Ob potoku 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/322-643, 322-278, faks 068/323-585
issn 0416-2242 Partizani so obranili slovenstvo
9 770416
224000
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Množica ljudi na vseslovenskem partizanskem taboru v Prečni pri Movem mestu -Dolenjska kot osrednje žarišče upora proti okupatorju - Pokopljimo vse mrtve!
PREČNA - Na sobotnem vseslovenskem partizanskem taboru na letališču v Prečni pri Novem mestu seje zbralo okoli 8.500 borcev, aktivistov Osvobodilne fronte, drugih udeležencev narodoosvobodilne borbe, svojcev padlih in umrlih borcev, žrtev fašističnega nasilja in veliko mladih. Med udeleženci te množične manifestacije so bili tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar in novomeški župan Franci Koncilija.
TOPLICANIV SAN VITU
DOLENJSKE TOPLICE -Na atletskem mitingu v San Vitu v Italiji so uspešno nastopili tudi atleti iz Dolenjskih Toplic. Boštjan Šimunič je v troskoku s 15,51 m dosegel 5. mesto, v isti disciplini pa je bila med dekleti Gordana Djurič z 12,72 m četrta. Na državnem šolskem prvenstvu je Aleš Konda zmagal v skoku v daljino med starejšimi dečki, med mlajšimi deklicami pa je bila s 5,18 najboljša Nina Šimunič.
Partizanski tabor so pripravili v spomin na 55-letnico izrednega razmaha oborožene v staje slovenskega naroda, ko so ustanovili 16 bataljonov, 13 odredov in prve štiri brigade narodnoosvobodilne vojske Slovenije: Tomšičevo, Cankarjevo, Šercerjevo in Gubčevo. “Dolenjska je bila v letu 1942 osrednje žarišča upora proti okupatorju,” je med drugim v svojem govoru dejal Ivan Dolničar. “Tu so aktivistke in aktivisti spletli široko in trdno mrežo odborov in organizacij Osvobodilne fronte kot temelj povezav domoljubnega in uporniškega dolenjskega prebivalstva.” Z ustanovitvijo teh bri-
gad se je začel proces preoblikovanja partizanske vojske v redno vojsko, usposobljeno za bojevanje na okupiranem ozemlju. “In samo ta vojska je preprečila namere okupatorjev, da izbrišejo Slovenijo z zemljevida in uničijo slovenstvo. Ta vojska je že med vojno zedinila Slovenijo in slovensko zemljo očistila okupatorjev,” je odločno poudaril Dolničar.
Z iskreno prisrčnostjo in navdušenjem je množica pozdravila predsednika Kučana, katerega očeta partizana so ubili na pragu svobode. “Tako sem tudi sam izkusil žalost in trpljenje desettiso-(Nadaljevanje na 2. strani)
NAJSTAREJŠI - Najstarejši udeleženec partizanskega tabora v Prečni je bil Lojze Florjančič z Laz pri Uršnih selih. Krepki in bistri nekdanji partizanski borec je marca dopolnil 93 let. (Foto: A. B.)
SENTJERNEJSKA ZLSD NA GORJANCIH
ŠENTJERNEJ - Občinska organizacija ZLSD Šentjernej priredi v nedeljo, 29. junija, srečanje svojih članic, članov in simpatizerjev. Srečanje se bo začelo ob enih popoldne pri lovskem domu pri Miklavžu na Gorjancih. Vse, ki se nameravajo udeležiti srečanja, pozivajo, naj se najkasneje do srede, 25. junija, prijavijo Tinci Kuhelj, tel. 42-066, ali Jožetu Hribarju, tel. 23-895. Tisti, ki se bodo odločili, da bodo šli na Gorjance peš, bodo na pot odšli ob 11. uri iz Cerovega Loga po dolini Pendirjevke mimo partizanske bolnice k Miklavžu.
Maščevalnost naj se spremeni v odpuščanje!
Spominska slovesnot v Rogu - Mašo daroval dr. Franc Rode
KOČEVJE - S slovesnostjo, priložnostnim kulturnim programom in mašo, ki jo je pri množičnem grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu letos prvič daroval slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, se je v nedeljo spominu na žrtve povojne morije poklonilo blizu 7.000 ljudi. Mnogi med njimi so prišli tudi iz Hrvaške in Srbije, saj je v roških breznih sklenilo življenje tudi veliko pripadnikov teh narodov. Na slovesnosti je bil tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik.
Dr. Franc Rode je v svojem govoru spregovoril o zlu, ki so ga v tem stoletju povzročile ideologije nacizma, fašizma in komunizma. Dejal je, da so vse tri ideologije gradile na sovraštvu in da so si s tem, kot je pokazala zgodovina, sodile same. Spregovoril je tudi o tragediji, ki jo je povzročila delitev Sloven-cev na zmagovalce in poražence, na ljudi s pravico do besede in na ljudi, obsojene na molk, ob tem pa dodal, da je treba razlikovati med komunistično partijo in partizani, češ da je bilo med slednjimi mnogo poštenih slovenskih fantov, ki so šli v osvobodilni boj z najboljšimi nameni. “Poleg tega je tudi čas, da se maščevalnost spremeni v odpuščanje,” je poudaril.
M. L.-S.
Berite danes
stran 2:
•	VIMP Livar niso “ubijali”
stran 3:
•	Ozka, vegasta pot, imenovana cesta
stran 6:
•Politične igre ob ivanškem vrtcu?
stran 9:
•Kmetijstvo bo brez zaščite propadlo
stran 10:
•	Trebnje središče samorastniške kulture
stran 11:
•Novinarka v celoti oproščena
stran 12:
•	Veliki met atleta Igorja Primca
strgn 22:
•	Sentjernejčani uspešno za Slovenijo
stran 23:
•	“Kakršna država, takšna živina”
MNOŽICA BORCEV-Na letališču v Prečni pri Novem mestu se je na vseslovenskem taboru v soboto, 21. junija, zbralo okoli 8.500 ljudi iz cele Slovenije. Na sliki: med govorom predsednika Zveze združenj borcev NOB Ivana Dolničarja. (Foto: A. B.)
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
TARTANSKO SKAKALISCE V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - Danes zvečer ob 20. uri bodo pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah izročili v uporabo novo atletsko skakališče, prekrito s tartanom.
Prva skupščina delničaijev Krke
V obdobju 1993 - 1995 je Krka ustvarila 6,735 milijarde tolarjev dobička ■ 500 tolarjev bruto za Krkino delnico - 4-članska uprava in 12-članski nadzorni svet
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek, 19. junija, je bila v Kulturnem centru Janeza Tbdine v Novem mestu prva skupščina delničarjev Krke, najuspešnejšega in najuglednejšega slovenskega podjetja. Delničarji so potrdili vseh osem predlogov sklepov začasne uprave in začasnega nadzornega sveta Krke.

Dobro OBISKAN PRAZNIK ČEŠENJ - Brusniška krajevna skupnost in tamkajšnje gasilsko društvo sta minulo nedeljo pripravila tradicionalni praznik češenj. Ker so po daljšem času imeli srečo z vremenom, se je v Brusnice zgrnilo veliko ljudi od vsepovsod. Ogledali so si lahko češnjevo razstavo, kjer je razstavljalo češnje 31 domačinov, in razstavo kmečkih jedi. V spodnjih prostorih gasilskega doma je bila prodaja češenj in češnjevih jedi ter češnjevega žganja. Že do druge ure popoldan so prodali vseh 2.500 kg češenj in vse jedi. Med razstavljenimi češnjami so izbrali najboljše, letos jih je imel Stane Medle iz Brusnic. Popoldan je bila tudi povorka, na čelu katere je bila kostanjeviška godba, potem voz z lanskoletno češnjevo kraljico in še devet vozov, ki so prikazovali stare kmečke običaje. Zvečer so izbrali letošnjo kraljico češenj: med devetimi dekleti so ta naslov podelili edini domačinki med njimi, in sicer Janji Gazvoda iz Malih Brusnic. (Foto: J. Dorniž)
Najpomembnejši je bil seveda sklep o delitvi dobička za obdobje treh let, za leta 1993, 1994 in 1995. V teh letih je Krka ustvarila 6,735 milijarde tolarjev dobička. Od tega bodo delničarjem v obliki dividend izplačali 1,77 milijarde tolarjev, tako da bruto dividenda na Krkino delnico znese 500 tolarjev; dividende bodo izplačali v mesecu dni. Nekaj manj kot 3,37 milijarde tolarjev so razporedili v proste rezerve, sko-
• V 12-članskem nadzornem svetu so predstavniki delničarjev Janez Prijatelj, Drago Kolman, Tatjana Fink, Matija Škof, Andrej •Urbas in Janko Kastelic, predstavniki zaposlenih pa Zvezdana Bajc, Jožica Skubic, Boris Petan-čič, Božena Šuštar, Borut Lekše in Sonja Kermc.
raj 1,6 milijarde tolarjev dobička iz treh let pa je ostalo nerazporejenega.
Po razpravi so Krkini delničarji potrdili tudi predlagane spre-
membe in dopolnitve štatuta družbe, ki se nanašajo na razširitev dejavnosti, število članov uprave in nadzornega sveta ter njihovo nagrajevanje in omejitev glasovalne pravice za tujce na 20 odst. Uprava Krke ima po novem 4 člane in delavskega direktorja, nadzorni svet pa šteje 12 članov;
KONCERT GLASBENE ŠOLE TREBNJE
TREBNJE - V nedeljo, 22. junija, je bil v predavalnici OŠ Trebnje glasbeni večer. Obiskovalci so lahko prisluhnili koncertu Matevža Sile (pozavna) in Borisa Bizjaka (flavta).
njihove nagrade bodo vezane na dobiček in jih bodo v glavnem dobili v obliki delnic.
V lanskem letu je Krka ustvarila 3,1 milijarde tolarjev dobička. O lanskem poslovanju in o delitvi dobička bodo razpravljali na naslednji skupščini ob koncu leta.
A. B.
V ČAST JURIJA DALMATINA
RIBNICA - Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja je na Trubarjevini na Rašici slovestno praznovalo 450-letnico rojstva Jurija Dalmatina. O njegovem pomenu za slovenski narod so spregovorili dr. Matjaž Kmecl, Jože Rajhman in Geza Filo. V kulturnem progarmu sta sodelovala vokalna skupina KUD Primoža .Trubarja iz Velikh Lašč in skupina Prekmurka iz Puconcev.
ZLATA MEDALJA OBLAKU
Akademski slikar in grafik Polde Oblak, ki ga naši ljubitelji likovne umetnosti poznajo po njegovi največji pregledni razstavi, ki jo je imel v Kostanjevici, ter po sodelovanju v nekdanji Novotek-sovi koloniji, je ta mesec dosegel odmeven mednarodni uspeh. Kot edinega slovenskega umetnika ga je Evropska umetnostna akademija v Parizu povabila k sodelovanju skupaj s 130 izbranimi evropskimi umetniki na februarskem Mednarodnem salonu. Za litografijo Odisejeva preizkušnja, razstavljeno na Mednarodnem salonu, so mu ta mesec slovesno podelili zlato medaljo.

Po deloma sončnem četrtku in petki bosta sobota in nedelja spet oblačna, možne pa bodo tudi krajevne padavine.
ODLIČEN USPEH ZAGORCA V ITALIJI
NOVO MESTO - Na kolesarski dirki v Italiji je v mladinski konkurenci na 72 kilometrov dolgi hriboviti stezi zmagal novomeški kolesar Gregor Zagorc, ki je za 49 sekund ugnal Italijana Mora. Ravno tako je bil uspešen tudi drugi kolesar Krke - 'Ifelekoma Jure Zrimšek, ki je osvojil vse gorske cilje. Ekipna zmaga je pripadla tudi novomeški ekipi Krka - Tblekom.
B. B.
Sest let samostojni
Slovenija je končala šesto leto samostojnega državnega življenja, ki je bilo spočeto s Programom osamosvojitve na plebiscitu decembra 1990. “Brez dvoma je prišla v šestih letih zelo daleč. Življenje v državi in njen mednarodni položaj ni primerljiv s tistim pred letom 1990. Splačalo se je odločiti za ta Program. Ne zato, ker Slovenija ni imela druge alternative, pač pa zato, ker je bila to dobra alternativa, "je na novinarski konferenci ob 6. obletnici osamosvojitve v Ljubljani dejal predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Ob tej pozitivni oceni je potreben tudi samokritičen premislek. Ali v Sloveniji še vedno ustvarjamo prihodnost, zaradi katere je bila Slovenija od sredine 80-let zanimiva za svet? Postavlja se tudi vprašanje, ali je pri nas namesto produkcije prihodnosti nastopila stagnacija, obračanje v preteklost. Tako zaradi malodušja, strahu za lastno preživetje in varno prihodnost, zaradi pešanja gospodarske rasti, nezaposlenosti, revščine, brezperspektivnosti mladine, krhke pravne varnosti in premajhne odgovornosti za državo.
Odgovori so različni, vendar, kot poudarja Kučan, je do skup-

nih odgovorov in premislekov nujno priti med upravljalci države, potrebno pa bi bilo tudi širše nacionalno soglasje. Čas teče, svet se hitro spreminja, Slovenijo, obremenjeno z notranjimi spori, pa prehitevajo druge države. “ V svetu se je začelo veliko globalno tekmovanje in sodelovanje. Obstal bo tisti, ki bo zanj sposoben in nanj pripravljen. Med tistimi, ki bodo obstali, smo lahko tudi Slovenci, "je zatrdil Kučan, ki je prepričan, da ima Slovenija še vedno eno samo dobro izbiro: evropeizacijo notranjega življenja in vključitev v Evropsko unijo in NATO.
Na dopust na Hrvaško?
Moije je vaba. Dopustniki se mu praviloma upirajo takrat, če ga niso vajeni ali če zanj nimajo denarja. Za Slovenijo je značilno tudi to, da ima premalo morja celo za tiste svoje
ga je vec, npr.
Hrvaška jadranska obala je za mnoge tisto pravo: lepa obala, vonj po borih, vabljiva zabava ob značilni lokalni glasbi, prijetno druženje z radodarnimi domačini. Ali je za koga tudi dopustniški izhod v sili? Nekaterim, ki načrtujejo dopust, pomeni Hrvaška res drugo ime za vojno, za neprijaznost, za neprijetnosti vseh vrst. Splošno veljavnega poročila o tem, kaj (slovenskega) dopustnika čaka na ob hrvaškem morju, pač ni. Velja osebna izkušnja, ki jo človek pridobi ne ob srečevanju z visokimi politiki Slovenije in Hrvaške, ampak z vsakdanjim
iz vsakdana ob obali ali v notranjosti Hrvaške. Kaj boste, pc tistem, kar ste slišali, doživeli na lastni koži, storili vi? Bi šli ali boste šli na dopust na Hrvaško?
JOŽE GRŠIČ, šofer avtobusa s Ihnče Gore pri Dragatušu: “Vedno hodim na dopust na Hrvaško, le enkrat sem bil v Slovenskem primorju. Tildi ko je bila na Hrvaškem vojna, sem dopustoval v sosednji državi, zato tudi sedaj nimam razlogov, da ne bi Šel tja. Priznati moram namreč, da nikoli nisem imel nikakršnih problemov. Letos nameravamo dopustovati v kampu v bližini Pulja.”
STANE KRIŽ, strojni tehnik iz Metlike: “Vsa leta, tudi ko je bila vojna na Hrvaškem, sem hodil tja na dopust. Niti pomislil nisem, da bi imel kakšne težave, in jih tudi v resnici nisem imel. Moti me sicer, da moram skozi mejni prehod, a takšna je danes pač resničnost. Letos načrtujemo dopust v okolici Paga, ko pa bodo otroci odrasli, bomo Šli še bolj proti jugu jadranske obale.”
JOŽE CIMPERŠEK, strokovni učitelj pri Slovenskih železnicah, doma v Sevnici: “TUdi lani sem bil na dopustu na Hrvaškem in nimam nobenih političnih ali kakšnih drugih presodkov, zakaj ne bi šel tja na oddih, kjer sem bil z družino zadovoljen predvsem zavoljo čistega Jadranskega morja in sploh lepe narave. Kako bo z oddihom letos, se še nismo dokončno odločili zaradi večjih naložb doma.”
FRANC HRIBAR, vodja komerciale, doma iz Trebnjega: “Politike ne mešam s turizmom in bom letos po štirih letih spet letoval v Dalmaciji. Doslej sem preživljal letni dopust na hrvaški jadranski obali v Istri in Kvarnerju. Nimam vzroka da bi se poslej odločil za drugačen način letovanja.”
JOŽE ZAGORC, poklicni gasilec z Loke pri Šentjerneju: “Z družino smo se odločili, da gremo letos na morje v Poreč, ker naša obala žal ne premore čistega morja. Na Hrvaškem smo po osamosvojitvi enkrat že letovali in imeli smo se zelo lepo. Sicer pa se neprijetne stvari vsakomur lahko pripetijo tudi doma.”
MATEJA ZOBEC, diplomirana ekonomistka iz Ribnice: “Na Hrvaško ne bi Šla na dopust. Nisem obremenjena s politiko, zdi pa se mi, da ljudje na Hrvaškem so. To se občuti tako v njihovem odnosu do Slovencev kot naroda, kot tudi do naših turistov na Hrvaškem. TUdi sicer že vrsto let letujem na slovenski obali, in če bom šla kam drugam, bom Šla tja, kjer nas spoštujejo in smo dobrodošli.”
ANDREJ PALMAN, lesni tehnik iz Kočevja: “Že vrsto let pred vojno in vsa leta po vojni z družino hodim na dopust na Hrvaško. Všeč nam je in nikoli nismo imeli nobenih težav. Zato gremo tudi letos tja. Politika name ne vpliva in dolgoletne dobre izkušnje, ki jih imam za seboj z dopustovanja na Hrvaškem, kažejo, da tudi na Hrvate ne vpliva. Do nas so takšni kot do vsakega drugega gosta.”
BRANKO BLAŽEVJČ, zaposlen na občini Brežice, doma iz Kapel: “Zdi se mi, da je v primerjavi s slovensko obalo hrvaška lepša, morje je dosti čistejše. To so prednosti, ki jih je na dopustu treba izkoristiti. Res pa je, da je eno visoka državna politika in da je drugo vsakdanje srečevanje z domačini. Letos gremo po več letih na dopust na Hrvaško.”
ANA UDOVIČIČ, medicinski tehnik, doma iz Krškega: “Slovenija ima premalo morja za vse, a to se ne da spremeniti. Zato bomo tudi letos šli na morje najbrž na Hrvaško. Ob tamkajšnji obali je ugodna klima in doslej na dopustih nismo imeli neprijetnosti. Pri vsem skupaj me moti m^ldržavna politika. Lahko bi se vladi obeh držav dogovorili, da ne bi imeli turisti nikakršnih sitnosti.”
Partizani so...
(Nadaljevanje s 1. strani)
čev Slovenk in Slovencev, ki so v spopadu z okupacijskim vojaštvom, katerega del so, žal, bili tudi nekateri slovenski ljudje, izgubili svoje najdražje. Tudi zato mi je pri srcu partizanska pesem in globoko v sebi gojim spoštovanje do vseh, ki so se odločali za upor proti okupatorju v časih, ko je šlo za življenje in smrt slovenskega naroda. Izbrali so življenje,” je dejal predsednik Kučan in opomnil, da se je Evropa, ki je bila med vojno prav tako razdeljena, s svojo zgodovino spravila. “V najglobljem smislu smo se tudi mi, ko smo skupaj, ne glede na vse razlike, zmogli enotnost, ko je šlo za odločitev o samostojni slovenski državi in ko je bilo treba braniti to odločitev. Takšna Evropa je tudi v najglobljem interesu Slovencev. Zato želimo sodelovati pri nastajanju njene podobe, da bi vanjo
VIMP Livar niso “ubijali”
Sestanek na županstvu v Ivančni Gorici z direktorjem IMP Livar in predstavniki Slovenskega ekološkega gibanja - Čez 2 meseca Fdtri že tudi na elektro pečeh?
IVANČNA GORICA - “Nikoli se nismo izogibali svoji odgovornosti za onesnaževanje okolja in smo tudi skušali po najboljših močeh, tudi s precejšnjimi naložbami v čistilne naprave, zmanjšati negativne vplive naše proizvodnje na okolje v Ivančni Gorici. Ne moremo pa pristati na pavšalne, nestrokovne očitke in že kar napade, da zastrupljamo ljudi. Take neodgovorne izjave v javnosti ustvarjajo zelo napeto ozračje, zato se niti ne čudim, če sem dobil kar nekaj neokusnih grozilnih pisem, da smo ubijalci otrok in podobno,” nam je povedal glavni direktor ivanškega Livarja mag. Izidor Derganc po ponedeljkovem sestanku na ivanškem županstvu s predstavniki občine in Regijskega društva ekološkega gibanja v Ivančni Gorici (RDEG).
Na tem setanku so se dokaj strpno pogovarjali, kako preprečiti podobno onesnaževanje zraka z dimom in prahom, ki je dražil in pekel grla krajanov, kot se je primerilo v začetku maja, ko je iz neznanih vzrokov zgorelo okrog 160 (od skupno 680) vreč čistilnega sistema na kupolnih pečeh. Te so medtem zamenjali. Število zgorelih vreč je desetkrat večje od tistega, ki ga je navajal tehnični
direktor Livarja Alojz Kozan tudi na sestanku s člani RDEG Ivančna Gorica, na katerem so se dogovorili o ukrepih za sanacijo čistilne naprave in o pravočasnem obveščanju javnsoti. Mag. Derganc je na naše vprašanje, ali seje njegov tehnični direktor zmotil pri navajanju številke, je pritrdil.
Generalni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja, največje nevladne okoljske organizacije v
POČASTITEV SLOVENSKIH PISATELJEV - Na prapore partizanskih enot, ki so bile ustanovljene pred 55 leti, so pripeli spominske trakove. V imenu Društva slovenskih pisateljev ga je pripel njegov predsednik Evald Flisar. (Foto: A. B.)
vnesli svojo misel in svojo izkuš- • njo. Če bomo ostali zunaj, bodo o nas odločali drugi, tako kot skoraj skozi vso našo neprijazno zgodovino. Kadar pa so o nas odločali drugi, so vselej odločili v našo škodo.
* Klic in naša zavezanost prihodnosti zahtevata, da ob dolžnem spominu na vse žrtve našega malega naroda med 2. svetovno vojno končno pokopljemo vse mrtve. Da mrtvi ne bi kar naprej segali po živih. Vsak človek ima pravico do imena na grobu, ne glede na to, kje je umrl in kako ga je usoda pripeljala do groba. Vsi, ki smo ostali živi, predvsem pa sedaj živeči rod Slovencev, smo dolžni skupaj storiti vse, da se vojne grozote na naših in bližnjih tleh ne bodo mogle več ponoviti.”
V programu so sodelovali novomeška godba na pihala, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, padalci, slovenska policija in vojska, folklorne, plesne in druge skupine. Družabni del prireditve je trajal do poznih večernih ur.
A. BARTELJ
Kočevski občini se obeta revizija
Predlagala jo bo LDS Kočevje
KOČEVJE - Izvršni odbor LDS Kočevje je prejšnji teden zavzel enotno stališče članov stranke do nedavnega sprejema zaključnega računa proračuna kočevske občine za preteklo leto. “Občani Kočevja zaslužijo prave informacije o uspešnem ali neuspešnem obračanju denarja,” so zapisali v obrazložitvi strankinih
DARILO KRKE ODSEKU ZA BOLEZNI PREBAVIL
NOVO MESTO - Petkove slovesnosti ob predaji najnovejše videoendoskopske opreme Odseku za bolezni prebavil Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto so se poleg predstavnikov bolnišnice in predstavnika Odseka za bolezni prebavil dr. Boštjana Gorjupa udeležili tudi vodilni možje tovarne Krka (med njimi generalni direktor Miloš Kovačič), ki je omogočila nakup te naj novejše opreme znamke Pentax, trenutno edine v Sloveniji in vredne 100.000 DEM. V endoskopskem kabinetu, kjer so.začeli z delom leta 1993 in je število pregledov vrtoglavo naraslo, bo nova oprema zelo olajšala delo. Slika iz telesa se preko kamere prenaša na zaslon, ena od prednosti pa je takojšen video zapis, ki omogoča bolj dokumentirano delo.
PREDSEDNIK IN 90-LETN1K - Na pobudo novomeškega župana Francija Koncilije je v soboto predsednik republike Milan Kučan prišel na praznovanje 90-letnice Ladislava Klinca z Gorenjega Polja, kije v gostišču Kos v Ločni v krogu družine, sorodnikov in prijateljev proslavljal visoki ljubilej. Slavljenec, ki se je kot sin kmeta, župana in narodnega poslanca Antona Klinca šolal v Soteski, Črnomlju in v Novem mestu ter se strokovno usposabljal na Dunaju in v Bratislavi, se je v NOB vključil kot organizator soteske čete, sodeloval kot borec Levstikove brigade ter nato artilerijskega divizijona 14. divizije, kjer je bil izvoljen za odposlanca slovenskega naroda na kočevskem zboru 3. oktobra 1943. Predsednik Kučan je slavljencu s krepkim stiskom roke zaželel še mnogo zdravja in mu podaril “triglavko ” - kapo, simbol slovenske partizanske vojske. Ladislavu Klincu je čestital tudi župan Franci Koncilija in mu poklonil umetniško sliko, cvetje in butelko cvička “za zdravje". (Foto: Peter Klinc)
stališč in utemeljitvi namere, da bodo nadzornemu odboru predlagali revizijo poslovanja občinske uprave.
Skupina svetnikov iz LDS je že na 26. seji občinskega sveta predlagala, naj se z dnevnega reda umakne druga obravanava zaključnega računa, češ da se naknadno posredovano poročilo nadzornega odbora ne ujema z njegovimi dejanskimi ugotovitvami pri pregledovanju posameznih postavk proračunske porabe. Te ugotovitve naj bi bile zabeležene v zapisniku, ki pa ga svetniki, kot zatrjuje LDS, ne morejo dobiti na vpogled, ker je tajen. Večina je tedaj podprla predlog svetnikov LDS, obravnava zaključnega računa pa je bila nato ponovno uvrščena na dnevni red 27. seje, kjer pa so bili svetniki iz LDS preglasovani v prid sprejema zaključnega računa brez dodatnih obrazložitev.
“Odnos, ki so ga pokazali predsednik nadzornega odbora, župan in predsednik občinskega sveta do razjasnitve dvomov pri obravnavi zaključnega računa, nas je presenetil in potrdil dvom, da vendarle ni vse v najlepšem redu. Obču-, tek imamo, da se občinskemu svetu in javnosti prikrivajo določene informacije in ugotovitve nadzornega odbora,” so v obrazložitvi svojega stališča, s katerim se ograjujejo od mnenja nadzornega odbora in občinskega sveta, zapisali člani LDS. Nadzornemu odboru bodo zato predlagali revizijo poslovanja občinske uprave, tako kot že pred leti pa so tudi danes prepričani, da bi morala o poslovanju občinske uprave dati svoje mnenje tudi neodvisna strokovna ustanova oziroma računsko sodišče.
M. L.-S.
Sloveniji, Karel Lipič je pozdravil županov sklic tega sestanka neposredno prizadetih in zainteresiranih. Dejal je, da Livarja spremljajo vsaj že 3 leta, da bo potrebno urediti še odcejne vode na deponiji, ki se zdaj stekajo v Krko. Lipič je izrekel priznanje Livarju, da je v zadnjih letih veliko naredil za čistejše okolje. Zavrnil je očitke o “načrtnem beganju občanov” in o “gonji proti IMP”. Menil je, da bi se s pravočasnim informiranjem lahko dalo marsikaj preprečiti. Zavzel pa seje za zdrava delovna mesta, za zaposlene in tiste, ki živijo v urbanem okolju, podobno, kot je o tem govoril ameriški predsednik Bill Clinton. SEG ni za zaprtje IMP. Predsednik RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler je poudaril, da se bodo vedno oglašali, če bo kdorkoli onesnaževal okolje. Zanimalo ga je, kaj je s taljenjem pocinkane pločevine iz Revoza, pri kateri se izloča bel prah. Župan Jernej Lampret je vprašal, ali lahko prenehajo s tem početjem vsaj 2 meseca, dokler ne bodo čistilne vreče tudi na elektro pečeh. Direktor Derganc je dejal da brez te pločevine ne morejo, lahko pa omejijo njeno uporabo. Obljubil je, da bodo pisno obvestili županstvo, kdaj bodo filtme naprave že v pogonu, in da bodo o vseh dogodkih redno obveščali javne
medije-	P. PERC
ZA DAN DRŽAVNOSTI IN KONEC ŠOLE
LOŠKI POTOK - Ker so pro: j slavo za dan državnosti pripravili j v šoli in ker se bliža konec šol- j skega leta, je bila proslava že v [ petek pretekli teden. Za bogat j skoraj dveurni program gre učite-! Ijem in nastopajočim vsa pohvala, i Kljub letnemu času je bila telo-vadnica polna, kot že dolgo ne. Ni I pa bilo nobenega vidnega predstavnika lokalnih oblasti.
STIKI Z MADŽARSKO
NOVO MESTO - Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Novo mesto in Gospodarska zbornica iz Madžarske organizirajo 2. srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo 3. septembra v okviru mednarodnega sejma Szolnoku na Madžarskem. Če se zanimate za dogovore z madžarskimi partnerji, pokličite območno gospodarsko zbornico na telefon 322 185 ali 322 182 (Cvelbar). Prijave so možne le do 27. junija!
Mariborsko pismo
Maribor je dobil novi Andreanum
Kljub gospodarski krizi več novih investicij
MARIBOR - V Mariboru so konec minulega tedna predali namenu novo središče mariborske škofije - Andreanum. V njem je dobila nove prostore Teološka fakulteta, poleg tega pa bo v njem še dom za duhovnike, teološka knjižnica, cerkveno sodišče, škofijske pisarne, stanovanja za upokojene profesorje teologije ter prostori za pastoralno delo. Z izgradnjo Anreanuma je dobil dokončno podobo tudi Slomškov trg v Mariboru.
Andreanum ima 6300 kvadratnih metrov uporabnih površin in ga je blagoslovil apostolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat. Po maši so o pomenu Andreanuma zbranim spregovorili mariborski župan dr. Alojz Križman, rektor maribor-
ske univerze dr. Ludvik Toplak in dekan teološke fakultete dr. Janez Juhart, nato pa je mariborski škof dr. Franc Kramberger uporabnikom Andreanuma simbolično podelil ključe. Izgradnja novega objekta, ki nosi ime po zavetniku maribor-sko-lavantinske škofije apostolu Andreju, je veljala okoli 900 milijonov tolarjev. Velik del denarja so prispevali verniki in drugi darovalci.
