle ustvarilo odporniško gibanje so gestapovci zagrozili, da takoj uničijo geto, če Judje sami ne izročijo voditelja. Zbegani ljudje so se pognali na lov za človekom. Voditelj se je obupan sam izročil in se zastrupil. Nemci so geto kmalu nato izpraznili in pobili zadnje Jude, katere je ponižanje samoiz-daje do konca strlo.
Streljanje žrtev ni zadovoljilo »tehnikov*, bilo je predrago in zahtevalo je preveč rabljev — nevarnih prič. Nekaj časa so se posluževali kamionov, ki so dušili po nekaj ducatov potnikov, a tudi ti so odpovedali, ko je bila sklenjena likvidacija varšavskega geta, kjer je bilo zbranih pol milijona Judov. Takrat so «tehniki» združili dotedanje izkustvo dušenja in velikih skupnih grobov: rodila se je zamisel uničevalnih taborišč, ki je pozneje dosegla višek v Auschvvitzu. Vse probleme prevozov, aparature in strupov je rešila tedanja najsodobnejša tehnologija.
Potreben je bil tudi samoten kraj, postaja Treblinka je bila kot nalašč, dvajset hektarjev skritih za griči in gozdovi, blizu Varšave in ob železniški progi. Zgrajenih je bilo nekaj barak, 3 plinske celice in skopane so bile velike jame. Prvi transport iz varšavskega geta je prispel v Treblinko 24. julija 1942 zjutraj. Žene in otroke so takoj likvidirali, izmed mož pa je bilo z - SS-ovsko - natančnostjo izbranih 200 delavcev za o-pravljanje del v taborišču. (Prejšnje delavce so pobili).
Ambicija SS-ovcev je 'bilk, da bi stroj deloval kar sam, zato
ŽIVAHNEJŠI UTRIP ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU SLOVENSKE ISTRE
Po štirideset avtobusov dnevno v obe smeri
Še vedno je pereče vprašanje cest - Nove možnosti za kmetijstvo v povezavi s turističnim razvojem
l ' So j*
do1 sedanjega položaja in a.a bo
. bližnja prihodnost Hli "1*„f,ain° rešitev iz težav,
S&a
N no mi se torej ne ubadajo
svetu, le na Švedskem
'USk'rhlju;r)APOsta-ia P°K°žaj vse bolj
H tat švedsko gospodarstvo hii^. o trdnega zdravja, kot .v -
Kr, an^eta z nekaterimi zalo-, ^ Melito vPrašanj se je glasilo o '''"''n,	6’ da bi kdo napisal
enem od švedskih dnev-bila p~ed kratkim ob-
li.
Upanje je. da bo to urejeno z višinskim vodovodom za vse področje Slovenske Istre. Potem bi bila na vrsti stara cesta z marežanske strani, kj je zdaj nekoliko zanemarjena. Ljudje razumejo, da bi jo bilo treba ne samo asfaltirati, ampak tudi razširiti in ublažiti prestrme vzpetine. To pa je že zahtevnejši strošek.
«Za zdaj smo zadovoljni, da smo pri občinski komunali uspeli potegniti ta asfaltni trak do Šmarij in Fjeroge in da imamo tako tudi avtobus!* so navdušeno modrovali na vrtu pred domom, zlasti starejši Pomjanci.
Iz Šmarij proti Koštaboni, Pučam. Krkavčam in Novi vasi pravijo, da pelje dnevno v obe smeri tudi po štirideset avtobusov. Lani so te vasi dobile protipraš-no asfaltno prevleko do odcepov z glavne ceste. Le-to so si prizadevali razširiti in modernizirati na tak način, da bi trajala vsaj kakih deset let. Kajti zataknilo se je pri denarju in so počakali, da bi to morda u-redili letos. Toda čakanja je bilo preveč in so se tako odločili, da bi se znebili vsaj prahu, lukenj in blata. Te dni so cesto iz Šmarij do Mlina m naprej do meje s piransko občino prevlekli protiprašno etnulzijsko plastjo.
Slučajno sem srečal domačina iz Šmarij. Marjana Pribca, drugače direktorja koprskega cestnega podjetja, torej strokovnjaka za ceste, in ga povprašal, kakšno trajnost dosežejo te protiRFaš-ne emulzijske plasti:
«Odvisno je seveda od trdnosti cestne podlage in težine vozil. Jaz mislim, da v teh naših krajih bodo take plasti lahko trajale tudi pet ali šest let. Razumljivo ie. da bo treba sproti celiti razpoke in usedline. Pravi. kuhan asfalt je vsekakor trdnejši, zato pa tudi dražji*.
Domačini iz Puč, Dino Pucer, sicer direktor sežanske »Kras -Preskrbe*, njegov oče Marjan in Marjan Breč, so se zelo vji®to zavzemali pri občinski skupščini v Kopru, da bi cesto iz Šmarij do Nove vasi in naprej do Sečovelj. za kar naj bi poskrbeli v piranski občini, zares modernizirali tako. kakor bi se spodobilo. To terja tudi vse večii promet na tej relaciji. Ampak z glavo skozi zid je nemogoče! Nujnih objektov, pomembnejših za širšo družbo je v bližnji Istri toliko, da bi bilo potrebno goro denarja. Tako se je bilo treba zadovoljiti zaenkrat tudi samo s protiprašno prevleko Toda za Krkavče, Puče in Koštabono ter ne nazadnje za Flege in Babiče, je zelo pomembna tudi nedavna
ttS^N ,
Cv bo °? 21-3. do 20.4.) Vaš k^iogpt a^° močan, da vam ne 1j Vaite Sv *l|hče škodovati. Ne od-* l)Ub]i°J1" načrtov Bodite vljud-
,S2en,° °seb°
načrt '4' d° 20,5') Razčistili
s
..........................n.......................................■""•»">»......
Zelo oster spor, kjer vam ne bo lahko ohraniti mirno kri. Vendar se bo vse kar dobro končalo. Tudi doma vse v redu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) E-dino trdna volja vas bo potegnila iz zagate, v katero ste po neumnosti zabredli. Več vljudnosti ne bi škodovalo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Tudi če boste iskali drugje razvedrila, ga ne boste našli, ker vam misli silijo vedno v najbolj bolečo zadevo. Ljubosumje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z malomarnostjo in površnostjo ne boste prišli nikamor. Več pozornosti osebi, ki jo imate radi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokazati boste morali, da ite sposobni tudi za bolj zahtevne naloge, kajti sicer boste odleteli. Nova prijatejstva.
C:.bo ^svojih tekmecev, kar ijpte ori Ulko pomagalo za pri-Qn°se. Novo poznanstvo,
*|j ■S je (°d 21.5. do 22.6.) Na »L^eolofJ^jben spor poslovnega C1?'- v J8a značaja. Bodite do-^ •'bbeznj ste preveč zah-
IlNsu1 ^-6. do 22.7.) Zadeva ®0t( l. ZaPlettna, toda našli bo-K1 bo najprimernejša. Ze-
lo prijetno razpoloženje z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. d) 22.8.) Preveč se ženete, kar vam ne bo veliko koristilo. Potreben vam je mir, ki naj prinese nekoliko več razumevanja tudi v družino.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsestranski napredek v poslovnih zadevah. Ne bo pa tako gladko v čustvenih zadevah, ker ste vi pokvarili položaj.
TEHTNICA (od 2J.9. do 23.10.) Ne bi bilo slabo, če bi del odgovornosti preložili na rame koga drugega. Zaupajte v ljubljeno osebo, ki vam bo rade volje pomagala
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
izgradnja, za zdai še grobe cestne trase iz Križišča pri Sečovljah do Škrlin. oziroma Flegov in Babičev, skozi po dolini Dragonje. iCakšne koristi naj bi prinašala ta cesta, o tem sem hotel vedeti za mnenje vsaj enega vaščana.
Marjan Nemec. Krkavčanoi? iz Puč se je v svojem življenju več ukvarjal s kmetijstvom, kakor s cestami, čeprav je že nekaj let zaposlen kot cestar, da lažje preživlja šestčlansko družino. On je naravnost povedal, kaj o tem misli: »Če bi prej vedeli, da bodo nekoč zgradili cesto po dolini Dragonje. ne bi prodali tistih njiv v krkavški »vali*, oziroma zamenjali; ne vem. kako so to uredili starejši bratje. Po mojem, ima vsa naša vala, kot rečemo dolini, lepe izglede, da postane pravi vrt in oskrbovalno zaledje našega turizma.*
«Kako to misliš?* sem želel, da mi obrazloži svoje poglede.
«Poglej sam: pojdi le v katerokoli gostišče pa boš videl, če i-majo na izbiro zelenjavnih jedil. Pa tudi na tržnici boš videl, ali je na voljo melancanov. špinače. bled ja. bučk in najrazičnejših vrtnin in zelenjave, dovolj in po kakšnih cenah. Turizem ne potrebuje samo mesa, kruha in morja. ampak tudi teh kmečkih pridelkov. Naša «vala» bi bala kot nalašč za pridelovanje teh kultur. Z novo cesto, bodo morali sčasoma urediti tudi strugo Dragonje. In če bodo to delali, bi bilo pametno urediti akumulativno jezero za namakanje teh sladkih polj v slučaju suše. V tem bi bila rešdtey za naše kmetijstvo. vidiš!*
»Ti vidiš torej rešitev za kmetijstvo v turistični miselnosti?*
»Tako. tako! Eno z drugim, bi klapalo bolje. Dandanes ni več, kot je bilo po starem. Lahko skleneš pogodbe s hoteli in preskrbovalnimi podjetji. Z dobro cesto, za prevoz ni vprašanje. Za obdelovanje so na voljo najrazličnejša moderna pomagala. Tako, vidiš. bi tudi pri nas lahko shajali samo s kmetovanjem! In ne bi bilo jjotrebno čepeti z eno nogo v tovarni, z drugo pa komaj čakati, da bi čimprej stopili na njivo. Jaz mislim, da bo razvoj pri nas to rešil v dopled nem času.* Dj. PLANJAVEC KONEC
so posle čim bolj specializirali, med jetniki so ustvarili nekako hierarhijo: imenovali so judovskega poveljnika, ki je bil odgovoren za brezhibno delo jetnikov, njemu so pomagali poveljniki številnih delovnih skupin, med samimi skupinami pa se je ustvarila nekaka prednostna lestvica glede na naravo dela, ki so ga o-pravljali. Na dnu te lestvice je bila skupina, ki je odnašala trupla iz plinskih celic v jame. Ti so živeli popolnoma izolirani od ostalih v manjšem taborišču v notranjosti večjega. Iz njega ni ubežala niti ptica, ki je zašla vanj.
»Tehniki* so se odločili za tako «zaupanje» v sodelovanju z Judi ker so bili prepričani, da so jih že do kraja zlomili. Njihova ošabnost jih je zaslepila, zakaj Judje so razumeli, da je poniževanje le sredstvo, vzdržali so in hranili svoje sile za spopad z edinim sovražnikom; s smrtjo. Judovski poveljnik taborišča, ki je imel sorazmeroma največ svobode in največ nemškega zaupanja je zbral okoli sebe nekaj najbolj odločnih in osnoval odporniško gibanje.
Dva meseca po prvem transportu je število «delavcev» bilo 1.000, Treblinka je dosegla »zmogljivost* 15.000 smrti na dan. Polagoma se je oblikoval tudi odpor ujetnikov. Prva oblika odpora so bili samomori. Sprva so si jetniki med seboj pomagali le v smrt, kmalu pa so nekateri začeli samomorilce reševati in jih vzpodbujati k življenju. Pojavila se je druga težnja: poskusi bega.
Judovski poveljnik je ubežnikom pomagal kolikor je mogel, kmalu pa se ga je polastil obup. Ko je neki jetnik ubil SS-ovca je novi nemški poveljnik taborišča vzpostavil nov red, ki je onemogočal vsak up na kakršen koli odpor.
V tistih kritičnih dneh je naletel na mladega Juda, ki je bil izvrsten vojak, izvežban v tujski legiji. Poskusi bega so zamrli in nastopila je tretja faza odporništva: priprave na oborožen upor. Načrt je bil preprost, omogočiti je bilo treba pobeg čim večjemu številu jetnikov, da bi pričali o grozotah, preden bi Nemci zbrisali vsako sled za njimi. Treba je bilo	organizirati jetnike	in	pre-
skrbeti orožje. Tj je bilo najtežje,	a jetniki	Treblinke	se	niso
bali ničesar več. Orožje so si poskrbeli v novi orožarni, katero so Nemci zgradili v taborišču, še preden so bila vrata nove stavbe na tečajih, so voditelji odpora že imeli v rokah ključ.
Prvi poskus	upora se	je	spo-
mladi ponesrečil; zadnji hip je nekdo opazil, da granatam iz skladišča manjkajo detonatorji, število transportov je medtem začelo	upadati.	Varšavski	geto je
bi! izpraznjen, tamkajšnji upor zadušen, konec Treblinke se je bližal vedno hitreje. Ko so Judje spet skoro obupali, da ne bo več časa za upor, je taborišče obiskal Himmler in ukazal zažgati vsa trupla. Bilo ji'i je 700.000.
Ko so «tehniki» rešili tudi problem cenenega zažiganja trupel
in so se jame praznile, so Nemci, skušali preslepiti jetnike z zabavam uvedli so proste nedelje, koncerte, športne prireditve, poroke, celo nočni bar. Bili so prepričani, da so s tem odvrnili pozornost jetnikov v zunanjem taborišču od čudnega dima, ki je prihajal iz odprtih grobnic, a v resnici so jetniki preslepili Nemce: priprave za upor so se pospešeno nadaljevale.
Ko je bila odprta jama z zadnjimi 10.000 trupli, je med jetniki završalo: «v ponedeljek*. Bil je 2. avgust 1943 Upor se je začel ob določeni uri popoldne v obeh taboriščih hkrati. Razvil se je po skrbno pripravljenem načrtu a kljub vsem pripravam se je pojavilo toliko nepredvidenih zaprek, da je bila njegova uresničitev prepuščena samo pogumu in požrtvovalnosti voditelje/.
Judom je uspelo zažgati barake, uničili so naprave za zastrupljanje v plinskih celicah in se vsuli preko žičnih ovir proti zavetju gozda, par kilometrov daleč, medtem ko je zaščitnica zadrževala Nemce. Gozd je doseglo približno 600 jetnikov, v borbi v samem taborišču pa so padli štirje od petih vodij udarnih skupin. Tudi Nemcev je padlo precej.
Vojno je preživelo le 40 ubežnikov, ostale so po okoliških gozdovih pobili ukrajinski fašisti, nemške enote in druge fašistične tolpe. Ko se je skupina preživelih vrnila v kraj. kjer je stalo taborišče, ga nj več spoznala. Bilo je kot, da bi Treblinka nikoli ne obstajala.	S. P.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Igrajmo se poezijo z Milanom Jesihom
(Vabilo na pesniško šagro)
V zbirki Znamenja, ki prinaša pod slovensko sonce avantgardna dela domačih avtorjev, je pred kratkim izšla pesniška zbirka Milana Jesiha «XJran v urinu gospodar*.
Pozor, že ob naslovu napnemo ušesa: napeniali jih bomo do konca zbirke. Knjigo namreč lahko prečrtamo do konca in vzbuja zadovoljstvo. Uhlji se nam ne poveš jo. kot žalostnemu istrskemu oslu, že ob prvih verzih. To je že odlika, k® ti mnogi, premnogi avantgardisti «Made in Slovenija» so pravi specialisti v dolgočasenju in spravljanju bralca v slabo voljo. Zdrdraš nekaj rim in že je uničena tvoja volja do branja. Jesih pa svoj «meštjer» pozna, ima smisel zan.
Komedijantsko, zabavljivo, skoro vsiljivo nas povleče v igro zvokov. besednih zvez, komičnih e-fektot). parodij in podobnih m š-mašev. Seveda, otresti se moramo določenih predstav in predsodkov o poeziji drugače bo vsak stih klofuta. S kančkom razigranosti in smislom za cirkus bo brez dvoma šlo. kajti verz za verzom, ritem za rJmom, rima za rimo, vse ie igra, parodija, besedno žongliranje, skratka cirkus. Nikjer se ne spotaknemo ob veliko Idejo, ob poezijo, ki hoče svet učiti, ki hoče biti modra in izvrševati v naši solzni dolini svoje usodno poslanstvo. Jesih se «samor> igra, smeje in včasih ima ljudi malo za norca. Vse skupaj počenja na kranjski način: izraz mu je kranjski, ritem ie kranjski, kranjski je njegov špehasti humor. Skratka, neka elementov ljudske
Živinoreja na Krasu nazaduje. Jih je pa še nekaj, ki se z njo ubadajo. Tako n.pr. marljiva gospodarja iz Repna, ki ju na sliki vidimo pri spravilu sena za zimo, da ne bo živina ostala brez krme.

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet;
13.30	Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.00	Radio Olimpia; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Konceirtisti naše dežele;
18.50	Orkester proti orkestru; 19.10 Rado Bednarik: Moja srečanja;
19.20	Revija zborovskega petja;
20.00	šport; 20 35 Teden v Italiji;
20.50	«Trubadur» — Radijski oder;
21.10	AVinterhalterjev orkester;
21.30	Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba; 23.25 Jutrišnji sporedi.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Orkestri; 16.00 Zbori; 16.20 «La Cortesele*.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Marlboro mušic hali s Corradom; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.00 Polaris; 10.15 Z nami je...; 10.35 Kreuderjev ansambel; 10.45 Plošče Rifi Re-cord; 11.00 SIOS; 11.30, Današnji pevci; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič shaker;
14.00	Razmišljanj o aktualnosti;
14.40	Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 16.00 Otoki sonca;
16.20	Fumorama; 18.00 Veselo v soboto popoldne; 18.40 Popevke na tekočem traku; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Reklame in zabavna glasba; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 21.00 Večerna glasba;
20.40	Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 20 00 Poročila:
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 «La Corrida*; 14.09
SOBOTA, 5. AVGUSTA 1972
Plošče; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena oddaja, 16.30 Počitniški program; 17.10 Veliki variete; 18.45 Poslušajmo Novo Equipe 84; 19.00 Poroka Casanove — komedija v 4 dejanjih; 21.10 Carlo Venturi s svojo harmoniko;
21.30	Jazz; 22.10 Večerna serena-ta; 22.55 Hobbi
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Patty Pravo in Adri ano Pappalardo, 8.40 Za nas odrasle; 9.30 Strnjena komedija;
10.00	Plošča za poletje; 10.30 Gino B-amieri: «Battn r;uattro»: 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Stare ital. pesmi; 13.59 Zakaj in kako;
14.00	Plošča za poletje; 15.40 «A1 to gradimento* 17.30 Izžrebanje loterije; 17.40 Ping - pong; 18.00 Virtuoso; 18.30 Odrska glasba;
20.10	Operistični koncert; 21.00 Glasba v noč.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi; 13.00 Intermezzo;
14.00	Klavirske skladb^; 14 40 Simf. koncert; 15.55 Sodobna ital. glasba; 17.15 Koncert: na klavir i-gra: Ornella Vannncci Trevese;
18.00	Lahka glasba: 18.45 Koncert ansambla; «Symphoniae sacrae*; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.00 Salzburški festival 1972 (direktni prenos iz Avstrijo);
FILODlFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.30 Zim-me-manova sonata, 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.10 Tellemanova sonata; 10.20 Plošče; 11.00 Inter mezzo: 12.00 Nemški »Liedem*;
12.30	Včerajšnji in današnji iz vajalci.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	11.00,	14.00
16.00, 20.30, 23.00, 24 Oti -vročila;
9.10	Glasbena matineja; 10 05 Pionirski tednik; 10.30 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana: 10.50
Zavarovalnica Sava radijskim po slušalcem; 11.20	- 13.00 Pri vas
doma; 13.10 Poje naši operni pev ci; 13.30 Kmetijski nasveti. 13.40 Po domače; 14,15 Obvestila in za bavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni in termezzo; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Paul Eonneau. 18.10 Gremo v kino; 18.5'J Z ansamblom Mojmira Sepeta; 19 15 Iz operne ga sveta; 19.45 S knjižnega trga,
20.00	Lahko noč, otroci' 20.15 Minute z ansamblom bratov Av senik; 21.00 »V soboto zvečer*, 22.13 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence: 23.05 S pesmijo in plesom v novi te den.
ITAL. TELEVIZIJA
15.30 Evrovizija: Ženske medna rodne kol. dirke; 17.50 Program za mladino; 19.05 Izž-ebanje loteri je; 19.10 Teden dri. v parlamentu. 19.35 Nabožna oddaja; 19 50 Šport in ital. kronike; 20 30 Dnevnik.
21.00	Glasbeni spored -r- vodi Re nato Rascel; 22 15 Posebna odda ja: «Progetto record*; 23.00 Dnev nik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 »Spomini na bitko* — telefilm; 22 20 Jazz v Milanu; 23.15 Teden dni v parlamentu.
JUG TELEVIZIJA
18.40 Kmečka ohcet. 1. del; 19.10 Obzornik; 19.25 »Dežela klo bukov* in »Obisk v živalskem vrtu*; 20.20 Usodno nebo; 21.00, 00.05 TV dnevnik: 21.30 Zlata roža Portoroža, prenos; 22.30 Na poti k zvezdam — barvna odda ja; 22.55 Moj prijatelj Toi,y -film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.45 Nastopa Mina; 21.15 Po ročila: 21.30 Prenos festivala za bavnih melodij v Portorožu' 22.30 Besedo ima obramba
pesmi, nekaj rim na klasičen način, pa malo Avsenikov in že: r—poje pest iz hiše/ moje in zariše mrtve stroje ko/ naglas kot le mogoče se razjoče mi/ lopata/ o mar znata brata vštric/ stopiti skozi vrata./ Potem nekaj slovesnejšega:/ kje je zadruga šumela/ tu med črtami devic/ drozgi vrtnice flanela/ v lesku strun na strunah lic/.
So se nam usta razširila v smeh? Se nam je obraz skisal? Se nam zdi vse skupaj prismojeno? Nič hudega, ob Jesihovi pesmi moraš biti malo cmatast»: to
e tvoja bralčeva dolžnost. Kar se tiče smejanja ali občutka kisline in narobe sveta, naj opozorim, da so tudi to čustva.
Seveda, če nismo kot bikec Ferdinand, ki ie v vroči Andaluziji vohal travice in užival senco in sta se mu zdela borbenost in jeza čisto odveč. Pravljica, kot vse pravljice, konča srečno in bikec je za to svojo lepo in čisto navado poplačan s svobodo. V pc-zziji Če drugače: lepi vonj in mili akordi bi v naši dobi pomenili konec funkcionalnosti poezije same.
Morda bo kdo vzkliknil: «To je imeti ljudi za norca!* Res, Jesih vodi mnogo velildh stvari za nos, posebno še debelo in visoko poezijo. Toda zamislimo se in si izprašajmo vest:	kaj pamet kaj
misel, kaj ura, kaj žamet kaj/ kisel fcu' kura kaj putka kaj p šče kaj klin kaj/ lutka ki išče povratka v spomin./ Je še vse preveč zmešano? Ni trdne točke za še trdnejšo razpravo o Jesihom poeziji? Pomolim varen kavelj: /tu je želod tu sva z ženo/ tu je več nesreč/ skozi bovec. skozi preste/ greva v posteljo leč./
Prišla je ura za trde ugovore: «Vse skupaj je blef. Vse e stara stvar, to so počeli že Dada sti (beri Tzara in tovariši), vse je eno samo razkrajanje. Tudi to bo res. ali samo deloma res. 1-gra, zafrkljivost, oponašanje in pivski humor, le jamčijo voljo do svojevrstnega angažirarva. Že stari. dobri Kurent, ki je bil na pol veseljak, na pol tragik, nas ie u-čil. da se lahko na tak način živi. Literarna tradicija pa nam je dala Desete brate.
Ne nazadnje gre za iskanje novih možnosti v poeziji, že Šalamun je s Poker jem odprl v naši poezij praznino. Razbil je poezijo groze, stiske in samomorov Od-Prl je. možnost igre kot načina bivanja. Zanj je bilo to početje še /Prokletstvo zadnje zrelosti/ pro-kletstvo igre./ Jesih prokletstva ne pozna, igra mu ne povzroča moralnih mačkov. Poteg tega se skuša približevati potrošniški poeziji (ne poeziji potrošnje!), kar dela v dramatiki tudi Jovanovič (spomnimo se njegovih Treh rogonoscev. v odi čni izvedbi tržaškega SSG).
Vsekakor ni odkrila Jesihova poezija vseh razsežnosti igre. O-str a besedno žongliranje čeprav izvirno in duhovito Usodnosti v njegovi igri ni Šalamun jo je slutil, čeprav kot nekaj negativnega.
Za zaključek naj povem, da se Jesihova poezija vrača k sebi Postaja čista poezija: neke vrste trubadurstvo, ko je dvorni pesnik združeval estetski čut s komercialnostjo. pr stno vol o do pesnjenja z obrtništvom in ni bil Prerok, ampak le majhen dvorni pesnik. Beseda mu je bila sredstvo, orodje, solze in smeh pa zaželien učinek. Jesih se temu «idealu* poezije približuje, čeprav z modernim ključem.
Podatk: o knjigi: Milan Jesih — Uran v urinu gospodar. Zbirka znamenia. Ureja Dušan Pir er ec. Opremil Marko Pogačnik. Založila založba Obzorja Maribor.
ACE MERMOLJA
JtitUnO. utednidtvLU
ASSOCIAZIONE 1NTERN AZIONALE PER LA DIFESA DELLE LINGUE E CULTURE MINACCIATE - COMITATO FEDERALE PER LE COMUNITA' ETNICO-LINGUISTICHE E PER LA CULTURA REGIONALE IN ITAUA
nam je poslal za objavo sledeči dopis:
Trst, 3. 8. 1972 Spoštovano uredništvo!
V zvezi s člani om, ki ste ga danes ponatisnili iz Našega tednika, utegne Vaše bralce zanimati resolucija, ki jo je nedavni kongres našega združenja v Celovcu izglasoval z namenom, da jo pošlje papežu. Resolucija se glasi takole: »Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur, zbrano na svojem kongresu v Celovcu (Avstrija) od 22. da 24. julija 1972, ugotavlja, da ne spoštuje ves katoliški kler Kristusovega nauka in prakse apostolov, po katerih bi moral vsem narodom pridigati v njihovem jeziku, niti ne sledi postavam, ki jih je določil glede ravnanja z jezikovnimi manjšinami papež v encikliki Pucem in terris, niti ne spoštuje najnovejših koncilskih doiočb glede uporabe ljudskega jezika pri službi božji.
Zato omenjeno združenje prosi Njegovo svetost, da bi opozorila svoje sobrate v pastirovanju, naj bi se ravnali bolj v skladu z naukom rimske katoliške apostolske Cerkve*.
Z odličnim spoštovanjem
za odbor
SAMO PAHOR
GORIŠKI DNEVNIK
Športno združenje GAJA
Padriče Gropada • Trst
ZAKLJUČEK 3. športnega tedna GAJE
ki bo v Padričah
5. in 6. avgusta 1972
Danes, 5. VIII. 72 ob 21. uri Nočni tek Gaje — Nato ples do 00.30 — Igra ansambel «The-Lords»
Jutri, 6. VIII. 72 ob 18. uri Kulturna prireditev z nagrajevanjem — Nastopajo: PD Slovan, Tržaški oktet ter slovenski tenorist JURIJ REJA z ansamblom Jožeta Kampiča Ob 21. PLES
Igra ansambel J. Kampič — Poje JURIJ REJA Dobro založen bife
Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKI DEMOKRSCANSKI POSL. BELCI PRI ANDREOTTIJU
Razgovor o perečih vprašanjih tržaškega in deželnega gospodarstva
Poslanec Belci je v poslanski zbornici predložil osnutek za spremembe zakona o slovenskih šolah
PO SESTANKU NA PREFEKTURI
ŽIVAHNO DELOVANJE SPD
Za varnost prometa v prazničnih dneh mobilizirani vsi oddelki policije
Andreotti je včeraij sprejel trža-1 čimprej ukrepal za zagotovitev pred-
škega demokrščamskega posl. Belci-ja, ki je predsednika vlade seznanil s številnimi perečimi problemi tržaškega in deželnega gospodarstva. Najprej sta se razgovar-jala o gradnji suhega doka. Kpt je znano, so gradnjo doka prenehali že pred meseci in je stanje trenutno v slepi ulici. Glede tega je poslanec zaprosil predsednika za po-
sredovanje. Poleg tega je ministrskega predsednika zaprosil, da bi
•imiiMMiiiiiimimiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifHiiniiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
ZARADI POŽARA PRI DOLINI
OBLAK DIMA IN SAJ NAD SLOVENSKO OBALO
Koprski m ljubljanski gasilci ponudili svojo pomoč
Dva kilometra visok steber dima I prebivalcev, vendar je tam te dni
ta je včeraj popoldne počasi pomi kal proti slovenski obali in izzval različne komentarje med tukajšnjim prebivalstvom. Pozanimali smo se pri koprskih izvedencih, ki so nam odgovorili, da dim ne predstavlja prav nobene nevarnosti. Le v primeru, če bi se vreme nenadoma poslabšalo in bi začelo deževati, bo treba paziti na obleko in perilo. Pristojni organi so nam tudi povedali, da promet med obema obmejnima področjema nemoteno poteka in so povsem neosnovane govorice, da je prišlo zaradi atentata in požara pri Dolini do zastojev.