V mestu gradijo še več drugih objektov, ki bodo spremenili videz štajerske metropole. Tako v najstrožjem centru mesta SKB-investicijsko podjetje iz Ljubljane gradi velik poslov-no-trgovski center. Gre za največji poslovno-trgovski objekt v mestu, ki naj bi ga predali namenu še v letošnjem letu. Nedaleč stran na Lentu ob Dravi raste novi garni hotel, ki bo popestril mariborsko turistično ponudbo. Pod Pohorjem pa podjetje Pohorje gradi ogromen luksuzni hotel izven kategorije Habakuk, ki bo imel preko 40 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. Hkrati v Mariboru že načrtujejo izgradnjo novega sejmišča.
Kljub temu da gospodarska uspešnost v Mariboru še vedno pada, se štajerska metropola razvija naprej.
TOMAŽ KŠELA
2
DOLENJSKI LIST
Št. 25 (2497), 26. junija 1997
BALE - Namesto starosvetne košnje se za spravilo sena vse bolj ueljavljalo drugi načini, med njimi tudi tako imenovano balira-nje. Kakorkoli že je ta način | spravila sena ekonomičnejši, pa mu je moč z estetskega vidika krajina marsikaj zameriti. V bele bale zavito seno na travnikih pa je lahko tudi nevarna stvar. Zlasti, če se malopridnim pobalinom I zahoče igrati z njim na strmini. | Tako so tako balo pred dnevi j sprožili z Marofa in porušila vrt-I no ograjo in treščila v hišo pod
I sedaj še brez človeških poškodb.
PREGELJ - Državni sekretar za ceste Žare Pregelj je prejšnji | petek napovedal obisk v Smarje-| ti. Ob določeni uri ga ni bilo, tudi po preteku akademske četrti ni i bilo o njem ne duha ne sluha. I Živčni gostitelji so pogledovali na j uro, se prestopaliln mencali pred j domom krajevne skupnosti, ki naj bi kmalu postal domovanje nove občine Šmarjeta. Potem so se pa oddahnili. Državni sekretar za ceste se je po mobitelu oglasil | iz avta in spraševal, kako se pride v Šmarjeto. Glede na to, kakšne ceste vodijo tja, je vprašanje kar na mestu.
KEKEC - Pogovor v prijazni Cvelbarjevi zidanici v Mevcah o obnovi ceste Kronovo - Šmarješke Toplice je državni sekretar za ceste Pregelj sklenil z ugotovitvijo, da se da vse narediti, če je le dobra volja. Nekako tako je v enem najbolj priljubljenih slovenskih filmov pel tudi Kekec: “Dobra volja je najbolja.” Ni proble-| ma - za dobro voljo vzbujajoči cviček bodo poskrbeli v Šmarje-ti, Pregelj pa naj priskrbi denar za obnovo cesto. Pa bodo vsi dobre volje.
MARATON - Na Straški enoti Zavoda za gozdove se pritožujejo, da po vsakoletnem mirnope-I škem teku še dolgo na vejah ; dreves ob progi visijo trakovi, ki označujejo tekaško pot. Tekaška Proga pelje po precej prometni cesti in ti vihrajoči ostanki sicer lepe in koristne prireditve gotovo niso v čast in ponos organiza-I forjem, zlasti pa ne v okras naravi.
travnikom. Podobno se je zgodilo pri vrtcu Labod v Ločni. Za
Ena gospa je rekla, da je današnje lobiranje le drugo ime Z« nekdanjo zidaniško politiko. Takrat ni šlo in tudi sedaj ne gre brez pečenega praseta in sodčka fina.
VŽUŽEMBERKU OB DNEVU DRŽA VNOSTl - Petkova kulturna prireditev ob dnevu državnosti v osnovni šoli Žužemberk je pokazala celoletno delo učencev in njihovih mentorjev. Kar 43 učencev je s Kupa j z mentorji predstavilo zanimive raziskovalne naloge, ki so razstavljene v avli šole in sijih obiskovalci lahko ogledajo v dopoldanskem času. Številnim obiskovalcem, med njimi sta bila tudi državni sekretar Matjaž Vrčko in dr. Marija Konvalinka, je zapel mešani pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca, nastopili pa so tudi učenci podružničnih šol iz Ajdovca, Dvora in Šmihela. Šola je na natečaju pod vodstvom g. Šuštaršiča in akademskega slikarja Jožeta Kumra izdelala znak šole, le tega so tudi predstavili. Na koncu so bila podeljena priznanja mladim raziskovalcem in knjižne nagrade mentorjem ter slovesna razglasitev športnikov leta OŠ Žužemberk. (Foto: S. Mirtič)
Proslave se je udeležil tudi slovenski minister za obrambo Tit Tbrnšek
GORENJA STARA VAS - Naši predniki so že zelo zgodaj dali velik podarek razvoju gasilstva, ker so se želeli obvarovati pred nesrečami. Gasilstvo ima ta pomen še danes. Minister za obrambo Tit TUrnšek, ki se je preteklo soboto udeležil prireditve ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Stara vas - Loka v Gorenji Stari vasi, pa je poleg tega v svojem govoru poudaril, da je slovensko gasilstvo tudi del nacionalne identitete.
Predsednik gasilskega društva Stara vas - Loka Franc Hudoklin je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1937 in je ob ustanovitvi štelo 27 članov. Leseni gasilski dom je stal drugje kot danes, bili pa so sorazmerno dobro opremljeni za tiste čase. Imeli so ročno brizgalno, voz za navijanje cevi in še nekaj druge opreme. Po drugi svetovni vojni so zgradili nov dom na mestu, kjer stoji še danes, le da je povsem prenovljen. Leta 1971 so s pomočjo krajanov in novomeške občinske gasilske zveze kupili novo opremo in motorno brizgalno, pet let kasneje so kupili novo gasilsko vozilo, ki pa so ga na žalost leta 1979 izgubili v prometni
MINISTER TURNŠEK je na proslavi v Gorenji Stari vasi poudaril, da so bili prav gasilci tisti, ki so se že v stari Avstriji postavili in začeli korakati pod slovenskim povelj-stvom.
nesreči. Pred desetimi leti, ob 50-letnici društva, so gasilski dom adaptirali, dokončno pa so ga uredili letos. Postali pa so tudi lastniki parcele, kjer stoji dom. Danes šteje društvo 42 članov, od tega 5 nižjih gasilskih častnikov in 30 gasilcev.
Na proslavi, ki je bila posvečena tudi dnevu državnosti, so v kulturnem programu nastopili šent-jernejski pihalni orkester, MePZ Ajda in orehovški osnovnošolci. Ob tej priložnosti so članom društva podelili številna priznanja in odlikovanja za večletno delo in prizadevnost v društvu in tudi priznanja in pokale desetinam, ki so se najbolje odrezale na občinskem gasilskem tekmovanju. Tekmovalo je 15 desetin, med moškimi je bila najboljša Maha-rovec I., med ženskimi desetinami pa Mokro Polje. Po proslavi so slovesno predali namenu novo gasilsko vozilo Renault Trafic.
J. D.
Ozka, vegasta pot, imenovana cesta
Državni sekretar za ceste Pregelj v Šmarjeti - Prihodnje leto naj bi le razširili in obnovili regionalno cesto Kronovo - Šmarješke Toplice in uredili križišče
ŠMARJETA - V petek, 20. junija, je bil na obisku v Šmarjeti državni sekretar za ceste Žare Pregelj. Do obiska je prišlo na pobudo KS Šmarjeta, beseda pa je tekla predvsem o prepotrebni širitvi ceste Kronovo -Šmarješke Toplice, ureditvi križišča z odcepom proti zdravilišču, kije sedaj prometna črna točka, in o izgradnji pločnikov.
“Za turistični kraj, kakršen so Šmarješke Toplice, in še posebej za zdravilišče je taka cesta, kakršna je od Kronovega sem, pravi zaviralec turističnega razvoja,” je dejal direktor družbe Krka Zdravilišča Vlado Petrovič. Krka je letos za izgradnjo obvoznicein mostu v Dolenjskih Toplicah dala 700.000 nemških mark in bi bila tudi pri ureditvi križišča v Šmarjeških Toplicah pripravljena prispevati svoj delež, čeprav gre v tem primeru za regionalno cesto. Razširitev oziroma rekonstrukcija ceste od Kronovega do Šmarjeških Toplic in naprej do Šmar-jete pa je seveda izključno stvar države. Vsekakor regionalna cesta Kronovo - Šmarješke Toplice ni primerna niti za lokalni promet, saj se ne moreta srečati avtobus in osebno vozilo, ne da bi eno od teh zapeljalo z asfalta.
S tem se je strinjal tudi sekretar Pregelj, še posebej, ker v tem primeru ne gre za velik strošek, vendar je takoj pristavil, da mora biti prej urejena vsa potrebna dokumentacija. To seveda pomeni, da letos na gradnjo ne gre računati, saj mora zadeva priti v državni
PRAZNIK KS OTOCEC in 90-LETNICA PGD OTOČEC
OTOČEC - V soboto, 28. junija, bo od 19. ure dalje na jasi na Otočcu družabno srečanje v počastitev 90-letnice delovanja PGD Otočec ter praznika KS Otočec. Turistična društva Dolenjske se bodo predstavila s kulturno-etnološkimi značilnostmi svojega kraja, v kulturnem programu bosta nastopila OŠ Otočec in pevski zbor, športno društvo se bo pomerilo v malem nogometu, gasilci pa bodo prikazali ročno gašenje požara nekoč in danes. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela ansambel Objem in ansambel Tonija Deželana. Vstopnine ni!
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLADKORNIH BOLNIKOV
NOVO MESTO - Novomeško društvo za boj proti sladkorni bolezni vabi na občni zbor društva, ki bo v torek, 1. julija, ob 17. uri v prostorih izobraževalnega centra tovarne zdravil Krka v hotelu Metropol. Na občnem zboru bo predavala Janja Leskovar, dipl. inž. živilske tehnologije, o maščobah v prehrani diabetika. Po občnem zboru bo degustacija dietetičnih izdelkov Ljubljanskih mlekarn.
proračun. Vodstvo krajevne skupnosti je prepričano, da bodo letos dobili vsa potrebna dovoljenja, tako da bi cesto lahko obnovili in razširili prihodnje leto. Pregelj je
Nekateri preživljajo tudi družine
NOVO MESTO - V novomeški študentski servis Terna na Novem trgu, ki ga vodi Ivanka Plut, prihaja te dni veliko dela željne mladine. Terna je že od leta 1991 zasebni študentski servis s koncesijo, pred tem pa je deset let deloval pod okriljem Počitniške zveze.
“Od 5000 včlanjenih dijakov in študentov jih v tem času išče delo okrog 3000 in iz leta v leto je več mladih, ki
Ivanka Plut
si želijo prislužiti svoj denar, med našimi člani pa so tudi taki, ki s svojim delom vzdržujejo celo družino,” je' povedala Plutova. Večina mladih je že v maju na podjetja naslovila prošnjo za počitniško delo in tisti, ki so jim ugodili, sedaj prihajajo po napotnice. Med deli je največ pomožnega proizvodnega dela, veliko pa je tudi zahtevnejših del, kjer je potrebno znanje tujih jezikov ali poznavanje računalniških programskih jezikov.
Poleti, ko je največje povpraševanje po delu, nekoliko padejo tudi plačila, enostavna dela plačajo delodajalci po 400 do 450 tolarjev na uro, intelektualna dela, kot so npr. prevajanje ali težka fizična dela, pa od 1000 tolarjev navzgor. “Vedno več mladih se zaveda, da si s počitniškim delom ne pridobiva le delovne navade in nova znanstva, ampak tudi možnost za bodočo zaposlitev,” je še dodala Plutova.
J. D.
obljubil, da si bo prizadeval, da se za to gradnjo odpre postavka, brž ko bodo zbrali dokumentacijo, pa naj bi stekla dela.
Vendar v zvezi s cesto do Šmar-jete ni kritičen samo odsek od Kronovega naprej, marveč prav tako ali pa še bolj cesta od Mačkovca do Kronovega, ki je po besedah Jožeta Bega le z luknjastim in vegastim asfaltom prevlečena malo širša avstroogrska pot. Zato se zavzemajo, da bi po izgradnji avtoceste sedanja “avtocesta” od Mačkovca do Kronovega nadomestila sedanjo regionalno cesto, ki teče ob njej in ne zasluži tega imena. A do takrat bo po bližnji Krki preteklo še veliko vode, zato se bolj realni zavzemajo, naj bi vsaj sedanjo cesto popravili in preplastili. To “varianto” podpira tudi sekretar Pregelj.
A. BARTEU
VABILO ZA PLANINCE
NOVO MESTO - Novomeško plartinsko društvo vabi planince v soboto, 5. julija, na V. Zvoh (1971 m), Vrh Korena (1999 m) in Kališki greben (2224 m) v skupini Krvavca, južnem kraku Kamniških in Savinjskih Alp. Odhod z osebnimi avtomobili izpred novomeške avtobusne postaje bo ob 5. uri. Na nekaterih mestih bo pot zelo zahtevna, dolga okrog 7 do 8 ur. Potrebna bo dobra obutev in primerna oblačila. Cena izleta je 1800 tolarjev za tiste brez vozil, za lastnike vozil pa 800. Za izlet se lahko prijavite na tel: 068/ 321 - 446 ali 49 - 040 ter na E-mail: Rudolf. Skobeasiol.net, do petka 4. julija.
TEKMOVANJE ZA NJABOLJ UREJENO OKOLICO HIŠ
MIRNA PEČ - Pod naslovom “Moja dežela - lepa, urejana in čista” poteka tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Turistično društvo Mirna Peč in organizacijski odbor Mimo-peškega teka pa sta letos prvič v KS Mirna Peč razpisala tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš. Komisja je prvi ogled hiš že opravila konec maja, pri končnem ocenjevanju od 21. do 26. junija pa bo upoštevala urejenost dostopnih poti, urejenost in čistost neposredne okolice, vrta in izvirnost hiše. Izbrala bo pet stanovanjskih hiš in lastnike na dan Mirno-peškega teka, v soboto, 28. junija, nagradila z enakovrednimi nagradami. Izbrala bo tudi najbolj urejeno naselje v KS Mirna Peč.
V ŠMARJETI - Državni sekretar za ceste Žare Pregelj (v sredini) se je na potj do Šmarjete lahko nazorno prepričal, kakšna je cesta med Kronovim in Šmarješkimi Toplicami. (Foto: A. B.)
ŽELEZNIK V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - V Zdravilišču Šmarješke Toplice so v soboto v prisotnosti lepega števila zdraviliškihjgostov in drugih obiskovalcev odprli razstavo novejših del slikarja Franca Železnika, ki zadnja leta veliko ustvarja na Dolenjskem. Slikarja, njegovo življenjsko in ustvarjalno pot je orisala zdraviliška animatorka Mojca Hočevar, v kulturnem programu pa je nastopil priljubljeni novomeški duet, violinistka Petra Božič in hamronikar Branko Rožman. Razstava bo odprta do konca julija in je tudi prodajna. Na fbtografiji: slikar z animatorko Mojco. (Foto: A. B.)
USTANOVNI ČLANI PGD STARA VAS - LOKA - Na sobotni proslavi ob 60-letnici njihovega društva je bilo še posebnih čestitk deležnih pet ustanovnih članov, ki so v društvu že od vsega začetka in kljub starosti in bolezni še vedno aktivni. To so: Jože Potočar, Karel Kos st., Janez Hudoklin st., Jože Turk in Janez Pavlin, ki smo jih posneli za skupno mizo. (Foto: J. Dorniž)
Ob 60-letnici PGD Stara vas - Loka
Mi* IZ NAŠIH o b čl M Mii
Suhokranjski drobiž
NAKUP VHSKAMERE - Na predlog odbojkarskega kluba iz Žužemberka še teče akcija za nakup VHS kamere, s katero bi Suho krajino na širšem območju Dolenjske medijsko uveljavili na dolenjski regionalni televizijski Postaji TV Vaš kanal. K sodelo-vanju pri akciji/nakupu so člani OK Žužemberk povabili KS Žužemberk in Dvor, OŠ Žužemberk, gasilska, športna, turistična 'n ostala društva.
! "STARI OČE, TUKAJ SEM!"-\ $ temi besedami in solzami v j °čeh je te dni Karl Kozel iz Amerike prestopil prag rojstne hiše svojega starega očeta Jane-| Koželja iz Mačkovca. Ded Jonez je odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko, od koder se ni j Nikdar vrnil. V Ameriki si je ust-voril družino in zaživel novo živ-. Rnje. Tudi v Mačkovcu se je v i Ieku stoletja v rojstni hiši mar-\ s‘kaj spremenilo. Novi rod Pe-i potnikov je postavil novo hišo na I l*tem mestu, kot je bila stara hiša. Prisrčno in ganljivo je bilo P>vo srečanje domačih s Karlom | */* njegovo prijateljico Ingrid tlobbs (na sliki).
Novomeška kronika
MM _LZ N A Š I H Q S
c
I N
mil
Pričenja se kulturno poletje
S slavnostno otvoritvijo se v nedeljo, 29. junija, začnejo na dvorišču metliškega gradu mednarodne poletne prireditve, na katerih se bo do 30. avgusta zvrstilo 16 prireditev
METLIKA - V nedeljo, 29. junija, ob 20. uri se bodo z nastopom folklorne skupine “Bunjevačko kolo” iz Subotice na dvorišču metliškega gradu pričele mednarodne poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad”. To bodo že petejjrireditve zapovrstjo s tem naslovom, sicer pa od leta 1982 že devete. Čeprav so bile sprva zamišljene le kot zapolnitev poletnega kulturnega mrtvila za domačine, so postale del slovenske kulturne ponudbe.
Metliške kulturne prireditve so z uvrstitvijo v vseslovenski projekt Imago Sloveniae (Podoba Slovenije) postale tudi del programa oživljanja starih mestnih jeder, gradov in cerkva v Sloveniji. To in udarne kulturne prireditve so sicer podeželsko Metliko dvignile nad slovensko povprečje. Pri tem ni nepomembno, da so organizatorji prireditev, torej zanesenjaki, zbrani okrog ravnateljice metliške Ljudske knjižnice Anice Kopinič, in sicer Marta Strahinič, Toni Gašperič, Rudi Vlašič, Matjaž Rus, Martin Skoliber in Andreja Brancelj-Bednaršek, znali izkoristiti dane možnosti, kot so grajsko dvorišče, Ganglovo razstavišče, Tri fare. Ob tem pa so s sorazmerno malo denarja pripravili bogat program in pritegnili veliko obiskovalcev, kar je danes že prava umetnost.
Letošnje poletje se bo od 29. junija do 30. avgusta na grajskem dvorišču in pri Treh farah (če pa bo dež, tudi v Ganglovem razstavišču, kulturnem domu in športni dvorani) v petnajstih večerih zvrstilo šestnajst prireditev z zelo pestrim programom. Takšnim torej, kakršnega si po izkušnjah organizatorjev obiskovalci najbolj
DOBRODOŠLE STORITVE STROJNEGA KROŽKA
Strojni krožek Bele krajine, ki je bil ustanovljen decembra 1995, šteje že 108 članov. Njegova glavna naloga je medsosedska pomoč. Kmetje s svojo kmetijsko mehahi-zacijo opravijo različne storitve, za kar dobijo plačilo, cene pa določi strojni krožek. Člani strojnega krožka organizirajo predavanja, strokovne ekskurzije, sejme in demonstracije s kmetijsko mehanizacijo ter seveda opravijo storitve. 11. junija so pripravili na Krasincu predstavitev in demonstracijo Sipovih strojev, predstavila pa so se še: podjetjh Si-ja s traktorjem Landini-Globus 60, Itro s traktorjem New Holand L-95, Cosmos s traktorjem leta Dorado 70 in Gorenje-trgovina s traktorjem Zetor. Pokazalo se je, da je zanimanje za mehanizacijo pri kmetih zelo veliko.
DAN KROMPIRJA
GRIBLJE - Semenarna Ljubljana in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita kmete na predstavitev sort krompirja, ki bo v četrtek, 3. julija, v Gribljah. Zborno mesto bo ob 9,30 pred zadružno trgovino v Gribljah.
želijo. Pele in plesale bodo folklorne skupine, igrali bodo godbeniki, nastopile bodo folklorne skupine in popevkarske legende, ogledati si bo moč dramsko in filmsko predstavo ter fotografsko razstavo, obiskovalce bodo zabavali tamburaši in etno skupine,
• Generalni pokrovitelj letošnjih poletnih prireditev je Beti iz Metlike. Sicer pa so organizatorji za prireditve, ki bodo skupaj veljale
43.000	DEM, od sponzorjev prejeli 13.200 DEM ter še 1.900 DEM v obliki storitev, od vstopnic, ki bodo sicer naprodaj po simbolični ceni, načrtujejo 13.000 DEM prihodka, razliko pa bo pokrila občina Metlika.
uživati bo moč ob zvokih orkestralne glasbe.	m. B.-J.
Vse za lepe zobe
Bernarda Štrucelj kar 20 ur na teden nameni učencem
METLIKA - V okviru preventivne dejavnosti je zobna asistentka v metliškem zdravstvenem domu Marjanca Kolar pri učencih nižjih razredov in malih šolarjih pred dvema letoma začela akcijo “Čisti zobje”. Takrat so se vključili šolarji podzemeljske šole, suhorske podružnice in mali šolarji, medtem ko so se na metliški šoli pridružili letos.
Pred kratkim pa se je začela s preventivnim delom na šolah ukvarjati glavna sestra v zdrav-stvenem domu Bernarda Štrucelj. “Pomembno je, da pridobijo otroci osnovne vzgojne navade za čiščenje zob. Pri tem je odločilno, v kolikšni meri so nege zob navajeni od doma, precej pa so rezultati naše akcije odvisni tudi od učiteljic in tega, kako znajo motivirati otroke. Prav njim in ravnateljem gre naša zahvala, da so nam omogočili izpeljati akcijo,” pove Struc-ljeva. V metliški občini so imeli letos le občinsko tekmovanje za čiste zobe, niso pa se vključili v republiško.
Štrucljeva nameni po 20 ur na teden delu v šolah in pravi, da se da v tem času že kar precej narediti. V vsakem razredu ima tudi predavanja o zdravi prehrani, rasti, funkciji in čiščenju zob. Dve uri na teden, če je potrebno, pa tudi več, posveti posamičnemu delu z otroki.
Štrucljeva se hkrati najlepše zahvaljuje številnim spon-
TENIŠKI TURNIR - Minulo soboto je bil v Metliki 4. belokranjski teniški turnir, na katerem se je srečalo okrog 90 diplomatov, poslovnežev, podjetnikov, javnih in političnih delavcev ter kulturnikov iz vse Slovenije. Preden se jih je 62 pomerilo na metliških teniških igriščih, je udeležence pozdravil tudi metliški župan Branko Matkovič. Zmagala je dvojica Anton Čižman in Tone Anderlič in premagala dr. Janka Popoviča in Matijo Kovačiča.
Druženje je bilo hkrati tudi priložnost za navezavo znanstev in poslovnih dogovorov. (Foto: M. B.-J.)
V Adlešičih se morajo sami znajti
'Potem ko je novo vodstvo adlešiške krajevne skupnosti pridobilo zaupanje krajanov, ki ga je staro vodstvo izgubilo, se lahko pohvali, da ima v dobrem letu dela kaj pokazati
ADLEŠIČI - Krajevna skupnost Adlešiči je med večjimi v črnomaljski občini. Šteje nekaj več kot 900 ljudi, ki živijo v Adlešičih, Dragoših,
Fučkovcih, Jankovičih, Bedivju, Pribincih, Dolenjcih, Pobrežju, Purgi,
Velikih selih, Malih selih, Gorenjcih, Vrhovcih, Marindolu, Miličih,
Žuničih in Paunovičih.
Bernarda Štrucelj
zorjem, ki so jim pomagali pri akciji “Čisti zobje”. To so: Perspektiva, d.o.o., Kamnoseštvo Bojan Doltar, s.p., Magovec-kovinska galanterija, Mercator,^zasebni zobozdravnik dr. Šuklje, zavarovalnica Triglav, cvetličarna Brine, Marija Gosenca, s.p., Niko Damjanovič, s.p., No-voteks, lekarna, trgovina Krokar, Klemen d.o.o., gostilna Majs, šivanje zaves Pre-dovič, trgovina Štefanič-Pri-mostek, tesarstvo Brodarič, Komunala Metlika, Partner, d.o.o, gostilni Veselič in Ka-pušin, pekarna Markovič, trgovina Gerkšič, tiskarna Kapušin, Peter Pezdirc, Jadranka Sodec, s.p., Avto-igla Drago Butala, vulkanizerstvo Strahinič, pečarstvo Štrucelj, Komet, SKB banka, Adriatic, Beti, steklarstvo Kastelic, Kolpa Rosalnice, Upravna enota, Obrtna zadruga, kleparstvo Vraničar, market Shop, market Humljan, Ple-tisa Gerbec, Kotra, krajevna skupnost, Zaščita Bereča vas in konfekcija Irena.
M. B.-J.
Predsednik krajevne skupnosti Niko Bunjevac se še dobro spominja, v kakšnih težavah je bilo novo vodstvo KS, ko je aprila lani pričelo s svojim mandatom. Žiro račun je bil zaradi dolga, ki je znašal 4 milijone tolarjev, blokiran. “Vrnila ga je občina, kar nas tepe, saj nam na občini večkrat očitajo, češ, kaj bi pa radi, saj smo vam poravnali dolg. Tudi sicer je življenje na kulturnem, športnem in turističnem področju takrat precej zamrlo, povrh tega pa si je neurejena okolica adlešiškega pokopališča prislužila občinsko ekološko grajo - kopino. Najhujše pa je bilo, da so ljudje v staro vodstvo KS izgubili zaupanje, in Uo smo prevzeli vodstvo novi ljudje, nam ga je bilo težko znova pridobiti,” pove Bunjevac.
Toda lahko se pohvali, da jim krajani danes zaupajo, da so znova zaživela društva, v dobrem letu pa imajo tudi že kaj pokazati. Asfaltirali so pot v Gorenjce, uredili adlešiško pokopališče, ki ima skrbnika, opravili gradbena dela na cesti do pokopališča v Marin-
Niko Bunjevac
dolu, uredili večnamenski dom, obnovili cerkev v Miličih, pripravljajo načrt za mrliško vežico v Adlešičih.Dela pa je v KS še veliko. Samo vodovoda bi morali napeljati po kamnitem terenu kar nekaj kilometrov, Bunjevac pa je prepričan, da bi morali nekaj denarja za to dobiti iz naslova demografsko ogroženih. Še letos nameravajo asfaltirati cesto v Malih selih, do pokopališča v Marindolu in opraviti gradbena dela v Velikih selih ter do pokopališča v Miličih. “Pri gradnji cest opravimo sami vsa dela do položitve asfalta. Ko bo asfalt še na poldrugi kilometer dolgi cesti do Fučkovcev, bodo razen krajših odsekov asfaltirane vse ceste v KS,” pove Niko ter pristavi, da so v KS pričeli z razvojem turizma, in če nimajo vode in ceste, je ponudba kljub vsemu trudu kaj žalostna.
V KS je zlasti med ženskami precej velika brezposelnost, saj so pred poldrugim letom zaprli Tek-stilov obrat v Adlešičih, ki je zaposloval okrog 130 ljudi. Zato si prizadevajo razviti domačo obrt, da bi jih z njeno pomočjo vsaj nekaj našlo zaposlitev.
M. BEZEK-JAKŠE
75-LETNICA PDG DRAGOMLJA VAS
DRAGOMLJA VAS - PGD Dragomlja vas vabi ob 75-letnici društva v nedeljo, 29. junija, ob 16. uri na slovesnost pred gasilskim domom. Ta se bo začela z gasilsko parado ter demonstracijo stare brizgalne iz leta 1922, nadaljevala pa s kulturnim programom, ki ga bo povezoval Rudi Škof. Nastopili bodo plesalci folklorne skupine Tine Rožnac iz Ljubljane ter pevci metliškega okteta Vitis. Društvo bo ob tej obletnici izdalo tudi brošuro. Slavnostna seja bo v soboto, 28. junija, ob 19. uri v tamkajšnjem gasilskem domu.
LITERARNO SREČANJE PRI MITREJU
ROŽANEC - Pri Mitreju v Rožancu bo v petek, 27. junija, ob 21. uri zanimivo literarno srečanje z naslovom “Svetloba večera”. Jožef Ropoša, znanec iz Teatra paradižnik, bo pripovedoval pesmi Metličana Bogdana Končarja ter utrinke iz svetovne literature. Če bo ta dan nagajalo vreme, bo prireditev v cerkvi pri Treh farah. •
• Kdor se ne izogiba majhnim napakam, bo postopoma začel delati večje. (Tomaž Kempčan)
Kaj raznolika turistična ponudba
V selniški občini za zavedajo, da bodo morali narediti še veliko za promocijo njihovega turizma - Predvsem bolj izkoristiti naravne danosti in številne prazne zidanice
SEMIČ - V semiški občini imajo še veliko neizrabljenih možnosti za razvoj turizma, zlasti “mehkega” turizma, ki bi temeljil na zmogljivostih, kijih lahko ponudijo kmetje. Gre predvsem za turistične kmetije, kmetije odprtih vrat, a tudi za vinsko cesto.
SEMIŠKI GASILCI Z NOVIM PRAPORJEM - Gasilsko društvo Semič je ob svojem 103. rojstnem dnevu razvilo svoj tretji prapor. Prvega so razvili leta 1934, drugega pa leta 1957. Na novem praporu je tudi belokranjski vzorec, ki ponazarja predanost deželi ob Kolpi. Prapor je razvil semiški župan Janko Bukovec (na fotografiji), ki je hkrati tudi boter, ter ga predaI predsedniku semiških gasilcev Rudiju Bukovcu, ta pa praporščaku Alešu Plutu. Ob tem je župan zaželel semiškim gasilcem še naprej uspešno delo, hkrati pa ni pozabil omeniti, da je v občini uspešnih prav vseh 9 gasilskih enot. Najuspešnejši pa so gasilci s Štrekljevca, ki bodo prihodnji teden odšli na gasilsko olimpiado na Dansko. (Foto: M. B.-J.)
Sedaj ima v semiški občini registrirano ponudbo v zidanicah 5 vinogradnikov, ki imajo tudi prenočišča, okrog 15 pa bi jih lahko sprejelo turiste na kmetijah odprtih vrat. Na koncu vinske ceste pa prav sedaj obnavljajo vinogradni-ško-vinarsko zbirko v muzejski hiši sredi Semiča. Ob zbirki bo še vinoteka s semiškimi vini.
V semiški občini se zavedajo, da morajo pri bodočem razvoju turizma upoštevati ugodno lego in
veliko naravnih danosti, saj so le 10 kilometrov oddaljeni od zdravilišča Dolenjske Toplice, medtem ko je zimski rekreacijski center Rog-Črmošnjice s petimi vlečnicami v semiški občini. Vendar so smučišča premalo izkoriščena, saj sneg na njih ne obleži dolgo. Zato bi morali razmišljati o umetnem zasneževanju, kot je dejal semiški župan Janko Bukovec, radi pa bi uredili tekaške proge od Blatnika do Črmošnjic ter smušišče v nižini med Srednjo vasjo in Črmošnji-
cami. Ker pa je rekreacijski center Rog-Črmošnjice poleti neizkoriščen, v Semiču menijo, da bi bilo prav, ko bi center in opuščena nekdanja naselja Kočevarjev z značilno arhitekturo in drugimi posebnostmi usposobili za turistične namene.