Obalna gasilska organizacija je takoj ponudila tržaškim gasilcem solidarnostno pomoč, hkrati pa so tudi nakazali možnost pomoči ljubljanske gasilske brigade. V Trstu so se zahvalili za to solidarnostno gesto in odgovorili, da imajo gasilcev zaenkrat dovolj, zlasti še, ker je glavni problem pomanjkanje vode in drugih sredstev za gašenje ne pa ljudi.
V dopoldanskih urah so začele padati saje v nekaterih krajih slovenske in hrvatske Istre. Gre le za posamične primere, vendar je to povzročilo med prebivalstvom nekaj vznemirjenja. Pristojni organi menijo, da ne predstavlja nobene posebne nevarnosti za večje onesnaženje, pač pa bi bilo bolj neprijetno, če bi se vreme poslabšalo in bi začelo deževati.
vse živo. Skupina strokovnjakov raziskuje namreč bogata arheološka najdbišča, kakršnih je glede celovitosti zelo malo ne samo v slovenski Istri, ampak tudi v drugih predelih Jugoslavije. Gre za prazgodovinsko najdbišče s tremi obrambnimi zidovi, ki sega v pozno bronasto dobo, hkrati pa so tu tudi rimski sarkofag in številni drugi predmeti iz rimskih časov in srednjega veka pa vse do bližnje preteklosti. Po izjavah strokovnjakov so taka najdbišča kot je Kor-tina zelo redka, saj so tu na enem mestu zbrani predmeti iz najrazličnejših razdobij zgodovine. Raziskovalna dela vodita prof. arheologije koprskega muzeja Luka Stre-nar in znastveni sodelavec narodopisnega muzeja v Ljubljani dr. Vinko Šribar. Seveda bo potrebno še več mesecev ali celo let, da bodo dela končali ter vso obsežno gradivo znastveno proučili in opredelili.
Majhen zaselek Kartina pri Pridvorni šteje komaj 6 hiš in devet
Obalna pomorska milica je dobila najmodernejši patrolni čoln z vsemi inštrumenti in napravami. Čoln, ki so ga slovesno splovili v starem koprskem pristanišču, lahko razvije hitrost nad 30 milj na uro. Vzdrževal bo red na morju, kar je pomembno zlasti zdaj, ko je vse polno domačih in tujih jaht, zelo pomembna pa bo tudi njegova vloga prt nesrečah na morju.
L. Omladič
videne finančne podpore, za katero so posebej predložili zakonski osnutek in ki bi omogočila nadaljevanje in izpopolnitev del.
V	razgovoru sta se ministrski predsednik im tržaški poslanec dotaknila tudi vprašanja gradnje avto ceste Videm — Trbiž, ki je trenutno tudi na mrtvem tiru ter uresničitev načrta za okrepitev pomorskih prog. ki ga je predložila CI PE. Na koncu je Belci seznanil predsednika s potrebo po zagotovitvi novih naročil ladjedelnici Sv. Marka ter z nujno potrebo po določitvi novega Investicijskega načrta za pristanišča.
Predsednik Andreotti je zagotovil, da bo čimprej posredoval in ukrepal za zodovljivo rešitev vseh tistih problemov tržaškega gospodarstva, s katerimi ga je seznanil demokr-ščanski poslanec.
V	poslanski zbornici je Belci predložil osnutek za nujne spremembe zakona o slovenskih šolah. Kot je znamo, je komisija za šolstvo v pretekli mandatni dobi odobrila med drugimi zakonskimi predlogi tudi enoten osnutek, o katerem bi morali zaradi opozicije misovcev v komisiji razpravljati v poslanski zbornici.
Ker je prejšnji osnutek zastarel, je poslanec Belci predložil novega, ki se v glavnem naslanja na prejšnje predloge. Gre namreč za ustanovitev didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole, za imenovanje učnega in upravnega osebja, za ureditev učiteljskih staležev in podobno. Poleg tega so v novi osnutek dodali norme, po katerih naj bi vse slovenske šole, obvezne in višje, dobile učne tekste v slovenskem jeziku.
Od danes na ogled študija o Sesljanskem zalivu
Danes popoldne ob 19. uri bodo predstavili v sedežu sesljanske avtonomne letoviščarske ustanove študijo o Sesljanskem zalivu, ki sta jo pripravila inž. Tamburini in inž Zini. Obsežna študija objema vprašanja planimetrije zaliva samega in področja v neposredni bližini. Nn-imen dela je bil ugotovitev najboljših rešitev za nadaljnji razvoj privlačnega obmorskega turističnega področja.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
IZBERI NAJBOLJŠI TRENUTEK
KO TELEFONIRAŠ SVOJIM DRAGIM NA POČITNICAH
'•mt?
• po 21. ur!
so telefonske linije hotelov In penzionov bolj proste
• po 23. uri
medmestni telefonski pogovor stane približno polovico manj
SP
SOCIETA’ ITALIANA PER L’ESERC1Z!0 TELEF0NIC0
Prefekt dr. Molinari odredil koordinacijo službe prometne policije, karabinjerjev in mestnih redarjev - Avtomobilisti naj se drže prometnih predpisov
Preventivna policijska služba ob povečanem prometu ob počitniškem «ferragostu», bo letos koordinirana. Na sedežu prometne policije v Gorici bo deloval osrednji odbor, ki bo skrbel za koordinacijo med edinkami prometne policije, drugih rodov policije, karabinjerjev in tudi, ob sodelovanju občin, mestnih redarjev .Prav tako bo veljala koordinacija za varnostno službo, v bolnišnicah, prt gasilcih, pri dežurnih mehanikih.
Sklep o tem so sprejeli včeraj zjutraj na prefekturi, kjer je prefekt dr. Molinari sklical vse odgovorne posameznih področij in tudi novinarje. Poleg prefekta so bili prisotni kvestor dr. De Focatiis, polkovnik karabinjerjev Ferrari, major prometne policije Dainotto, pokrajinski zdravnik dr. Montagna, zastopniki raznih občin, ki so ob glavnih prometnih žilah.
Prefekt dr. Molinari je ugotovil, da se je promet povečal in da to povzroča zlasti ob nekaterih dneh in v nekaterih urah precejšnje zastoje v prometu. To je odvisno tudi od dejstva, da se avtomobilisti premalo poslužujejo nekaterih cest in preveč drugih. Tistim, ki hočejo v Gradež so n.pr. svetovali, naj se poslužujejo od Majnice do Vileš novega avtocestnega priključka. Tako bodo obšli Faro in Gradišče in bodo prišli hitreje in brez truda v Gradež. Prav tako naj avtomobilisti uporabljajo bolj kot do sedaj stranske pokrajinske ceste, kot n. pr. cesto Gorica - Sovodnje - Za-graj, cesto Foljan - Pieris, cesto Pieris - Villa Luisa, razne poti po Furlaniji, itd.
Za patrulje raznih rodov policije bodo letos uporabili tudi tisto osebje, ki je nameščeno v uradih. Skratka, policija bo avtomobilistom po; magala na vsej gosto razširjeni
stvom te tovarne, na katerih so obravnavali njen položaj. Takojšen poseg sindikatov je imel za posledico, da so začasno odložili nameravane odpuste in bodo imeli ponoven sestanek dne 1. t. m. na katerem bodo ponovno proučili položaj podjetja in sprejeli ustrezne ukrepe.
V zvezi z včerajšnjim vsedržavnim pogajanjem za stavbne delavce v Rimu, ki se tičejo 1,2 milijona stavbnih in okrog 80 tisoč opekarskih delavcev, so imeli na Goriškem zborovanje delavci pri podjetju Valdisonzo v Villessah in pri FOI v Gradežu, kjer so obravnavali probleme svoje kategorije v splošnem okviru stav-bincev.
Teden filma v Štandrežu
režiji teden filma v Štandrežu. Filme bodo predvajali na prostem na vrtu gostilne Romana Gabro. Na programu bodo imeli štiri zanimive filme iz NOB in sicer «Gadje med seboj*, «Med dvema ognjema*, «V mreži* in pa «Nočni koncert*.
Poleg tega bodo vrteli še dva filma o avtomobilskih dirkah v Indianapolisu v ZDA in v «Le Man-su» v Franciji.
Kot rečeno bodo predstave na prostem z začetkom ob 20.30. V primeru dežja bodo prekinili vrtenje filma samo za tisti večer. Vstop je prost.
Včeraj dopoldne je gradbeno podjetje Sacera - Becchetto izročilo tr-žiškemu županu novo poslopje v Marini Julii, ki so ga zgradili za otroško helioterapijo na račun tržiške občine. V kratkem bodo lahko tam le-
V tednu od ponedeljka, 7 do so-,
bote, 12. avgusta priredi prosvet-. tovali otroci iz Tržiča in Doberdoba no društvo «0. Zupančič* v lastni | in sicer v vsaki izmeni po 90 otrok.
«mninmiinmi»«»»»iiiiiiiiiiiiiiiiiioii«»iiiiiiiii«iiiii«tiiioiiiiiiiiiiii»»MiiiiiiiiMiiiiiMi*ooioMooimiiiiiomi|iii*|,*,ii**»M,*MO,o,*>,B,,,,,,,,,,®li,,,,i,l,a,*,i,,,,,,BI,,>,,l,,,l,,,,l*B,B*
USPEL DRUŽINSKI IZLET H GARDSKEMU JEZERU
Goričani so si ogledali vrsto zanimivih krajev ob je*#*
S prirejanjem družinskih izletov si je Slovensko planinsko društvo v Gorici pridobilo precej prijate-
ljev. Zadnji tak izlet je bil prejšnjo nedeljo h Gardskemu jezeru■ Naši izletniki so imeli priliko ogledati si to veliko jezero severne Italije, ki je pravcato morje, in ki privablja ne le turiste ,marveč tiste ljudi, ki želijo tu preživeti prijetne počitnice. Podnebje v teh krajih je moralo biti prijetno že v rimskih časih, saj se je semkaj zatekel znani latinski oesnik Katul ter si na majhnem rtiču zffradil za današnje pojme veliko rezidenco.
Nekaj ur je trajala vožnja v avtobusu po široki avtocesti iz Vileš v Verono. V nasprotni smeri je nepregledna kolona milanskih in tu-rinskih avtomobilov vozila morja lačne turiste v Jesolo, Lignano, Gradež in še dalje v Jugoslavijo. Goriški avtobus je avtocesto zapustil pri Veroni, peljal je varno znamenite Arene prav ko so delavci imeli opravka s kulisami za operno prireditev «Aide». Marsikdo bi
PROSLAVA 70LETNICE DR. BEDNARIKA
Priporočilo mladini za složnost pri narodnoobrambnem delu
Jubilantove zasluge za slovensko šolstvo ■ Race: «V svojih spominih nam posredujte bogate izkušnje kot napotilo za bodoče delo»
cestni mreži na Goriškem, seveda
pa je treba tudi prepričati avtomobiliste naj vozijo v skladu s prometnimi predpisi.
Mestna redarji v Gorici so zagotovili, da bodo v vseh teh dneh imeli dežurno službo od 7. do 21. ure tako na mejnem prehodu pri Rdeči hiši kot tudi na križišču pri^ Ma-donnini. Mestna policija v Tržiču bo urejevala promet na začetku pokrajinske ceste Tržič - Gradež, kjer prihaja večkrat do zastojev.
Udeleženci sestanita so izrazili željo, da ne bi prišlo do nesreč. Kljub temu pa bodo bolnišnice v pripravljenosti, prav tako bodo v stalni pripravljenosti rešilni avtomobili tako v bolnišnicah kot v drugih ambulantah.
Če se znaijde kak avtomobilist v težavah naj nemudoma telefonira na «113». Prav tako bodo avtomobilistom na razpolago tudi dežurne mehanične delavnice.
Svoje delo bo prometna policija uskladila z delom oddelkov v sosedni tržaški in goriški pokrajini.
Sindikalne vesti
V zvezi z napovedanimi odpusti v krminski tovarni Cormobil so imeli na pobudo sindikatov razgovore z vod-

se rad ustavil in počakal da bi v starem rimskem gleda1'* lahko poslušal znane operne Kmalu so bili na vrsti kroji _
Gardskem jezeru. Prijazna ^ ca so si sledila eno za drug'"'.
še dolgo bodo ostala v spo‘-goriških izletnikov: Peschiera,
0^
dolino, Garda, rtič S. Vigtt°
senzano, Sirmione, Gardone,
Vsako izmed teh imen je v
nih vzbujalo v najrazličnejše " .
nih vzbujalo v najrazličnejše'^ V Saloju je imele sedež	1
vlada za časa nacistične zasedo Peschieri je vojaški zapor, Sirmioneju je imel svojo vilo o <
pesnik Katul (na žalost niso ■ . izletniki obiskali tega kra^’0). je prav takrat pošteno ^eze^i
Bardolino pa je kraj dobre J. Jj kapljice, ki je tu z Valp^ 0
z vinom Soave tipična. Ko so ljudje srkali ta vina pa SP Ijali, da so naša briška in ska boljša.
Seveda je bila vožnja avtobusa v vrvežu turističnih ^
mobilov včasih tudi težavna- g temu pa so si lahko ogled0 ^
te licu \j\j>	o«-	zj .. pt
gradova Julije in Romea, 0OT^gt rim	leno vinnarade in s jjj,
J#8
S;
moljubi in Avstrijci v Pr^
rici, ter lepe vinograde in
Tei
žeja o bitkah med italijanskim'
njoke. V San Martino della glia je bil skoro obvezan ogleo ,,
moijuoi tn Avsmjci v	.
stoletju ter ogled daleč naos stolpa, ki je visok 74 met"0 ' ^ Zvečer, na povratku domom ^ bil kar obvezan postanek v Jt avtocestni trgovini z resta ^ «Motta». Tudi tu se je ka ljudi.
Kar v avobusu so priprav" u
n nrihnAnii Arllžinstlči izid M
za prihodnji družinski izlet ‘ v pj se bodo vrnili v naše plan'" ’ su
* i<l
tovali bodo v nedeljo, 27. aVp(t
Boris Race izroča prof. Bednariku v dar umetniško knjiKif
Na sedežu v Ul. Malta v Gorici je Slovenska kultumo-gospodarska zveza priredila v sredo, 2. avgusta majhno svečanost v počastitev 70-letndce znanega goriškega profesorja., časnikarja in pisatelja dr.
Tradicionalni festival EVER - GREEN MELODIJ
ZLATA ROŽA PORTOROŽA
bo DANES, 5. avgusta 1972 ob 20. uri (po jugoslovanskem času) v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU.
Sodelujejo najbolj znani vokalni solisti jugoslovanske zabavne glasbe.
Gost večera CARLO ALBERTO ROSSI, skladatelj znanih italijanskih melodij.
Režija: ANTON MARTI
Prodaja vstopnic v LETNEM GLEDALIŠČU V PORTOROŽU vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure
VABI ZAVOD ZA TURIZEM - PORTOROŽ
iiiiimiiif Ff«n,|«,m|inmmn||mnnminn|n|»miim|m,,PW>||l|||l<ll,lllllllllll>lllllltllllll,lllllllllll“11111
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V ZAPORU ZARADI RIB
Ajdovski sodnik za prekrške je o-, sti zamujenega. Občani so zaradi
dredil, da bodo morali trije bolonjski ribiči, to je Eros Merli, Paolo Fabri in Amaldo Mandolesi presedeti po petnajst dni v novogoriškem zaporu. Hkrati je ukazal, odvzeti jim ribiški pribor, ajdovska ribiška družina pa zahteva od njih 315.000 dinarjev odškodnine Zakaj tako ostri ukrepi?
neurejenih poti, slabe oskrbe z vodo začeli vse bolj prodirati v večja središča, to pa v interesu skupnosti, ker jim ne more zagotoviti stanovanj. Zdi se, da se za tukajšnje razmere še najbolje obnese kombinacija delovnih mest v podjetjih s popoldanskim delom na kmetijah. Toda če bodo hoteli to stanje še
Omenjene ribiče je zasačil na reki Vipavi pri Dolenjah ribiški čuvaj. Lovili so brez ustreznega dovoljenja, na žive kostne črve ter niso upoštevali določenih mer rib, katere se smejo ujeti na trnke. Ko se jim je čuvaj približal, so imeli ujetih že 21 rib različnih velikosti. Hotel jih je legitimirati ter jih prosil, da mu pokažejo dovoljenje. Toda namesto tega so se mu izzivalno smejali. Naposled so sedli v avto in se odpeljali. Čuvaj je zapisal registrsko številko vozila in tako so jih ustavili na mejnem prehodu v Rožni dolini.
V zagovor pred sodnikom za prekrške so trdili, da niso vedeli, da je potrebno dovoljenje za ribolov ter da je v Italiji dovoljeno hkrati loviti neomejene količine rib. Sodnik jim ni verjel ter jih je obsodil na že omenjene kazni.
i naprej obdržati, bo nujno ustvariti
Na prvi pogled se zdi, da je sodba ostra. Toda tako v Vipavi kot v Soči upravljajo ribiške družine z ribjim bogastvom zelo skrbno. Vsako leto vlagajo stotisoče mladic, z željo, da bi ohranili ustrezno ribje bogastvo. Čeprav vlagajo v to veliko denarja ,so odprti do zahtev ribičev. Nekateri disciplinirani ribiči iz Italije imajo pri njih celo stalne ribolovnice. Seveda pa se morajo podrejati predpisom. Že nekajkrat pa se je dogodilo, da so tako v Vipavi kot v Soči domači in tuji ribiči napravili pravo opustošenje s svojim nešportnim vede-jnjem. Zato upajo, da bo sedanja kazen zalegla.
tudi na podeželju boljši komunalni standard. Tudi tja so namreč prodrli osebni avtomobili in gospodinjski stroji, ki pa seveda terjajo dobre ceste in vodo.
Za letos nameravajo v novogoriški občini modernizirati in asfaltirati nad 40 km lokalnih cest. Med drugimi bo dobila asfaltno prevleko turistično zelo zanimiva cesta iz Grgarja proti Čepovanu. Asfaltirali bodo tudi več cestnih odsekov v severnozapadnih Brdih ter s tem izboljšali zveze med Brdi in Beneško Slovenijo. V severnozapadnih Brdih so pred kratkim odprli tudi novi vodovod. Vse to daje slutiti, da bo tam postalo življenje za domačine bolj privlačno.
Pomembna dela so zdaj v teku pri gradnji vodovoda v Miren in Orehovlje. Z gradnjo so do zdaj precej zavlačevali. Nekaj časa so se celo dogovarjali, da bi dobivali Mirenci vodo iz Gorice, ker teče velik cevovod blizu meje. No, potem so se odločili za postavitev mreže z mrleškega vodovoda. Skupaj bodo speljali nad 6 km glavnih vodovodnih cevi. Dela pa bodo veljala nad 300 milijonov dinarjev
V ajdovski občini pa so pravkar končali dela pri okoli 20 km cestnih odsekov, ki vodijo z glavne vipav ske ceste v posamezna naselja. A sfaltne prevleke so potegnili delo ma z občinskim deloma pa z de narjem občanov. Posamezniki so dali celo po 700.001’ dinarjev, da so le dobili asfalt v vas.
L. K.
Rada Bednarika, ki jo je ta praznoval prav ta dan. Na sedežu so se zbrali nekateri člani glavnega odbora SKGZ iz Gorice in iz Trsta, zastopniki Slovenske prosvetne zveze iz Gorice in njenih včlanjenih društev, Dijaške matice, Slovenskega planinskega društva, pokrajinske uprave in slovenskih občin. Prisotni so bili tudi nekateri bivši sodelavci in prijatelji jubilanta, mnogi med njimi pa so ga imeli za profesorja na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici.
Dr. Bednarika je najprej v imenu vseh pozdravil časnikar Ivo Marinčič, ki mu je izrekel čestitke v imenu goriških Slovencev in v imenu rojakov iz Beneške Slovenije ob tem jubileju, ki je obenem tudi 50-letnica njegovega neumornega dela in borbe za obrambo slovenske jezikovne in kulturne meje na za,padu.
Poudaril je važnost njegovega dela kot vzgojitelja slovenske mu v zamejstvu, .
nikarja in književnika. t”',: • najtežjih dneh ni odložil svojega peresa ter med eno in drugo internacijo in zaporom pisal za svoj narod in zlasti bodril našo mladino, da bi ji na ustih ne zamria slovenska beseda, ko je bila izgnana iz šole in prepovedana v cerkvi. Bednarik je bil med redkimi, ki so si upali dvigniti svoj glas protesta proti fašizmu, ko je bil ta na višku svoje moči.
Ko smo končno obračunali s fašizmom ter si priborili slovenske šole, se je Bednarik kot profesor na višjih slovenskih šolah in njihov podravnatelj, z vso vnemo posvetil
da je zavedna in izobražena mladina najboljše jamstvo za bodočnost našega ljudstva v zamejstvu. V tem prizadevanju je naš jubilant sodeloval pri Dijaški matici, pri Slovenskem dijaškem domu v Gorici, in v Slovenskem šolskem sindikatu, ki mu je bil ustanovitelj in predsednik. S tem namenom je sam napisal vrsto slovenskih učbenikov, da bi zamašil vrzel v pomanjkanju šolskih knjig v zamejstvu.
Govornik je zaključil z zahvalo jubilantu za vse, kar je storil za našo mladino in šolo, ter mu v imenu vseh prisotnih želel še mnogo let zdravja in plodnega dela kot pisatelja in časnikarja, ki ima še mnogo povedati.
Posebne čestitke SKGZ in Tržačanov mu je nato izrekel še predsednik Race, ki je poudaril, da je Bednarik eden od stare generacije, ki odhaja in mu priporočal, naj v svojih spominih posreduje naši mlajši generaciji svoje bogate izkušnje, ki naj bodo v pouk in opozorilo mladini. Obenem mu je poklonil v dar enciklopedično knjigo o umetnosti v Jugoslaviji.
Vidno ganjen spričo izkazane pozornosti se je dr. Bednarik zahvalil in priporočal složnost vseh zamejskih Slovencev pri kulturnem in narodnoobrambnem delu za svoj narod. «Za to smo delali in trpeli mi starejši, to predajamo sedaj vam, mlajšim, ki stopate na naše mesto in to boste predali Vi tistim, ki bodo prišli za vami, da bo tudi naš rod v zamejstvu napredoval in se razvijal.*
Pri kozarcu vina so slovesnost zaključili z razgovorom o n^ših problemih in obujanjem spominov.
na sledeči relaciji: Gorica ' 0 ta - Vršič - Kranjska gora ' J - Mojstrana ■ Ljubljana - &°r
tuljek - Dovje ce - Kranj
Vsak večer kavbojka
v kinu Modernissiifl0
«i!il
V goriški kinodvorani mo vrtijo v teh dneh vsak d ^
TILU Ul LIJU U mn, Uftoio	f jr,
go kavbojko. Za tako Pest red so se odločili, da bi M f
rea so se oaiocm, aa u. _ p vsem tistim, ki preživljajo . (i čitniški mesec v mestu ne j/s odšli k morju ali v P*0?11” V* sporedu imajo stare ameru.dgn hojice in tudi vrsto tako .ul/ nih <nvestren-spaghetth, t-h / o Divjem zapadu, ki so J'h jrf njih letih vrteli v Italiji ali / niji. Ljubitelji teh filmov bo dvoma prišli na svoj račun■
Posojila profesorjem ki se udeležujejo tečaj6'
Šolsko skrbništvo v Gondi8^ da si bodo lahko profesorji |,j;’ njih šol, ki se udeležujejo P®. #
izpopolnjevalnih tečajev	^
litanti speciali). izposodili c,e
ga potrebujejo za stroške ^0 nje izven svojega stalnega	[g|r
šča, brez obresti. Denar	V
ko vrnili v dvanajstih roe,se^ju:
nar posoja Državni zavod * rjeJ pe Kirner* za pomoč Pr0 : p®1
srednjih šol. Zainteresiran^
ljejo pismeno prošnjo na
1.L-L..L	•	__i _ rn:_AnnP ~
«Istituto nazionale Giusepp®
via C. Pascarella 7, 00153 P j,
Tudi na Goriškem je videti dim tržaškega požara
Ljudje v Gorici in v okolici so včeraj zjutraj, takoj ko je radio javil, da je prišlo do hudega atentata na bencinske rezervoarje pri Trstu, stvar živahno komentirali. Ljudje so si bili edini v sodbi, da skušajo nekateri krogi vzbuditi napetost v naši deželi in marsikdo je stvar povezal z atentatom pri Petovljah in z drugimi dogodki, do katerih je prišlo v zadnjem času pri nas.
V Gorici, v Gradišču, v vsej trži-ški okolici, na Krasu, je bilo videti visok dim, ki se je dvigal v nebo s tržaške strani.
Podrn^n^ še informacije na skrbništvu.
Gorica	pt
VERDI ob 17.00-22.00: ‘Giorn8^ i ra per 1’Ariete*. Franco .fljC'
^	,	m....	n	• irilrVl. 1
Pamela Tiffin. Barvni film-
pod 14. letom prepovedan- Jv vibco	17	__99 nfi ■	„i"
CORSO ob 17.30-22.00^
Rocco Pappaleo*. M. *— .
L. Hutton; film je v barvaj cf
MODERNISSIMO tCimitero S'
ci». M. Mercier in R. Hoss®%/ CENTRALE: ob 17.30—21.30 ^ dinamite*, Jean Stevart, "	,
barvni film.	.
VITTORIA ob 17.30-22.00: zone*. R. Burton in M. P® film je v barvah.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 15 dni na zdravljenju 80-let-nega Jožefa Pahorja iz Tržiča Ul. Monti 29, ki je padel doma po stopnicah ter se pri tem poškodoval na vzgoji naše mladine dobro vedoč, prsnem košu in se udaril na levi nogi.

Na Goriškem in Vipavskem posve- i DEŽURNA LEKARNA V GORICI čajo v zadnjem obdobju veliko skrb Danes ves dan in ponoči je dežurna obnovi podeželja. Skušajo namreč lekarna Tavasani, Korzo Italija 10; I nadoknaditi, kar je bilo v preteklo-1 tel. 2576.
Tržič
AZZURRO:	18.00 «Decamer°®e
cese*. Souchka. Barvni	/
F.XCELSIOR: 17.30 «11 PrcJ‘®jca Z '•"nl ^gl
Tersilli primario della c'’n'C.!igtll<' Celeste convenzionata con 'e
A. Sordi in E. Stevvart. gr PRINCIPE: 18.00 «11 corsa® 0 scala verde*. Burt Lancast® ' ni film.
V oni Gorim
A
SOČA (N. Gorica): «Slovo J8/
ifV
SVOBODA (Šempeter):	'
poglavarja*, nemško -
barvni film — ob 18.15
gan», ameriški barvni
film
18.30 in 20.30.
Novinar Ivo Marinčič m ed priložnostnim govorom
RENČE: «Tarzan v New	f
meriški film — ob 20.	C*
SFMPAS: »Grofovska zabav«' coski barvni film — ob 20- \ t/ KANAL: «V avtobusu*, angle , ni film — ob 20.	cjo-F
DESKLE: »Diabolik*, i talija"5 coski barvni film — ob PRVAČINA: Prosto.
----------	A
Iz goriškega matlinff8 J
V goriškem matičnem urao^ ^
t. m. prijavili 9 rojstev in
tva: Luigi Pisani, ^ rocco, Gabriele Pozzetto, A
Rojstva: Luigi Pisani,
riuzzza, Ambra Contento, V tini, Rossella Tamburlini. Brumat, Lara Ariganello.
■M
Smrti: upokojenec 70-letni Marussig; invalid 67-letni G'°v
bian.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. avgust« 1971
V	OKVIRU TRŽAŠKEGA TEDNA KOŠARKE
Jugoslovanska olimpijska reprezentanca v ponedeljek na stadionu Grezar
Na isti prireditvi bo še nekaj drugih turnirjev
V	minibasketu bo nastopila tudi ekipa ZSŠDI
se bo začela velika šport-jj? Prireditev, ki ima namen vzbu ,' ! tudi v Trstu zanimanje za ošarko, ki je sicer dala pred ne-S leti našemu mestu velika za Tlenja. Manifestacija se bo ime y°vala »Tržaški športni teden ko-^*e» jn [jo zarada udeležbe in wStre.ea sporeda gotovo največja krošnja športna prireditev v Trstu. tEKME NA IGRIŠČU «GREZAR» tekme bodo na nogometnem stišču Pino Grezar. Tržaška ob-aa ie namreč dala na razpolago !®'r leseni «parquets>, ki so ga že izkusili in vse kaže. da ie po
vsem
brali
v redu. Prireditelji so iz-stadion. dla bi omogočili pri-
^ večjega števila občinstva in bi J® v večji meri navdušili pred-najmlajše. Vstop po zelo (700 za odrasle, 300 za mla-jjj/- in to kar za štiri tekme. To-, 3 tekem bo namreč dnevno na ij^du. Prostora pa bo kar za 5.000
JUGOSLAVIJA
IZREDEN GOST
.Gotovo najprivlačne.jši bo moški anski turnir, v katerem bodo I »stopik. ekipe: Jugoslavije, Gil-g ■ Kanade in Spliigen Brau.