Tiristom domačini priporočajo tudi izletniško in planinsko postojanko na Mirni gori pa zlasti za jadralne padalce priljubljeni Smuk, izvir reke Krupe, obisk zanimive cerkve sv. Trojice na Vinjeni Vrhu ter očiščeno podzemno jamo Mahkovec, nedaleč pa je tudi najtoplejša slovenska reka Kolpa.
y	M. B.-J.
Letali sta se na srečo le oplazili
PREČNA - Prejšnji torek dopoldne je prišlo na letališču v Prečni do letalske nesreče. Pilot inštruktor A. Š. iz Novega mesta je z letališča v Metliki letel z letalom znamke Piper Cherokee proti letališču v Prečni. Za njim je vzletel tudi učenec, študent letalstva na strojni fakulteti v Ljubljani M. B. s Primostka, ki lahko vozi letalo Utva 75 le v spremstvu inštruktorja v drugem letalu.
Ko sta prišla na letališče, sta pred pristankom za vajo opravila še nekaj krogov, nato pa sta se drug za drugim spustila na pisto. Najprej je pristal inštruktor, nato pa učenec, ki je peljal v prekratki varnostni razdalji. Ko je inštruktor že ustavil in se umaknil učencu, je ta z desnim krilom zadel zadnje levo krilo inšturktorjevega letala. Po oplazenju je letalo obrnilo in poškodovalo še prednje levo krilo letala, ki gaje vozil inštruktor. Oba pilota sta izstopila nepoškodovana, na letalih, ki sta last letalskega kluba Metlika, pa je nastalo za okoli 4 milijone škode.
T. G.
Črnomaljski drobir
MAMILA - Kljub temu da so črnomaljski svetniki in pred njimi delegati občinske skupščine postavili nemalo vprašanj o narkomaniji v Črnomlju, so bili odgovori vedno bolj medli. Celo o tem, da je prav belokranjska klima najprimernejša v Sloveniji za vzgojo indijske konoplje, se je začelo uradno govoriti šele potem, ko je to na okrogli mizi obelodanil tedanji notranji minister Andrej Šter. Iz poročil za prihodnjo sejo občinskega sveta pa je razvidno, da so prav na črnomaljski policiji edini, ki znajo, kar se tiče narkomanije, reči bobu bob. Žal so tudi oni marsikdaj nemočni. Uživalci mamil se namreč vse bolj skrivajo, skrivališče pa si najdejo celo na pokopališču. Upamo lahko le, da v tem ni tudi kaj simbolike.
KONOPLJA - Imajo pa gojitelji indijske konoplje v Beli krajini po eni strani kar srečo, saj ljudje večinoma ne poznajo rastline, kaj šele, da bi vedeli, da iz nje lahko pridelajoTnamilo. Tudi pri tovrstnem osveščanju bi lahko odigrala pomembno vlogo policija. Ljudem bi lahko, ko odkrije kakšen nasad, pokazala rastlino ali dve. Marsikdo bi si jo prišel pogledat, če bi le bila še sveža in ne tako zdelana, kot je bila tista, ki so jo pred leti razkazovali ljudem na dnevu odprtih vrat črnomaljske policije.
Semiške tropine
METLIŠKO - Na nedeljski prireditvi v Semiču, na kateri so semiški gasilci razvili tudi svoj novi prapor, so se obiskovalci iz Metlike počutili kot doma. Na prireditvenem prostoru je bil najbolj vpadljiv šank, na katerem je bil nadstrešek z metliške Vinske vigredi, najpomembnejši gasilci so se na prizorišče pripeljali z avtomobilom z metliško registrsko tablico, igrala pa je metliška mestna godba na pihala. Vprašanje je le, koliko je bilo na prireditvi metliških gasilcev.
KRATKOST - Napovedovalec na prej omenjeni prireditvi je pred blagoslovom novega prapora župnika Janka Štamparja opozoril, naj bo kratek, ker se gasilci v uniformah žgejo na vročem soncu. Župnik je obljubil, da bo opozorilo upošteval, vendar se ne ve natančno, ali zaradi prepotenih gasilcev ali zato, ker se mu je mudilo na nogometno tekmo Z duhovniki.
ŽUPNIK - Ni pa prej omenjenemu duhovniku ušlo, da ga je napovedovalec imenoval “domači župnik”. Ali morda obstajajo tudi divji župniki?
PRAPOR - Številni gasilci iz premnogih gasilskih društev, ki so prisostvovali že omenjenemu razvitju prapora, pa so ugibali, ali bodo morda semiški gasilci uvedli novo tekmovalno disciplino: stojo na glavi. Drugače si namreč niso znali razložiti, zakaj je bil novi prapor narobe nataknjen na drog in je bilo napisano moč Z njega razbrati le z glavo navzdol'
Drobne iz Kočevja
PREVEČ PAMETNI - Na predstavitvi raziskovalne naloge članov turitičnega krožka OŠ Ob Rinži o turistični ponudbi Kočevja je bilo prisotno okoli 50 poslušalcev. V glavnem so bili to učitelji, otroci in njihovi starši. Niti slučajno pa med njimi ni bilo tisith, ki krojio usodo turističnega razvoja Kočevske, in ne tistih, ki v upanju na boljše čase od turizma na Kočevskem zaenkrat le životarijo. Da bi jim otroci solili pamet o turizmu? To bi bilo pa že preveč!
VOJNA - Trenutno dogajanje na kočevski politični sceni bi lah-| ko opisali tudi z vojakimi izrazi.
Po sicer že nekaj časa trajajoči ! “gonji” proti občinski upravi se zdi, da se sedaj v Kočevju začenja proti njej prava mala vojna. S svojimi dejanji jo je že dalj časa napovedovala kočevska LDS. Eno izmed front, na kateri bo imela močne zaveznike v Zelenih Kočevja, je odprla z napadom občinske uprave, daje izgubila že oktobra lani vložen predlog občinskega odloka o polivanju z 1 gnojevko. LDS je imela in ima v ognju še več žezel, zato jih tudi nedavni poraz ob direktnem napadu na župana in občinsko upravo, kjer so bili s pedlaganjem glasovanja o nezaupnici županu in občinski upravi njihovi zavezniki Zeleni, SKD, DS, in SLS, ni omajal. Izgubili so biko, ne pa tudi vojne, v kateri pričakujejo zmago v naslednjem napadu. Opravljena revizija poslovanja občinske uprae naj bi namreč Pomenila tudi njen dokončni poraz!
d
Ribniški zobotrebci
KDO JE KRIV? - Nedavna okrogla miza o možnostih zaposlovanja v ribniški občjni, ki jo je organiziral ribniški Študentski klub, je po mnenju predsednika ribniških študentov Mihe Kluna klavrno propadla po krivdi študentov, ceš da jih zaposlitev v domačem kraju ne zanima. Ob tem, da se organizatorju na tako “pomembno okroglo mizo - na njej naj bi namreč vodilni občinski možje, gospodarstveniki, predstavnik obrtne zbornice in Urada za delo študentom dali odgovore na njihova vprašanja o tem, kaj jim lahko ponudi občina [n kakšne možnosti imajo, da se bodo s svojimi bodočimi poklici ahko zaposlili.v Ribnici - ni zdelo vredno povabiti novinarjev, se zdi, kot da bi tudi sam organizator dvomil, da bo razgovor študentom prinesel kakšen odgovor. Zato je morda bolje, da se ne razglablja, kdo je kriv za neuspeh okrogle mize!
KOT PRED 20 LETI - Kljub opozorilom nekaterih, da bi ustanovitev občinskega glasila pome-| nila “vračanje 20 let nazaj”, bo ribniška občina začela izdajati svoj časopis. Imenoval se bo Rešeto, vsa gospodinjstva v občini ga bodo prejemala brezplačno, prinašal bo informacije o vseh Pomembnejših dogodkih v občini. Na kratko: vse bo tako, kot pred 20 leti!
Krpanova kobila:
“Nekateri kritizirajo, da v občini Velike Lašče spreminjajo Trubarjevo domačijo v pivnico s kranjskimi klobasami in pivom. Sam Primož Trubar pa mi je posedal, da je vsak popolni gotovo veset, če dobi na Trubarjevim »talico, čeprav naj bi bila to le klobasa in pivo.”
Dobrepoljski krompirčki
KONČNO OTVORITEV -Poročali smo, da je bila za 1. maj | Predvidena otvoritev Papeževega j gostišča v Polomu. Ker gre za objekt kmečkega turizma, upravna enota v Kočevju pa z izdajo takih dovoljenj nima izkušnje, se je tzdaja dovoljenja zavlekla.
POBUD ZA PRAZNIK ŠE | Ni - Občina Dobrepolje podalj-i suje sprejemanje predlogov za občinski praznik do 30. avgusta, I ker na prvi razpis ni prišel noben Predlog. Na zadnji seji občinskega sveta sta bili dani dve pobudi: Po prvi naj bi ga praznovali jeseni (oktobra, novembra), ko se Zaključujejo investicije v občini in oj imeli kakšno otvoritev; po drugi pa naj bi bil praznik rojstni dan enega izmed umetnikov Toneta ■di Franceta Kralja (september, ntarec); neuradni predlog pa je je, naj bi ga praznovali o kresu. Skupna značilnost vseh predlogov je, naj občinski praznik ne *)tbil politično obarvan.
IZBIRAJO ARHITEKTA Nekateri žele, naj bi bila čimprej Zgrajena mrliška vežica na Vid-jhu, saj se je nekomu celo zarek jo, da bi rad čimprej ležal v njej Urejanje zadev v zvezi s to grad ači
ojo pa se je komaj dobro ; 8aj šele izbirajo arhitekta.
o začelo,
tttii I Z NAŠI H O B Č I N MŠi
Obnova gimnazije znova preložena?
Stavba nekdanje in bodoče gimnazije še vedno čaka na začetek obnove - Prostorska stiska obeh srednjih šol poraja vse večjo nestrpnost ■ Držati se dogovora, tudi ministrstvo
KOČEVJE - Po programu obnove srednjih šol v Sloveniji, ki ga je ministrstvo za šolstvo sprejelo leta 1992, bi morali začeti obnavljati stavbo nekdanje gimnazije v Kočevju že v šolskem letu 1995/96. Čeprav je občina lani poskrbela za izpraznitev stavbe, takp da bi letos z obnovo lahko pričeli, pa je, sicer še neuradno, slišati, da bo ministrstvo za šolstvo in šport prenovo odložilo še za eno leto.
Kočevska gimnazija je edina štiriletna šola v celotnem območju zahodne Dolenjske. Od leta 1980 domuje v skupni stavbi s Srednjo šolo Kočevje, s katero si deli vsega le 21 učilnic. Za skupno 800 učencev obeh šol je na voljo 3.200 kvadratnih metrov površin, od katerih jih ima gimnazija s 370 dijaki le 1.320. “Imamo 11 učilnic in razen naravoslovnega kabineta
drugih nimamo. Da sploh lahko speljemo pouk, moramo najemati tudi prostore Ljudske univerze in klubske prostore Doma telesne kulture,” pojasnjuje ravnateljica gimnazije Meta KamšeK,
O veliki prostorski stiski obeh šol priča tudi podatek, da ima gimnazija 3 omare za kemikalije, ki so jih letos dobili z ministrstva za šolstvo, shranjene v prostoru za
Deliti bo treba tudi dolgove
Kočevska občina ima za preko 200 milijonov spornih terjatev - Novonastalim občinam bo predlagala pobot
premoženja predlagala pobot. Ker ima občina tudi premoženje v delnicah, vrednostnih papirjih in stalnem dotoku izostanka dolga kupcev stanovanj, ki so stanovanja kupili na kredit - to premoženje pa krepko presega 300 milijonov tolarjev - bo novim občinam kočevska občina predlagala pobot med tem premoženjem in dolgom nekdanje skupne kočevske ob-
M. LESKOVŠEK-SVETE
KOČEVJE - Kočevska občina ima poleg premoženja, ki ga bo morala deliti med novonastale občine Kočevje, Osilnica, Loški Potok in Dobrepolje, tudi za preko 200 milijonov tolarjev spornih terjatev do štirih podjetij. Ker v Kočevju menijo, da je poleg premoženja potrebo deliti tudi dolg, bodo novim občinam predlagali pobot.
Edina zadeva, kije med občinami že urejena, je razdelitev proračunskih presežkov v letu 1995, ki si jih bodo razdelili po kriteriju zagotovljene porabe. Sicer pa v Kočevju menijo, da tudi delitev premičnin in nepremičnin ne bo težka. Novonastalim občinam bi tako pripadlo okoli 8 odst. celotnega premoženja nekdanje kočevske občine. Težava pa bo z dolgom občine, ki izvira iz naslova spornih terjatev občine do štirih podjetij, med katerimi je Itas v stečaju največje (192 milijonov tolaijev).
Glede na število prebivalcev bi na nove občine odpadlo približno 8 odstotkov dolga, vendar pa o tem nočejo nič slišati. Mnenja so, da bi se morali o “zgrešenih naložbah občine”, kot jim pravijo, pogovarjati ločeno od delitve ostalega premoženja, na kar pa kočevska občina ne pristaja. Občinam Osilnica, Loški Potok in Dobrepolje bo zato v bližnjih prvih resnih pogovorih o razdelitvi
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Kaj praviš na javni razpis na osnovi poveznega posla med Skladom RS za razvoj malega gospodarstva, Novo Ljubljansko banko in Občino Kočevje za kratkoročna posojila do zneska 1,5 milijona tolarjev?
-	Da bi do tako “visokega ” zneska lahko dajali posojila kar župan ali pa občinski svetniki iz svojega žepa.
Iz Kolpske doline
ŠOTORIŠČE NA LUČIČI -Ob potoku na Gorenji Žagi si prizadevajo urediti prostor za sotorišče. Lastnica zemljišča na Lučiči je Nada Fabjan iz Ljubljane.
KAKO NA KOSTELSKI GRAD? - Izletniki So pogosto tavali po naselju Trg (uradno Kostel) in spraševali domačine, kako se pride na kostelski grad. Zdaj so postavili kažipote. V Trg je možno le peš, ker je vožnja z motornimi vozili prepovedana za vse razen domačine.
SPET KOZOLČEK PRI KO-BILNI JAMI - Na novo so obeležili tudi Kobilno jamo, kjer so turistični kozolček uničili neznani “občudovalci” Kolpske doline.
KOSILI SO - Že lani smo poročali, da je posebna komisija turistične zveze ugotovila, da območju Fare kazi videz nepokošena trava. Letos je nekoliko bolje, ker je turistično društvo dalo gorivo za košnjo, pri kateri so bili posebno prizadevni na Hribu in delno pri
čine.
Teden kulture
V Dobrepolju proslavili dan državnosti, zdaj še dan godbe
DOBREPOLJE - Že od nekdaj je vsako leto od 23. do 29. junija v Dobrepolju teden kulture. Letos je program tedna nekoliko okrnjen, saj so ga strnili na dva dni, na 24. in 29. junij.
V	torek, 24. junija, so v počastitev dneva državnosti nastopili vsi pevski zbori (cerkveni in posvetni) iz občine, ki so najprej zapeli Zdravljico, nato pa so nastopili še posamezno. Za zabavo in ples je poskrbel ansambel Koma 750. Na programu so bile še recitacije, županov govor, kres in družabno srečanje pa tudi na štantih so ob tej priložnosti prodajali.
V	nedeljo, 29. junija, bo dan godbe. Na njem bodo sodelovale godbe iz Novega mesta, Kočevja, Ribnice, Grosuplja, Stične, Dobrepolja in z Doberdoba (Italija). Na sporedu bodo tudi nastopi drugjh kulturnih skupin, na srečanju bodo prisotne narodne noše, udeležili pa se ga bodo tudi župani občin, iz katerih so nastopajoče godbe. Poleg teh se bodo prireditev udeležili še predstavniki krajevne skupnosti Ko-stanjevic v občini Krško, s katero občina Dobrepolje prijateljsko sodeluje.
pri
Fari, in sicer kosci Pečnik, Štimec, Bizjak in Štefančič.
NOVE JAVNE LUČI - Na območju KS Kostel so te dni postavili ob magistralni lokalnih cestah še štiri nove luči javne razsvetljave.
V SOBOTO PETRUVO
OSILNICA - Glavna prireditev ob “Petruvem v deželi Petra Klepca”, prazniku Osilniške doline, ki ga organizirajo Občina Osilnica, Turistično društvo Osilnica in Civilno gibanje za Osilniško dolino, bo v soboto, 28. junija. Najprej bo svečana maša v cerkvi sv. Petra in Pavla, popoldne pa kulturno-zabav-na prireditev “Dežela Petra Klepca” z bogatim programom. Seveda se bo pokazal tudi junak te doline Peter Klepec v osilniški narodni noše Dan prej, na predvečer praznika, pa bo najprej tekmovanje v balinanju v Bos-ljivi Loki, ob 21. uri pa se bo začel že tradicionalni kresni večer v Osilnici s programom ob kresu in z ljudskim veseljem.
čistila. Ob takšnih delovnih pogojih pa poraja bivanje v skupnih prostorih tudi vse večjo nestrpnost med obema šolama, ki jo lahko reši le preselitev gimnazije v nekdanjo gimnazijsko stavbo, kjer bi samo zase imeli na voljo 2.700 kvadratnih metrov. “Zavedamo se, da gre za staro stavbo, ki je pod spomeniškim varstvom, ter da bo zato za njeno obnovo morda potrebno več od sedaj predvidenih 385 milijonov tolarjev, vendar so naše sedanje delovne razmere takšne, da smo upravičeni čimprej dobiti svoje prostore,” pravi Kam-škova.
Takšnega mnenja so tudi ostali v kočevski občini, kije, zato da bi omogočila pričetek obnove stare gimnazijske stavbe, namenila iz občinskega proračuna 90 milijonov tolarjev. Denar so sicer porabili za nakup in obnovo stavbe, v katero se je preselila glasbena šola, vendar je bil to dejansko prispevek občine gimnaziji, saj je bilo dogovorjeno, da bo ministrstvo pričelo z obnovo stavbe, ko bo prazna. Sedaj je prazna že od decembra lani.
M. LESKOVŠEK-SVETE
SVEČAN PETEK V LOŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK - V petek, 20.junija, seje na slovesnosti ob odprtju nove telefonske centrale in KTV omrežja zbralo veliko občanov, ki se jim je uresničila želja, da so od sedanjih 200 priključkov dobili visoko zmogljivo digitalno centralo. Ob prisotnosti generalnega direktorja Telekoma Adolfa Zupana in drugih gostov je imel otvoritveni nagovor na proslavi v šoli poslanec DZ Igof Bavčar in skupno s potoškim županom Janezom Novakom prerezal trak ob izročitvi telefonske centrale. Županje ob tej priložnosti dejal, da ima slavnostni govornik Igor Bavčar veliko zaslug za novo pridobitev, enako pohvalo in zahvalo je izrekel tudi izvajalcem, ki so v rekordnem času spravili v zemljo na tisoče metrov raznih kablov. Priložnostno proslavo so pripravili učenci in mentorji osnovne šole dr. Antona Debeljaka in občina.
A. K.
Nikogaršnji Polom
Državni zbor bo razpisal referendum o tem, kam naj bi spadala ta vas
POLOM - Polom z okolico, se pravi vasico Seč in nenaseljeno vasico Vrbovec, tako rekoč visi v zraku, saj še ni znano, v katero občino bo to območje sodilo. Polomčani so namreč bojkotirali referendum o novih občinah pred slabimi tremi leti, ker so zahtevali, da ostanejo v občini Kočevje, priključeni pa so bili občini Dobrepolje. Vlada Slovenije je pred kratkim že odobrila, da se Polom z okolico lahko priključi občini Kočevje. Temu ne nasprotuje niti občina Dobrepolje. Sklenjeno je, da morajo biti vsi postopki v zvezi z dokončno odločitvijo zaključeni do 30. aprila 1998.
Odločitev pa ni le v pristojnosti Polomčanov, ampak tudi prebivalcev vse kočevske občine, ki se morajo o morebitnem sprejemu Poloma v svojo občino o tem izreči na referendumu, katerega bo razpisal Državni zbor. Dejstvo pa je, da zdaj za te vasi ne skrbi kaj posebno nobena občina. Dobrepoljska občina plačuje zanje le elektriko, vodovod pa sodi v pristojnost Hydrovo-da Kočevje-Ribnica. Domačini in Dobrepoljci lahko le ugibajo, zakaj vode zmanjkuje. Vodovodne napeljave puščajo? Je vodohran premajhen? Je prišlo do pomanjkanja zaradi kraškega terena?
J. PRIMC
PETOŠOLCIO TURIZMU - Sedem učencev petih razredov OŠ Ob Rinži je ob predstavitvi svoje raziskave turistične ponudbe Kočevja tudi z diapozitivi podrobno prikazalo zgodovino in sedanje stanje vseh pomembnejših stavb v Kočevju. Potrebne podatke jim je pomagala zbrati sodelavka kočevskega muzeja, kustosinja Irena Škufca. (Foto: M. L.-S.)
Ugotovitve
enakovredne
strokovnim
Predstavili raziskavo turistične ponudbe Kočevja
KOČEVJE - Ob pomoči mentorice Marije Bruner so učenci petih razredov turističnega krožka osnovne šole Ob Rinži v letošnjem šolskem letu opravili obsežno raziskavo obstoječe turistične ponudbe Kočevja. Svoje ugotovitve so predstavili v petek zvečer v Šeškovem domu, kjer bo še nekaj časa na ogled tudi njihova ob tej j priložnosti odprta razstava “Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost”.
Raziskava kočevskih osnovnošolcev ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če med ugotovitvami o dosedanji turistični ponudbi Kočevja ne bi navedli pravzaprav vsega, kar Kočevje danes turistom ponuja. Žbrali so ves reklamni material, ki ga imajo na voljo M - KG, TD, gozdarji in lovci, ki so,
kot so pravilno ugotovili učenci, edini organizatorji turistične ponudbe Kočevja. Morda so nekoliko zanemarili posamezne gostince, jamarje, planince in še nekatere. Vendar pa nanje niso docela pozabili, saj so jih omenili v svojih ugotovitvah o pomanjkljivostih kočevske turistične ponudbe. V občini pač ni osrednjega informativnega urada, ni povezav med turističnimi ponudniki, zato se veliko idej ne uresniči.
Za osnovnošolsko mladino je presenetljiva ugotovitev, da ljudje na Kočevskem nimajo razvitega čuta pripadnosti domačemu kraju. Pomanjkljivosti so tudi, da ima Kočevje premalo prenočitvenih zmogljivosti, ne dovolj privlačno gostinsko ponudbo, premalo urejenih parkirišč, športnih objektov in otroških igrišč, nima parkov in ima preveč onesnaženo Rinžo. V Kočevju ni povezav med turističnimi in kulturnimi delavci, turistični vodiči imajo skromno znanje tujih jezikov, premalo pozornosti posvečajo stavbni in kulturni dediščini in ob nedeljah v mestu nimajo odprte menjalnice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Zanimivi, a malo znani IDijak
Predsednik TD Thrjak Anton Janežič: Premalo denarja za vzdrževanje Ibrjaka - Dve grobnici in dve kapeli
TURJAK - Glavne turistične zanimivosti na območju Turjaka so turjaški grad, cerkev sv. Ahaca in grobnica Auerspergov- Turja-čanov, ugotavlja predsednik 11 let starega turističnega društva Turjak Anton Janežič in dodaja, daje na tem območju še več zanimivosti, ki pa so manj znane, premalo propagirane pa tudi za turistični obisk še niso vse primerno urejene. Med temi so gotovo hiša skladatelja Marija Kogoja na Gradežu, Bajdinški slapovi in rimska cesta.
Turjaški grad obišče na leto okoli 8.000 ljudi, največ je organiziranih izletov šolarjev. Grad je za ogled odprt ob sobotah in nedeljah, za najavljene skupinske obiske pa tudi ob drugih dneh. V viteški dvorani je stalna razstava o gradu in turških vpadih, ki pa že od leta 1993 ni bila dopolnjena. V gradu je tudi Lutrova oziroma Dalmatinova kapela, saj je Jurij Dalmatin prav na turjaškem gradu prevajal biblijo. V bližini je še turjaško pokopališče s staro luteransko kapelo v kateri so pokopani erofie in njihovi sorodniki;
POHOD NA AHCA
TURJAK - Zmaga Andreja Turjaškega v boju proti Turkom pri Sisku 22. junija 1593 je pomemben dan starejše slovenske zgodovine. Na zmago so najbolj ponosni Turjačani, ki so v nedeljo pripravili pohod na Ahca, idilično vasico, od koder pogled sega daleč neokrog. Dopoldne se je pred cerkvico zbralo nekaj sto pohodnikov, ki so se ob posvetitvi novih zvonov udeležili maše, nato jih je večina odšla po poteh turjaških znamenitosti. Zaključno srečanje so imeli v turjaškem gradu, kjer je predsednik turističnega društva Anton Janežič ljubeznivo razlagal zgodovino gradu.
na drugem koncu pokopališča pa je novejša grobnica Turjačanov.
Glavna naloga Turističnega društva bo letos poleg dokončanja peš poti Turjak-Rašica še nadaljnje urejanje gradu in okolice, za kar pa je malo denarja. Predsednik Janežič meni, da bi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine lahko več naredil, a njegovo delo daje občutek, da raje nagaja, kot da bi pomagal. Nekaj pa je letos naredil župnik Jože Razinger, ki je s pomočjo krajanov urejal cerkev na Ahcu.
J. PRIMC
STARA KAPELA TURJAČANOV - Na fotografiji je predsednik TD Turjak An ton Janežič, ki dobro pozna Turjak z okolico in je po potrebi tudi turistični vodič. Pod oltarjem na fotografiji so pokopani otroci turjaških grofov, na ostalih treh koncih pod podom kapele pa odrasli člani te rodbine. (Foto: J. Primc)
MNU i	12 MAŠI	1 rl	1 OBČI

Politične igre ob ivanškem vrtcu?
V.d. ravnateljice ivanškega vrtca Branka Kovaček zavrača očitke ■ Z regresom si ni kupovala glasov podpore za ravnateljico - Odgovor na članek v prejšnjem Dolenjskem listu
IVANČNA GORICA - Vršilka dolžnosti ravnateljice VVZ Vrtec v Ivančni Gorici Branka Kovaček je na tajnem glasovanju za ravnateljico dobila podporo 19 (so)delavk, njena protikandidatka Marina Koščak pa le 6. Kovačkova je prepričana, da so vsi postopki okrog njene kandidature potekali pošteno, skladno z veljavnimi predpisi, o čemer seje posvetovala s pravniki. Odločno je zanikala, da bi skušala z delitvijo regresa za letni oddih en dan pred glasovanjem pridobiti večjo podporo kolektiva.
Povedala je tudi, da ni prav nič obljubila predsedniku komisije za volitve in imenovanja pri ivanškem občinskem svetu Nikolaju Erjavcu, da bo končala šolo, saj se zaveda, da ima po zakonodaji kot vzgojiteljica predšolskih otrok čas za to, da si pridobi višješolsko izobrazbo za ravnateljico do leta 2000. Svetniku Martinu Kuneju (LDS), ki je na zadnji seji ivanškega občinskega sveta začel razpravo - ta je na koncu privedla do neugodnega izida glasovanja za
102 ODKLONJENA OTROKA
IVANČNA GORICA - Ivanški občinski svetniki so sklenili razpisati koncesijo za izvajanje programov predšolske vzgoje na območju občine za obdobje 3 let. Kot je pojasnil ivanški “minister” za družbene dejavnosti Bogo Sušič bo po novih normativih lahko imel ivanški vrtec v šolskem letu 1997/98 vključenih le 234 otrok, to je 27 otrok manj kot v tem šolskem letu. Po odhodu 62 otrok v osnovno šolo bo lahko vrtec sprejel le 39 otrok, kar pomeni, da bosta od 141 prijavljenih odklonjena 102 otroka. Najslabše stanje je na območju vrtca v Ivančni Gorici, kjer je odklonjenih otrok za 2 oddelka, v Šentvidu in na Krki, kjer je odklonjenih otrok za 1 oddelek, in na Krki, kjer je takih otrok več kot še za eno vzgoj-no-varstveno družino.
Kovačkovo kot ravnateljico, saj je bilo 9 svetnikov za Kovačkovo, 2 sta bila proti, 10 pa se jih je vzdržalo - pa odgovarja, da ima s 7 leti delovne dobe tudi dovolj delovnih izkušenj za to vodilno delovno mesto.
Zavrnila je Kunejeve očitke, da je na svetu vrtca, na katerega je Kunej prišel enkrat samkrat, imela glavno besedo oziroma da se je vtikala v vsako zadevo. Regres so izplačali šele 5. junija skupaj s plačo (v grosupeljskem vrtcu so ga
dobili že v aprilu), ker pač prej niso imeli denarja in so si ga morali sposoditi. Kovačkovo čudi, zakaj ni svetnik Kunej na isti seji občinskega sveta, kjer je sodelovala v zvezi s pravilnikom o sprejemu otrok v ivanški vrtec, že takrat sprožil tudi vprašanj, ki jih je ob koncu seje, ko nje ni bilo več poleg, da bi lahko takoj pojasnila svoja stališča in s tem ovrgla očitke o kakršnikoli “kuhinji.” Boji pa se, da ima zadnje dogajanje na seji ivanškega sveta politično ozadje. Po mnenju Kovačkovo kaže glasovanje na zadnji seji občinskega sveta skrajno nezainteresiranost svetnikov, da bi uredili razmere v vrtcu, za kar si je doslej kot v.d. ravnateljice ves čas močno prizadevala.
P. PERC
UČENCI ZA ZGLED - V šolskem letu 1996/97se je različnih tekmovanj udeležilo 67 učencev, največ s trebanjske osnovne šole, sledita ji mirenska in mokronoška. Trebanjski učenci so postali državni prvaki v dveh atletskih disciplinah, ekipno pa v badmintonu in v teku na smučeh. Izjemno uspešni so bili učenci v obveznih šolskih dejavnostih, saj so si prislužili kar po šest zlatih Cankarjevih, Vegovih in Preglovih priznanj ter zlato priznanje v tujem jeziku. Posebne pozornosti na petkovem sprejemu trebanjskega župana Lojzeta Metelka pa je bila deležna nadarjena in marljiva Urška Ramovš s šentruperške osnovne šole, ki je osvojila kar 3 zlata priznanja. (Foto: P. Perc)
Ob 200-letnici Baragovega rojstva
V počastitev bo v trebanjski občini potekalo več prireditev in srečanj
Občina Ttebnje praznuje rojstni dan Friderika Barage 29. junij kot spominski dan občine od leta 1995. Pred tem pa smo v občini v organizaciji turističnega društva Trebnje in v okviru prireditev pod imenom Trebanjski koš praznovali spomin nanj že vrsto let. Letos praznujemo 200-letnico Baragovega rojstva. Občina Trebnje je pripravila več prireditev. Pošta Slovenije pa je v sodelovanju z občino izdala priložnostno znamko, pisemski ovitek in poštni žig.