D ^vttrtca. trener jugoslovanske re-j/^sntance, ki je povsem z lahko-gagala na balkanskem prven-.ie obljubil, da bo Jugosla-
b°lno
v Trstu nastopila s svojo po-postavo. To .ie s tisto, ki bo SK>pila na OI v Miinchnu. Po-r. Y? Pa je: Costo. Kneževič, Ma-Damjanovič, Šolrnan, Ka-m'c- Jelovac. Tvrdič. Plečaš, Si-ronovič, čermak. Georgijevski Re-VSjVe.: živkovič. Ivkovič. Žečevič. to . Jugoslovanski tehniki pravi.io, čas"6 na-iimo^ne-iša postava vseh
Sral,
v jugoslovanski košarki. I-
Dičr ^a-ibolj v formi pa je Ka-ko5C'i ie tudi na.jpriljubl.iene.jši skii^kar mcd ženskimi košarkarji11 «fans» v Jugoslaviji. e_d turnirjem v Umagu sem Vaa*d žeravico. kako je sprejel Ved*) Za Seštevanje v Trstu. Po iel 8 ie. da je ponudbo spre veseljem predvsem zaradi navijačev in zaradi lati _ ne_v Trstu, ki ga je pred
iela.
na Padričah tako toplo spre-
SiLLETTE NAJNEVARNEJŠI MSPROTNIK JUGOSLAVIJE
v^^iška ekipa Gillette, ki ' jo Mpn trerier škotskega porekla Jim TMK°r' ie na zadnjih turnirjih W • ij® dosegla več vidnih uspe-neL13 bo tudi v Trstu najnevar-tekmec svetovnih prvakov. Ne-šču -i603 obramba po celem igri-
Vj^^pzi celo tekmo, izpiljen met koše 'Rra*cev. borba pod obema »- 'da: te so glavne značilnosti
^ riške ekipe kg^dada bi lahko preskrbela za Ca ° Presenečenje. Ta reprezentan-iure*6. Povzela iz ZDA mentaliteto n resnost treningov. bom-, ^en Brau, z dvema Američa-basn ’ Da ho lahko nudil vsem trem Soj.drotnikom močan odpor. V na-stobr6rn pr*meru bi Goričani na-Pje v1 s svojo običajno postavo: C' ^rdressi. V. Devetag, Spez-latieiJ116, Furlan, Piras. Dinallo, bost' L Damdan. Po vsej verjet-stn ' ^ nadomestil Flebusa. ki na-Dr6, f drugo postavo državne re-kjIrance, Američan Creighton. °beh ^rogor, ki je istočasno trener "	“k*" (Gillette in Spliigen
pos f2,01 10).
OT
in "o- Sullivan (1,97), Hall (2.02)
je najavil za Gillette na-stavo:
D. Chi -. Deam (iSi)’ °'Hanlon
ftj*
(2,(k
(!,86)V4l0i-._Dearma,n (2,02). Grant
Pip]'1:10 Postavo: Philips (2,13 m).
(2,04). Childress (2,04). Cor-
(1,84), Niessen
dn^dbda Dietrick’ (2J)8). Kot vi-Salriu' 'e kar sedem igralcev vito* Preko 2 m.
dRP'VI ŽENSKE
Pa bodo prve stopile na Sa t,e ,ženske. Ženskega članske-be pn'.r-ia se bodo udeležile eki-“anjaluke, Kanade, Hrvatske
in reprezentanca Furlanije Julijske krajine.
DREVIŠNJI SPORED: ob 20.30 Furlanija - Banjaluka ob 22.00 Hrvatska - Kanada
Ob 18.30 bosta na sporedu dve srečanji v minibasketu. Tega turnirja pa se bodo udeležile ekipe: Interclub iz Milj. SABA. Trissino in Vasari.
TURNIR V MINIBASKETU
V okviru tega športnega tedna košarke pa bo na sporedu turnir v minibasketu. katerega se bo udeležila tudi ekipa Slovenskih športnih društev v Italiji. Ta ekipa trenira že mesec dnd vsak dan in se vestno pripravlja za to priložnost, kije za ves nas šport dokajšnje važnosti. Ne gre namreč pozabiti,
ekipo na ta turnir, ker upoštevajo naše košarkarje med boljše v Trstu.
Tega turnirja se bodo udeležila naslednja moštva: Inter 1904, Servolana, Ricreatori in ZSŠDI. SPORED 7. AVGUSTA
18.30	ZSŠDI - Ricreatori
19.30	Inter 1904 - Servolana TOREK. 8. AVGUSTA
18.30	ZSŠDI - Servolana
19.30	Inter 1904 - Ricreatori SREDA. 9. AVGUSTA
18.30	Ricreatori Servolana 21.15 ZSŠDI Inter 1904
Zadnji dan bodo torej naši košarkarji nastopili v predsrečanju Jugoslavija - Gillette.
Naša ekipa seveda nadaljuje s pripravami.
b. 1.
NA MEDNARODNEM ATLETSKEM MITINGU	TRETJI ŠPORTNI TEDEN GAJE
Nekaj dobrih rezultatov Lasič in Rudež finalista v tenisa Američani pod pričakovanji Ekipa Kras A zmagata v bližan ju
Med Italijani je Mennea z drugim mestom za. dovoljil, Fraquel!i in Fava pa sta presenetila
OSLO, 4. — V norveškem glavnem mestu se je danes zaključil mednarodni atletski miting, ki je služil za generalko bližnjih olimpijskih iiger.
V	zadnjem dnevu so dosegli sledeče rezultate. V metu diska je zmagal Šved Bruch, ki je z Jayem Silvestrom svetovni prvak v tej panogi. Bruch je zalučal disk 63,82 m daleč in je za 40 cm premagal svojega tradicionalnega nasprotnika Silvestra. Na tretje mesto se je uvrstil čehoslovak Ludvik Danek.
V	teku na 3000 m z zaprekami je zmagal Finec Kantanen s časom 8’25”8. Na ciljni ravnini je premagal rojaka Paivarinto in Ala Leppilampija. Italijan Fava je z uvrstitvijo na sedmo mesto dosegel čas 8’33”4, kar je obenem tudi nov italijanski rekord na tej razdalji.
V	skoku s palico je Američan
da so prireditelji vključili našo
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA
Fischer zmagal tudi 10. partijo Prednost 3 točk je lahko odločilna
Po prekinitvi je bil položaj še kar izenačen, po 56. potezi pa se je Spasski predal
REYKJAVIK, 4. — Bobby Fischer si je torej zagotovil tudi deseto partijo in s tem še povečal svoj naskok. Rezultat tokrat ni bil pričakovan, saj je bilo stanje partije ob prekinitvi še precej izenačeno. Američan je sicer imel materialno prednost, trdnjavo proti lovcu in kmetu, Spasski pa je imel precej dober položaj, saj je imel na sredini šahovnice dva prosta kmeta, ki bi lahko vsaj močno grozila Fischerju in tako dovolila sovjetskemu asu, da izsili vsaj neodločen izid. Fischer pa je ob preveliki previdnosti sovjetskega šahista do zad-
njega izkoristil svojo sicer skrom-1 figure za naslednjo partijo, ki bo
v nedeljo. Njegov položaj pa je po novem porazu povsem brezupen,
no prednost in postopoma rušil nasprotnikov položaj. Ni namreč napadel središčnih kmetov, temveč je forsiral stanje na krilu, kjer je imel kmeta več, nato pa v 56. potezi spravil Spasskega pred gpto-vo izgubo figure, trdnjave ali lovca. Sovjetski šahist, ki je bil sicer že nekaj potez prej v brezupnem položaju, je nasprotniku ponudil roko in se predal. Fischer je po partiji nasmejan pozdravil občinstvo in takoj zapustil dvorano, Spasski pa je spregovoril nekaj besed s sodnikom in zamišljeno pripravljal
iiiuiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiifmiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimmiiiiiii
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V CflPU
Danes nastopijo ženske Sovjet inje spel v premoči?
Italijani zelo upajo na Tartagnijevo in Cressarijevo
GAP, 4. — Petdeset kolesark, v zastopstvu 11 držav, bo danes tekmovalo na 62 km dolgi progi za naslov svetovne prvakinje v cestni vožnji. Proga je precej težavna, saj ima veliko vzponov in samo nekaj kilometrov ravne ceste. Prav zaradi tega pa ni rečeno, da se bo dirka končala v sprintu, kot je bilo med ženskami do sedaj že v tradiciji. Na vsak način, kakršen koli bo zaključek, so za osvojitev naslova svetovne prvakinje slej ko prej sovjetske kolesarke, ki so v zadnjih letih vedno osvojile vsaj prvo mesto. Med najhujšimi nasprotnicami pa so na vsak način Italijanke in predvsem Morena Tarta-gni, ki je v sprintu edina, ki se lahko zoperstavi Sovjetinjam, in pa veteranka Maria Cressari, ki je na vzponih zelo močna, sicer pa psihično šibka. Med ostalimi ne smemo pozabiti na Nizozemke in Američanke.
Čeprav je največ zanimanja seveda osredotočeno na moško konkurenco, ki bo nastopila v nedeljo, pa je tudi za ženske napovedanih precej gledalcev. Italijanska televizija se bo povezala z Gapom od 15.30 dalje na prvem kanalu.
Nov svetovni rekord Melnikove v disku
MOSKVA, 4. — Sovjetska atletinja Faina Melnik je izboljšala lastni svetovni rekord v metu diska. Orodje je zalučala 66,76 m daleč. Stari rekord je s tem popravila kar za 1,28 m. Rekord ni prišel nepričakovano, saj je Melnikova v tej sezoni v vrhunski formi. Brez dvoma je največja kandidatinja za osvojitev prvega mesta na olimpijskih igrah v Miinchnu v tej disciplini, kjer praktično nima resnih nasprotnic.
Danes se v cerkvi no Pesku poročita
ALEKSANDRA STOPAR in
RADIVOJ ČAČ Svojemu dolgoletnemu odborniku in njegovi soprogi želi ŠD Zarja obilo sreče v novem življenju.
saj ima Fischer tri točke prednosti. Izid je namreč 6,5:3,5 v korist ameriškega šahista. Enajsta partija bi morala dokončno pokazati,
POTEK 10. PARTIJE (Beli: Fischer; črni: Spasski)
1. e4, e5;	2.	Sf3,	Sc6;	3.	Lb5, a6
4. La4, Sf6;	5.	0-0,	Le7;	6.	Tel, b5
7. Lb,3, d6;	8.	c3,	0-0;	9.	h3, Sb8
10. d4, Sd7;	11. Sd2, Lb7;	12. Lc2
Te8; 13. b4, Lf8; 14. a4, Sb6- 15 a5, Sd7; 16. Lb2, Db8; 17. Tbl, c5 18. bxc5, dxc5; 19. dxe5, Sxe5- 20 Sxe5, Dxe5; 21. c4, Df4; 22. Lxf6 Dxf6; 23. cxb5, Te8; 24. Del, Dc3 25. Sf3, Da5; 26. Lb3, exb5; 27 Df4, Td7; 28. Se5, Dc7; 29. Tbdl Te7; 30. Lxf7+, Txf7; 31. Dxf7 + Dxf7; 32. Sxf7, Lxe4; 33. Txe4 I<xf7; 34. Td7+, Kf6; 35. Tb7 Tal-f; 36. Kh2, Ld6+; 37. g3, b4 38. Kg2, h5; 39. Tb6, Tdl; 40. Kf3 Kf7; 41. Ke2 Td5; 42. f4, g6; 43 g4, hxg4; 14. hxg:t; g5; 45. f5, Le5 46. Tb5, Kf6; 47. Texb4, 1x14; 48 Tb6+, Ke5; 49. Kf3, Td8; 50. Tb8 Td7; 51. T4b7, Td6; 52. Tb6, Td7 53. Tg6, Kd5; 54. Txg5, Lxe5; 55 f6, Kd4: 56. Tbl in črni se preda
če se je Spasski vdal svoji usodi. To bomo lahko videli že po načinu, s katerim bo zaigral, ne glede na rezultat. Vsekakor pa ostaja sedaj nevarnost, da bo po tem rezultatu kvaliteta dvoboja padla.
HOKEJ NA KOTALKAH
LA CORUNA, 4. - V devetem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je italijanska reprezentanca, ki se očitno še ni opomogla po hudem porazu z Nemčijo, premagala ekipo ZDA s tesnim izidom 4:3.
Ostale tekem:
Nizozemska — Nova Zelandija 11:2 Čile — Avstralija	3:1
Argentina — Japonska	5:0
Španija — Nemčija	3:0
Portugalska — Belgija	4:1
Z novim porazom se je tudi Nemčija odrekla možnosti, da osvoji prvo mesto. Na čelu lestvice sta namreč Španija in Portugalska slej ko prej osamljeni z 18 točkami. Nemčija je tretja (14 točk), sledi ta pa ji Argentina (12) in Nizozemska (11).
Roberts nepričakovano premagal svetovnega prvaka Seagrena, ki se je morali taiko zadovoljiti z drugim mestom. Isto značko kot svetovni rekorder 5,10 m, je preskočil tudi Italijan Fraquelli, kd je bil odlični tretji.
V štafeti 4x400 m je brez težav zmagala ekipa iz ZDA v postavi Matthews, Collet, Smith in Evans. Na drugo mesto se je uvrstila druga ameriška štafeta, tretje mesto pa je pripadalo Norveški.
Izraelka Shakhamurova je zmagala v teku na 100 m. Progo je pretekla v U"5. Druga je bila Avstralka Ryan, tretja pa Novozelamd-ka Matthews.
Nastop v Oslu ameriških atletov je bil pod pričakovanji, čeprav so ti dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov. Ekipa ni še v najboljši formi, zaradi česar se bodo morali ameriški trenerji precej potruditi, da bodo njihovi atleti na olimpijskih igrah dosegli pričakovane u-spehe. V Oslu so se dobro odrezali metalci krogle Woodws (21,01 m), sprinterja Taylor in Tinker (10”1 na 100 m), zaprekaš Hill (13”4 na 110 m ovire) in Lee Evans (45” na 400 m). Slednjega pa so izključili iz ekip>e, ki bo nastopila v Miinchnu, ker je bil na ameriškem atletskem prvenstvu šele tretji.
Izmed Evropejcev se je izkazal Sovjet Tarmak v skoku v višino, ki je tako dokazal, da njegov rezultat 2,25 m ni bil le slučajen. Finec Viren je izboljšal državni rekord na progi 10.000 m. S tem je postavil svojo kandidaturo za eno izmed olimpijskih kolajn. Italijan Mennea je še enkrat dokazal, da spada med najboljše tekače na 200 m, saj je zaostal za Američanom Hartorn samo za rip«etinko sekunde.
ŠZ Gaja želi predsedniku teniške sekcije Milanu Klobasu in soprogi obilo sreče na skupni življenjski poti.
Danes nastopijo v tenisu tudi mladinci - Za člane bo odločitev padla v nedeljo
Tretji športni teden Gaje se je včeraj nadaljeval z dvema novima panogama. Na sporedu sta bila namreč tenis in bližanje.
TENIS
Tekmovanja v tenisu so bila dokaj živaihna in nekatera srečanja s/o bila sila izenačena in še kar na zadovoljivi ravni. Nedvomno najbolj napeto je bilo srečanje med Lahom in Pavlico, ki se je zaključilo v korist prvega šele po treh izenačenih setih. Lah je moral nato položiti orožje proti razigranemu Rudežu, ki se bo pomoril v finalnem srečanju proti Lasiču, ki si je prav tako povsem odločno priboril pot do finala.
Finalno srečanje bo na sporedu v nedeljo, 6. avgusta, ob 9.30 na padriškem teniškem igrišču.