V soboto, 21. junija, seje izpred ravnatelj semenišča in predsednik spomenika Friderika Barage pri Baragovega odbora v ljubljanski župnijski cerkvi v Trebnjem začel nadškofiji. Nastopila bosta tudi
znani oktet Deseti brat in glasbena šola Trebnje. Na koncu bo mag. France Baraga govoril knjižici Friderika Barage iz leta 1826 - Opominjanje, ki jo je v počastitev 200-letnice njegovega rojstva ponovno izdala trebanjska občina. Po akademiji bo gostilna Pavlin iz Trebnjega pogostila udeležence akademije.
V nedeljo, 29. junija, bo v Mali vasi ob 15. uri osrednja prireditev. Začela se bo že ob 14.30 s koncertom trebanjske godbe. Ob 15. uri bo maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Prisotne bo po-
pohod po Baragovih poteh preko Dobrniča v njegovo rojstno Malo vas. Omenjena pot je bila določena in označena leta 1995. Pred rojstno hišo je bila manjša kulturna prireditev, zbrane pa je pozdravil predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin. Trebanjska občina je ob tej priložnosti skavtom Baragovega stega izročila omenjeno pot v upravljanje in skrb.
V petek, 27. junija, ob 20. uri pa bo v dvorani CIK-a slavnostna akademija. Pozdravni govor bo imel predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin, slavnostni govornik pa bo dr. Franci Šuštar,
zdravil župan trebanjske občine Alojzij Metelko, slavnostni govornik pa bo akademik in pisatelj Alojz Rebula. Nastopila bosta tudi oktet Lipa iz Trebnjega in pevski zbor Raglje. Pošta Slovenije pa bo predstavila priložnostni pisemski ovitek z žigom in znamko z Baragovo podobo. Med gosti bosta med drugimi predsednik državnega zbora Slovenije dr. Janez Podobnik in poslanec državnega zbora in vsakoletni udeleženec prireditve Lojze Peterle. Po prireditvi bodo vaščani Knežje vasi organizirali družabno prireditev.
V jeseni bo v Trebnjem drugi rokometni turnir za Baragov
P0kal'	M. Z.
Premagujejo osamljenost in se bogatijo
Na 1000 Slovencev po ena skupina starih za samopomoč
VRHTREBNJE - Okrog 220 ljudi z nastopajočimi vred se je zbralo pri lovski koči na Vrhtrebnjem na 4. srečanju skupin starih za samopomoč Dolenjske in Posavja. Skupine starih za samopomoč se srečujejo enkrat tedensko po dve uri. Namen našega druženja je, da drug drugemu ponudimo prijateljstvo, da premagujemo osamljenost, da s svojimi izkušnjami in znanjem bogatimo drug drugega in skupaj iščemo smisel življenja v starosti, je poudarila Anica Miklič, direktorica Centra za socialno delo Trebnje, ki je bil tokrat organizator tega srečanja.
Zahvalila se je Občini Trebnje, Pekarni Trebnje, Dani Mirna, Centrom za social-nom delo in domovom starejših občdnov na območju Dolenjske in Posavja, družini Sila, elanom skupin nastopajočih s trebanjske osnovne šole pod vodstvom gospe Rotove in vsem drugim, ki so omogočili uspešno izvedbo 4. srečanja. Med gosti so na Vrhtrebnjem pozdravili tudi trebanjskega župana in brežiško podžupanjo, bila pa je to tudi priložnost za srečanje z novimi skupinami Tulipan, Kresnice in Zarja iz Kočevja ter z voditelji novih skupin iz Bele krajine.
V trebanjski občini delujejo 4 skupine z 52 člani: najstarejša skupina Sloga se od 25. maja 1993 sestaja v piceriji Karmen na Mirni, njena voditeljica pa je Andreja Erazem; skupino Lokvanj na sedežu trebanjskega društva upokojencev vodi Anica Miklič, skupino Štefan (sestaja se v lokalu Mišič v Štefanu) vodi Marija Koželj, Mokro-nožane na sedežu Društva upokojencev Mokronog pa usmeerja Tina Plazar. Voditelji teh skupin, ne le v trebanjski občini, so praviloma socialni delavci, ki so se eno leto usposabljali v Inštitutu dr. Antona Trstenjaka za voditelje skupin, računa-jo pa, da bodo privabili še več drugače izobraženih oz. strokovno podkovanih ljudi, ki so pripravljeni pomagati soljudem in pri uresničitvi cilja slovenske gerontologije in gerontogogike, da bi imeli na vsakih 1000 prebivalcev eno takšno skupino starih za samopomoč.	"
Dva podžupana in tajnik v pomoč novemu županu
Sprejet “globalni” proračun
TREBNJE - Novemu trebanjskemu županu Lojzetu Metelku je uspelo prepričati občinske svetnike, da so po hitrem postopku sprejeli proračun, ki v celoti znaša nekaj več kot milijardo tolarjev. Metelko ga je imenoval “globalni”, to pa utemeljil s tem, da so poslej možne le še spremembe znotraj posameznih proračunskih postavk. Zatorej na tej seji sploh niso obravnavali številnih prošenj oziroma delitve proračunskega denarja, čeprav so nekateri Metelkovi kolegi to prefinjeno skušali ravno pri njegovi najbolj “ob-čutljivi” dejavnosti - kmetijstvu.
Pač pa so svetniki soglasno sklenili, naj občina naglo, z 1,1 milijona tolarjev pomaga Ramovševim iz Kamnja pri Šentrupertu, ker so sredi maja ostali brez gospodarskega poslopja, večine kmetijskih strojev, krme in večine živali, ko je strela treščila v poslopje in ga v trenutku spremenila v ogromno bakljo.
Polemična je bila razprava okrog županovega predloga, da bi pridobil pomoč dveh nepoklicnih podžupanov in še tajnika občine povrhu, za katere prejšnjemu županu Cirilu Pungatniku ni uspelo pridobiti zelene luči. Zlasti svetnika Jože Vencelj in Toni Kotar (SDS) sta spraševala, koliko bo to stalo občino in s čim Metelko utemeljuje ta korak. Metelko je pojasnil, da prvega podžupana Marjana Zupančiča in drugega, podžupanjo Marijo Starc, potrebuje predvsem zaradi njegovega nadomeščanja na mnogih prireditvah, da pa sta tudi dovolj strokovno podkovana na določenih področjih in da to dopušča tudi poslovnik. Podžupana naj bi prejemala do 33 odstotkov županove plače. Metelko je za poklicnega tajnika predlagal Marijo Pekolj in z večino glasov je vladajoča koalicija (SKS, SLS) potrdila vse tri nove občinske funkcionarje, ki se tudi po strankarski pripadnosti ujemajo z njimi, čeprav predsednik sveta dr. Maijan Pavlin ni dovolil razprave v tej smeri Toniju Kotarju, ko je ta spraševal po njihovi strankarski pripadnosti.	p p.
SEVNISKO POLETJE
SEVNICA - Ob dnevu državnosti je sevniška gasilska zveza pripravila na Lisci srečanje mladih gasilcev. PGD Sevnica in sevniška ribiška družina pa vabita v soboto, 28. junija, ob 10. uri na tekmovanje za pokal “Gasilec tudi ribič”. V odsotnosti revije slovenskih gasilskih godb, ki se je letos izjemoma preselila zaradi 120-letnice PGD Lovrenc na Pohorju pod obronke Pohorja, bo v okviru Sevniškega poletja to soboto ob 16. uri na Glavnem trgu v Sevnici vedno zanimivo in zabavno tekmovanje gasilskih veteranov s starimi ročnimi brizgalnami. Zvečer bodo na veselici za ples zaigrali Zasavci.
Kabelska TV omrežila Sevničane
Že okrog 1500 uporabnikov dveh sistemov sevniške kabelske televizije - Ustanovna skupščina Zavoda kabelske televizge NHM Sevnica - Tbdi 19 satelitskih programov
SEVNICA - Na kabelsko televizijo v Sevnici in okolici je priključenih že blizu 1500 uporabnikov, od tega le približno tretjina na Kabelsko-razdelilni sistem (KRS) Pečje - Sevnica, ki je v začetku devetdesetih let začel s kabelsko televizijo v starem mestnem jedru in se pozneje razširil na Dobravo, Grič, Kvedrovo cesto in celo do Žurkovega Dola. 460 uporabnikov KRS Pečje - Sevnica lahko spremlja 19 programov, od tega 7 zemeljskih, a zaradi zastarele tehologije, predvsem pa slabe kakovosti položenega kabla iz Svetozarevega, ne omogoča dograditve večjega števila programov, večje stabilnosti in kakovosti signala.
GODBA NA SEVNIŠKEM GRADU - Preteklo soboto je imela Delavska pihalna godba pri PGD Sevnica pod vodst\'om prof. Franca Zupanca (na posnetku) v okviru sevniškega grajskega poletja uspešen koncert. V atriju sevniškega gradu so poslušalci uživali v pretežno fdmski glasbi, zlasti Bojana Adamiča - Ne glej nazaj, sine (solo trobenta Dejan Brečko), Vlada Kabeca - James Bond in Andretv Lloyd Webbra - Evita. Za dodatek so godbeniki zaigrali skladbo, primemo lepemu večeru, - Moonlight serenade. (Foto: P. P.)
Sodobnejša je mlajša sestra KRS Pečje - Sevnica, to je 30. maja letos ustanovljeni Zavod kabelske televizije NHM (CATV NHM) Sevnica, ki omogoča 912 uporabnikom kakovosten sprejem 19 satelitskih in 8 zemeljskih programov. Začetek CATV NHM sega v jesen leta 1993, ko so se stanovalci bloka NHM 24 odločili, da si povečajo televizijsko programsko shemo s šestimi satelitskimi programi. Za novo leto 1994 so bili na kabelskorazdelilni sistem povezani že vsi stanovanjski bloki v Naselju heroja Maroka. V letu Vsako leto so program-
sko shemo še povečali. Za prenos POP TV, TV3 in Kanala A so na hribu Topolovec postavili mik-rolink. Do konca novembra lani se je sistem CATV NHM razširil še na Bohorsko ulico, Pot na Zajčjo goro, Dalmatinovo ulico in na Ribnike.
Na ustanovni skupščini Zavoda kabelske televizije NHM Sevnica je vršilec dolžnosti zavoda Franc Derstvenšek in 11 pooblaščenih oseb poročalo o aktivnostih do izreka sklepa Okrožnega sodišča Krško 5.2.1997. Sistem CATV NHM je na dan 27.1.1997 ovrednoten vključno s sredstvi na žiro
računu na 20.562.826 tolarjev. Vse naložbe so dokumentirane z ustreznimi računi. Sprejeli so plan
* Na ustanovni skupščini Zavoda kabelske televizije NHM Sevnica so poudarili, daje uresničitev plana odvisna od rednega plačevanja vzdrževalnine. Sprejeli so poslovnik in statut zavoda, za predsednika skupščine izvolili Zdravka Groboljška, v svet zavoda pa Jožeta Cimperška, Riharda Černigoja, Franca Derstvenška, Branka Fona, Dušana Klenovška, Bojana Lipovška in Milana Povšeta.
sredstev za leto 1997. Letos načrtujejo za 4.896.904 tolarjev prihodkov, ki naj bi jih porabili za pokrivanje dejavnosti. Določili so, da je cena letne vzdrževalnine 3.780 tolarjev letno ali na dva obroka spomladi in jeseni po 2.100 tolarjev.
P. P.
Krjavljeve iskrice
l
SMETIŠČE KOT ČAST? -Svetnik Milan Jevr.ikar (SLS) je navzlic podpori svojih treh viš-njanskih kolegov v ivanškem občinskem svetu (Franca Godeše - LDS, Pavla Groznika - SKD in Jožeta Mihelčiča - SDS) slutil, da mi ni uspelo prepričati večine svetnikov, da bi ob sprejemanju letošnjega ivanškega občinskega proračuna podprli amandma, s katerim naj bi zagotovili manjkajočih 10 milijonov tolarjev za do; graditev prizidka k vrtcu v Višnji Gori, s katerim bi rešili problem varstva za 25 otrok. Jevnikar je amandma raje umaknil. Podobno kot ostali Višnjani pa se Jevnikar, sicer zaposlen kot profesor na ivanški srednji šoli, zdaj, ko skušajo ivanška, grosupeljska in dobrepoljska občina zgraditi osrednje smetišče v Špaji dolini, med Peščenikom in Spodnjim Brezovim, sprašuje, čemu tako prizadevanje, da bi dobili okrog 200 milijonov tolarjev vredno naložbo!
VZGOJITELJICE - Nekatere vzgojiteljice ivanškega vrtca je po besedah v.d. ravnateljice vrtca Branke Kovaček zelo razburil naš članek v prejšnji številki DL na tej strani o razpravi na zadnji seji ivanškega občinskega sveta, po kateri je za pozitivno mnenje Kovačkovi za ravnateljico od 2l svetnikov glasovalo le 9. O tem, kako jeznorite so lahko vzgojiteljice, so se lahko prepričali celo najožji svojci avtorja prispevka, k sreči le po telefonu...
Trebanjske iveri
PREGOVORI - Trebanjski župan Lojze Metelko na javnih nastopih najraje govori na pamet in uporablja ljudske reke in pregovore. Ob prvem kmečkem prazniku na Trebelnem je Metelko dejal, da kakor vreme na Me; darda (8. junija) kaže, tako 40 dni ostane. Takrat je bila zelo lepo vreme. Glede na muhasto vreme zadnje dni očitno tudi reki niso več tisto, kar so nekdaj bili. Pretekli petek je Metelko ob 20-let-nici območne obrtne zbornice na otvoritvi razstave obrti in podjetništva v Trebnjem privlekel na svetlo obrabljeni pregovor: “Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača”. Obrtniki, ki imajo lepe hiše “na štuke tri”, so grun-tali, ali župan ne cika nanje. Šef trebanjskih dacarjev Franci Kravcar pa si je za svoj prispevek v brošuri jubilanta izbral anekdoto o slovitem nemškem boksarju Maxu Schmellingu, ki je v nekem j lokalu spoznal suhljatega možič-ka nenavadno močnih rok, kako temeljito ožema limono. Prišepniti so mu, da je to davčni izterjevalec. Vsaka podobnost s trebanjskimi dacarji je zgolj naključna...
ŠKODA - Zvezda petkove slavnostne akademije Območne obrtne zbornice Trebnje je bil dolgoletni prvi predsednik zbornice jn njen edini častni član Ignac Škoda starejši. Nacetu se je dobro zdelo, ko so mu z vseh koncev, tudi iz novomeškega, peli slavo za njegove zasluge pri oranju ledine v dolenjskem obrtništvu takrat, ko je bila beseda obrtnik domala - kletvica...
Sevniški paberki
SAMAJAMA - Državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But (SLS), ki so ga sevniški in krški Občinarji popeljali na ogled kozjereje v kozjanskih hribih, je bil. potem ko so ga le pripelajli v Zalog pri Stranju (nad 700 m nadmorske višine!) pod obronki Bohorja, vidno pretresen. Po tako slabih cestah se gospod sekretar, ki je znotraj svojega resorja “zadolžen” tudi za evropske zadeve, še ni peljal. Nebi bilo slabo, če bi But kdaj pripeljal s sabo še svoje; , ga strankarskega kolego, vsaj državnega sekretarja za ceste Žareta Preglja, če že ne kar prometnega ministra Bergauerja, da bi se v živo prepričal, kje vse bogu za hrbtom so ljudje še pripravljeni živeti.
STARKA - Upokojeni dentist s Senovega Vid Budna je eden ti; stih redkih ljudi, ki so se v resnic' odločili, da prestopijo umazani prag politike, zato da bi pomagaj drugim ljudem. Vid je sicer krški občinski svetnik LDS (s tem podatkom o strankarski pripadnosti sicer izrecno ni želel mahativ javnosti!), pomaga pa ostarelim in osamelim Bohorcem, da jim Občinarji in krajevna skupnost širijo kolovoze v za promet uporabne poti. Morda bo tako, odkar je te dni Vid zgradil nekaj sto metrov ceste do njene skoromne domačije, tudi 94-letna Plahuto-va mamca iz Zaloga, do katere patronažna sestra iz Krškega še n' prišla, je pa že prišel celo pozim' k njej priljubljeni planinski doh; tar Šmit, le dobila občutek, da dr» pozabljena.
Krške novice
PRORAČUN IN POSLEDICE - Ker krškemu občinskemu svetu še ni uspelo sprejeti proračuna, se med državljani oglašajo iskalci vzrokov za take razmere. Politična desnica obtožuje za zavlačevanje levico, slednja vali krivdo za sedanji položaj na nasprotno stran. Župan pa pravi, da bo ustavil vsa že začeta dela, če ne bo proračuna. Pomanjkanje proračunskega denarja, bodisi v državi bodisi v občini, lahko | hudo ohromi javno življenje. Za -j to je poučen primer iz zgodovine.
. V Krškem so nekoč že morali | ukiniti sicer državno podprte in javno priljubljene dejavnosti, j namreč čarovniške procese.
! Ustaviti so jih morali po tistem, ko organizatorji teh prireditev niso več pravočasno prejemali j dotacij iz proračuna tedanje vrhovne oblasti.
DOM STAREJŠIH - Dom upokojencev v Krškem po toliko letih gradnje le dobiva končno podobo. V teh dneh so naredili celo cesto k njemu, kar verjetno govori o skorajšnjem koncu enega graditeljskega obdobja. Z vsem tem se proslavlja občina Krško, z ostalim, kar bo sledilo, se bo okitilo ustrezno slovensko ministrstvo. Golo dejstvo, da je po toliko letih dom res v zaključni gradbeni fazi, zbuja med meščani preplah, češ, v Krškem bodo ali potres, ali bodo volitve, ali pa se bo pripetilo kaj drugega nevsakdanjega.
NAPIS - Na zidu ob cesti med Senovim in Brestanico je še zmeraj velik napis Republikanci. Na Senovem, v Brestanici in tod okrog so torej še zmeraj v večini republikanci in v manjšini monar-j histi in podobni profili. Če napis ne pomeni tega, potem so ga po volitvah preprosto pozabili prebarvati. Sicer pa, zakaj bi ga zbrisali na javne stroške, naj ga raje tisti, ki so ga napisali! Vendar so jo “tisti” verjetno po svoji akciji zbrisali neznano kam.
• • •
DNEVI PIVA V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - Od petka do nedelje, 4., 5. in 6. julija, bodo pri Kostanjeviški jami dnevi piva. To je druga tradicionalna prireditev, na kateri bosta nastopila ansambel Slavček in Krka, za postrežbo pa bosta skrbela Bar pri jami in okrepčevalnica Poni z Velikega Slatni-ka. V petek popoldne bodo pekli vola. V teh dneh bo obisk jame 10 odstotkov cenejši. Organizirana bo tudi vožnja s kočijami.
Novo v Brežicah
---------—----——________J
KOREJA - Brežice bodo kdaj najbrž namenile nekaj občinskega proračunskega denarja za to, da bodo naredile red v Koreji. Kaj bo občina tam naredila, se natančno ne ve, najbrž bo gradila tudi vodovod in stanovanja za ljudi z brežiškega območja. Da ne bi prišlo do mednarodnopolitičnega škandala in obtožb o domnevnih Avšičevih kolonialnih težnjah v Aziji, povejmo, da gre ( v tem primeru za neurejeno na-I selje v Slovenski vasi, imenovano Koreja.
ODSOTNI - “Čudi me, da svetniki LDS niso danes tu, ko pa LDS pravi, da nekako nadaljuje tradicijo mladinske organizacije.” Tbko je dejal socialdemokratski svetnik Franc Vranetič na nedavni izredni seji občinskega sveta,
I na kateri so razpravljali o usta-| navijanju centra za mlade v Brežicah. Predsednik sveta dr. Alojzij Slavko Sušin je odgovoril, da so se odsotni opravičili zaradi služ-! benih obveznosti. “Ne,” ga je prekinil Vranetičev strankarski kolega, “Rainerja, za katerega je bilo rečeno, da je na poslovnem sestanku v Ljubljani, sem videl doma.” Svet se je nasmejal. Komu? Predsedniku, Rainerju, Zorku? Najbrž kar tako, ker je vse skupaj po malem smešno.
POROČNA DVORANA - V brežiškem gradu imajo že pripravljen prostor za poročnodvo-rano. Ta sobana sicer še ne obratuje, ker še nima vsega, kar naj bi imela. Vendar se meščanom zelo mudi z urejanjem. Sedanja poročna dvorana na mokriškem gradu je v kranjskem delu občine, ki se namreč misli odcepiti od sedanje brežiške občine, in če bi do odcepitve res prišlo, bi bila brežiška občina brez poročne dvorane. To pa ne gre, ker je zanjo med ljudmi vendarle še nekaj interesa.
12 NAŠIH O B Č I M MM
Oko se je spet ozrlo na Stovička
Na brestaniškem gradu odprli razstavo krškega društva likovnikov Oko ■ Izkupiček z oktobrske javne dražbe za bolne otroke iz društva Sonček - Županovo dobro upanje
BRESTANICA - Na brestaniškem gradu so v petek zvečer odprli skupinsko razstavo, ki jo je pripravilo Oko, društvo likovnikov iz Krškega. Štiri petine dejavnih članov društva Oko, tj. 20 ljudi, se je predstavilo s 46 likovnimi deli.
Ta večer so na gradu dali besedo tudi navzoči Vladki Stoviček. Akademski kiparki so izročili tudi šopek, kar je pomenilo pozornost njej in naklonjenost njenemu pokojnemu očetu Vladimiru Sto-vičku. Prav v čast temu znanemu kiparju in še bolj znanemu meda-ljerju Stovičku je društvo Oko namreč pripravilo omenjeno razstavo na brestaniškem gradu. Vladka Stoviček je v takih okoliščinah izrekla organizatorjem najlepšo zahvalo, ker očeta zelo spoštuje in jo res veseli, daje njemu v čast in spomin ta razstava.
Oko, ki vključuje skupno 40 članov, bo počakalo z naslednjim javnim dogodkom do oktobra, ko bo na gradu Mokrice na svoji prvi javni dražbi prodajalo slike. Izkupiček bo poklonili otrokom, obolelim za cerebralno paralizo, ki so včlanjeni v posavsko društvo Sonček.Oko ima v nizu svojih dejavnosti tudi likovno kolonijo, na
katero odpira vrata tudi osnovnošolcem. Po besedah Blandine Markovič-Randič, predsednice društva, ima ljubiteljska druščina Oko za cilj dvigniti raven likovne kulture. Do tega cilja gre ob pomoči mentorjev z akademskimi
naslovi in z lastnimi iskanji.
Krška občina ve za Oko. To je potrdi! tudi župan Danilo Siter v nagovoru ob otvoritvi omenjene razstave v Brestanici. Rekel je, da so ponosni na društvo, in izrazil upanje, da mu bodo lahko izboljšali možnosti za delovanje.
Kulturni program ob otvoritvi je prispevala Glasbena šola Krško.
M. LUZAR
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
KRŠKO - V četrtek, 26. junija, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Krškem proslava ob dnevu državnosti. Nastopili bodo mešani pevski zbor Svit iz Krškega, pesnik in igralec Tone Kuntner, predvajali pa bodo še dokumentarni film Operacija 2-1-13-62. Ob dnevu državnosti bodo podeljena priznanja občine Krško za leto 1997.
OKO IN RAZSTAVA - Tokratna razstava je že druga zapored, ki jo je Oko pripravilo v spomin na znanega umetnika, iigar rojstni dan je 26. junij. Na posnetku: Vladka Stoviček prejema šopek organizatorjev razstave. (Foto: L. M.)
IZ KRŠKEGA
KRŠKO - V obtoku so nedavno tega tiskane razglednice. Na izdelku, ki je iz proizvodnih linij Dlttg designa, piše “moj bratranec iz Krškega". Razglednica prikazuje bitje, ki s kovčkom v roki hiti stran, v ozadju pa je podoba krške atomske elektrarne, ki je najbrž po mnenju oblikovalca sodobni krški zaščitni znak. Nekateri pravijo, da je figura z razglednice sodobni Krčan, ki potuje lepši prihodnosti naproti. V Krškem so sicer že v nejedrski preteklosti ljudje hiteli boljši prihodnosti naproti. Razglednic s podobami krških domačinov iz tistega časa ni, kar mogoče pomeni, da na tej poti niso prišli daleč.
AKUMULACIJSKA
MLAKA
V četrtek smo imeli šestošolci naravoslovni dan. Odločili smo se, da pobliže spoznamo enega najmanjših ekosistemov v Sloveniji. V razredu smo najpogumnejši predstavili in razstavili svoje plakate o mlaki. Zato smo dobili v redovalnico eno oceno več. S kolesi smo se nato odpeljali do največje akumulacijske mlake pri Jelčiču. G. Jelčič je bil zelo prijazen in z njegovo pomočjo smo kmalu rešili liste, ki nam jih je razdelila tovarišica. Ker je mlaka narejena zgolj za namakanje, ne bi šlo brez sodobnih naprav za namakanje in prečiščevanje vode. Ko se je prijazni gospod umaknil, smo mlako premerili po dolgem in
počez. SANDj GORIŠEK, 6.a novinarski krožek OŠ Artiče
MILIJONSKA ŠKODA PO NEURJU
BREŽICE - 23. junija je brežiško občino v zgodnjih jutranjih urah prizadelo močno neurje, predvsem na orliškem območju. Poškodovana je komunalna infrastruktura, lokalne in krajevne ceste ter vodotoki. Po prvi oceni znaša škoda od 40 do 50 milijonov tolarjev. Po zbranih podatkih je občinska komisija preverila dejansko stanje in izdelala sanacijske programe za poškodovano komunalno infrastrukturo ter jih posredovala pristojnim organom
F. PINTERIČ
KROŽKARJI RK IZ LESKOVCA - Smo krožek RK, ki deluje na OŠ Leskovec pri Krškem, vodi pa ga Mojca Vizler. Redno ga obiskuje 17 učencev in imamo se lepo. Pri socialnih igrah in otroških delavnicah smo se naučili veliko o sebi, o odnosih med spoloma, odnosih v okolju, družini, o zdravem načinu življenja in nevarnostih, ki jih prinašajo droge, kajenje, aids. Enkrat tedensko smo obiskali naše babice, dedke in druge starejše osebe in jim pomagali pri domačih opravilih ter se z njimi pogovarjali. V drugi polovici šolskega leta smo pripravili kratko duhovito igrico z naslovom Matilda, denar od predstav - nastopili smo trikrat - pa smo porabili za tridnevni tabor na turistični kmetiji Zevnik na Čatežu. Pripravljali smo se tudi za usposabljanje bolničarjev. Navdušeni smo bili nad zaključno terensko vajo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi programa. Spoznali smo najvažnejše: da v trenutku, ko potrebuješ nekoga, nisi sam. S tabo utripa toliko čudovitih src. (Krožkarji RK na OŠ Leskovec pri Krškem)
Atleti in Vino skupaj vsaj še leto dni
Brežiški atleti z dosedanjim sponzorjem
BREŽICE - “Veseli smo, da lahko podpiramo klub, ki je v ponos tako nam kot vsej občini,” je v petek ob enoletnem podaljšanju sponzorske pogodbe med atletskim klubom Fit Brežice in podjetjem Vino Brežice dejal direktor slednjega Karl Recer.
V primeru brežiških atletov gre za zares izjemen kolektiv, kar kažejo tudi njihovi letošnji dosežki, ko so na državnih prvenstvih osvojili kar 19 zmag. Tem velja prišteti še dvajset 2. in enajst 3. mest. Postavili so tudi 18 državnih rekordov. To so res številke, o katerih tudi večji klubi lahko le sanjajo, čeprav brežiški stadion ne daje vtisa, da je na njem sploh mogoče kaj narediti. Zagnanost in trma fitovcev premagujejo to težavo, za kar ima veliko zaslug njihov trenerski kader z začetnikom brežiške atletike Poldetom Rovanom na čelu. Ob njem so še Henrik Omerzu, Vladimir Kevo in ne nazadnje Vladka Lopatič-Omerzu.
E. S.
vV * I* i§
Toni Sotošek
S harmoniko od Koprivnice do Amerike
Glasba Tonija Sotoška
KOPRIVNICA - Nedolgo tega je bil pri Koprivnici harmonikarski piknik, ki ga je pripravil Toni Sotošek. Piknik se zaradi dežja ni razmahnil po pričakovanjih organizatorja in rednih obiskovalcev, vendar je poznavalcem tovrstnih dogodkov ostal v lepem spominu.
Sotošek je ljubiteljem diatonične harmonike širom Slovenije, zlasti pa v Posavju,, dobro znano ime, saj je ta harmonikar iz Koprivnice pri Senovem med drugim dvakratni dobitnik zlate harmonike Ljubečne. “Igranje na harmoniko - to je moj posel,” je povedal. Živi za glasbo in nekako od glasbe, saj ima svoj ansambel in poleg tega znanje prenaša na druge ljudi. Njegova učenca Jernej Kolar iz Artič in Janez Lekše iz Hudenj pri Škocjanu sta pred časom zmagala na tekmovanjih v Italiji.
“Posel, ki ga opravljam, je zelo garaški, zato sem zelo vesel vsakega uspeha svojih učencev. Uspeh učenca pač pomeni tudi uspeh učitelja,” je rekel k omenjeni zmagi Sotošek. Zmaguje tudi ansambel, v kateri igra sam; tako se ansambel lahko pohvali z zmago na tekmovanju v Vurberku.
Ko uči igrati, gleda, da bi iz učencev naredil glasbenike, “prave muzikante, ne avtomatov, ki znajo le uporabljati inštrument in nič več! Žnati morajo igrati koncertne in tekmovalne skladbe,” pravi, “in tudi zabavne, bolj zidaniške vesele viže.”
Koprivniški harmonikar samouk zaupa diatonični harmoniki, ki je že sama zase orkester. Žaupa glasbi, saj je glasba neskončnost, nekaj, kjer ni meja in kjer vedno lahko najdeš in pokažeš novo. Zaupa tudi sebi. Zato bo letos odpotoval na 14-dnev-no turnejo v Ameriko. Čez lužo pojde kot harmonikar-
ski solist.
M. LUZAR
Informativni listi v upravni enoti
Kažipot po krških uradih
KRŠKO - V upravni enoti Krško so v prizadevanju za prijazno, varčno in učinkovito, delovanje enote pripravili poleg predstavitvenih strani na Internetu tudi informativne liste z napotki za stranke. Informativni listi so, kot je sporočil Anton Podgoršek, načelnik upravne enote, pripravljeni pi*ebej za vsak upravni postopek po pristojnih upravnih oddelkih. Prinašajo praktične in koristne napotke o tem, kdo, kako in kje lahko vloži vlogo, katere dokumente mora priložiti k temu, obvestilo o višini upravne takse ter o pravni podlagi posameznega postopka.Informativni listi so na voljo v sprejemni pisarni upravne enote, kjer jih občani lahko sami poiščejo.
UPRAVNA ENOTA NA OBRTNEM SEJMU
BREŽICE - Upravna enota Brežice se bo predstavila na brežiškem sejmu obrti in podjetništva od 25. do 29. junija, in sicer želi tudi na ta način seznaniti s področnimi predpisi vse, ki se ukvarjajo s podjetništvom ali se bodo v prihodnje samozaposlili. Informacije o tem bo upravna enota posredovala tudi z brošuro, ki bo na sejmu na voljo pri delavkah enote.
S KOLESI NA GORSKI VRH
KOSTEL, KRŠKO - V ponedeljek bosta odpotovala v Španijo Tone Selan od Potoka v Kostelu in Roman Blatnik iz Krškega. V Andaluziji bosta s kolesi skušala doseči Pico de Velela, najvišji evropski prelaz v pogorju Sierra Nevada na nadmorski višini 3.392 m.
KMEČKE IGRE V PODBOČJU
PODBOČJE - Društvo podeželske mladine krško in Kmetgska svetovalna služba Krško pripravljata v nedeljo, 29. junija, pri osnovni šoli v Podbočju kmečke igre. Ob 13. uri bo parada konj, ob pol treh žrebanje ekip, tekmovanje pa se bo pričelo ob 15. uri. Organizatorji pripravljajo tudi bogat program: ogledali si boste lahko tekmovalni plug Društva podeželske mladine, nastopili bodo folklorna skupina s Senovega, pevski zbor Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci in ansambel Klas, slavnostni govornik pa bo župan občine Danilo Siter.
Slovenska vas gre v civilne roke
Brežiška občina in obrambno ministrstvo podpisala dogovor o Slovenski vasi - Plačilo dolga kot pogoj za predkupno pravico - Vojaška delavnica ostaja - SKB solastnik
BREŽICE - Župan brežiške občine Jože Avšič in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Boris Žnidarič sta nedavno podpisala dogovor o bodočem urejanju lastninskih in drugih vprašanj v trgovsko-poslovnem središču Slovenska vas, nekdanjem Tehnično remontnem zavodu (TRZ) bivše zvezne armade. Po tem dogovoru bodo zainteresirani lahko kupili od obrambnega ministrstva objekte v poslovno-tr-govskem centru.
Po Avšičevih besedah pomeni podpis začetek resnega urejanja odnosov na omenjenem območju v Slovenski vasi, saj bo ob znanem lastništvu nekdanjih vojaških objektov lahko zaživelo tudi že. dlje časa načrtovano Gospodarsko interesno združenje. Kot je spomnil župan, je bila Slovenska vas predmet številnih zapletov, vendar so na občinskem svetu sprejeli pro-storskoureditvene pogoje. Ta dokument je podlaga za prihodnje urejanje poslovnega središča v V Slovenski vasi. -
Nekdanji TRZ je doslej slabo zaživel. Potem ko sta leta 1992 brežiška občina in obrambno ministrstvo podpisala ustrezno pogodbo, je nekdanje vojaške objekte v Slovenski vasi dobila v najem brežiška občina in jih dajala v podnajem. Od tega občina ni imela dosti, saj mnogi niso plačevali najemnin. Ko se v Brežicah
sprašujejo o vzrokih takega nereda, priznavajo, da so podnajemniki zavlačevali s plačili tudi zato, ker niso vedeli, ali bodo sploh kdaj lahko lastniki objektov, ki so jih bili prisiljeni celo obnavljati.
Dogovor Avšič-Žnidarič sega tudi na to področje, in sicer določa, da bodo nekdanji najemniki objektov v Slovenski vasi lahko uveljavljali predkupno pravico, vendar bodo morali predtem plačati morebitno neporavnano najemnino. Omenjeni dogovor med drugim tudi določa, da bodo vse neprodane zgradbe v Slovenski vasi postale občinske in jih bo prodajala občina. Vse kaže, da je s podpisom znana tudi usoda zapuščenega vojaškega galvaniza-cijskega obrata. Ta tehnološki sistem bo, kot obljubljajo, v letu dni neškodljivo odstranilo obrambno ministrstvo, kar je sicer le eno
iz niza sedanjih tovrstnih zagotovil.
V poslovno-trgovskem središču v Slovenski vasi bo še naprej obratovala tudi mehanična delavnica Slovenske vojske, čeprav na manj kot četrtini vsega območja. Za zdaj ne govorijo o začasnem delovanju, čeprav seje brežiški občinski svet po razpravi na svoji nedavni seji razšel v prepričanju, da bo vojaški tehnični servis v Slovenski vasi tam le za določen čas.
Območje Slovenske vasi ima še enega lastnika. Že pred leti sta namreč pohitela z medsebojnimi
• Dragotin Sotler, ki je vodil nekatere postopke v zvezi z lastninjenjem Slovenske vasi, je ob podpisu dogovora slednjemu pripisal velik pomen. Sotler je označil Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije za poštenega pogajalskega partnerja.
posli obrambno ministrstvo in in investicijsko podjetje iz sistema SKB, in tako ima omenjeni bančni poslovni sistem v lasti nekaj premoženja nekdanjega TRZ.
M. LUZAR
Obrtnik že davno ni več nezaželjen
20 let Območne obrtne zbornice TVebnje - Obrt in podjetništvo dajeta kruh več kot 1300 TVebanjcem ■ Najmočnejša “tovarna” v občini - Priznanja za uspešno delo
NOVA POSOJILA DOLENJSKE BANKE
NOVO MESTO - Dolenjska banka je uvedla nekaj novosti na področju kreditiranja občanov. Takc^je po novem moč dobiti posojdo za plačilo stroškov šolanja in izobraževanja, posojilo za nakup računalniške opreme in za letovanje. Gre za kratkoročna posojila z odplačilom v pol leta do enega leta, obrestna mera pa je od TOM + 7,5 odst. naprej. Posojila so namenska, višina pa je odvisna od kreditne sposobnosti občana in zavarovanja posojila, ki lahko znaša največ 80 odst. od vrednosti predračuna. Na področju stanovanjskih posojil je banka uvedla dve novosti: posojila za mlade do 35 let starosti in posojila na podlagi namenskega varčevanja. Obrestna mera za ti posojili je od TOM + 9,5 odst. dalje, z odplačilom do 15 let.
TREBNJE - 37 trebanjskih obrtnikov je pred 20 leti ustanovilo Društvo samostojnih obrtnikov občine IVebnje. Pionir društva je bil elektroinštalater Ignac Škoda st., z Vine Gorice, kije trebanjske obrtnike vodil celih 17 let. Za njegov prispevek pri razvoju obrtne zbornice seje Škodi, edinemu častnemu članu OOZ Trebnje, na petkovi slavnostni akademiji posebej zahvalil po vrsti že tretji predsednik OOZ Jože Štepec.
Štepec je prevzel vodenje leta 1995 za gradbincem Lojzetom Zupančičem. Članstvo v zbornici nenehno narašča, saj je danes že 534 članov, ki zaposlujejo 650 delavcev. Tudi trebanjski župan, Lojze Metelko je izrazil priznanje temu največjemu podjetju v občini, ki zaposluje več kot 1300
ljudi in ki ustvarja dobro četrtino skupnih prihodkov gospodarstva občine.
“Obrt je za mnoge postala izhod iz brezposelnosti, žal pa brez zadostnega poslovnega znanja, zlasti financ in trženja,” pravi predsednik Štepec, ki se mu zato zdi nerazumljiva brezbrižnost
NOVE RAZGLEDNICE
KOSTELSKO - Turistično društvo Kostel je ta teden izdalo tri nove razglednice s po štirimi motivi iz Kolpske doline. Tiskajo pa tudi že tretjo izdajo zgibanke Zgornja Kolpska dolina.
20 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE TREBNJE - 70 trebanjskih samostojnih podjetnikov je konec preteklega tedna pokazalo svoje proizvodne programe v trebanjskem gasilskem domu na razstavi obrti in podjetništva, ki sta jo odprla trebanjski župan Lojze Metelko in najstarejši član zbornice Stanislav Hribar iz Velikega Gabra (na posnetku: Metelko, Hribar in poslanec državnega zbora Ciril Pungartnik med ogledom zanimive razstave takoj po petkovi otvoritvi). Pred gasilski dom se je pripeljala tudi povorka avtoprevoznikov, ki jih je v OOZ Trebnje 152 z več kot 300 vozili, in ti predstavljajo tudi četrtino vsega članstva. (Foto: P. P)
BORZNI KOMENTAR
Delničatji, sledite razpisom!
Za delnico Krke lahko iztržite okoli 15.000 tolarjev, za Mercatorjevo od 4.200 do 4.400 tolarjev, za SKB preko 44.000, kar so vzpodbudne cene glede na dosežene v zadnjih dveh tednih. Nekoliko manj ugodne cene beležijo delnice Dolenjske banke, in sicer okoli 13.000 tolarjev, Kolinske okoli 1.800, za delnice Term Čatež pa se težko iztrži kaj več kot 11.000 SIT. Z ostalimi delnicami se je trgovalo izredno malo in po relativno nizkih tečajih.
Za imetnike delnic je pomembno, da večina podjetij posluje dobro in da dosegajo ugodne poslovne rezultate. Trenutno so cene delnic relativno nizke in ne odražajo rezultatov poslovanja. Za tiste, ki imate delnico kot dolgoročno naložbo, ne smejo biti trenutne cene zaskrbljujoče. Delnice podjetij, ki dobro poslujejo, bodo upravičile naložbo, zato je potrebno s prodajo počakati toliko časa, da bodo cene delnic dosegle ustrezno raven.
Za naš trg je značilna majhnost in nerazvitost. Vrazmeroma kratkem času beležimo izjemno veliko ponudbo delnic. Več kot petdesetletna odsotnost kapitalskega trga je povsem demotivirala investicijsko varčevanje. To se ne da spremeniti čez noč. To je proces, ki se bo razvil in se mora razviti, vendar je za to potreben čas.
Morda bi morala država na kakšen način zaščititi prehitro prodajo delnic iz privatizacije z obdavčitvijo. V praksi je ravno nasprotno. Tisti, ki proda delnico, ki jo je pridobil za certifikat,
nima nikakršne obdavčitve. Morda hitri prodaji botruje potreba po denarju, nezaupanje v delnice, morda neznanje, zato ponudba presega povpraševanje. Poleg navedenega smo bili v zadnjih letih v počitniških mesecih priča borznemu mrtvilu, zato vsi napovedujejo rast delnic v jeseni. Menim, da na borznem trgu ni mogoče skoraj ničesar zagotovo predvideti. Tako so na Švedskem v lanskih poletnih mesecih, z izjemo od preteklih nekaj desetletij, zabeležili rast delnic prav v počitniških mesecih.
Imetnik delnic je sam dolžan slediti javnim razpisom, ki se nanašajo na skupščino. Prav tako se mora pravočasno prijaviti na skupščino, če se je želi osebno udeležiti, sicer lahko koga pooblasti, da ga zastopa na skupščini. Za izplačilo dividend je običajno potrebno dostaviti davčno štAilko ter številko računa pri banki, na katerega želi lastnik prejeti dividendo. Če znaša dividenda manj kot 22.000 tolarjev, jo lahko dvigne osebno v gotovini pri določeni banki. Naj spomnim, da bo Krka izplačevala dividende po 18.7.1997, zato poskrbite, da jih boste tudi prejeli. Kar nekaj delniških družb je že izplačalo dividende za preteklo leto, zato preverite, če ste do njih upravičeni in če ste jih prejeli. Izplačilo dividend namreč zapade po treh letih.
LJUDMILA BAJEC
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto . Tel. 068/323-553, 323-552
Evropska
konferenca
permakulture
LJUBLJANA, GORENJA VAS, DOBREPOLJE - Včeraj, 25. junija, zvečer se je začela na prvi vzorčni permakulture kmetiji na Suši 9 v občini Gorenja vas na Gorenjskem četrta evropska per-makulturna konferenca, ki se je udeležuje okoli 50 delegatov iz vse Evrope in še domači iz Slovenije. Gostitelj konference je Društvo za permakulturo Slovenije.
Med konferenco bodo gostitelji predstavljali Slovenijo in predvsem njeno ljudsko izročilo, se pravi domačo obrt, lončarstvo, klekljanje itd. pa tudi ljudske pesmi in folkloro. Po konferenci si bodo od 29. junija do 3. julija udeleženci ogledovali posamezna območja Slovenije in posebnosti, med njimi tudi Kočevsko, kjer jim bo skupina gozdarskih strokovnjakov na čelu z Mlinškom pokazala zanimivosti kočevskih gozdov in pragozdov.
V okviru permakulturnih dne-vov bo od 30. junija do 3. julija na obisku pri permakulturnikih Jožici in Tonetu Fabjanu v Predstru-gah v občini Dobrepolje Max Otto Lidegger iz Avstralije (Qen-slanda), ki je načrtoval več permakulturnih naselij in tudi prvo permakulturno naselje na svetu Crystal Waters v Avstraliji in je tudi permakulturni učitelj.
Društvo za permakulturo Slovenije pa je skupaj z 32 nevladnimi organizacijami organizalo pred kratkim v okviru REC dvodnevno predstavitev svojih dejavnosti v parlamentu.
J. P.
• Človek, ki se ima zgodaj za genija, je izgubljen. (Lichtenberg)
države do zagat obrtnikov in podjetnikov. Slavnostni govornik na akademiji Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je dejal, da je bila pred 20 leti beseda obrtnik malo manj kot kletvica, da pa je tudi res, da so takrat obrtniki tisto, kar so naredili, dobili tudi plačano. Grah je pohvalil Trebanj-
• Obrtna zbornica Slovenije je ob jubileju OOZ IVebnje nagradila jubilanta z zlato plaketo, predsednik Grah pa je priznanje OZ Slovenije izročil Alojzu Zupančiču. Predsednik OOZ Trebnje Jože Štepec je zatem izročil zlate, srebrne in bronaste plakete 50-im jubilantom Območne obrtne zbornice TVebnje, pri čemer je spretni povezovalec sporeda akademije Alojz Podboj opozoril na Stanislava Hribarja, člana OOZ že 41 let! Akademijo je obogatil še koncert trebanjskega okteta Lipa, jubilantu pa so čestitali kolegi iz metliške, črnomaljske in novomeške obrtne zbornice in ga obdarili z umetniškimi slikami.
ce za dobro organiziranost in razširjenost obrti, ob tem pa izrazil upanje, da se teh lepih številk in moči obrti zavedajo tudi župan in svetniki.	RPERC
PESKOKOPI V NEGOTOVOSTI
MOZELJ PRI KOČEVJU -Prebivalci te vasi menijo, da območja peskokopov, kije ekološko prizadeto, ne bo mogoče urediti tako, kot zahtevajo predpisi o rudarstvu. Ob tem zahtevajo, naj bi čimprej izdelali strokovno oceno stanja in načrt za vnaprej, oboje pa dali v javno obravnavo. Želijo vedeti tudi stališče republiškega rudarskega inšpektorja in ministrstva za gospodarske dejavnosti do prihodnosti tamkajšnjih peskokopov.
O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV
NOVO MESTO - Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine pripravlja v torek, L julija, od 9. do 15. ure seminar o varstvu osebnih podatkov, ki bo v prostorih Krkinega izobraževalnega centra v hotelu Krka. Dodatne informacije lahko dobite pri Dragici Ferbežar v kadrovski službi Revoza na telefonski številki 315 000.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 28. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
■ Novo mesto: od l do 19. ure: Supermarket od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vila, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16, ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8, do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 29, junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
Uršna sela: od 8. do 12, ure: Urška Straža: od 8, do 11. ure: Prodajalna Straža Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
Žužemberk: od 8, do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Cardak
Semič: od 7.30 do 10. ure: Market Metlika: od 7. do 21, ure: Prima
IZŠLA PRIPOROČILA ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE
O ekološkem kmetovanju, to je o kmetovanju z naravo, ne pa proti njej, v Sloveniji že dalj časa govorimo kot o možnosti za uveljavitev ne le doma, temveč tudi v Evropi. Že sedaj imamo bolj zdravo hrano kot večina evropskih držav, to svojo prednost in tržno nišo pa je potrebno bolje vnovčiti. Na žalost doslej ni bilo jasnih smernic, kakšno naj bo ekološko kmetovanje, da bo zadostilo širšim standardom in priporočilom. Zdaj naj bi bilo te negotovosti konec, saj sta ministrstvo za kmetijstvo in uprava za pospeševanje kmetijstva ob pomoči inštituta za trajnostni razvoj pripravila osem časopisnih strani obsegajoča navodila za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Kmečki glas jih je objavil 18. junija.
PRVA KOZJEREJSKA ZADRUGA
SEVNICA - Capra Bohor je prva kozjerejska zadruga na Slovenskem, to je med obiskom državnega sekretarja za kmetijstvo mag. Franc Buta kar nekajkrat ponosno poudaril direktor zadruge Ivan Doberšek. Sevniški in krški župan sta v goste sicer povabila ministra Cirila Smrkolja, a je bil ta zadržan. But in predstavniki obeh občin so si ogledali gradnjo sirarne pri Derstvenškovih v Zalogu na Bohorju, za katero je zmanjkalo denarja. Od države je zadruga doslej dobila 148.000 mark in s tem denarjem izgradila sirarno v Jelovcu, skoraj v celoti na Studencu, na Bohorju pa je objekt le pod streho. Mag. But je poudaril, da je reja drobnice na takih območjih še najprimernejša, če želimo preprečiti naglo zaraščanje kmetijskih površin, da pa bo potrebno urediti take medsebojne odnose med rejci in zadrugo ter trženje sirov, ki bodo zagotavljali, da bodo zmoglji' sti sirarn čimbolj izkorišče
ivo-
ene.
DOBREPOUE: PODPIS POGODBE - Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič (desno) in direktor inženiringa Gradbenega podjetja Grosuplje Brane Karelic sta 17. junija podpisala pogodbo o gradnji prizidka k šoli na Vidmu, kar bo doslej največja investicija na območju sedanje občine Dobrepolje. V spodnjih prostorih prizidka bo vrtec, v zgornjih pa še sedem učilnic za potrebe osnovne šole, ki se bo tako izognila dvoizmenskemu pouku. Gradnja se bo začela L julija, rok dograditve pa je do začetka prihodnjega šolskega leta. G P Grosuplje je bilo izbrano kot najugodnejše med sedmimi ponudniki. (Foto: J. Primc)
PROSILCI ZAPROSILI ZA ŠESTKRAT VEČJI ZNESEK
RIBNICA - Člani upravnega odbora sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja so se prejšnji teden seznanili z vlogami, ki so prispele na drugi javni razpis ugodnih posojil, kije bil objavljen 23. aprila letos. Do roka, 15. junija, je prispelo kar 558 vlog. Sklad je prejel 330 vlog za kmetijsko dejavnost, in sicer v skupni višini 1.468 milijonov tolarjev, ter 228 vlog za gospodarsko dejavnost, in sicer v skupni višini 2.757 milijonov tolarjev. Po razpisu je za oba namena na voljo le 700 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo lahko ugodeno le manjšemu delu tistih, ki so se prijavili na razpis.
KOVINOTEHNA ^
Zalivalnik
"POLO"
Prodajni center v BTC Novo mesto Prodajni center v Intermarketu Brežice
nemogoče je mogoče
Voziček za cev s priključki
Cev za namakanje 25 m s konzolo
SEZONSKA*^ JA ¥
Kosilnica na nitko B&DGL330
op
I
AKCIJA BELE TEHNIKE GORENJE SAMO SE DO 30. 6. 1997
Kmetijstvo bo brez zaščite propadlo
Na Dolenjskem prinaša živinoreja kar 70 odst. vsega dohodka kmetij - Zaradi zahteve po visoki kakovosti že manjši odkup mleka, v hlevih zaostajajo pritanci
NOVO MESTO - Slovensko kmetijstvo se že od nekdaj srečuje s težavami in tudi zadnja leta mu ni prizaneseno, vendar so kmetje prepričani, da jih najhujše šele čaka z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost. To bojazen so večkrat izrekli tudi na petkovem občnem zboru Mercatorja - Kmetijske zadruge Krka v Novem mestu. Po obravnavi pozitivnega zaključnega računa zadruge za lansko leto so kmetje največ časa namenili težavam, v katerih so se znašli.
CENIK ŽETVE IN BALI RAN JA
NOVO MESTO - Novomeški strojni krožek obvešča vse kmetovalce, daje bil na sestanku z lastniki kombajnov sprejet cenik letošnje žetve žit. Cene za posamezne širine kombajnov so: do 2 m 5.500 tolarjev na uro, od 2 do 2,7 m 7.500, od 2,8 do 3,2 m 8.500, za 3,8 m pa 1.500 tolarjev na hektar. Sprejeli so tudi cenik baliranja kvadratnih bal: do 100 bal na uro je bala 45 tolarjev, nad 100 bal na uro pa 40 tolarjev. Ta cenik velja za člane krožka, za vse ostale kmetovalce so cene za 5 odst. višje. Dodatne informacije dobite pri vodji krožka Boštjanu Hrovatiču na tel: 79 - 562.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke ponujale vse, od lisičk do mlade zelenjave in sadja: lisičke so bile po 1000 do 1200 tolarjev kilogram, jurčki po 1000, krompir po 70 do 120, solata po 100 do 200, špinača po 500, fižol po 350, grah po 600, zelje po 150, paprika po 600, rdeča pesa in koleraba po 200, šopek mladega korenčka in šopek mlade čebule po 100. Češnje so bile po 300 do 500 tolarjev kilogram, višnje po 500, breskve po 450, hruške po 130, jabolka po 60 do 110, jagode po 200 košarica in po 400 kilogram, rdeči ribez po 150 košarica in po 250 kilogram, kozarec gozdnih jagod 500 do 550, kozarec borovnic 600, orehi 1000, sir 800, skuta 400, jajca 25, ocvirki 400 do 500, domače žganje 800 in pregreta smetana 600 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE • Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 110 do 3 mesece starih prašičev, 30 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 90 po 370 do 400, drugih 20 po 330 do 350, tretjih pa 10 po 200 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
Potarnali so nad slovensko kmetijsko politiko, ki premalo skrbi za zaščito kmetov, brez katere pa bodo ob vstopu v Evropo zagotovo propadli. Dolenjske kmete je zadnje čase prizadel odkup, ki zahteva visokokvalitetno mleko, vendar si ga lahko privoščijo le specializirane kmetije, potem nizka cena mleka ter preveliko število pitancev. V zadrugi so ugotovili, da prireja mleka po več kot desetih letih rasti letos ne dosega več lanskoletnega odkupa. Letošnja prireja mleka je padla za 5 odst., pričakujejo pa, da se bo konec leta ta odstotek še povečal; še leta 1992 je oddajalo mleko 2.000 kmetov, sedaj pa jih oddaja le še 1000. “Tudi te kmetije imajo povprečno le do 20 krav v hlevu, medtem ko jih imajo evropski kmetje od 80 do 100 in v primerjavi z njimi tudi naši specializirani kmetje ne morejo biti konkurenčni,” je razložil direktor kmetijske zadruge Krka Branko Pre-melč.
Velike težave imajo kmetje tudi s pitanci zaradi preveč spitanih živali, in prav v teh težkih časih za kmete je zadruga odkup pitancev
povečala. V prvih petih mesecih letos so odkupili za 20 odst. več pitancev kot lani, tako da je potem, ko je bilo pred meseci v zaostanku za odkup okrog 350 pitancev, sedaj v zaostanku le še okrog 100, upajo pa, da jim bo uspelo tudi ta zaostanek odpraviti. “Nekateri kmetje se že preusmerjajo z živinoreje v druge dejavnosti, predvsem v pridelavo vrtnin, kjer imajo za to možnosti, žal pa jih kar nekaj med njimi ni našlo primernega nadomestila,” razlaga direktor. Predvsem v šentjernej-skem koncu so se nekateri zelo uspešno lotili pridelave vrtnin.
J. DORNIŽ
SAD ST. 6
KRŠKO - Junijska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo objavlja daljši članek več avtorjev (dr. Tojnko, dr. Štampar, mag. Stopar, mag. Žibrik in Koron) o vzrokih nizkih povprečnih pridelkov jabolk in jagod v Sloveniji, dr. Mojca Vrščak Marn piše o uravnavanju rasti v sadjarstvu, dr. Gregor Urek o prednostih in slabostih uporabe fitofarmacevtskih sredstev, objavlja pa tudi dva krajša prispevka inž. Jurija Mamiloviča.
PIVKA MED DOLENJSKIMI IN POSA VSKIMI KUPCI - Tretji največji proizvajalec perutninskega mesa v Sloveniji, v katerem prodajo okoli 6 do 7 tisoč ton mesa letno, je prejšnji teden v gostilno Kmečki hram v Kostanjevici povabil svoje kupce iz Posavja in Dolenjske. Po besedah Mirana Juraka, komercialista za to območje, poraba mesa iz Pivke v našem delu Slovenije narašča.
kmetijski nasveti
Kmetijstvo kot žrtev ceste
Slovenija ima evropsko pomembno zemljepisno lego, njen cestni križ pa je del zelo važnih tranzitnih poti, katerih promet se bo s posodabljanjem samo še povečeval. Kaj to pomeni za kmetijstvo, o tem se zdaj, ko je gradnja avtomobilskih cest v polnem zamahu, malokdo resno sprašuje. Za biološko kmetovanje, ki je lahko naša primerjalna prednost, pa se cestna evforija sploh ne zmeni.
Kljub velikemu tehnološkemu napredku ostaja avtomobil velik in nevaren onesnaževalec okolja, zlasti če ga poganja osvinčen bencin. Svinec se pri izgorevanju bencina pretvarja v bolj ali manj strupene anorganske spojine, bromide, kloride in karbonate, ki deloma prehajajo v ozračje, deloma pa se nalagajo v bližini ceste in na cesto. Na zelo prometnih avtomobilskih cestah uničijo vse rastlinje na vmesnem zelenem pasu, bolj ali manj pa ga poškodujejo tudi na obeh straneh ceste, odvisno od oddaljenosti od nje.
Evropska zveza velja za izjemno napredno in urejeno skupnost, vendar še nima zakonsko določenih dopustnih razdalj med cestišči in obdelovalnimi površinami. Sosednja Avstrija že ima predpis, ki določa, da mora biti njiva ali druga pridelovalna površina oddaljena od ceste, ki ima promet nad 1.000 vozil na uro, najmanj 15 m. Švica onesnaževanje površin ob cestah preučuje že dlje in še načrtneje. Določene ima mejne in opozorilne vrednosti za onesnaženje s svincem, kadmijem, cinkom in drugimi težkimi kovinami, ki lahko s hrano pridejo v človeško in živalsko telo ter ogrožajo zdravje.
Tudi pri nas so bili na avtocesti Malence - Šmarje Sap na Dolenjskem opravljene prve meritve, ki so pokazale, da je na rastlinski masi, pridelani v razdalji do 10 m od ceste, vsebnost svinca znašala 20 mg/kg. To sicer še ni vznemirljiva količina, potrebno pa je upoštevati, da je bilo to ugotovljeno leta 1993, ko promet proti vzhodu še ni dosegel nekdanje gostote. Strokovnjaki računajo, da bo za pridelavo hrane, zlasti biološke, izgubljeno poleg samega cestišča še 30 m širok pas zemlje levo in desno vzdolž ceste. To pomeni, da je za en kilometer avtomobilske ceste potrebno žrtvovati 10 ha zemlje, največkrat obdelovalne. 500 km avtomobilskih cest, ki jih kot vozniki večinoma težko pričakujemo, bo vzelo 5.000 ha zemlje, to pa je skoraj četrtina, kot je potrebujemo za pridelavo ob kruhu najpomembnejšega živila -krompirja. Tudi to je treba všteti v ceno napredka oz. “napred-
Inž. M. L.
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Za lepši travnik
Vredno se je potruditi
Kmet Jože Počivalšek je imel na svojem malem posestvu v Podčetrtku grenko in kislo rušo, na kateri se še konji niso hoteli pasti. S pomočjo škropljenja pa je pridelal bogato spravilo. “Nekaj let sem opazoval, kako se po travniku razrašča plevel. Živali so se ga izogibale, po košnji pa je razpadel in spravilo je bilo skromno. ” Tako je začel svojo zgodbo kmet Jože Počivalšek iz
Poslušal je strokovni nasvet agronomov iz Cinkarne in uporabil kemično sredstvo - pripravek Du-plosan KV. V traktorsko škropilnico je nalil mešanico 2,5 I koncentracije pripravka in 300 litrov vode na hektar. Tega opravila se je lotil lanskega septembra, ko so bili pleveli visoki do 20 cm in je bila temperatura zraka do 20° C. Ščavje se je zelo hitro sušilo in travnik je bil videti, kot da ima požgane predele. Čez nekaj dni se je začelo slabo vreme, prišla je zima. Spomladi je na praznih mestih, da bi preprečil ponovno zaraščanje plevelov, dose-jal travno deteljno mešanico in uspeh prve košnje je bil presenetljiv. Košnja je bila obilna in čista, travnik je lep.
MIRA GORENŠEK
DAN PŠENICE
NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto, in Srednja kmetijska šola Grm organizirata Dan Pšenice, in sicer v torek, 1. julija, ob 10. uri v Srebrničah pri Novem mestu. Vabljeni vsi, kijih zanima pridelovanje žit.
DEŽELA CVIČKA DOBIVA OBELEŽJA - Po zgledu drugih slovenskih vinskih območij so tudi na Dolenjskem ponekod postavili obeležja, ki označujejo območja, kjer pridelujejo cviček. Kostanjevi-ško turistično društvo je postavilo lične table z napisom “Dobrodošli v deželi cvička!" vinska klet KZ Krško pa je nasproti stadiona postavila veliko steklenico, ki opozarja na tega slovenskega vinskega posebneža. Smotrno bi bilo, da bi se dolenjski vinogradniki in vinarji dogovorili o enotnih obeležjih za cviček po vsej Dolenjski. (Foto: M. Vesel)
Iz Pivke še kunci
Po požaru novi načrti tretjega največjega rejca perutnine
V Perutninskem kombinatu Pivka so si kljub težkem položaju v podjetju, ki ga je močno poslabšal lanski požar z 1,3-milijardno škodo, in kljub preobilici perutninskega mesa v Sloveniji - po nekaterih ocenah ga v Sloveniji priredimo kar trikrat več, kot ga porabimo - zastavili nove načrte. Tako želijo na domačem trgu, kjer trenutno dosegajo 20-odstotni tržni delež, ponovno doseči delež pred požarom, ko je bil 28-odsto-ten.