Včerajšnji izidi.
Osminke finala:
Lasič — K. Grgič 6:2, 6:0 Kranjec — Dolhar 5:7, 2:6 Kokorovec — R. Grgič 2:0 b.b. Pavlica	—	Cesar	2:0	b.b.
Lah —	P.	Rudež 6:0,	6:0
Milič - Valenčič 6:0, 6:0 Rudež K. - Vaigl 2:0 b.b. četrfinale:
Dolhar	—	Kokorovec 6:1,	6:0
Lah — Pavlica 6:2, 5:7, 6:3 Rudež K. - Milič 6:0, 6:0
Polfinale:
Lasič — Dolhar 6:0, 6:0 K. Rudež — Lah 6:0, 6:0 V finale sta se torej uvrstila Lar sič in	Rudež. Obeta	se	px>vsem
enakovredna borba, saj sta oba v včerajšnjih srečanjih pokazala, da sta dobro pripravljena.
BLIŽANJE
Turnirja v bližanju so se udele-
.....................................■■■■■■■
NA AMERIŠKEM PLAVALNEM PRVENSTVU
Nova svetovna rekorda Halla in Krumpholza
V ostalih disciplinah ni prišlo do vrhunskih dosežkov
CHICAGO, 4. — Ameriško plavalsko prvenstvo se nadaljuje v znamenju svetovnih rekordov. Včeraj je Mark Spitz kar dvakrat izboljšal najboljši čais na progi 200 m metuljček, danes pa je 21-letni študent iz Kalifornije, Garry Hall dosegel nov svetovni rekord na 400 m mešano s časom 4’30”8. S tem je popravil prejšnji rekord, ki ga je postavi! pred dvema letoma za dve desetinki sekunde.
Izredno napet je bil potek tekmovanja na progi 200 m prosto. Tu so se pomerili kar trije plavalci, ki bi lahko na olimpijskih igrah v Mtinchnu posegli po zlati medalji.


OLIMPIJSKE
IGRE ^ _ . munchen72
ŠE 21 DNI
postave in izjemno lepega stila v teku.
Filipini morda ne bodo poslali | je mladinski prvak na 1500 m, v Miinchen svojega moštva. Tako predvsem pa zaradi njegove lepe
se je izrazil predsednik Marcos, ki	’	----- ’
je poudaril, da je njegova vlada v finančni stiski, ker skuša pomagati milijonom prebivalcev, ki jim grozi poplava.
« « *
V Miinchen je odpotovala tudi znana tekačica Chi Ceng, ki sicer nima možnosti nastopa na olimpijskih igrah, ker se jih Formoza letos ne udeležuje. Chi Ceng svetovna rekorderka na 100 in 200 m pa vseeno upa, da jo v zadnjem trenutku prišlo do «čudeža».
* » «
Po anketi, ki jo je v Hamburgu izvedel «Sample Institut*, je očitno, da samo 10 Nemcev na 100 vidi v olimpijskih igrah v Mtinchnu simbol prijateljstva med narodi, 31 odstkov pa le izredno priložnost, da nemški športniki izstopajo nad ostalimi.
Sedemnajst odstotkov Nemcev je proti OI, ker so predrage, 10 odstotkov pa se zanje ne zanima.
# # *
Nemci so pa le Nemci: zadnji baklonosec ni bil izbran med elitnimi športniki. Ta čast je bila dana 18-letnemu Guntherju Zahnu zato ker
Steve Genter in John Kinsella sta napela vse moči, da bi premagala svetovnega rekorderja Spitza, vendar jima to ni uspelo. Spitz je z izrednim finišem strl odpor nasprotnikov in zmagal v 1’53”6, torej s časom, ki je le za desetinsko sekunde slabši od svetovnega rekorda.
Veliko presenečenje bi kmalu pripravila 15-letna Keena Rothammer na progi 400 m prosto. Do 100 metrov pred ciljem je bil njen vmesni čas boljši od rekorda Avstralke Shane Gould, v zadnjem delu pa je Keena popustila in progo zaključila v 4’22'\ Za njo sta se uvrstili Shirley Babashoff in 14-letna Jennie Wylie.
Na progi 100 m hrbtno je dosegla 16-letna Melissa Belote dober čas 1’7”1, kar je letošnji najboljši dosežek na tej razdalji. Na drugo mesto se je uvrstila Susie Atwood, ki pa ni še v vrhunski formi. Dana Schoenfield je zmagala na progi 200 m prsno, njen čas pa daleč postaja za. svetovni m rekordom Ca-tie Baltove.
■" V-tretjem dnevu "je* dosegel” Kurt Krumpholz nov svetovni rekord na progi .400 m prosto s časom 4’00’T. Prejšnji rekord je bil last Avstralca Brada Cooperja in je bil za sekundo in šest desetnik slabši.
Zadnja vest: Mark Spitz je zabeležil še en svetovni rekord, tokrat na 100 metrov metuljček s časom 54”68. Prejšnji rekord je bil prav tako njegov, h) sicer 55”01.
žila štiri moštva, in sicer: Kras A in B, Gaja in Adria. Še enkrat so zgoniški tekmovalci pokazali svojo premoč v tej panogi, saj so uvrstili obe moštvi v finale za prvo mesto. Prva postava Krasa je v finalu z visokim izidom odpravila drugo mp-štvo Krasa. Borba za tretje mesto pa je bila sila izenačena, saj so gajevci le za dve pičli točki odpravili požrtvovalne predstavnike Adrie.
SPORED
DANES, 5. avgusta ob 9. uri tenis naraščajniki; ob 16. uri ex tempore za osnovnošolske otroke; ob 17. uri začetek mednarodnega balinarskega turnirja s sodelovanjem ekip Cerknica Brest, Izola, Koper, Komen, Zarja, Gaja in Vesna. Ob 21. uri nočni tek Gaje, po teku ples ob zvokih ansambla The Lords.
JUTRI, 6. avgusta ob 9. uri nadaljevanje mednarodnega turnirja v balinanju; ob 8. uri tenis finalne tekme članov; ob 14. uri finalne tekme naraščajnikov; ob 18. uri kulturna prireditev z nagrajevanjem. Nastopa domači pevski zbor Slovan, Tržaški oktet ter slovenski tenorist Jurij Reja z ansamblom Jožeta Kam-piča; do 24. ure ples z ansamblom Jožeta Kampiča; zaključek.
Pietro Meniu-a je tudi v Oslu potrdil svojo dobro forino. Na 200 metrov je v finalu klonil samo Američanu Hartu, kot vidimo na stiki
Izidi.
Kras	A —	Gaja	8:0
Kras	B —	Adria	8:0
Finale za 3. in 4. mesto
Gaja	— Adria	24:22
Finale za L in 2. mesto
Kras	A —	Kras B	24:4
Končna lestvica
1. Kras A, 2. Kras B, 3. Gaja, 4. Adria.
Postave.
KRAS A: Danilo, Boris, Vojko in Josip Simone ta.
KRAS B: Viktor in Ladi Milič, Valter in Anton Kobal.
GAJA: Grgič, Milkovič, Anton in Dario Kalc.
ADRIA: Koren, Ruzzier, Kuret, Benčič.
• » «
ŠZ Gaja obvešča naslednje igralce — juniores — naj se danes ob 9. uri zberejo na teniškem igrišču na Padričah:	Marko Rismondo,
Katja Kalc, Mira Grgič, Šuman, Roberto Franco, Berdon, Dora Tomšič, Maks Grgič, Neva Bizjak in Čorbo.
b. 1.
Danes finale mladinskega SP v veslanju
MILAN, 4. — Včeraj se ie v Milanu nadaljevalo mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju. Na sporedu so bile kvalifikacije za vstop v finale. Italijanom, ki so tekmovali s šestimi čolni, je uspela uvrstitev v finale le v skiffu, v vseh ostalih disciplinah pa so bili izločeni. Ista usoda je dočakala Jugoslovane. Od štirih čolnov, niso uvrstili niti enega v finalno tekmovanje.
Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija so uvrstile vseh sedem čolnov v finale, zato se obeta jutri v vseh disciplinah izredno huda borba za svetovne naslove. Po mnenju izvedencev i-majo največ možnosti veslači is Vzhodne Nemčije, ki so se za to prvenstvo temeljito pripravili.
Jutri bodo najprej na sporedu mala finalna tekmovanja za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta, nato pa še finale za svetovne naslove.
Mladostni dnevnik
K SIMONA RUTARJA
(Ig i,®- Prebral sem še enkrat Tomanove pesni in se prepričal, 1« °toan nij pesnik. Oblika je slaba, veliko Je posiljenega, sicg^tiktera politična ali patrijotična pesen ima kaj v sebi, Pa veliko smešjostl in nelogičnosti. Tudi on ima mnogo tj/ °oblastnih besedij, kakor Koseski. Ce pomislimo, kako se ^kupijo nekteri sestavljeni prislovi v Preširnu zde se streL^ko okomeji Tomanovi, kakor n. pr. «prostopeven, bi-Pev6n, oskokrogli, prositohiter, prostoglasen.»
Po poludne smo bili zunaj od 2 Vi — 7‘A med Anto in
19
8oro
Castiglione. Zvečer pozno uže sem prišel k stiijcu kjer lejv 'Jtibil zase list Iz Sv. Gore, zopet stare kvante o «bruohu, cuaden, starke stuhlgang,» 333) zraven pa še nekaj očitanj.
Zjutraj sem bil v prdrodopisnem muzeji C=Oivico Velik PeTtiinando Massimilianol na Tipskem trgu, kjer sem Vitij 0 lepih ln novih rečdj videl. Zlasti oddelek za morske S-Sehj,111 rastline ter za ptiče je silno bogat. Zanimale so me po-„° eSiptovske mumije.
\ k . Zjutraj je prišla teta liz Sv. Gore v Trst. Ali k nesreča , Vjlv>ne p® k sreči — dobil sem ravno ta dan 48 kasemarre-hj0 ^ zaradi slabega ekserciramja, tako da nesem mogel ž ®°v°riti. Zvečer me pride strijc obiskat v kasarno. Nesem Je , tia se tako dobro živi, kader je človek zaprt, zlasti če j^^fJ družbe ln če se ima lahko vest, kakor sem jo imel tol ’ ker sem bil prav za prav le zato zaprt, ker me fedvebel
:toia'nes sm° prvikrat merili s pušo. Jaz nesem videl niti etoj na puši, niti one pike, kamor bd bil moral meriti, a ven-Seih hitro prav dobro zadel, kakor slepa kura zimo.
22.	Oberlajtenant me dobi med ekseroiranjem in kijubu oimmerarrestu 335) v kantini z baronom Dickmanom. Fovpil je malo na me, žugal mi, da me bode zaprl in dobro je balo. Jaz sem bil pa vesel, ker sem dobro jedel in pil na baronov račun. Bila sva šla namreč po pesek, da bi napolnila žakljdčke za podlago puškam, kader se meri.
Opoludne me pride teta obiskat v kasarno. Povedala mi nije nič novega, niti nij bila huda na-me. Govorite je precej časa in sicer prijazno z menoj. Med drugim je rekla, da zdravniki pravijo: «Mi bi mu radi pomagali, pa sam se povsod hvali, da nema nobenega pogreška«. Ha, Ha!! Govorila je se ve da veliko o mojej bolezni ktere nikjer nij ln jaz sem jej vse pritrjeval. Bomo todeli, kaj bode iz tega.
23.	Imel sem prvikrat «dan». Zvečer smo se preselili Iz nove v «Exgendarmerie kaseme», 336) kjer smo dobili več prostora in veliko lepše sobe, kajti hiša je privatna.
28. Moj god (apostola Simon in Juda). Kosil sem pni strij-cu, a bil nesem nič kaj vesel. Domov sem pisal še eno slepilno pismo, kakor prejšnji večer stricu.
November.
1., 2., 3., prazniki (2. Sv. Jušt), vse tri dnd prosto. — 1. Sem šel se strijcem na sprehod, da mi razkaže kako zanimivost. šla sva mimo jezuitske cerkve k sv. Juštu, kjer md pokaže Vlnkelmannov spominek in od tod navzdol čez sv. Jakob k plinove tovarni, k arsenalu Tonello in k Lloydovemu. 337) Bdi sem tudi ta dan prvikrat na morji. Peljal sem se namreč na bojno ladijo «Lissa». 338) A tudi ta me nij nič kaj osupnila, nego morda prevelika snažnost in rednost, ki se na prvi pogled zapazi. Vrnila sva se po lepih sprehajališčih sv. Andreja čez «campo maržo« v mesto. 338a)
3. Dolgočasa sem se Marušiču odtegoval, a vendar me Je vlovil. Dal md je steklenčico se zeleno materijo, naj jo izpdjem in naj se v torek 5. nov.lembral «marod» 339) oznanim.
5. Bil sem del dan otožen. Izpil nesem nič.
5. Odločam se zadnjič, videč da nekaj moram storiti, da
začnem to, kakor upam, zadnjo komedijo igrati. Zjutraj zgodaj izpil sem precejšnji zapopadek one tekočine in bilo rai je hitro slabo. Počakal sem oberlajtenanta, ki mi je velel hitro v posteljo. Po poludne pride zdravnik (Svoboda). Dasiravno sem mu veliko povedal menda vendar nij mogel najti prave bo lezni. Ukazal mi je izpiti en seidlitz pulver340) in rekel, da bode hitro bolje. Do poludne (in skoro cel dan) sem bil zares bolan, tako da sem uže preklinjal tisto steklenlčico. Oči sem imel vnete in krč me je včasih jako hudo lomil: izpil sem bil preveč ln prehitro tisto prekleto tekočino. Zvečer je bil Dominko pri meni in md rekel, naj gledam, da pridem v bolnišnico, za kar pa nesem imel posebnega veselja.
7.	Drugi dan sem bil popolnoma zdrav. Doktor je tudi rekel, da md nij treba zdravil, nego naj si privoščim kak dober grižljej. A jaz sem se še bal vstati, kajti prišel mi je bil moj slabi angelvaruh (Marušič) nadlegovat. Ko je prišla po naključ-bi ravno takrat vojaška komisija kasarno preiskovat bil je tudi regimentsarzt zraven in mi reče, če ne bode bolje naj grem v bolnišnico (auf ein Paar Tage).341) Zdelo se md Je brž, odkod je prišla ta inšpiraclja. Vendar ker sem bil že skoro gotov se svojim planom začel sem se počasi sprijazno-vati s to mislijo, zlasti ker so mi pravili, da se v bolnišnici ne živi slabo in da je človek notri bolj pri meru.
8.	Rekel sem, da md nij bolje. «Also gehen sde ins Spital« 342) rekel je oberlajtenant, in ko je prišel po poludne zdravnik ter me preiskal dobil je precej na meni neka znamenja, ki so se mu zdela nevarna. Ukazal je, naj grem v Spital. Napravim se in g. korporal 343) me pelja v to veliko in krasno palačo(?) — da palačo, od zunaj namreč. Prehodila sva veliko prostorov, preden sva prišla na odmenjeno mesto «111. Abthlg, iZmrner Nro 194 Bett. Nro 292». 344) Ob 4 popoudne sem se slekel, zložil obleko v zraven stoječo omarico in šel v posteljo. Uže prvi pogled po sobi gnojem prihodnjem stanovanji md nij lzbudil nič kaj veselih misli j. Prostorna in visoka soba, s tremi okni, navadno vojaško mizo in stolom v enem konci tik veče omare, na kterej je ležalo nekaj kosdtar-skih skledic in koncev za vodo, zraven okoli 15 postelj in rav-
no toliko omaric zraven ter črnih deščic zadej na zidu to
JC a,VSC kar 86111	v sobi- ne računam velike
Peči in več manjših okenc, ktere služijo za to, da se zrak ponavlja, kader je treba. Pač še nekaj bd bil skoro pozabil malto pljuvalnikov iz cina, kteri stoje na vsaki oma^T^ seoej, m dveh ali treh parov šlebeder, 345) l=če hoče kedo na stran Udi, da se ne prehladi. Ko sem jaz prišel v sobo ležala sta še le dva, a precej za menoj so prišli še štirje. Izmed teh sta se dva precej za patrijota spoznala. Bila sta oba ogrska Hrvata blizu Karmže l-Kanjižel doma in govorila sta oba ču-en nemški dijalekt (šujster [=čevljarl, mujter [=matil itd.)
333) (Nem.)= «kili, črevesnih težavah, driski*.
^J4) Kasemenarrest (ncm.)= kasarniški zapor.
335)	Zimmerarrest (nem.)= sobni zapor.
336)	Nekdanja orožniška vojašnica. «Dan» pomeni, da je opravljal dežurno službo (desetnik od dne= der Corporal vom L «)
337)	Jezuitska cerkev = cerkev Sv. Marije Večje na poti med Plazza Grande in tržaškim gradom s cerkvijo sv Justa. Spomenik arheologu J. VVinkelmannu (1717 - 1768), ki je bil v Trstu p mor jen, je bil odkrit 1833 (kipar A. Bosa). Ladjedelnica G B Tonello imenovana tudi Sv. Marka je bila postvaljena 1840 mlaj-
,,a. fa a hkrati večja je bila ladjedelnica avstrijskega Uoyda '(1852)
338)	Vojna ladja «Lissa» imenovana po otoku Vis (bitka 1866) zgrajena je bila leta 1869 v tržaški ladjedelnici Tonello (Domovina str. 38. 1869).
338a) Sprehajališča sv. Andreja so potekala vzdolž obale, na katere južnem koncu sta bili v op. 337 navedeni ladjedelnici Ime »Čampo Marzao* je zaradi vojaških vežbališč, ki so bila v tem Predeto takrat še nepozidanega dela mesta prav ob obali
339)	Marode (nem.)= upehan, izčrpan, tudi bolan.
340)	Seddlitapulver=Brausepulver (nem.)=šumeči prašek
341)	(Nem.)= za nekaj dni.
342)	(Nem.) = »Torej pojdite v bolnišnico*.
343)	Corporal (nem.)= desetnik.
344)	(Nem.)= (HI. oddelek, soba štev. 194, postelja štev. 292).
345)	Ali šlabeder= slab razhojen čevelj (Pleteršnik).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRSI Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul	24 Maggio	1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul	Montecchi	6/lil	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubi,ani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice -n sožalia 200 Ur	»Mali oglas'*
80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P-•
Glavni urednik Stanislav Renko	_ .
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - 'r
PODROBNOSTI VČERAJŠNJEGA BOMBNEGA ATENTATA NA NAFTOVOD PRI DOLINI
POMEMBNO GOSPODARSKO SREČANJE NA MEJI TREH DEŽEL
Strašen požar štirih naftnih rezervoarjev povzročil doslej nad pet milijard lir škode
Slovesno odprt gorenjski sejem
Trak je prerezala Jovanka Broz v spremstvu vdove po pokojnem Naserju
Na srečo ni bilo človeških žrtev - S prizorišča požara se dviga 3 km visok steber dima - Če se zniža zračni tlak, se položaj lahko poslabša - Pri gašenju sodelujejo gasilci iz vse severne Italije
Velikanski požar, kakršnega še ne pomnijo v Trstu, je izbruhnil ob treh in pol ponoči, ko so tehniki in funkcionarji nočne izmene zaslišali dokaj močno eksplozijo. Dežurni funkcionar naftovodne ' družbe SIOT Umberto Cenza je točno ob 3.114 zaslišal močan pok. Sam pravi, da je takoj telefoniral dežurnemu kolegi v bližnji tovarni »Grandi Motori* in ga vprašal, ali ni mogoče tam kaj eksplodiralo. Ko mu je delavec v «Grandi Motori* dejal, da se piri njih ni zgodilo nič, je telefoniral še na električno centralo ENEL v Žavlje. Tam so mu dejali da se je njim zdelo, da je eksplodiralo nekaj v upepeljevalniku smeti na Pantelej-munu. Nekaj minut potem pa je druga eksplozija, kateri sta v časovnih presledkih od 5 do 8 minut sledili še dve, in po katerih so se v noč dvignili visoki zublji, dokazala, da se nekaj dogaja prav na področju naftovoda. Uslužbenci so takoj uvideli, da s svojo varnostno in protipožarno službo ne bodo kos velikanskemu požaru, ki je zado-bival iz minute v minuto vse bolj dramatične značilnosti. Nemudoma so poklicali na pomoč tržaške gasilce, ki so takoj prihiteli v Dolino. Vodil jih je poveljnik ing. Casablanca, ki je zaprosil za pomoč gasilce v Tržiču, Gorici, Vidmu, Mestrah in Benetkah. Pločevino rezervoarjev, ki jih ogenj še ni zajel so neprenehoma hladili z vodo in jo oblivali s protipožarno peno. S tem so skušali preprečiti, da bi se požar razširil še na druge rezervoarje, poleg treh, ki so že goreli. Kasneje, v popoldanskih urah, so prihiteli v Dolino še gasilci iz Milana, Verone, Vicenze in Padove, ki so prinesli s seboj dokajšnjo količino protipožarne pene. Kemična sredstva za gašenje požarov so poslali tudi iz ameriškega letalskega oporišča v Avianu.
Gasilcem pomagajo tudi gojenci policijske šole, katerih prvi oddelek 29 mož je prišel na kraj požara takoj za gasilci. Prihiteli so tudi številni agenti javne varnosti, cestne policije, finančne straže in karabinjerji. Skupno je bilo nekaj ur kasneje na področju naftovoda SIOT 250 gasilcev, 50 prometnih agentov, ki jim pomagajo tudi kolegi iz Padove in Bočna, ki so jih poklicali na pomoč in precejšnje število karabinjerjev.
Na samem ozemlju, kjer so rezervoarji, je bilo pet avtocistern. 15 brizgalk, 8 tovornjakov ter 25 tako jeepov kot osebnih vozil.
V odsotnosti prefekta dr Abb”e-scie, je bil na kraju požara vladni podkomisar dr. Sebastiano Mi-celi, s kvesture pa kvestor D'An chise, poveljnik videmske legije karabinjerjev polk. Mingarelli (ki je vodil preiskavo o atentatu na karabinjerjev v Petovljah), namestnik državnega pravdnika dr B-en-ci pa bo koordiniral preiskavo.
Takoj je bilo jasno, da gre za sabotažo, za atentat, saj so pri rezervoarju številka 44 našli bom bo, po neuradnih vesteh neeksplodirano, ki so jo minerji takoj nevtralizirali.
Črni oblak dima, podoben o-g-omni atomski gobi, ki jc viden
' I
*
/>*	^	*	•*	^	* o,
m + *	„■'***♦
na kilometre daleč, je bil viden celo	iz	Furlanije.	Kaj	kmalu	se
je pričel premikati	proti	Istri,	ta-
ko da je bil viden tudi nad Mirno. Prav oblak gostega dima predstavlja	za	prebivalce	precejšnjo	ne-
varnost. Če se zračni tlak zniža, obstaja nevarnost ,da se oblak spusti	ter	zajame Dolino,	Boljunec
in druge bližnje vasi. V tem primeru bi morali prebivalstvo izse-j liti. Po ugotovitvah izvedencev zgo- ] ri vsako uro 10. kub. m goriva.1 Ker je požar zajel približno 140j tisoč kub. m surovega petroleja, j bosta po vsej verjetnosti potrebna i dva tedna za popolno pogasitev požara, seveda, če ne bo v tem času ogenj zajel drugih rezervoar jev.
Na področju dolinske občine je 25 rezervoarjev, od katerih ima zmogljivost vsak po 80 tisoč kub. m petroleja. Razdeljeni so v tri skupine:	prva skupina sestoji iz
trinajstih rezervoarjev, v ostalih dveh pa jih je še šest. V tretji skupini, ki je najbližja cesti, je rezervoar štev. 44. v katerem je v trenutku eksplozije bilo 31 tisoč kub. m nafte. Bomba, ki je bila nastavljena na ventil tega rezervoarja na srečo ni prebila peklene-ga ovoja. Povzročila je dokajšnjo luknjo v železobetonski steni prostora, kjer so ventili, s pomočjo katerih polnijo in praznijo rezervoar.
V prvi skupini sta rezervoarja št. 21 in št. 11, ki pa ju je doletela drugačna usoda. V rezervoarju št. 21 je bilo samo 1500 kub. m plina in naftnih usedlin, v bližnjem rezervoarju št. 11 pa jih je bilo 70 tisoč. V tretji skupini, ki sega tako rekoč do prvih dolinskih hiš, pa so atentatorji postavili peklenski stroj na ventil rezervoarja št. 54, v katerem je bilo tudi 70 tisoč
Ponoči, kmalu po izbruhu požara
kub. m petroleja. V isti skupini so tudi drugi rezervoarji, ki imajo vsak po 80 tisoč kub. m petroleja. Vsak rezervoar je v umetni dolini, ki so jo ogradili z nasipi, da bi preprečili nafti, da se v primeru kakršnekoli okvare razlije. Očitno načrtovalci naftovoda niso vzeli v poštev požar takšnih razsežnosti. Ob 14.30 je namreč pločevinasti o-
Fogled na požar iz MačJiovelJ
Oblak gostega dima nad Dolino
voj rezervoarja št. 54 zaradi strahotne toplote popustil in val goreče nafte je pljusknil čez nasip, ki loči ta rezervoar od sosednjega. Po besedah inž. Di Monda, direktorja tržaškega naftovoda, je bil sosednji rezervoar, št. 55. domala prazen. Kljub temu se je nekaj časa potem, ko je nanj pljusknil ogromen val žareče nafte, vnel. V trenutku, ko je ovoj rezervoarja	št. 54
popustil, smo bili oddaljeni od njega približno kilometer. Strašen val vročega zraka naim je puhnil v obraz. Dekle, ki je stalo zraven nas in ki je bilo oblečeno v kratko mini krilo, je celo zadobilo lažje opekline po nogah. Z daljnogledom smp opazovali gasilce, ki so bili v neposredni bližini obeh rezervoarjev in so jih oblivali z vodo in peno, kako se skušajo rešiti z begom. Prizorišče je nato zakrila orna zavesa dima, tako da nismo mogli več slediti njihovemu begu. Kaže, da jim je uspelo doseči področje, na katerem vročina ni bila več neznosna, saj so zadobili le
lažje opekline, ki si jih bodo zdravili največ 15 dni.
Medtem ko so prvi trije rezervoarji goreli in se je nad njimi vil proti nebu nekaj tisoč metrov visok steber črnega dima, so preiskovalci zapazili v mreži, ki obdaja tretjo skupino rezervoarjev, se pravi tisto, ki sega skoraj do same Doline, odprtino, skozi katero so atentatorji prišli do rezervoarjev. Atentatorji so si odprli pot skozi žico tako, da so z močnimi kleščami najprej prerezali mrežo, nato pa, verjetno s pomočjo kakega avta, upognili močne in trpežne oporne kovinske kole. S tem so luknjo v mreži toliko razširili, da je skoznjo lahko mirno šel človek s kovčkom ali nahrbtnikom. Ko so bili že noter, je potem bila pot do rezervoarja le še otroška igra.
Kar zadeva vrsto peklenskega stroja, domnevajo preiskovalci, da gre za plastično bombo povezano z vžigalno vrvico, ali pa za tempirane bombe. Kakorkoli že so trije peklenski stroji delovali brezhibno, četrti pa je odpovedal. Pripomniti velja, da ne gre za navadne eksplozivne naboje, temveč za tehnično zelo zapletene naprave. Atentatorji so namreč uporabili tako kombinacijo eksploziva ,da je ta vnel nafto, ko je pritekla iz predrtih ventilov.
Eksplozija plastika ali dinamita ponavadi ustvari tak pritisk, da se plameni sami zadušijo. Bombe pri rezervoarjih pa so bile narejena tako, da sta se v njih dopolnjevala oba potrebna elementa: prebijajoči in zažigalni. Eksplozija je morala biti tako močna, da je predrla masivne kovinske ventile, kar je povzročilo odtok surovega petroleja. Istočasno pa je zažigalni element zanetil požar.
Okrog 8. ure zjutraj je kazalo, da je gasilcem uspelo pogasiti požar v rezervoarju štev. 21, v katerem je bilo, kot rečeno borih 1500 kub. m goriva. Kmalu pa se je ogenj spet razplamtel in nov steber dima se je pridružil že itak visokemu črnemu stolpu.
Delo gasilcev je bilo otežkočeno tudi zaradi pomanjkanja vode v SIOT. Treba je reči, da je voda nepbhodno potrebna za delovanje protipožarne pene, ki se sprosti komaj v trenutku, ko pride v stik z vodo. Potrebnih je bilo vsaj 25 tisoč kub. metrov vode na minuto, na razpolago pa je bila le petina te ogromne količine. To je še en dokaz, da družba SIOT ni predvidevala možnosti takega požara, kot so ga zanetile štiri bombe, ki so jih neznani atentatorji postavili k rezervoarjem. Vse bolj jasno postaja, da so varnostne mere pri naftovodu bile odločno preskromne.
Medtem ko so črpalke naftovoda pošiljale s polno paro ogromne količine nafte po ceveh proti Bavarski, je iz pristanišča doplul prazen tanker, ki je pristal pri termi-
nalu im začel črpati vodo neposredno iz morja. Vodo so potem po ceveh, po katerih teče po navadi surovi petrolej, pošiljali k rezervoarjem in tako omogočili delovanje protipožarne pene.
_ Trenutno obstaja tudi nevarnost, čeprav malo verjetna, da popusti ovoj rezervoarja št. 11, ki vsebuje kot smo rekli 80.000 kub. m nafte. V tem primeru bi nafta zelo verjetno, kot se je že zgodilo pri rezervoarju št. 54, pljusknila čez nasip in zajela druge rezervoarje, kar bi lahko povzročita verižno reakcijo, katere posledice bi bile katastrofalne. Upajmo pa, da bodo gasilci to možnost preprečili, sedaj ko lahko razpologajo s kemičnimi sredstvi in tudi z vodo, s katero lahko sprožijo njihovo delovanje.