Čeprav po razpadu Jugoslavije v Pivki proizvodnja in prodaja padli kar za trikrat, si podjetje zopet utira poti na nekdanje in nove trge. To bodo dosegli s širšo tržno akcijo, med drugim pa oblikujejo tudi novo zunanjo podobo podjetja. Po besedah v.d. glavnega direktorja Primoža Plahute v podjetju stavijo na nekatere prednosti: prirejo z domačo krmo, svojim proizvodom pa so dodali tudi kunčje meso, meso vodne perutnine v jeseni pa bodo trgu ponudili tudi začinjeno meso.
T. G.
ZA PŠENICO MANJ KOT LANI?
LJUBLJANA - Slovenska vlada je prejšnji teden določila letošnje odkupne cene žita, ki bodo veUale od 1. julija do konca leta. Odkupna cena pšenice, ki ustreza osnovnim kakovostnim zahtevam, bo letos 31,80 tolarja za kilogram, rži pa 29,69 tolarja. Odkupna cena pšeninice, ki bo vsebovala maiy kot 10 odst beljakovin, bo le 20,70 tolarja. Zavod za blagovne rezerve bo odkupil vse ponujene količine doma pridelane pšenice in rži. Lani je odkup znašal 81.000 ton pšenice, povprečna odkupna cena je bila precej nad svetovno, sej je znašala kar 35,62 tolarja; zanjo ima največ zaslug nadpovprečna vsebnost beljakovin, ki je znašala za celoten odkupljen pridelek kar 12,9 odstotka. Ker letos beljakovin verjetno ne bo toliko in bo cena ustrezno nižja, lahko pričakujemo, da kmetje z njo ne bodo zadovoljni, saj povečini že lani niso bili.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Trgatev ni praznik, je delovni dan
V razmislek vinogradnikom
Neobičajen naslov v prvih dneh poletja, saj je trgatev jesensko opravilo. Vendar so razlogi za to. Sprehod po vinogradu dokazuje, da rast lepo napreduje, hitenje trte pa kar vzpodbuja, da razmišljamo naprej. Brez dobrega grozdja ni dobrega vina, zato moramo najprej vse narediti, da bo pridelek grozdja dovolj velik in da bo grozdje čimbolj zdravo in čimbolj zrelo. Ne smemo pozabiti na nevarnosti “zelene” jesenske gnilobe grozdja. Treba je postoriti vse, da bi zdravo grozdje lahko čakalo na trti. Lepi, sončni jesenski dnevi namreč dobro denejo grozdju.
Toda kot je resnica, da se samo iz odličnega grozdja lahko pridela odlično vino, je tudi žalostna resnica, da se iz odličnega grozdja še prevečkrat naredi zanič vino. Ravno zaradi tega ni prezgodaj že sedaj, ko je trta komaj odcvetela, načrtovati trgatev in prečlelavo grozdja.
Trgatev je že kletarjenje, čeprav se dogaja v vinogradu. Je zelo strokovno opravilo, čeprav nepoučeni ljudje menijo, da zna vsakdo trgati grozdje. Zadnjih 40 let smo premalo naredili za bolj strokovno trgatev. Trgatev še vedno velja kot
zgolj veselo opravilo, kjer se poje, vriska in pije malo več kot običajno. Nisem proti veselemu razpoloženju trgačev, toda zagovarjam zelo resno trgatev, brez pretirane hrane, brez harmonike in pametno odmerjeno količino vina na osebo, skratka: zagovarjam zbranost in odgovornost. Samo takšni trgači zaslužijo povračilo ob martinovanju: pečeno gos brez omejitev pri žlahtni kapljici.
Prav tako ne smemo prilagajati roka trgatve prijateljem, ki bi radi doživeli pristno trgatev a nimajo časa priti takrat, ko je grozdje najbolj godno. Nevarni trgači so tudi razne “avtoritete”, ki se ne spoznajo na grozdje in vino in smo jim dolžni pozornost ali uslugo. Prijetno sem bil presenečen lani ob trgatvi, na kateri so sodelovale znane politične osebnosti. To je bilo v zadružnih vinogradih na Vino-merju pri Metliki. Veljaki so bili za vzgled, delali so zelo marljivo in se podrejali strokovnemu vodstvu.
Priporočljivo je imeti za trgače dovolj Škarij, in sicer takih, ki z lahkoto odrežejo grozd, a niso nevarne za poškodbe prstov. Rezila, s katerimi se pecelj grozdja težko odreže, so kriva, daje več grozdja ranjenega, ker ga morajo trgači močneje prijeti in jagode pokajo. Ranjeno grozdje se začne zelo hitro kvariti, posebno na soncu. Ranjeno grozdje zahteva večjo higieno posod za obiranje in prenašanje grozdja, kar draži trgatev.
dr. JULIJ NEMANIČ
KMEČKE IGRE PODEŽELSKE MLADINE - Turistično društvo Slemena, ki je bilo ustanovljeno lani, in ribniška enota kmetijske svetovalne službe sta v nedeljo pri Sv. Gregorju pripravila druge kmečke igre podeželske mladine. Mladi so se preizkusili v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, izdelavi prestov in vasovanju. Prvo mesto z 28 točakmi so osvojili gostitelji, Slemena, 2. Veliki Osolnik - 27, 3. Metlika - 25, 4. Ribnica - 24, 5. Velike Lašče. Zadnji so bili tekmovalci Črnomelja - Semiča, ki so zbrali 21 točk. (Foto: Milan Glavonjič)
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Okus po zgodnjem krompiiju
V naši prehrani prištevamo krompir med osnovna živila. Danes je znanih že več kot 260 vrst krompirja. Razvrščamo ga glede na barvo jedra v belo in rumeno sorto. Beli krompirje bolj mokast, medtem ko je rumeni bolj lojnat. Mokaste vrste so primerne za pripravo krompirjevega testa, za cvrenje, pire in kuhanje v enolončnicah. Rumeni lojnati krompir pa uporabljamo za praženje, kuhanje v sopari, gratiniranje v pečici, za krompirjevo solato ipd. Zgodni krompir ima tanko lupino in mehkejše jedro, zato se s toplotno obdelavo hitro zmehča. Pred pripravo za pečenje mu ne odstranimo lupine, le za pripravo juh ga rahlo ostrgamo. Krompir, pripravljen brez maščobe, je lahko prebavljiv in primeren pri želodčnih in črevesnih obolenjih. Najtežje je prebavljiv ocvrt krompir, in sicer zaradi maščobe, ki se pri cvrenju segreje nad 200° C. Jedi s kuhanim krompirjem použijemo sveže pripravljene. Nikoli jih ne zamrzujemo ali pregrevamo.
Za 4 obroke KREMNE KROMPIRJEVE JUHE potrebujemo 500 g mladega krompirja in 250 g svežega rdečega korenja. Krompir
in korenje očistimo, narežemo na kocke in kuhamo 20 minut v vodi ali juhi. Kuhano juho prepasiramo ali zmiksamo, ji dodamo 150 g kisle smetane, sol, poper in majaron. Okus ji lahko spremenimo z dodatkom posušenih gob. Okus krompirju lahko popestrimo tudi z omakami, kot je ZELIŠČNA OMAKA. V posodi zmešamo jogurt s tremi žlicami smetane. Dodamo po žličko sesekljanega peteršilja, drobnjaka in česna ter sol in poper. Omako shranimo dobro zaprto v posodi še za naslednji dan.
Kot samostojna jed, primerna za večerjo, je GRAT1NIRAN KROMPIR S ČESNOM. Za 4 osebe potrebujemo 750 g ostrganega krompirja, 250 g kisle smetane, malo muškatnega oreška ali majarona, sol, poper, strt česen in trd sneg iz 3 beljakov. Krompir ostrgamo in narežemo na rezine, ki jih premešamo s soljo in poprom. Pekač premažemo z margarino, vanj naložimo krompir, potresemo z dišavami in prelijemo s kislo smetano. Jed pečemo 45 minut pri 200° Celzija. Zadnjih nekaj minut jed obložimo z stepenim beljakom in rahlo opečemo, da se površina strdi in porumeni.
TURJAŠKA KAPELICA RAZPADA - Na fotografiji je kapelica ob cesti p(£ti turjaškemu gradu, ki propada, razbite so šipe, v njej pa je bita nekdaj slika Marije s kačo, pravijo domačini, ki ne vedo, kdaj je bila kapelica zgrajena in tudi ne natančno zakaj. Vendar se je ohranila pripoved, da jo je postavil v zahvalo neki turjaški grof. Kočijaž (tu mu rečejo kučer) je peljal grofa na lov in tam so se konji splašili. V zahvalo, da je ostal živ, naj bi grof dal postaviti to kapelico. (Foto: J. P.)
Svetloba iz temine
Pregledna razstava del slikarja Jožeta Tisnikarja v Galeriji Krka • Predstavitev bibliofilskih izdaj Krokarja
NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v ponedeljek, 23. junija, zvečer odprli pregledno razstavo slik in grafik enega najbolj samosvojih slovenskih likovnikov, umetnika, ki je od ljubiteljskega slikarja prerasel v vrhunskega ustvarjalca, znanega doma in v svetu. Gre za Jožeta Tisnikarja, ki se je s to razstavo najprej predstavil v ljubljanski galeriji Krka v okviru prireditev Evropskega meseca kulture, zdaj pa se z njo, okrnjeno le za nekaj del, predstavlja še ljubiteljem likovne umetnosti na Dolenjskem.
• Tisnikar ni nov gost v Novem
SLIKAR IN PESNIK - Avtorja knjižnega projekta Krokar, slikar Jože Tisnikar in pesnik Dane Zajc, na otvoritvi razstave v Novem mestu. (Foto: MiM)
mestu, saj je tu že razstavljal na samostojni razstavi in na dveh skupinskih, vendar se tokrat prvič predstavlja tudi kot grafik. Razstava je zastavljena tako, da pokaže strnjen pregled opravljene slikarske poti, glavni poudarek pa je na novejših delih, vključno z grafikami, posebej pa še na stvaritvah, ki so nastale v dve leti nastajajočem projektu: knjigi Krokar, ki vsebuje dvanajst izbranih pesmi pesnika Daneta Zajca, prevedenih v devet svetovnih jezikov, in Tisnikarjeva likovna dela. Knjigo je izdala založba Edina, ki je poskrbela tudi za natis Tis-nikarjeve grafične mape in 40 bibliofilskih izdaj Krokarja. Gost otvoritve je bil zato pesnik Dane Zajc,, ki je prebral nekaj svojih pesmi in skupaj s Tisnikarjem spregovoril nekaj malega o njunem skupnem projektu.
O sami knjigi in grafični mapi je govorila urednica Tatjana Pre-gl-Kobe, o Tisnikarju in njegovem delu pa dr. Milček Kumelj, pisec spremne besede in pesmi v katalogu, ki gaje izdala Galerija Krka. Program, v katerem je nastopil instrumentalni trio Kurja koža, znan po igranju na stara, izvirna štajerska glasbila, je povezovala Barbara Barbič.
M. MARKELJ
Novo mesto v očeh fotoamaterjev
Do 5. oktobra je v Dolenjskem muzeju na ogled razstava Novomeška amaterska fotografija v prvi polovici 20. stoletja ■ 19 fotografov - Avtorica razstave in kataloga Ivica Križ
NOVO MESTO - Fotografija je neprecenljiv vir za proučevanje preteklosti, česar se dobro zavedajo predvsem v muzejih. V Dolenjskem muzeju so se letos načrtno lotili proučevanja fotografskega gradiva, ki so ga ustvarili novomeški fotoamaterji. Diplomirana etnologinja in arheologinja ter dobitnica letošnjega Valvasorjevega priznanja za lansko razstavo Od antičnega vrča do majolke Ivica Križ je tako s pomočjo sodelavcev pripravila zanimivo razstavo z naslovom Novomeška amaterska fotografija v prvi polovici 20. stoletja, ki jo je v petek, 20. junija, zvečer v mali dvorani odprl Janez Mežan, predsednik Odbora za kulturo, šolstvo in šport pri državnem zboru RS.
vsebinsko zelo bogate in pričevalne. Pri raziskovanju amaterske fotografije v prvi polovici tega stoletja se je izkazalo, da je bilo ljubiteljskih fotografov veliko, čeprav v tem času organiziranega fo-toamaterskega gibanja, kluba ali razstav ni bilo, in Križeva je dejala, da je zato zajela tiste,” ki so se resnično nepoklicno veliko ukvarjali s fotografijo in presegli zgolj dokumentarni nivo, in tiste, ki so bili le nekakšni kronisti svojega in družinskega življenja”. Največ razstavljenih fotografij je spominskega značaja, nato dokumentarnega in umetniškega.
Imena 19 ljubiteljskih fotografov: dr. Viktor Gregorič, dr. Ciril Ažman, Rudolf Smola, Stanko Pečar, Božidar Jakac, Viktor Fabian, Marija Gunde, Marjan Dobovšek, Vili Ipavec, Rudi Jereb, dr. Ivo Polenšek, Vida Nahtigal, Miran in Silvo Hočevar, Niko Paulič, Dušan Povh, Božo Kisel,
PESTRO ŽIVLJENJE V PRVI POLOVICI TEGA STOLETJA - Tako je mogoče sklepati po zbranih fotografijah. Na sliki so od leve proti desni: Janez Mežan, Ivica Križ in Zdenko Picelj. (Foto: L. M.)
Omenjena razstava, ki je sedma letošnja in četrta lastna v organizaciji Dolenjskega muzeja, je po dolgem času ena prvih takšne vrste. Prvo razstavo na temo starih fotografij Novega mesta je v tej ustanovi leta 1983 pripravil Bojan Radovič. Ivica Križ se je sedanje razstave lotila predvsem kot etnologinja, kar pomeni, dajo fotografija zanima predvsem kot vir za proučevanje življenja in ne toliko kot tehnični fenomen. Razstavljene fotografije so tako
FANI OKIČ POSTJAV TREBNJEM
TREBNJE - Knjžnica Pavla Golie vabi danes, v četrtek, 26. junija, ob 20. uri na srečanje z Ljubljančanko Fani Okič, ki se že 40 let ukvarja s poučevanjem starih kultur, predstavila pa bo tudi svoje tri knjige.
Ivan Marinček in Milan Gunde. Vsi so predstavljeni tudi v katalogu avtorice Ivice Križ, ki se javno zahvaljuje vsem, ki so prispevali fotografsko gradivo.
L. MURN
PREDSTAVITEV DVEH KNJIG
NOVO MESTO - V četrtek, 26. junija, bo ob 19. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca dr. Dražigost Pokorn, eden največjih strokovnjakov za prehrano na Slovenskem, predstavil svojo najnovejšo knjigo Gastronomija. Sledil bo pogovor z njim in vodjo kuhinje hotela Krka Bredo Bu-njevac, ki v ponudbo malic in kosil hotela uvaja zdravo prehrano. Jutri, v petek, 27. junija, bo ob 19. uri literarno-glasbeni večer, na kateri'Sčhio predstavili pesniški prvenec Anice Macele - Kolar Moje pesmi in voščila.
SLIKARSKA RAZSTAVA RAJKA ČUBRA
BREŽICE - V Posavskem muzeju Brežice je bilo v torek, 24. junija, zvečer odprtje slikarske razstave Rajka Čubra, ki so jo s kulturnim programom popestrili Prifarski muzikanti. Razstavo, ki jo je odprl direktor 1. festivala Brežice 1997 Klemen Ramovš, bo na ogled do 31. avgusta.
VLADO ŽABOT PREJEL KRESNIKA
LJUBLJANA - Na kresni večer, v ponedeljek, 23. junija, je na Rožniku potekala zaključna prireditev časopisne družbe Delo v izbiranju najboljšega slovenskega romana v preteklem letu. Nagrado kresnik (v višini okrog 900 tisoč tolarjev) je prejel Vlado Žabot za roman Volčje noči, kije izšel pri Pomurski založbi. Nagrajenec je na Rožniku prižgal kres. Zir|ja je izbirala še med naslednji-mi deli: Jože Hudeček: Ulice mojega predmestja, Uroš Kalčič: Numeri, Dušan Merc: Galilejev lestenec, Vinko Moderndorfer: Tek za rdečo hudičevko.
Trebnje središče samorastniške kulture
Milan Kučan v soboto odprl 30. mednarodni tabor likovnih samorastnikov v TTebnjem • 0 pomenu tabora in galerije dr. Zoran Kržišnik ■ Do sobote ustvarjalo 28 umetnikov - Trije veterani
TREBNJE - “V Tbebnjem je začetna slikarska kolonija slovenskih naivcev, v kateri je leta 1968 sodelovalo devet slikarjev, poživila kulturno mrtvilo kraja, slikarje, raztresene po Sloveniji, pa povezala med seboj. Razvoj tabora, kije postal tradicionalen, je bil hitrejši in obsežnejši, kot smo si na začetku mislili. Rastla in bogatila seje zbirka - danes hrani 800 del - vrstile so se razstave, preko 70 jih je bilo doma, našo zbirko pa smo pokazali tudi zunaj naših meja. Ob tej priložnosti se vsem umetnikom zahvaljujem za sodelovanje,” je na slavnostnem zboru ob odprtju 30. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v kulturnem domu Trebnje povedal Janez Gartnar, predsednik organizacijskega odbora.
nenadoma kot protiutež pojavilo novo zanimanje za bistvenejše življenjske stvari. Naivna umetnost je postala vse bolj zanimiva tudi kot izpoved ekološke zavesti,” je govoril Kržišnik. V imenu slovenske likovne srenje je izrazil hvaležno priznanje, kajti “Trebnje je danes uveljavljeno kot eno pomembnih j središč samorastniške kulture. | Slovenija je ponosna, ko pozdrav- [
Še posebej se je zahvalil trem veteranom udeležencem: Jožetu in Konradu Peternelju ter Antonu Plemlju, ki so bili na prvem in letošnjem jubilejnem taboru ter še mnogokrat vmes, vsem članom umetniškega sveta, Mariji Cugelj, ker od vsega začetka skrbi za dobro počutje gostujočih umetnikov, sponzorjem, RS in trebanjski občini. Tudi župan Alojzij Metelko je zbranim izrekel dobrodošlico, letošnjim 28 udeležencem tabora pa zaželel prijetno bivanje.
Kratek pregled tridesetletne dejavnosti tabora in galerije je prispeval predsednik umetniškega sveta tabora dr. Zoran Kržišnik, ki je poudaril, da si je danes težko predstavljati, koliko naporov je
Razmislek o Evropi
Predstavitev knjige in Gibanja 23. december
NOVO MESTO - “Danes Slovenija in nikdar več?” je naslov knjige, ki jo je v samozaložbi izdalo Gibanje 23. december, v sredo, 18. junija, pa sojo Andrej Aplenc, Viktor Blažič in Dušan Nendl predstavili v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.
Namen Gibanja, ki obstaja od lanskega junija, je po Aplenčevih besedah predvsem temeljito premisliti korake pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo, kar so nakazali tudi v zgoraj omenjeni knjigi oz. zborniku. Njegova osrednja nota je namreč vprašanje združevanja naše države v evropske integracije in vseh 17 avtorjev se s svojimi prispevki loteva te teme. Aplenc je poudaril, da gre za prispevke različne narave, kot glavni razlog za nasprotovanje pa se pojavlja t.i. španski kompromis. Gibanje 23. december zanteva, naj se malim državam v Evropski zvezi prizna poseben status. Publicist Viktor Blažič je prispeval zanimiva razmišljanja v smislu, da pristop Slovenije ni nekaj, za kar bi rekli, da gre za biti ali ne biti. “Od tega ni odvisen obstoj slovenskega naroda in Slovenija mora nastopati kot pogajalska stran ter biti previdna.” Blažič je opozoril na italijansko in nemško raznorodovanje v bližnji preteklosti in sindrom kolaboracije.
L. M.
bilo potrebnih, da ima naivna umetnost v likovni areni pri nas takšno mesto, kot ga ima. Pohvalil je zgledno sodelovanje organizatorjev in se ozrl v šestdeseta leta. “Med številnimi, ta čas uve-ljaljavljajočimi se likovnimi smermi, ki so se iz tega ali onega vidika odsevale v industrijsko družbo, vse bolj agresivno in preračunano tako, da so vedno v lagodju zasvojile celotnega človeka, se je
• Pokrovitelj tabora predsednik RS Milan Kučan je v svojem pozdravu dejal, da sta samorastniški tabor in galerija v Tbebnjem pot umetnikovega srca v srca drugih ljudi.
lja Trebnje kot enega izmed nespornih središč svoje likovne kul-
BOGAT KULTURNI PROGRAM - Na slavnostnem zboru, ki ga je povezovala Zvonka Falkner, so v kulturnem programu nastopili: oktet Lipa, občinski pihalni orkester Trebnje z mažoretami, gledališka igralka, rojakinja Iva Župančič in orkester Mandolina iz Ljubljane. Posnetki s slovesnosti: zraven Milana Kučana sedita Alojzij Metelko in Janez Gartnar. (Foto: L. M.)
LEPOTA ORGELSKE GLASBE - Na tretjem koncertu, ki potekajo v okviru Novomeškega glasbenega festivala, je v ponedeljek, 23. junija, naša znana organistka Angela Tomanič na solističnem orgelskem koncertu interpretirala italijansko in nemško orgelske glasbo. Nastopila je v frančiškanski cerkvi, kjer je v prvem delu koncerta odigrala nekaj skladb na malih baročnih orglah v prezbiteriju, v drugem delu pa je igrala na velike Goršičeve orgle na koru. Žal je lepoti orgelske glasbe prisluhnilo bolj malo poslušalcev. Nekoliko spremenjen program je Tomaničeva odigrala naslednji dan na Glasbeni domačiji v Globodolu in na dan državnosti v župnijski cerkvi v Dolenjskih Toplicah. (Foto: M. Markelj)
KDO VESELO ŽIVI? - Jernej Lampret, župan Ivančne Gorice in predsednik upravnega odbora Tabora pevskih zborov, je v nedeljo, 22. junija, na to vprašanje, kije moto letošnjega tabora v Šentvidu pri Stični, v svojem govoru odgovoril, da pevci v Šentvidu. To je 241 zborov z okrog 7 tisoč pevci z vseh koncev Slovenije na skupnem koncertu nedvomno tudi dokazalo ne samo z ubranim prepevanjem, ki ga je vodil dirigent Igor Švara, ampak predvsem s prepevanjem s srcem. Tokrat je na Taboru sodeloval občinski pihalni orkester Trebnje z dirigentom Igorjem Teršarjem. Slavnostni govornik prof. Jože Kores, solist in pevec bivšega Slovenskega okteta, je v slavnostnem govoru podaril moč ljudske pesmi, zaradi katere smo to, kar hočemo, in moramo biti nanjo ponosni: “Tabor ni tekmovanje pevcev, ampak romanje pevcev, ki svojega časa ne žrtvujejo, ampak darujejo na oltar slovenske potrditve, slovenskih korenin." Na slovesnosti, ki jo je lepo povezoval dramski igralec Aleš Valič, je najvišje prizna-n)e" zlati grb - prejel Jurij Gorišek. V Šentvidu pa je bilo veselo že tudi v soboto, 21. junija, na koncertu zamejskih pevskih zborov, ko so prepevali pevci iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. (Foto: L. Murn)
dežurni
poročajo
NAv PODSTREŠJU NAŠEL OROŽJE - V sredo se je na policiji v Sevnici zglasil 40-letni O. I. in prinesel revolver, ročno bombo in več kot 50 nabojev. Predmete je našel na podstrešju stanovanjske hiše in so bili po vsej verjetnosti last njegovega pokojnega očeta.
PRITISK ILEGALCEV - Prejšnji torek nekaj pred polnočjo so v Slovenijo med mejnim prehodom Obrežje in Slovensko vasjo vstopili štirje Romuni. Pot so nadaljevali v notranjost države, vendar samo do podvoza na magistralni cesti Obrežje - Grmovlje pri naselju Dvorce, kjer sojih ob 12.45 pri počitku zalotili policisti in jih vrnili na Hrvaško. Istega dne so policisti v naselju Podgračeno odkrili še tri Makedonce.
KOMBI IZGINIL IZPRED HOTELA - V noči na 22. junij je bil na parkirišču pred hotelom Terme v Čateških toplicah parkiran kombi Volksvvagen podjetja Uniš tours & travel. Neznanec ga je odpeljal neznano kam.
HITROSTNI REKORDERJI -V soboto so krški policisti merili hitrost pri Skopicah na magistralni cestišt. 1, kjer je hitrost omejena na 100 km/h. Rekord sta postavila dva Turka, prvi s 185, drugi pa s hitrostjo 178 km/h.

K8A3 belp rcm
občina SHAR1ET A okrw H0V0 MESTO
#§'


OBČINA - V sedanji krajevni skupnosti Smarjeta si močno prizadevajo, da bi postali samostojna občina, tako kot sosednji Škocjan. Po eni varianti naj bi se novi Šmarješki občini priključila tudi KS Bela Cerkev, česar pa nekateri nočejo niti slišati. V Beli Cerkvi se je pred časom pojavil celo napis, da ta kraj ne bo nikoli v občini Smarjeta. No, stara tabla na stari hiši pa še danes priča, da je tako nekoč že bilo. O tem, če se bo zgodovina v krajih pod Vinjim vrhom ponovila, pa bodo tako in tako odločili v Ljubljani. (Foto: A. B.)
NEDANOVSKEMU DVE LETI ZAPORA
NOVO MESTO - V sredo se je na novomeškem okrožnem sodišču končala 2-dnev-na obravnava zoper podjetnika Roberta Nedanovskega iz Šentjerneja. Obtožnica ga je bremenila goljufije. Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je sebi oziroma svojemu podjetju pridobil protipravno premoženjsko korist, spravljal druge z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in jih tako zapeljal, da so mu v škodo svojih premoženj oziroma premoženj podjetij, kjer so bili zaposleni, izročali stvari, s takšnim ravnanjem pa je povzročil veliko premoženjsko škodo. V dobro svojega podjetja PMC Plastik Management d.o.o. je pridobil več kot 10 milijonov protipravne premoženjske koristi v škodo šestih podjetij, zato ga je sodišče spoznalo za krivega goljufije in mu izreklo dve leti zapora. Njegov zagovornik je že napovedal pritožbo. Sodba še ni pravnomočna, več o obravnavi pa v prihodnji številki.
Težave zaradi tatvin lesa z Bohorja
V občini Krško kriminalnih središč sicer ni, največ kaznivih dejanj pa je bilo storjenih na območju krajevne skupnosti Krško, Senovo, Leskovec in Brestanica
pri odkritju storilcev,” pravi Petan in poudarja, da v občini Krško ni kriminalnih žarišč, največ kaznivih dejanj pa je bilo storjenih na območjih krajevne skupnosti Krško, na Senovem, na območju Leskovca pri Krškem in Brestanice.
V prvih petih mesecih so policisti obravnavali tudi 5 samomorov (lani 2) in 3 poskuse samomora ter 120 kršitev javnega reda in miru, kar pomeni 14-odstoten padec v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
T. G.
Tretjino Romi
Varnost: ugodna
KRŠKO - V občini Krško so bile v prvih petih mesecih varnostne razmere stabilne, saj so bili v celoti obvladani vsi varnostni pojavi, tako da so se število in posledice negativnih varnostnih pojavov glede na enako lansko obdobje zmanjšali.
V tem času so policisti obravnavali petino manj kaznivih dejanj, raziskati pa jim je uspelo kar štiri petine vseh. Med kaznivimi dejanji je največ tatvin, velikih
Krško Marjan Petan, so letos obravnavali tudi eno posilstvo in en spolni napad na otroka do 14 let.
“Pri raziskovanju kaznivih dejanj tatvin se srečujemo s problemom na Bohorju, kjer neznanci posekajo drevesa, jih izvlečejo do ceste ter les takoj prodajo. Gozdarski tehnik pa ugotovi tatvino po nekaj tednih, tako da na kraju kaznivega dejanja ne najdemo več nobenih sledi, ki nam bi pomagale
Marjan Petan
tatvin, lahkih in hudih telesnih poškodb, sledijo ropi - letos so bili trije, lani v enakem obdobju le eden - od lanskih 10 pa se je na 3 zmanjšalo število goljufij. Kot pravi komandir policijske postaje
V POSAVJU ŽE 14 SAMOMOROV
KRŠKO - V Posavju se je letos zgodilo že 14 samomorov in 5 poskusov samomora, medtem ko so si lani v prvih petih mesecih vzele življenje 4 osebe. Sicer pa policisti beležijo manj nasilnih dejanj; umorov na primer še ni bilo, medtem ko so bile lani v tem času umorjene 4 osebe. Narašča pa problematika z mamili. V štirih mesecih se je število obravnavanih kaznivih dejanj od lanskih 6 kar potrojilo. Vse več je preprodajalcev in uživalcev, ki prihajajo v Posavje tudi iz drugih krajev Slovenije, saj poskušajo tu najti mirnejši kotiček.
GASILSKA SLUŽBA JE POTREBNA
KOČEVJE - V prostovoljnem gasilskem društvu je za potrebe kočevske občine vrsto let uspešno delovala dežurna služba. Zaradi odhoda delavke v pokoj je nastalo vprašanje, kako službo organizirati v bodoče. Sestanek na poveljstvu gasilske zveze Kočevje ni dal rešitve, ker za organiziranje dežurne službe primanjkuje denarja za plačevanje delavca, ki bo v bodoče opravljal to delo. Čeprav se še ne ve, ali služba v bodoče bo, pa gasilci menijo, daje potrebna, ker je skrbela, da so bili gasilci pravočasno obveščeni o požaru ali drugih nesrečah.
V. D.
POŽAR RAZDEJAL DELA VNICO - V četrtek nekaj po 13. uri je v avtoservisu Dušana Faleskinija v Straži prišlo do požara, v katerem je nastalo za okoli 5 milijonov škode, delavec pa se je prt tem hudo poškodoval. Tistega dne sta 33-letni P. Š. iz Obrha in 21-letni D. G. v delavnici popravljala škodo favorit. D. G. je z rezilko brusil kovice na končniku leve prednje roke, ki je bila vpeta v primež na delovnem pultu. Med brušenjem so goreči opilki padali proti 200-litrskemu sodu, v katerem je bil pralni bencin. P. Š. je medtem stal pod osebnim avtom in privijal končnik. Sod, v katerem je bil pralni bencin, ni bil zaprt, zato so hlapi uhajali, vanj pa so padali tudi goreči opilki, tako da je prišlo do močne eksplozije, v ka teri je razneslo sod. Ogenj se je zelo hitro razširil in zajel vso delavnico. P Š. je bil v požaru hudo poškodovan in se zdravi v kliničnem centru, D. G. pa je dobil le manjše opekline. (Foto: T. G.)
• Kaj pa če so železničarji krivi, da zamujamo na poti v Evropo? (Cjaha)
ŠENTJERNEJ - Na ob-i močju policijskega oddelka v i j Šentjerneju, ki pokriva občini Šentjernej in Škocjan, so letos obravnavali manj kaz- I nivih dejanj, kar komandir policijskega oddelka Šentjernej Aleksander Krajgolnik ocenjuje kot ugodno. Število prometnih nesreč seje pove-čalo, kar je posledica obremenjenosti magistralne ceste ! št. 1, ceste R 333, kjer se je ! letos zgodila smrtna nesreča, in tudi ostalih cest, čeprav črnih točk, kjer bi se nesreče i ponavljale, ni.