Zaradi velike toplote so se nekateri odvodni ventili pokvarili in del surovega petroleja, ki je bil namenjen Ingolstadtu je odtekel v Glinščico im z njo v morje. V zadnjih urah so zato prekinili pošiljke nafte, ki je bila namenjena na Bavarsko.
Pridržana prognoza za povoženega otroka
Včeraj ob 11. uri so sprejeli v otroško bolnišnico «Burlo Garofolo* 7-letnega Bruna Carnellija iz Ul. Angelo Emo 43, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Otrok se je namreč malo pred omenjeno uro igral s prijateljem vzdolž pločnika v Ul. Marco Pota, ko je skočil na cesto. Tedaj je privozil iz nekega dvorišča pri poslopju s hišno številko 20 v Ul. Marco Polo s svojim motornim vozom padovanske registracije 56-letni Antonio Vivoda iz Ul. Berchet 10, in ker ni utegnil pravočasno zavreti vozila, je zbil dečka na asfalt. Pri tem se je mali Bruno udaril po glavi ter se ranil po glavi, trebuhu, rokah in nogah.
(Od našega posebnega dopisnika)
KRANJ, 4. — Davi ob 11. uri so v Kranju slovesno odprli vsakoletni Gorenjski sejem. Na slovesnosti so bile številne osebnosti in med temi soproga jugoslovanskega predsednika Ti-|ta Jovanka Broz ki jo je spremljala vdova pokojnega Naserja. Navzoč je bil tudi eden od Naserjevih sinov. Predsednikova soproga je na prošnjo direktorja Gorenjskega sejma, Alojza Okorna, prerezala trak, na kar se je začel obisk tega pomembnega gospodarskega srečanja v severozahodni Sloveniji, ki predstavlja stično točko z bližnjo Koroško in Furlanijo - Julijsko krpjino.
Sejemski prostori ležijo v Savskem logu, to je tik za železniško postajo in mostom čez Savo. Zavzemajo pa precejšnje površine, saj jim je bilo letos namenjeno 7.500 kvadratnih metrov notranjega razstavišča, 6.000 kva-j dratnih metrov zunanjega, 4.000 kv.
metrov pa je bilo dodeljeno gostinskim obratom, 2.000 pa površini za zabavišča.
Vsega skupaj se je letos Gorenjskega sejma udeležilo 311 razstavljavcev, domačih in tujih. Koliko jih je bilo iz Italije, oziroma iz naših krajev, je težko reči. Gre namreč predvsem za direktne razstavljavce, katerih je bilo razmeroma malo, toda veliko več pa je bilo, predstavnikov, ki zastopajo jugoslovanska podjetja, ki so se udeležila sejma, številni so bili tudi predstavniki iz biižnje Avstrije.
Od raznih osebnosti te strani meje smo opazili med drugimi predsednika ustanove tržaškega pristanišča dr. Franzila, odbornika Stopperja v deželnem odboru pa je zastopal dr. Cian. Prisotni pa so bili tudi prof. Diego Di Natale, ki je perdsednik ustanove za razvoj obrti v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Spremljal ga je inž. Selan, ki je ravnatelj te ustanove (E
(foto E. Šelhaus)
SA). Nadalje smo opazili tudi odb°r' nika za prosveto in za turizem gorišk« pokrajine Francesca Moiseja.
Med najpomembnejše osebnosti, ^ so z italijanske strani obiskale G0-renjski velesejem pa spada brez dvo' ma senator Pelizzo iz Vidma.
Na kraju moramo še omeniti na' vzočnost predstavnikov raznih gosp0" darskih in javnih dejavnosti iz nalsk« doline. Navzoči so bili trbišk podžupan Herbert Rosemvirth, Pr0/ stavnik trbiških trgovcev Valter /' bin ter predsednik avtonomne tuh' stične ustanove Alberto Sano. Pr°/ stavniki občin Kanalske doline iz biža so še posebej poudarili, da zelo navezani na gospodarstvo gorenj' skega kota, ter še posebej na Jese’ niče in v zadnjem času pa tudi n* Tolmin.
Odprtje velesejma je poteklo P° j1’ vodnih besedah dirketorja Okorna ® člana predsedstva SRS Zdravka vine zelo preprosto. Soproga predse®' nika republike je prerezala trak t® spustila goloba, ki je takoj ubral P? v notranjost sejemskega prostora. kroniko je treba povedati, da je , golob jugoslovanski rekorder, saj j, v svojem življenju preletel že kot 55.000 lun na progah, ki so D® vse daljše od 200 km.
Po odprtju so si gostje ogledali jemske prostore. Sejem se bo zaku čil čez dober teden dni, toda sled11
it
je«1
bodo razne specializirane prireditve obrt, kmetijstvo itd. Gorenjski sej' spada v okvir zelo posrečenih kraje'' nih pobud na izredno pomembne prehodnem prostoru v Srednji EvrOP' VLADMIR KEND* Na sliki: visoki gostje prihajajo razstavišče: v ospredju Jovanka ®r0f in Naserjeva vdova, zadaj Naserj* sin.
Rezervoar št. 44, pri katerem je eksplodirala prva bomba in pri katerem so, kaže, našli še eno neeksplodirano bombo, ki so jo potem minerji nevtralizirali. Na sliki je razvidna črna sled, ki jo je pustila eksplozija na steni rezervoarja. V podnožju, kjer so ventili je bomba povzročila dokajšnjo škodo
Mllllirilllll*'llllllllll>l>IIIIIIIIIIIIMIIII||||||l|||||||||||||||||||||||||||||ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||Hilllllllllllll|||illllllHllll*lllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l„|||
Dolino je zapustilo tri četrtine prebivalstva
(Nadaljevanje z 2 strani)
bivalstvo. Dvigni' se je namreč lahen vetrič, ki je začel potiskati dim proti Domju. Na poziv dveh odbornikov je polkovnik Gallo u-kazal naj kolone vojaških vozil razporedijo na strateških točkah. Kljub velikemu prometu so se vojaki kmalu zbrali na določenih mestih in sicer pri Domju, v Dolini pri Društveni gostilni in na trgu v Boljuncu.
Okoli 22. ure, ko so se začeli občinski odborniki in svetovalci zaskrbljeno ozirati naokoli in vpraševati po radiotelefonu, naj jim s prefekture poverijo oblast, da s a, mi odločajo, se je vrnil župan
Lovriha. Po posvetu z odborniki, je odločil naj vojaška vozila odpeljejo vse tiste, ki želijo zapustiti ogroženo področje. Veter je še vedno pihal z griča in je potiskal dim v dolino.
Na dolinskem trgu so se zbrali vojaški tovornjaki, občinski možje pa so z avtomobili krožili po vasi in so po mikrofonih opozarjali ljudi, da lahko zapustijo, če želijo, ogroženo področje. Vojaki bi jih prepeljali v šolo v Rocolski ulici 6, kjer so že poskrbeli za postelje in za nekaj obrokov hrane. Vas pa je bila že skoraj prazna. Kdor je imel osebno vozilo in sorodnike na Krasu si je že pomagal sam in ni čakal na ukrepanje oblasti.
IMENA RANJENCEV
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinii,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,
Med popoldanskim ponovnim izbruhom požara, je ogenj opekel 18 oseb, od katerih 9 zasebnikov, 7 gasilcev in dva policista. Vse ranjence so prepeljali v tržaško bolnišnico z rešilnimi vozili Rdečega križa in gasilcev ter z osebnimi avtomobili. Devet o-seb so sprejeli na dermatološki odde-le, eno na ortopedski, osmim pa so samo razkužili opekline. Pri požaru so bili ranjeni: 1. 32-letni Marcello Brecciaroli iz Ul. Giuliani 19 (zlom desne noge, sprejet na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih); 2. 51-letni Virgilio Casablanca, poveljnik tržaškega oddelka gasilcev, (opekline I. in H. stopnje po lasišču, obrazu in levi roki — sprejet na dermatološki oddelek — 10 dni);
3. 57-letni Riccardo Sorrentino, generalni inšpektor gasilcev (opekline II. stopnje po vratu in levi roki ter no-
gi — sprejet na dermatološki oddelek — 10 dni); 4. 27-letni inženir Peter Jukiča iz Dmiša pri Reki (opekline I. stopnje po obrazu, levi in desni nogi — dermatološki oddelek — 10 dni); 5. 48-letni inženir Anton Ruter z Reke (opekline II. stopnje po spodnjih udih in prsih — dermatološki oddelek — dva tedna zdravljenja); 6. 46-letni Antonio Del Conte, apuntat javne varnosti (opekline II. stopnje po levem delu obraza — dermatološki oddelek — 8 dni); 7. 24-letni Nicola Forieo, gasilec (opekline I. in II. stopnje po obeh rokah — razkužili so mu opekline ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v enem tednu); 8. 41-letni Augusto Strauss, gasilec (opekline n.
in III. stopnje po obeh rokah — dermatološki oddelek — 20 dni); 9. 31-letni Roberto Godina, gasilec (opekline
II. stopnje po levem komolcu — razkužili so mu samo opekline — 10
dni); 10. 24-letni Lucio Budin, gasilec (opekline II, stopnje po obeh rokah in prsih — dermatološki oddelek — 15 dni); H- 61-letni Natale Tamplenizza, gasilec (opekline II. stopnje po obeh rokah ter obrazu — dermatološki oddelek — 10 dni); 12. 31-letni Leone Bianchi iz Ul. Gridelli 13 (opekline II. stopnje po levi roki in levem delu obraza — dermatološki oddelek — 15 dni); 13. 14-letni Pasquale D’Agostino iz Ul. Boito 5 (opekline II. stopnje po levi roki in levem boku — derma-
tološki oddelek — 15 dni); 14. 28-letna Maria Penko iz Drevoreda XX. septembra 1 (opekline II. stopnje po o-beh rokah — razkužili so ji samo o-pekline — 10 dni); 15. 19-letna Roža Prašelj iz Doline št. 150 (opekline I. in II. stopnje po desni roki in nogi — dermatološki oddelek — 8 dni); 22-letna Maria Giacobelli por. Raineri iz Ul. Farinelli 1 (opekline II. stopnje po obeh rokah in nogah — razkužili so ji samo opekline — 15 dni); 17. 21-letna Virginia Calligaris por. Vesco-vo iz Ul. Conti 5 (opekline I. in II. stopnje po levem komolcu in obeh nogah — razkužili so ji samo opekline — 6 dni); 18. 52-letni Antonio Miccoli, podčastnik javne varnosti (težko dihanje zaradi inhalacije plinskih hlapov — dali so mu le prvo pomoč ter ga odstavili s prognozo okrevanja v 3 dneh).
Kakih 15 vaščanov se je kljub temu zbralo na trgu in si od daleč ogledovalo tovornjake in vojake. Niso si upali približati se in marsikdo je bil •’ dvomu ali naj zapusti hišo in imetje. Nekateri svetovalci so prepričevali ljudi, naj se oddaljijo, da bi ne bili ponoči v nevarnosti.
Opolnoči, ko smo obiskali Dolino, sta prevladovala v vasi red in mir. Zadnje kolone vojaških tovornjakov so zapustile občino in evakuirale najbolj prizadete prebivalce. Ostali pa so si že uredili zasilna prenočišča pri prijateljih in znancih na Krasu in v mestu. Dolina je skoraj prazna. Člani občinske uprave, ki dežurajo tudi ponoči. menijo, da so Dolino zapu stile tri četrtine prebivalstva. Evakuacija je potekala v redu, predvsem z lastnimi vozili. Policijske obhodnice, pa tudi vaščani, ki so sklenili^ da bodo ostali doma, varujejo hiše in imovino odsotnih.
Zvečer so se dolinski župan in podžupan z drugimi političnimi predstavniki udeležili sestanka na prefekturi, kjer je o položaju poročal prefekt Abbrescia.
Medtem je tudi pomoč stekla koordinirano. Cestni stražniki so u-redili. ne brez težav, promet na cestah; tržaško občinsko podjetje ACEGAT je ponudita dolinski občin ski upravi vso tehnično pomoč za možna popravila, nujne posege in prevoz prebivalstva s svojimi avtobusi. Tržaška občinska uprava, kakor tudi miljska, sta dolinski ponudili tudi potrebno delovno silo v primeru nujnosti.
Nekaj resnih
(Nadaljevanje s 4. strani)
! takole: cVeste, v Bruslju se je tr*j| i ba pogajati v francoščini. Šve®1 | govore po večini nemško in ang*e' i ško. Švicarji govore tekoče fran” i cosko, zraven še nemško in italija®
] sko, a v šolah s- temeljito nau°
I tudi angleščine. V' mednarodnih P°" j gajanjih zatorej lahko Švicarji sk1^ nejo določen sporazum celo P1// | preden švedskemu diplomatu spl®® i pride na misel, s kacerim sklon0.111 gre vezati francoski glagol v dr ; govem stavku*.
Težave so tudi s švedsko ifkji strijo, zlasti državno Leta ' je poslovalo z izgubo sedem ®\ j žavnih podjetij, lani enajst. od teh podjetij je proizvajata a tomatične avtomobile na elektri ni pogon, pripravne za raz“aty nje pošte po mestih. Ti avto**?" bili so bili za nič, njihovo Pr°* [ vodnjo so kmalu ukinili. je škandal, padali so očitki. ®“ država razmetava javna sredst',.1 Pa imajo Švedi srečo v nes^' Za te električne avtomobilčke ta. se začeli zanimati v inozem®^$f Menda se zanje zanima tudi v Jugoslaviji. Morda še niso 0 veščeni o njihovi kvaliteti. .
Še nekaj v zvezi s švedskim ‘ j rizmom, nekaj za dobro voljo pa bujne švedske plavolaske se bo vprašal kdo. ki se še stajj rrjinja prsate Anite Eckberg — ta ne bi mogle na kakšen način Pf pomoči vsaj h krepitvi dotoka j jih turistov na Švedsko? Slabo k že tudi v tem pogledu. PraVlJj! Predvsem ie plavolask na šve°v skem vedno manj zatrjujeta.. švedskih frizerskih salonih. ^ pa se tiče njihovih telesnih d**'.
je tekstilni inštitut v GoeteboriPj prišel do podatkov, ki bodo vM čarali občudovalce junonskih o®1 j švedskih žena: njihov obseg Vr■ se je baje v zadnjih 20 letih zrna11! šal od 97 na 91 centimetrov, zrnata’
šal se je torej za celih 6 centa metrov. Kakšna škoda za ŠV1 turizem! Vendar naj za tola*. povemo, da pa se je ob pa®ta. kvalitete izboljšala kvantiteta šveL skih žena. Na začetku leta G prišlo na Švedskem 1294 žensk ‘z vsakih tisoč moških. V Stock^.j mu je torej bilo 46.756 žensk kot moških.