Kot opažajo policisti, se kršitve javnega reda in miru i selijo v stanovanja, medtem ko večjih kršitev kljub pogostim prireditvam predvsem v šentjernejski občini ni bilo. Občani se pogosto pritožujejo zaradi Romov. “Policisti lahko storimo to, kar nam nalaga zakon,” pravi Kragolnik. Tako so letos obravnavali i tri primere streljanja v rom-I skih naseljih, pri katerih je j šlo očitno za izživljanja in I objestnost, z Romi pa se poli-| cisti pogosto srečujejo tudi na cesti. Opazno je, da je že precej Romov naredilo vozniški izpit, med njihovimi avtomobili pa že prevladujejo registrirani. Med kršitelji cestno-prometnih predpisov znašajo romske kršitve slabo j tretjino vseh.
T. G.
Aleksander Kragolnik
OBNAVLJALI BODO ZEMLJIŠKO KNJIGO
NOVO MESTO - Okrajno sodišče v Novem mestu sporoča, da bo zemljiška knjiga sodišča v Novem mestu od 31. julija do 17. avgusta zaradi obnove poslovala le v najnujnejših primerih, zato vas prosijo, da zadeve uredite predtem.
PREKO 600 OBISKOVALCEV KRŠKE POLICIJE - Uprava za notranje zadeve Krško, policijska postaja Krško in prometna policijska postaja Krško so v ponedeljek, 16. junija, pripravile dan odprtih vrat, kar je sodilo v širši krog praznovanja dneva slovenske policije. Na ogled so bila tehnična sredstva in orožje, obiskovalce - teh je bilo več kot 600 - pa so seznanili z vsebino dela in prikazali slikovno in dnigo gradivo, ki izvira iz kaznivih dejanj in prometnih nesreč. Policijske prostore in opremo so si s posebnim zanimanjem ogledali najmlajši. (Foto: T. G.)
Novinarka v celoti oproščena
Novinarko Dela Zdenko Lindič - Dragaš je na ponovnem sojenju okrožno sodišče oprostilo razžalitve Dolenjske banke in njenega direktorja Francija Borsana
NOVO MESTO - Novomeško okrožno sodišče je konec septembra lani novomeško dopisnico Dela Zdenko Lindič - Dragaš, nekdanjo novinarko Dolenjskega lista, obsodilo zaradi dveh razžalitev, ki stajo tožila Dolenjska banka in njen direktor Franci Borsan, za kar bi morala plačati 204 tisoč tolarjev in kriti stroške kazenskega postopka. Ker je višje sodišče v Ljubljani obsodilni del sodbe razveljavilo, je novinarka zopet sedla na zatožno klop v Novem mestu. Senat v isti zasedbi je tokrat novinarko v celoti oprostil očitkov iz zasebne tožbe banke in direktorja.
Dolenjska banka in njen direktor Franci Borsan sta v zasebni tožbi novinarki Zdenki Lindič - Dragaš očitala tri kazniva dejanja razžalitve in dve žaljivi obdolžitvi, sporna pisanja pa naj bi novinarka zapisala v prispevkih z naslovi Gospodarno pehanje v stečaj, TOB posluje pozitivno, a Ljubljanska banka Dolenjska banka jo sili v stečaj, Bančni diletantizen in Bo Ljubljanska banka Dolenjska banka dolenjski grobar, prispevki pa so bili objavljeni od oktobra do sredine decembra leta 1993.
Na petkovi obravnavi je Zdenka Lindič - Dragaš dejala, da je novinarka že 17 let in celovito spremlja dogajanja na Dolenjskem, njena naloga pa je poleg poročanja tudi komentiranje aktualnih dogajanj.
“Tega ne počnem, da bi koga žalila ali zasmehovala, pač pa zato, da bi ljudi podrobno informirala, do česar ima javnost pravico,” je povedala in dodala, “da je bila leta 1993 najbolj aktualna gospodarska tranzicija. In prav TOB je bilo eno prvih podjetij, ki jim je grozil stečaj zaradi starih bremen, kot
so bančni krediti, zaradi teh pa je bila takrat pred stečajem cela veriga podjetij in pod vprašajem več tisoč delovnih mest. Zato se je ta problematika tedensko pojavljala na sejah izvršnega sveta novomeške občine, na skupščini občine, na sejah območne gospodarske zbornice, sestankih direktorjev... Večkrat mi je bilo očitano, da za informacije nisem vprašala nasprotne strani. A dejstva so bila jasna, zadeva TOB je bila tudi na sodišču, bili so štirje naroki in na vseh sem bila zraven, kot tudi na sestankih, kjer so govorili o tem.”
Novinarka je še dodala, da so vse inkriminirane navedbe iztrgane iz konteksta. Če prispevek prebereš v celoti, je smisel spornih besed, kot so: voditi za nos, gospodarska združba, poniglavo pečatiti usodo in drugi, drugačen.
Pooblaščenec zasebnih tožilcev odvetnik Borut Škerlj je tudi na tokratni obravnavi vztrajal pri vseh petih obtožbah, saj naj bi novinarka posegla v z ustavo zajamčeno pravico do
osebnega dostojanstva in varstvo osebnih pravic, sodišče pa bi po njegovem mnenju moralo ocenjevati vsebino in namen pi-
* Senat je pritrdil besedam novinarkinega zagovornika mag. Draga Demšarja, da v prispevkih ni čutiti zaničevanja, in sledil napotkom višjega sodišča ter novinarko v celoti oprostil, zasebnima tožilcema Dolenjski banki in njenemu direktorju pa je naložil plačilo vseh stroškov kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna.
sanja in ugotoviti dejstva glede na resničnost in preverljivost.
Senat je kot nepotrebne zavrnil njegove dodatne predloge po zaslišanju še nekaj prič, o pridobitvi dokumentacije v zvezi s pripravo televizijske oddaje pri Tedniku, ko je novinar pripravljal prispevek na podlagi člankov v Delu, pa se je, kot pravi Škerlj, izkazalo, da gre za netočne navedbe, senat pa je zavrnil tudi predlog, da bi sodišče pridobilo vse izdaje časopisa Delo od oktobra do sredine decembra leta 1993 zaradi primerjave izrazov in stila pisanja, ki ga je uporabljala novinarka, s pisanjem o ostalih dogodkih na Dolenjskem, primerjali pa naj bi tudi njene izraze z ostalimi novinarji, ki objektivno žaljivih izrazov niso uporabljali.
J	T. GAZVODA
16 ur po umoru se je storilec javil sam
Umor iz ljubosumja
MALI KAMEN - Umor, Ifi se je zgodil v noči na ponedeljek in je močno pretresel ljudi s Senovega, Koprivnice in okolice, je krimi-nalistom povzročil precej dela. Ko so v ponedeljek prijeli domnevnega storilca, za katerega se je izkazalo, da ni zakrivil umora, se je morilec nekaj pred 14. uro na telefonsko številko 113 javil 45-letni A. Z. iz Reštanja in povedal, daje on ustrelil 46-let-nega zasebnika Vladimirja Mirta iz Velikega Dola. A. Z. je bil kmalu zatem aretiran, pri hišni preiskavi pa so mu zasegli pištolo znamke CZ M70, kalibra 7,65 mm, z naboji ter okrvavljena oblačila. A. Z. je dejanje priznal in ga tudi opisal.
Kot so ugotovili policisti, sta Vladimir in 64-letni V. O. čez dan popivala, zvečer pa sta se peljala s Senovega proti Malemu Kamnu. V bližini Malega Kamna je s travnika ob cesti do avta pritekel A. Z., potegnil pištolo ter skozi okno avtomobila dvakrat ustrelil v Vladimirja, ki je sedel za volanom. Potem je šel na drugo stran avta in še dvakrat ustrelil v Vladimirja, ki je predtem poskušal pobegniti iz avta in je po strelih obležal ob njem. Sopotnik V. O. je sicer policiji izjavil, da storilca ni poznal, zaradi okoliščin in sledi smodnika na njegovih rokavih pa so ga začasno pridržali na polciji.
Vzrok za umor je pripisati psihičnim težavam storilca, ki so bile na dan umora še posebej izrazite. Z žrtvijo se je srečal po naključju, za strel pa se je odločil iz ljubosumja. Storilca so pridržali in je bil v torek s kazensko ovadbo predan priskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v
ZLATI ZNAK ZOFIJI KOLENC
NOVO MESTO - Letos organi za notranje zadeve že šestič praznujejo svoj praznik - dan slovenske policije v spomin na 10-dnevno vojno, zato so po Sloveniji potekale številne prireditve. V ponedeljek, 23. junija, so jo pripravili tudi v kulturnem domu v Metliki, kjer je bila na ogled razstava policijskih kap, predvsem tujih, na proslavi pa je načelnik UNZ Franci Povše podelil najuspešnejšim in najprizadevnej-šim priznanja: zlati znak za pomembne zasluge za varnost je prejela Zofija Kolenc, srebrni znak so dobili Janez Kukec, Dragica Kuzma, Štefan Mišja in Jože Stopar, bronastega pa so dobili Nenad Filipovič, Ivan Jakobčič, Marjan Jandrlič, Jožef Kočevar, Ilija Kusič, Alojz Kovačič, Karel Sikošek in Ivan Trs. Za širjenje varnostne kulture sta priznanje dobila tudi Komunala Trebnje in Andrej Poljšak.
Veliki met atleta Igorja Primca
Zlato odličje na mediteranskih igrah v Bariju - Bron za rokometašico Mojco Derčar
NOVO MESTO - Na 13. mediteranskih igrah v Italiji smo imeli kar pet športnikov, ki so se vrnili domov z zlatim in bronastim odličjem. Veliki met je uspel zlasti atletu Igorju Primcu, ki je disk zalučal 61.66 m in je tako kot tretji dolenski športnik v zgodovini mediteranskih iger osvojil zlato odličje (Marjeta Pučko - odbojka, Alžir 1995 in Jasna Dokl - gimnastika,
KRANJC - BIZJAK NAJBOLJŠA
NOVO MESTO - Na kegljišču Pri vodnjaku seje končalo prvenstvo KD Novo mesto v borbenih dvojicah. Presenetljivo sta zmagala Vili Kranjc in Zdravko Bizjak nad dvojico Bruner - Miklavčič in Mišu-ra - Logar.
N. G.
VEBROVA SPET V TREBNJEM
TREBNJE - Trebanjska kegljav-ka Milena Veber, ki je minulo sezono uspešno igrala v Postojni, seje spet vrnila v svoj matični klub Mercator. S pomočjo najboljše dolenjske kegljavke bodo skušale Trebanj-* ke napredovati v višjo ligo.
N. G.
NOVOMEŠČANIV ZASAVSKI LIGI
NOVO MESTO - Kegljačem Novega mesta, ki v minuli sezoni ni uspela uvrstitev v 3. ligo in bodo prihodnje leto igrali v zasavski ligi.
Split 1979).
Po tihem smo pričakovali, da bi Novomeščan Igor Primc, ki je letos v dobri formi, lahko iz Barija prinesel eno od kolajn. O tem, da bi ta bila zlata, si skorajda nismo upali razmišljati. Vendar je Igor presenetil vse svoje tekmece in tudi nas ter pod vodstvom trenerja Karla Gačnika dosegel veliki met. Ne gre tukaj za kakšen vrhunski dosežek svetovnih razsežnosti, kar se tiče same daljave, bolj gre za to, da je domov prinesel odličje, ki nekaj pomeni.
V senci velikega Igorja je bila mlada Novomeščanka Mojca Derčar, ki je kot članica rokometnega kluba iz Žalca nastopila v slovenski reprezentanci, ki je malce presenetila, vendar povsem zasluženo pod taktirko dolenjske rokometne strokovnjakinje Marte Bon zasedla tretje mesto in osvojila bron.
Poleg teh dveh sta v Italiji nastopila še Novomeščan Tomaž Božič in Brežičan Jure Rovan. Atleta nista imela svojega dne. Tomaž je s skromnim rezultaom 10.67 na 100 metrov zasedel 13. mesto, boljši je bil Jure, ki je s palico preskočil pet metrov, čeprav je sposoben dosti več, in zasedel osmo mesto.
Precej bolje, lahko bi rekli celo odlično, se je na peto mesto uvrstil
naš kolesar - legionar Martin Derganc, ki sicer vozi za italijanski profesionalni klub, vendar je zdaj branil barve Slovenije in ie v cestno-
hitrostni dirki osvojil eno izmed prvih mest. Tako se je po uspešnem nastopu slovenskih atletov v Bariju povečala tudi bera dolenjskih športnikov. Nosilci kolajn so: Marjeta Pučko (zlata), Jasna Dokl (srebrna in zlata), Darko Cujnik (srebrna), Igor Primc (zlata) in Mojca Derčar (bronasta).
S. D.
SPREJEM ZA IGORJA PRIMCA - Predsednik AK Novo mesto mag. Boris Dularje s svojimi sodelavci in mentorji ob povratku Igorja Primca iz Barija zanj pripravil sprejem. Čestitk s strani športnih tovarišev ni zmanjkalo. Atletski klub Novo mesto je svojemu najboljšemu atletu za nagrado namenil 1.000 DEM. Na sliki: Igor Primc sprejema čestitke predsednika Borisa Dularja. (Foto: S. Dokl)
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	SODRAŽICA - Prizadevni člani BSK Sodražica so bili gostitelji tudi državnega prvenstva za mladince v balinanju, v hitrostnem izbijanju. Med 20 zmagovalci območnih tekmovanj je tekmoval tudi domačin Tadej Koš-mrlj, ki je ob koncu zasedel 10. mesto. V 7. krogu notranjske balinarske lige so igralci Sodražice doma premagali Cerkno s 16:0. To je druga letošnja zmaga z najvišjim izidom. Sodražani so na drugem mestu in se bodo po vsej verjetnosti septembra z Logatcem potegovali za prvo mesto.
•	GROBNIK - Na 3. motociklistični hitrostni dirki za državno prvenstvo, ki je bila tudi tokrat na Grobniku pri Reki, so se vnovič izkazali tekmovalci ribniškega Inotherma. V razredu do 125 SP je zmagal Štern, do 250 SP je bil Hudovernik tretji, v najmočnejšem razredu, “superbiki”, je Sam-leku za dolžino motorja ušlo prvo mesto. V skupini razvrstitvi so bili Ribničani drugi.
•	KOČEVJE - V 8. krogu občinske lige v Kočevju so bili doseženi naslednji izidi: AS-Tri Zvezde 0:0, Črni Potok-Željne 7:0, Kostel-Krempa Štalcerji 4:3, Rog-Babilon 3:4, AG Kovinar-Slovenka 2:2. Na lestvici vodijo Tri zvezde z 22 točkami. Izidi 8. kroga v drugi ligi: Atletika-Mo-zelj 1:6, Flamengo-Mahovnik 3:11. Prosta je bila ekipa Marofa, ki vodi na lestvici s 16 točkami.
•	RIBNICA - Potem ko so prejšnji teden končali tekmovanje v občinski ligi malega nogometa, so v nedeljo v Dolenji vasi pripravili še tekmovanje za občinski pokal. Nepričakovno, a povsem zasluženo so prvo mesto osvojili igralci Grafita, ki so v odločilni tekmi premagali občinskega prvaka Avtocenter Presige s 3:1. V tekmi z tretje mesto je Spečtrum Traid z enakim izidom premagal Bibo Market.
•	KOČEVJE - Na tradicionalni tekmi na Idrijsko Belo na 14-ki-lometrski progi, tekma je štela tudi za Severnoprimorski pokal -sta se vnovič izkazala kočevska tekača. V članski kategoriji je Srečko Majetič dosegel četrto mesto s 53,16, Franci Kocijančič pa s časom 53,45 sekunde po pričakovanjih zmagal med veterani in preprečljivo vodi v seštevku za Severnoprimorski pokal.
•	KOČEVJE - Tekmovalna komisija odbojkarske zveze Slovenije ni upoštevala pritožbe kočevskega LIK Tilie, kar pomeni, da so klub izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Ker je v Sloveniji zanimanje za žensko odbojko pod pričakovanji, Kočevkam ne bo treba igrati v občinski ligi, ampak so se uvstile v tretjo ligo, zopet brez kvalifikacij. Tam bodo igrale pod imenom OK Kočevje, saj LIK in Tilia ne bosta več sponzorja-
M. GLAVONJIC
NOGOMET V METLIKI
METLIKA - V 7. krogu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Rado-vica:Dobravice 3:0, Metlika:Rosal-nice 4:1, Boršt:Suhor 6:0, Mladi-na:Metlika II. 4:1, Policija:Slamna vas 5:2, Gabrovec:Lokvica 2:0. Lestvica: 1. Policija (13), 2. Metlika I. (12), 3. Grabrovec (11 točk) itd.
NOGOMETNI TURNIR VETERANOV
GORICA - Malonogometni klub Gorica organizira 4. tradicionalni turnir v malem nogometu za veterane, stare do 35 let. Turnir bo v nedeljo, 29. junija, ob 8.uri na travnatem igrišču na Gorici (KS Veliki Podlog). Najboljše ekipe bodo nagrajene, dobro pa bo poskrbljeno tudi za gledalce.
URŠKA SILVESTER ZMAGALA V NEMČIJI
WAGHAUSEL - V tem nemškem mestu je bil velik mladinski badmintonski turnir, na katerem so nastopile tudi mlade igralke mirnske-ga Toma. Največ je dosegla 12-letna Urška Silvester kije zmagala, njena sestra Spela pa je bila tretja. V dvojicah sta sestri Silvester osvojili drugo mesto. V absolutni konkurenci tekmovalcev do 18 let je bila Urška Plahutnik tretja, ravno tako pa sta s klubsko kolegico Nino Šumi v dvojicah osvojili bronasto odličje.
M. Č.
Preporod novomeškega nogometa
Veliko zaslug za to ima trener Milenko Sivko
NOVO MESTO - Po sušnih letih je še pravi čas prišel preporod novomeškega nogometa. Mladi nogometaši, v glavnem gre za lastni kader, so že od samega začetka tekmovanja v 3. republiški ligi - zahod pokazali resne namene, da si priborijo igranje v višjem razredu.
Veliko zaslug gre na račun nogometnega strokovnjaka Milenka Sivke iz Trbovelj in nogometnega strokovnjaka Matjaža Jakopiča iz Ljubljane, ki je tudi veliko pomagal, ravno tako ne gre pozabiti prizadevne uprave, ki jo vodi predsednik Marjan Mihelčič, naš današnji sogovornik.
“Po kriznem obdobju, ki je grozilo, da bo dolenjski nogomet šel v pozabo, se kaj takega na glas nismo upali razmišljati. Ko smo zakrpali vrzeli, ki so zijale na vseh koncih, seje pokazalo tudi pri igrah mladih nogometašev, ki so nas iz kroga v krog razveseljevali. Ko smo se po prvem delu tekmovanja znašli na prvem mestu, so seveda želje nekoliko porasle, kar se je pokazalo v drugem delu tekmovanja, ko smo brez poraza z dvema remijema sklenili tekmovanje. Da se je to zgodilo, so zaslužni naši delavci Jože Pavlin, Igor Gruden, Jože Stibrič, Roman Doljak, Vlado Kirn, Borut Novak, Mile Spasevski in še kdo. Brez njih in naših sponzorjev, kot so tovarna zdravil Krka, Radio Krka, Hrast, VGP, Varovanje 'Bradač, GIMPE in Agencija za šport, uspeha ne bi bilo,” pravi Mihelčič.
• Kaj pomeni igranje v II. republiški ligi?
“Ne skrbi nas igralski kader, ki ga bo ob pomoči trenerja Matjaža Jakopiča vodil Milenko Sivko. Bolj nas skrbi drugo. V prvi vrsti bo potrebno poiskati rezervni
Marjan Mihelčič, predsednik NK Radio Krka, ki ima tudi veliko zaslug za preporod novomeškega nogometa
štadion (Bršljin ati Šmarješke Toplice), ker ta v Portovalu ne prenese tolikšne obremenitve. Takšno igrišče, kot ga imamo sedaj, ne ustreza več zahtevam igranja v višjem razredu. Mislim, da imamo do jeseni dovolj časa, da vse te zadeve uredimo.”
• Kakšni so vaši cilji?
“Želimo si uvrstiti se v sredini prvenstvene lestvice in da ne bi trepetali za obstanek. Razmišljanja o tem, da bi Novo mesto spet imelo prvoligaša, so prava utopija. Bodimo realni. Zadovoljni bomo, če nas bodo naši nogometaši razveseljevali z dobrimi igrami, s katerimi bodo tudi pritegnili ljubitelje nogometa, kijih na Dolenjskem ravno ne manjka. Skratka, želimo dobro uvrstev in da ne bi 'plesali eno samo poletje’.”
SLAVKO DOKL
IGOR RUS ZMAGAL
ČRNOMELJ - V nadaljevanju belokranjske teniške lige. V finalu sta se srečala Igor Rus in Mitja Goršek. Zmagal je prvi z rezultatom 7:5,7:6. Tretje mesto je osvojil Klemen Vitkovič, ki je premagal Sandija Strgarja. Naslednji krog bo v Dragatušu.
Dobili štiri državne prvake
Metalec diska Igor Primc potrdil dobro formo, ravno tako skakalec s palico Jure Rovan
NOVA GORICA - Na državnem atletskem članskem prvenstvu je sodelovalo močno zastopstvo naših atletskih klubov iz Novega mesta, Brežic in Sevnice. Poleg tega so naši atleti, ki so kar v dobri formi, osvojili še nekaj drugih in tretjih mest. Večina je upravičila svoj nastop, kar velja zlasti za Igorja Primca in Jureta Rovana.
1. Kosmus 49.36, 2. Novak 42.88 (obe Brež.). Člani -100 m: 4. Božič (Krka) 10.74,200 m: 4. Božič (ička) 21.56, daljava: G. Rovan (Krka) 7.23 m (osebni rekord), 800 m: 2.
LOVRO MERVAR DRUGI NA GROBNIKU
GROBNIK - Na cestnohitrostni motorski dirki na Grobniku, ki je veljala za slovensko državno prvenstvo in za Pokal Alpe - Jadran, so v dveh kategorijah nastopili tudi tekmovalci novomeškega Hrasta. Tako je Lovro Mervar v kategoriji motorjev 600 SS dosegel drugo mesto, Matej Dule pa tretje. V kategoriji motorjev do 125 GP je bil Silvo Judež tudi tretji.
PLANINCI VABLJENI NA TABOR V BOVEC
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na tabor v Bovec. Odhod bo v nedeljo, 13. julija, ob 17. uri izpred Krke v Ločni, vrnitev pa v soboto, 19. julija, zvečer. Odhod bo z osebnimi avtomobili, nastanili pa se bodo v Kaninski vasi. Vsak dan bo okrog 10 ur naporne hoje. Povzpeli se bomo na več vrhov, med drugim tudi na Rateško Pončo, na katero se bomo povzpeli iz Italije, zato bomo potrebovali potni list. Stroški bivanja in vodenja so za šest dni približno 12 tisočakov. Hrano si bo lahko pripravljal vsak sam, ker so v apartmajih urejene kuhinje, ali pa se bo hranil v gostišču. Spoznavna tura bo 5. julija na Gorjance. Dobimo se ob 8. uri v Gabrju. Prijave pri vodju tabora Petru Repovžu na tel.: 312 - 459 ali 73-671.
Oba naša vodilna atleta sta z lahkoto zmagala, čeprav se je mladi Brežičan moral kar dobro potruditi, da je ugnal Mariborčana Lorencija. “Kratkih rokavov” je ostal lanskoletni najhitrejši Slovenec Toma Božič, ki letos ni osvojil niti brona. Nadarjeni Novomeščan bo imel letos še veliko priložnosti, da bo dokazal, da sodi še vedno med najhitrejše šprinterje v Sloveniji. Prijetno je presenetila tudi nadarjena metalka kladiva Kozmusova, ki se iz tekmovanja v tekmovanje po-
DRŽAVNI TURNIR V JU-JITSU
LENART - V Lenartu v Slovenskih Goricah je bil zadnji državni turnir v ju-jitsu za borce, stare do 15 let. Tekmovanja se je udeležilo pet slovenskih klubov, med njimi tudi ŠD Policist iz Krškega. Mlado zastopstvo iz vseh treh borilnih centrov (Globoko, Boštanj in Sevnica) je dobesedno pometlo s svojo konkurenco, saj je doseglo štiri prva mesta in eno tretje. Zmagovalci: Sandi Hotko (Globoko), Gal Motore (Sevnica), Vasja Sedminek (Sevnica) in Simon Kurnik (Boštanj); tretje mesto pa je dosegel Stane Plazar (Sevnica). TVadicionalni pokal mesta I.enart je osvojila ekipa ŠD Policist, ki je zbrala 40 točk.
STANE PRESKAR
Odmevna zmaga Slovenije
pravlja, ravno tako njena klubska kolegica Novakova.
Rezultati: ženske - 100 ovire: 3. K. Jankovič (Krka) 14.06,400 m: 4. Klemenčič 56.65, 400 m ovire: 3. Klemenčič (Krka) 62.12, troskok: 4. Blatnik (Krka) 12.43, 5.000 m: 4. Bregar (Ševnica) 19:18,05, kladivo:
SMUČARSKI SKOKI V ZABRDJU
ZABRDJE - V organizaciji smučarske zveze Slovenije in največjih slovenskih klubov se je končal spomladanski del tekmovanja v smučarskih skokih na plastiki. Na tekmovanju je sodelovalo tudi SD Zabrdje pri Mirni, njegovi tekmovalci pa so dosegli naslednje rezultate: 3. mesto - Damjan Utič in 6. mesto - Matej Dolničar. Za SD Zabrdje je velik uspeh, da je bil Damjan Utič sprejet v planiško skakalno šolo, to je v selekcijo najperspektivnejših mladih skakalcev v Sloveniji, ki gredo po poti Primoža Peterke.
15. MIRNOPEŠKI TEK
MIRNA PEČ - Za jubilejni 15. Mirnopeški tek, ki sodi v kategorijo maratonov in uličnih tekov AIMS 6IAAF, in v sklop tekmovanja Alpe - Jadran je vse nared. Velika športna prireditev se bo začela v soboto, 28. junija, ob 17. uri v središču Mirne Peči. Po prijavah sodeč, se bo teka udeležilo blizu 300 tekmovalcev iz domovine in tujine. Med znanimi imeni velja omeniti Mirka Vindiša, Madžara Janosa in večkratnega zmagovalca Etiopijca Terefe-ja Mekonnena.
• ŠTIRJE DOLENJCI V ATLETSKI REPREZENTANCI - Slovenski atletski selektor Boris Mikuž je v atletsko reprezentanco Slovenije, ki bo v soboto in nedeljo nastopila v skupini A druge lige evropskega pokala v danskem Odenseju, kar štiri dolenjske atlete. V reprezentanci so Jure Rovan, Vladimir Kevo, Igor Primc in Aleš Tomič. Od vseh štirih pričakujemo najvišje uvrstitve, kar bi pomagalo tudi naši reprezentanci do prvega mesta in do uvrstitve v A skupino evropskega atletskega pokala.	S. D.
Tomič (Krka) 1:50.29, 5000 m: 5. Grojzdek (Sevn.) 3:59.18, palica: 1. Rovan 5.30, 3. Kostevc 4.80 (oba Brež.), disk: 1. Primc (Krka) 60.60, kladivo: 1. Kevo (Brež.) 59.42.
A. J.
TENIŠKI TURNIR “KRKA JUNIOR OPEN”
NOVO MESTO - V nedeljo je na teniških igriščih na Loki potekal turnir za mlade, ki so ga poimenovali “Krka junior open”. Nastopilo je 53 mladih tenisačev iz Novega mesta, Črnomlja, Brežic, Metlike in Dragatuša. Zmagovalci - do 8 let: Nika Drkušič in Jan Strgar, od 9 do 10 let: Kaja Vukšinič in Rok Žagar, od 11 do 12 let: Manja Matič in Nejc Župevc, ter nad 13 let: Katja Škof in Matej Balon.
M. R.
IToIenjski ust
uaš četrtkou prijatelj
Ljubljenec številne krške publike je bil hrabri Matej Ferjan, ki je naši ekipi priboril kar 17 točk.
KRŠKO - Ljubitelji spedeedwaya so v soboto zvečer uživali v lepi predstavi, ki sojo prikazali naši tekmovalci (Matej Ferjan, Izak Šantej in Gerhard Lekše). V kvalifikacijski skupini B bi se reprezentancam Slovenije, Avstrije, Francije, Italije in Hrvaške morali pridružiti tudi vrsti Belorusije in Holandije, vendar teh tekmovalcev v Krško ni bilo. Kljub temu je bila predstava, ki jo je spremljalo kakih 5.000 gledalcev, na višini A skupine, saj je naša trojica s svojimi smelimi vožnjami dokazala, da sodi v najvišjo skupino evropskega speedwaya, kamor se je tudi uvrstila.
Junak tega zanimivega tekmovanja, ki se je zaradi številnih padcev v zadnjih krogih zavleklo v pozno noč, je bil mladi Matej Fer-
jan, ki je s svojimi drznimi vožnjami spravil gledalce na noge. V šestih dirkah je oddal eno samo točko, in to znanemu italijanskemu tekmovalcu Andrei Maida, ki je višje uvrščen na evropski lestvici kot vsi naši tekmovalci. Vse čestitke našemu tekmovalcu, ravno tako pa tudi Krčanu Lekšetu in Šanteju, ki sta tudi prispevala svoj delež.
Rezultati: 1. Slovenija 38 točk (Ferjan 17, Šantej 14 in Lekše 7), 2. Italija 29, 3. Avstrija 24,4. Hrvaška 14 in 5. Francija 11 točk.
Slovenija in Italija sta sc tako uvrstili v skupino A, kjer ju že čakajo Češka, Latvija, Norveška, Madžarska in Ukrajina. Dirka bo 24. avgusta v madžarskem Debrecinu.
S. D.
NAŠI SPEEDWAYISTI SO NA VDUŠIL1 - Sobotna mednarodna speed-way prireditev v Krškem je dobro afirmirala našo mlado vrsto, ki se je uvrstila v najvišje tekmovanje na evropski ravni. (Foto: S. Dokl)
Športni tedni za počitnikarje
Skupina novomeških športnih pedagogov bo na Lutrškem selu pripravila športno aktivne tedne mladih
LUTRŠKO SELO - Potem ko je športno aktivni teden mladih,
I ki ga je na igriščih teniškega centra Lutrško selo ob pomoči skupine novomeških športnih pedagogov lani in predlani pripravil Djuro Olujič, naletel na dober odmev med šolsko mladino, so se letos odločili, da izbor aktivnosti, s katerimi bodo mladi iz Novega mesta in okolice na Lutrškem selu krajšali vroče počitniške dni, še razširili.
Lani se je športno aktivnega tedna mladih na Lutrškem selu udeležilo 54 otrok, letos pa jih po besedah športnega pedagoga Djura Olujiča pričakujejo še več. V programu imajo predvsem učenje tenisa, ki pa udeležencem še zdaleč ne bo vzelo največ časa. Poleg tenisa bodo športni pedagogi Dušan Okleščen, Alojz Hlača, Bojan Jaklič in Matjaž Cerkovnik izvedli vadbo in tekmovanje v orientaciji, otroci se bodo poskusili v ribolovu, lokostrelstvu, veslanju s kajaki in kanuji, v nogometu, košarki in odbojki na mivki ter plavanju. Poskrbeli bodo tudi za neplavalce, da ob koncu tedna ne bo med udeleženci nikogar, ki ne bi znal plavati. Otroke bodo razdelili v tri starostne skupine (od 5. do 7. leta, od 7. do 9. ter od 9. do 12. leta), v vsaki skupini pa bo največ šest otrok. Glede na izkušnje pričakujejo, da bo največ udeležencev iz Novega mesta. Vsako jutro se bodo zbrali pri novomeškem
Djuro Olujič
štadionu ob 8. uri. Od tam se bodo na Lutrško selo odpeljali s kombijem, vrnili pa ob 15. uri.
Športno aktivni teden je za mlade lahko prijetna predvsem pakoristna popestritev počitnic. Prva skupina otrok bo šestdnevni športni program začela v ponedeljek, 30. junija, zadnja skupina pa zaključila 23. avgusta. Ob koncu tedenskega programa bo piknik, na katerem bodo udeležencem podelili zaslužena priznanja in nagrade. Na svečanost bodo povabili tudi starše.
1. V.
Na mednarodnem prvenstvu Slovenije v prostem streljanju v peskokopu Cerov Log nastopilo skoraj 200 tekmovalcev iz 14 držav - Velik delež Ludwika Dvojmoča
NAJMLAJŠA EKIPA NK BELA KRAJINA V PRVO LIGO - Ekipa mlajših dečkov nogometnega kluba Bela krajina iz Črnomlja je v minuli sezoni osvojila drugo mesto v 2. ligi MNZ Ljubljana in se s tem uvrstila v prvo ligo. Na tekmah so kar 19-krat zmagali, dvakrat so igrali neodločeno, petkrat pa so bili poraženi. Ekipo je treniral Vasilij Dormiž, k dobrim rezultatom pa so veliko pripomogli tudi zagnani starši in sponzorji ekipe: Gradbena mehanizacija Panjan, ZIK Črnomelj, Avtoprevozništvo Skušek, Slaščičarna vanilij in Ford Stepan. V ekipi so igrali (od leve proti desni stojijo): Robi Jakobčič, Mitar Pavlovič, RokHudak, Rok Lipar, Aleš Miketič, Jule Kočevar Tine Puškarič in Andrej Zupanač, od leve proti desni pa sedijo: Tomaž Čurk, njihov navijač Sašo, Mario Drinič, Igor Čurk, Zoran Brčina, Denis Derviševič, Zoran Vasič, Simon Štefanič in Janko Novak.
IZLET TABORNIKOV V ČEŠČO VAS-Prvo soboto v juniju je Rod gorjanskih tabornikov organiziral izlet za medvedke in čebelice v Češčo vas. Šest tabornikov se nas je zjutraj peš odpravilo iz Šmihela proti športni dvorani Marof. Tam smo se pridružili ostalim tabornikom in nadaljevali pot čez Marof, skozi Bršljin do velodroma v Češčo vas. V konjušnici smo si ogledali konje. Največje doživetje je bilo jahanje na konju. V gozdu smo nabrali suhljad, zakurili ogenj in si v naravi skuhali hrenovke. Pa tudi iger ni manjkalo. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se popoldne vrnili domov. (Foto in tekst: Helena Murgelj, četa Porečani, Šmihel, Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto)
ZADOVOLJNI V KRANJU - Velika nagrada Save je ob veliki nagradi Krke najmočnejša kolesarska dirka v Sloveniji, letos pa je bila kranjska prireditev zaradi spremenjene proge in mokre ceste še posebej težka, kar je znal izkoristiti trenutno najboljši slovenski kolesar Martin Hvastja, član italijanskega poklicnega moštva Cantina Tollo. Na koncu so bili lahko z doseženim zadovoljni tudi Novomeščani, ki so bili ves čas 180 km dolge dirke med najbolj aktivnimi, Branko Filip je ob Hvastji in Avstralcu Janu Konečnyju kot tretji stopil na zmagovalne stopničke (na sliki), Gorazd Štangelj pa je bil peti. (Foto: l. V)
CEROV LOG - Ob koncu prejšnjega tedna je bilo v peskokopu Cerov I,og odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v prostem streljanju (revolver in pištola), ki je pritegnilo veliko število tekmovalcev. Organizatorje imel velike težave, nagajalo je vreme, potem pa je tekmovalce v peskokopu, kjer seje temperatura dvignila na 40 stopinj, motila tropska vročina.
ČOLNARSKI DAN NA KRKI - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, ki ima zelo razvejeno podvodno dejavnost, se v zadnjem času zelo trudi, da bi oživil tudi nadvodne dejavnosti. Tako je minulo soboto na novomeški Loki pripravil čolnarski dan, ki pa je samo na pol uspel. Ni bilo množičnosti. Če ne bi bilo raftingov iz Straže in Maribora, bi bil čolnarski dan kar žalosten. Zanimiva je bila zlasti tekma raftingov, kjer je prva erkipa Gimpexa s težavo ugnala svojo drugo ekipo, Mariborčani pa so bili za dolžino čolna zadai.
Glavni organizator Ludvvig Dvojmoč je izjavil, da ga je tekmovanje precej utrudilo. Kajti ni imel tiste pomoči, ki jo je pričakoval. Preveč zahtevni so bili zlasti upravni organi pa zavarovanje in še bi lahko naštevali. Prizadevni športni delavec je dejal, da namerava prihodnje leto organizirati svetovno prvenstvo v prostem streljanju, ki pa ga bo verjetno organiziral kar na Hrvaškem, kjer pogoji za tekmovanje niso tako zahtevni, kot je to pri nas.
Rezultati - moški, odprti razred: 1. VValgren, 2. Ohlsen (oba Norveška), 3. Crevaz (Avstrija). Ekipno: 1. Tanfoglio International, standarni razred: 1. Magli, 2. Vezzoli (oba Italija), 3. Vysni (Slovaška), 6. Feguš, 10. Leban, 12. Jakše, 14. Pavlič, 17. Kačič, 18. Pesek (vsi Slovenija). Ekipno: L Slovaška, 2. Slovenija L (Feguš, Leban, Pesek, Dvojmoč), 3. Slovenija II. (Jakše, Pavlič, Kačič, Umek). Ženske - posamezno: l.Glaser, 2. Steurer (obe Avstrija), 3. Kučerova (Slovaška), 4. Hasenkopf (Avstrija), 5. Theodo-rou (Grčija), 9. Košmrl, 10. Brinovec (obe Slovenija).
S. DOKL
DAN POSAVSKE ODBOJKE
GLOBOKO - Minulo nedeljo so v Globokem pripravili dan posavske odbojke, ki so ga organizirali prizadevni člani domačega športnega društva. Na tekmovanju je nastopilo devet ekip iz vseh posavskih občin. Pri ženskah so zmagale Bre-staničanke, druge so bile odbojkarice iz Globokega. Pri moških so bili spet najboljši odbojkarji iz Brestanice, 2. Svveps team iz Kapel.
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ - V soboto, 28. junija se bo ob 18.uri v Črnomlju pričel nočni turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo v petek od 20. do 22. ure v Alfa baru. Informacije lahko dobite vsak dan od 6. ure do 7.30 na telefon (068) 53-645.
LAMEX B DRUGI V LJUBLJANI
LJUBLJANA - Na hipodromu v Stožicah je bila tradicionalna kasaška dirka, kjer so nastopili tudi kasači iz Krškega in Šentjerneja. V zahtevni konkurenci prvih mest za naše kasače ni bilo, zato pa je Lamex B pod vajetmi Šepetavca iz Posavja zasedel drugo mesto. Tretje mesto sta osvojila: Pelizona (V. Maletič) - Šentjernej in Jard II. (Ce-tin) - "Posavje Krško, čertrto Figar AŠ (Humek) - Šentjernej.
ROKOMETNI TURNIR V ŠKOCJANU
ŠKOCJAN - Rokometni klub Škocjan bo v počastitev občinskega praznika pripravil v soboto, 28. junija, ob 10. uri v Škocjanu ženski rokometni turnir, kjer bodo nastopile štiri ekipe: ŽRK Škocjan, RK Lisca (Sevnica), RK Zagorje in RK Šentjernej. Finalna tekma za prvo mesto bo ob 16. uri na igrišču OŠ Škocjan.
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Šegova ulica 114 8000 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta
-	6 defektologov DP, VII. st. - za vzgojno delo v domu za nedoločen čas
-	1 defektologa DP, VII. st. - za vzgojno delo v domu v nočnem času za nedoločen čas
Začetek dela: 1.9.1997.
Poskusno delo: 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v zakonskem roku.
GREGOR ZAGORC SLAVIL V ŠKOFJI LOKI
ŠKOFJA LOKA - Mladinci KK Krka-Telekom so preteklo soboto nastopili na kriterijski kolesarski dirki za pokal Škofje Loke. Pri mlajših mladincih je bil 1. Novomeščan Gregor Zagorc, 2. pa klubski tovariš Jure Zrimšek. Pri starejših mladincih pa sta Novomeščana Jože Puš in Matevž Šuštarič dosegla drugo oziroma tretje
Evropska tekma v prostem streljanju
LIVARSTVO DOBOVA V STEČAJU 8257 DOBOVA BRATOV GERJEVIČEV 79,
ki ga zastopa stečajni upravitelj mag. oec. S. Ninkovič, objavlja na podlagi sklepa št. 29/95 stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem z dne 13.6.1997
JAVNO DRAŽBO,
ki bo dne 4. julija ob 14. uri v prostorih Okrožnega sodišča v Krškem, in sicer v razpravni dvorani 5, Cesta krških žrtev 12.
1.	Predmet prodaje je premoženje stečajnega dolžnika, in sicer:
a)	nepremičnine:
-	proizvodni objekt na pare. št. 182, k.o. Veliki Obrež, v izmeri 1457,50 m2;
-	skladišče na pare. št. 182, k.o. Veliki Obrež, v izmeri 411,20 m2;
-	pisarniški prostor na pare št. 182, k.o. Veliki Obrež, v izmeri 90 m2, v sklopu proizvodnega objekta;
-	zaklonišča na pare. št. 919, k.o. Veliki Obrež, v izmeri 52,45 m2;
-	zemljišča: pare. št. 919, pare. št. 924/2, pare. št. 182, vse vložna številka 487, k.o. Veliki Obrež;
-	zemljišča: pare. št. 925, pare. št. 926/2, pare. št. 1123/3, pare. št. 1125/2, pare. št. 1126/2, pare. št. 1127/2, pare. št. 1128/2, pare. št. 1229/2, vse vložna številka 1182, k.o. Veliki Obrež;
-	zemljišče pare. št. 1271/2, vložna številka 1223, k.o. Veliki Obrež;
-	zemljišče v skupni izmeri 16.061 m2;
b)	premičnine-stroji, oprema, repromaterial in drobni inventar po cenitvenem seznamu št. 160196-2.
Izklicna cena za nepremičnine je 69.516.712,00 SIT.
Izklicna cena za premičnine je 9.951.398,00 SIT.
2.	Na dražbi lahko sodelujejo glede nakupa nepremičnin fizične osebe, ki so državljani RS, in pravne osebe s sedežem v RS.
3.	Dražitelji so dolžni pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje Brežice, št. 51620-690-86629.
4.	Rok za plačilo kupnine je 60 dni po sklenitvi pogodbe. Kupec mora skleniti prodajno pogodbo v 8 dneh po končani dražbi in v 15 dneh po sklenitvi pogodbe predložiti nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv, da bo celotno kupnino plačal v 60 dneh po dnevu sklenitve pogodbe.
5.	Prodana stvar se kupcu izroči in prenos pravice na kupca opravi po plačilu celotne kupnine.
6.	Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo plačano varščino vrnili najkasneje v 3 dneh po končani dražbi.
7.	Vse stroške in davek na promet z nepremičninami in premičninami, ki so povezani s predmetom kupoprodaje in s prenosom lastništva, plača kupec.
8.	Za morebitne informacije v zvezi s tem razpisom se obrnite na Livarstvo Dobova v stečaju, 8257 Dobova, Bratov Gerjevičev 79, po telefonu 0608/64-486 in 62-891 stečajni upravitelj S. Ninkovič, vsak delavnik od 6. do 8. ure in od 14. do 20. ure.
SPETBOUŠA POT DO KOSTANJEV1ŠKE JAME - Kostanjeviški jamarji morajo večkrat letno pljuniti v roke in urediti kilometer makadamske poti, ki pelje od Kostanjevice do največje urejene kraške jame na Dolenjskem. Tako so tudi prejšnji teden z lastnimi sredstvi in ob pomoči člana avtoprevoznika Jožeta Cvelbarja “posodobili"pot, čeprav upajo, da bo nekoč ta cesta, ki je sicer v programu krajevne skupnosti, enkrat tudi asfaltirana. Če prej ne, vsaj do leta 2000 ali pa do 750-letnice Kostanjevice. Jama je namreč spet vse bolj priljubljena točka turistov. Letno jo obišče preko 7 tisoč ljudi. Sicer pa je do 1. julija odprta vsak vikend in med prazniki od 10. do 18. ure, v juliju in avgustu pa bodo vodiči na voljo vsak dan. (Foto: T. G.)
• Odgovori in popravki po§ 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 226. junija 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-ljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonn odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeška kronika
Dol. list št. 24,19. junija
Spoštovani!
V 23. številki tednika Dolenjski list, ki ga ne berejo radi samo Dolenjci, ste na prvi strani lepo in korektno predstavili odprtje malteškega hospica sv. Janeza Krstnika v Šmarjeti. Pravi pomen in vrednost tega dosežka vztrajnih prizadevanj Malteškega viteškega reda oziroma njegove Slovenske malteške bolniške pomoči se bosta pokazala šele sčasoma, saj je gotovo, da bo vedno več ljudi potrebovalo pomoč sočloveka. Mednje sodijo zlasti ostareli in bolni in med temi še posebej tisti, ki za to ne morejo plačati. Samo želimo si lahko, da ne bo ostalo pri prvem malteškem hospicu, ampak da mu bodo z velikodušno pomočjo javnosti in gospodarstva kmalu sledili še novi. Zaželena in koristna je tudi dobra beseda. Številni sodelavci in drugi sotrudniki so je še kako potrebni pa tudi vredni! Zato ni odveč, če Vas v uredništvu spomnim na precej zafrkljivo marnjanje o istem lepem dogodku v Šmarjeti na tretji strani istega časopisa. Alije to res potrebno? Mogoče pa prizadevni možje iz malteške bolniške pomoči raje razmišljajo o tem, kako bi pomoči potrebnim nudili hitro in učinkovito pomoč, kakor pa da bi brusili škarjice. Tildi kar se jezika tiče, je mogoče reči, da tisti, ki potrebuje pomoč, kaj malo misli na to, v katerem jeziku mu bo ponujena. Zatrdno pa velja tudi tista naša: več jezikov znaš, več veljaš... Ne vzemite, gospodje uredniki, tega kot kritiko. To, da ste javnost korektno obvestili o pomembnem dogodku v Šmaijeti, je hvale vredno in se Vam kot bralec zahvaljujem za profesionalno opravljeno delo.
Za SMRO ANDREJ LENARČIČ
Judež in politika ter mladina in denar
Dol, list št. 23,12. junija
Pisalo seje študijsko leto 1991/92 in v Novem mestu se je kar lepo število mladih ljudi začelo zbirati okrog ideje, daje treba storiti nekaj za mlade. Vsi smo se strinjali, da bomo morali mladi prispevati svoj delež pri izpeljavi tako velikih idej, kot so realizacija prostora za novomeško mladino in stalna programska ponudba na področju kulture, športa, izobraževanja in zabave. Tako so najbolj zagnani ustanovili Mladinski kulturni center, ki naj bi širpe združeval vso novomeško mladino (znotraj naj bi deloval tudi Klub novomeških študentov). Idej je bilo ogromno, energije tudi in stvar se je začela premikati. Do neke mere je novo organizacijo podprla tudi tedanja občinska oblast, ki je zato prispevala nekaj sto tisoč tolarjev (po besedah enega izmed tedanjih članov se temu lahko reče tudi nekaj deset tisoč tolarjev). Izpeljanih je bilo tudi nekaj prireditev, predvsem na zabavno-glasbenem področju. Na žalost se glavni organizatorji niso mogli pohvaliti z realnim gledanjem na probleme organiziranja prireditev, saj so bili stroški prireditev preširoko zastavljeni, in tako je izguba bila sestavni del novonastale organizacije. Koliko je k tej izgubi prispevala reprezentančna dejavnost nekaterih aktivnejših, lahko le ugibamo, po besedah nekaterih, ki so bili zraven, ni šlo ravno za majhne denarje. Problemi so se vrstili, na koncu pa
je zaradi študija v tujini opustil delo pri MKC tudi vodja in hkrati najaktivnejši član organizacije. Tako je po slabih dveh letih delovanje skoraj povsem zamrlo brez pravih rezultatov, kljub temu da so se v MKC tedaj vključili skoraj vsi aktivni mladi Novomeščani.
Ker je nekaj mladih tedaj ocenilo, da je bil pristop do sicer pravilno izbranega cilja napačen, je prišlo do ideje, da se z drugačnim pristopom zopet poizkuša oživiti dejavnost novomeške mladine. Glavna pomanjkljivost Mladinskega kulturnega centra je bila, da je vse slonelo na visokoletečih idejah, ki sicer lahko dajejo zagon in energijo za eno leto, problem pa je, kako naprej. Zato je skupina, ki je ustanavljala Društvo novomeških študentov, krenila po drugačni poti. V prvem letu delovanja ni bilo skoraj nič velikih in zvenečih akcij, je pa bilo storjenega veliko volonterskega dela, kije bilo usmetjeno v utrjevanje temeljev delovanja DNŠ-ja. Pri tem imam v mislih predvsem zagotovitev lastnih in trdnih finančnih virov za izvajanje obštudijske dejavnosti študentov in dijakov. Ker sta tedaj v Novem mestu delovala le dva privatna študentska servisa, ki nista odvajala sredstev za delovanje mladinskih organizacij v višini in na način, kot je to zahtevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (na žalost niso bili dovolj dosledni pri svojih zahtevah), je bila edina rešitev v ustanovitvi res pravega študentskega servisa v okviru Društva novomeških študentov. Th je sčasoma lahko zagotavljal že skoraj polovico dajatve, ki jo študentski servis zaračunava delodajalcem kot plačilo za storitev, za izvajanje projektov Društva novomeških študentov (še vedno smo v Novem mestu soočeni z dejstvom, da se večina denarja, ki ga zaračunavata privatna študentska servisa, ne nameni obštudijskim dejavnostim). Tako je Društvo po prvem letu delovanja lahko pričelo z organiziranjem široke palete dejavnosti, kot je bilo tedaj zastavljeno v programu. Začeli so se tudi pogovori z občino, ki je v DNŠ-ju videla resnega partnerja, saj je DNŠ ponudil pester program dejavnosti za novomeško mladino z obljubo, da bo Društvo zagotavljalo vsaj tri četrtine potrebnih sredstev iz lastnih finančnih virov (študentski servis, sponzorji) in se je od občine pričakovalo le četrtino potrebnih sredstev. Thko je de-
-	preko 70 kvalitetnih koncertov, ki so Novo mesto postavili med pet slovenskih mest z najbolj razgibano klubsko dejavnostjo,
-	vsako nedeljo zvečer trije posebni avtobusi že dve leti vozijo novomeške dijake in študente v Ljubljano po skoraj polovičnih cenah glede na redne linije (poseben avtobus pelje tudi v petek v obratni smeri),
-	organiziranje športnih mladinskih tekmovanj v tenisu, košarki, badmintonu ter v zimskem času rekreacija v najeti šolski telovadnici,
-	založniška dejavnost (pomoč mladim pesnikom, razglednice Novega mesta)
-	kulturne prireditve, kot so pesniški večeri, ter pe številne druge aktivnosti. S širjenjem dejavnosti je tudi vse več novih članov pristopilo v DNŠ, tudi številni aktivni člani nekdanjega MKC. Tako lahko danes po štirih letih ugotovimo, da imamo v Novem mestu močno študentsko in dijaško organizacijo v Društvu novomeških študentov, ki se lahko pohvali, da je eden najaktivnejših študentskih klubov v Sloveniji.
Na žalost pa z močno prisotnostjo in aktivnim delovanjem v Novem mestu hitro koga zbodeš v oči. Le tako si lahko razlagam članek Slavka Gegiča v Dolenjskem listu 12. junija 1997. Poleg številnih obtožb, ki so namenjene vodstvu občine, je večkrat omenjeno Društvo novomeških študentov ob različnih neargumentiranih predsodkih in podtikanjih. Kot prvo me moti, da S. Gegič toliko piše o DNŠ-ju, pa ni še nikoli obiskal sedeža društva, prav tako se ni nikoli vključil v nobeno izmed dejavnosti znotraj društva. Ravno zato sem v želji po bolj objektivnem informiranju javnosti napisal te vrstice, saj sem sam bil aktiven tako znotraj MKC-ja, kot kasneje med ustanovitelji DNŠ-ja.
Želim tudi odgovoriti na nekaj najbolj nizkih podtikanj, ki imajo cilj zgolj podtikati, ne pa prispevati
k argumentirani analizi. DNŠ avtor članka večkrat poveže z določeno politično stranko, kar naj bi bil argument o ozki usmerjenosti društva. Naj avtor raje pove, kakšna je ta povezanost in kako je zaradi te povezanosti okrnjena širina dejavnosti novomeške mladine. Ali se je kdaj zgodilo, da kdo zaradi političnega prepričanja ni imel vstopa'na kakšen koncert DNŠ-ja ali se ni smel peljati z avtobusom v Ljub-
TAM V SLOVENIJI PA NEKAJ SMRDI! - "Da bi prišel v Slovenijo? Kje pa, tam strankarske zdrahe tako smrdijo!” je odvrnil možak, ki smo ga srečali na ulicah Berlina in povabili v našo deželo. (Foto: T, Gazvoda)
lovanje Društva novomeških študentov podprla prejšnja občinska garnitura, enako pa je storila tudi sedanja.
Z leti se je količina in širina dejavnosti DNŠ-ja večala in tako se lahko danes Društvo novomeških študentov pohvali z bogato paleto realiziranih projektov. Ce naštejemo le najbolj pomembne:
ljano? V Novem mestu, kjer čutimo ogromno pomanjkanje dejavnosti za mlade, bi bilo dobrodošlo, če bi tudi politične stranke in njihovi podmladki kaj postorili. Se pa popolnoma strinjam, da je za mladino najbolje, če se njihova organizacija ne navezuje na politične stranke ali njihove podmladke. Stranke so v politični demokraciji
tudi pot za uresničitev zastavljenih ciljev. Tako je naloga vsake civilno-družbene organizacije, da stranke le izkoristi kot legitimno orodje izvajanja oblasti, ne pa da postane orodje v rokah posameznih strank. Tega smo se vedno zavedali tudi v DNS-ju, kjer smo pazili, da ni nihče vnašal svojega političnega prepričanja v delo društva. Mnogi so nam sicer očitali, da smo sprejeli brezplačno ponujen prostor za delovanje v prvem letu in pol od aktivne članice politične stranke, vendar se bojim, daje le malo takih, ki bi to tedaj storili. Prav tako je splošno znano, da smo se preselili v najete prostore, takoj ko so to omogočale finance društva (čeprav je morda sramota, da mora neprofitno društvo plačevati komercialno najemnino za prostore). Tako si upam trditi, da nihče izmed članov vodstva v zadnjih treh mandatnih obdobjih ni bil oz. ni član nobene politične stranke oziroma podmladka le-teh. Zanimivo pa bi bilo pogledati, v katerem političnem podmladku je bilo že leta 1991 ali kasneje nekaj najaktivnejših članov MKC-ja. Tako smo kot že mnogokrat soočeni z dejstvom, da največji politikanti najbolj obsojajo druge s to opazko.
Na koncu pa svetujem S. Gegiču, če bo še pisal članke proti posameznim političnim predstavnikom, v katerih niti ne bo pretirano skrito politično ozadje, naj v to ne vpleta Društva novomeških študentov, kajti večine novomeških dijakov in študentov ne zanimajo travme nekaj posameznikov, marveč dejstva; ta pa so aktivnosti, organizirane zanje. Škoda tudi, da S. Gegiča ni nikoli videti na prireditvah DNŠ-ja, saj bi njegove tožbe iz zaprte kamrice zvenele drugače. Če pa je Slavko mnenja, da nimam prav, ga rade volje izivam na soočenje na kateremkoli novomeškem radiu. Lahko se bova pogovorila, kaj je on storil za novomeško mladino in kaj sem jaz oz. kaj je storil MKC in kaj DNŠ. Naj teče pogovor o dejanjih - ta štejejo, in ne o hipotetičnih podtikanjih, ki naj kompromitirajo pe tistega, ki sploh kaj dela.
GREGOR MACEDONI Novo mesto
Judež in politika ter mladina in denar
Dol. list št. 23,12. junija * •
Avtorju članka očitamo naslednje navedbe:
•	“...politikantsko mladinsko organizacijo DNŠ, ki izgleda podaljšana roka novomeškega SKD-ja.”
Z nobeno politično stranko nimamo nikakršnega spornega dogovora, saj poskušamo biti politično in ideološko nepristranski, MKC pa je v letih 1992/93 pripravil predvolilna shoda za eno od strank na Loki in na Novem trgu. Naloga DNŠ-ja je tudi čimbolj plodno, pa vendar kritično sodelovanje z občinsko oblastjo. Sodelovali smo s prejšnjo in zagotovo bomo tudi s prihodnjo ne glede na to, kakšne politične barve bo, če bo le korektna.
•	“...študent tisti, ki mora pokazati na vse nepravilnosti v družbi, skrbeti mora za razne marginalne družbene skupine, pa osebnostni, kulturni in siceršnji razvoj mladih. To DNŠ-ju ni in očitno nikoli ne bo jasno.”
Podlo se mi zdi, da avtor modruje o poslanstvu študenta, sam pa ni za študente nikdar kaj prida storil, je pa vedno rad kazal “na vse nepravilnosti”. Dejanja štejejo. Na koncu neupravičeno diskreditira kulturno zavest DNŠ-ja.
•	“...se velik kup denarja steka v roke peščice mladih, ki nato delajo kot krava z mehom.”
Avtor ni nikoli obiskal ali bi mogel zvedeti kakršnokoli informacijo o našem “potratnem” poslovanju, saj se ni nikoli oglasil pri nas. Trdim
pa, da le ob varčnosti in striktnosti pri poslovanju lahko društvo doseže take uspehe. To nam je uspelo brez kakršnegakoli začetnega kapitala, sedaj pa nam občina zagotavlja le četrtino vseh potrebnih sredstev, ostali del sami priskrbimo z našim Študentskim servisom DNŠ (Prešernov trg 8) in sponzorji. Za vsak izdatek je pristojen upravni odbor, kije sestavljen iz dijakov in študentov, o poslovanju pa redno obveščamo tudi vse člane društva na letnem občnem zboru društva.
• “DNŠ še zdaleč ne združuje vse mladine, predvsem pa ne ustvarjalne.”
V tem delu članka si avtor privošči res preveč, ko diskreditira vse skupine in posameznike ter njihovo ustvarjalnost pri dosežkih, ki sojih izpeljali s pomočjo DNŠ. V DNŠ res
niso včlanjeni vsi Novomeščani med 15. in 27. letom, skušamo pa kljub temu povezati vse tiste, ki so željni sodelovanja, potrebni pomoči ali pa jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, ter so pripravljeni nekaj storiti. V mesecu marcu in aprilu je bila izpeljana po vseh srednjih šolah tudi akcija vabljenja s plakati. Prepričani smo, da predstavljamo velik del mladinskih interesov, z vsakim našim uspehom uresničevanja le-teh pa ne pridobijo samo tisti, ki podpirajo DNŠ, temveč vsi.
To, da je avtor znan kot mlad politični aktivist ene od strank, pove dovolj o motivu za pisanje tovrstnih člankov. Avtor pa se mora zavedati vse škode, ki jo mestu, predvsem pa mladini, s takim pisanjem povzroča, Novomeščani bomo pa še težje prišli do mladinskega kluba, ki je kljub vsem naporom še vedno vprašljiv.
MARKO ZAJC predsednik Društva novomeških študentov
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 23,12. junija
Svet KS Šentrupert je na seji 23. junija obravnaval vsebino članka, objavljenega v Dolenjskem listu z naslovom Spreobrnjeni ravnatelj in sprejel naslednjo izjavo:
Svet KS Šentrupert je začuden nad takšnim nepreverjenim pisanjem vašega novinarja o gospodu Jožetu Zupanu. Nepreverjenost oz. podtikanja po telefonu je očitna, saj se je gospod Jože Breznikar prišel gospodu Zupanu opravičit za ta članek z utemeljitvijo, da on “Dolenjca” zagotovo ni poklical.
Šmatramo, da je vaše pisanje grob napad na človekovo dostojanstvo, versko ali politično prepričanje, česar si vaš časopis, ki bi želel biti ugleden in bran na področju Dolenjske, ne bi smel privoščiti. Mnenja smo, da se lahko gospod Zupan sam in po svoji vesti odloča, ali bo šel v cerkev ali ne. Obisk cerkve ob pogrebu pa je odraz spoštovanja do pokojnika, s katerim je dolga leta sodeloval.
Naj še razložimo, daje bil gospod Zupan kot predsednik komisije za kulturo pri svetu KS član pripravljalnega odbora za proslavo 500-let-nice gotske cerkve v Šentrupertu. Kot že mnogokrat doslej je bil tudi tokrat organizator in aktivni izvajalec vseh priprav (slikarska razstava, sodelovanje z mediji, članki za medije) ob tem praznovanju.
Napad.nanj v zvezi z 500-letnico gotske cerkve, smatramo tudi kot napad na kraj in svet KS, ki je bil eden od pobudnikov te proslave. Ponosni smo, da imamo takega ravnatelja, ki je ime kraja in šole Šentrupert ponesel v medije po vsej Sloveniji. Žalostno je, da šola in ravnatelj dobivata pohvale in priznanja iz različnih okolij v Sloveniji, domači časopis pa je njima tako nenaklonjen.
Svet KS Šentrupert
PRIPIS UREDNIŠTVA - Dopis sveta krajevne skupnosti Šentrupert ne zanika bistvenega - sporne trditve o svoječasnem šikaniranju učencev, ki so obiskovali verske obrede. Posebej pa moramo poudariti, da ne gre za pisanje naših novinarjev, ki so dolžni vsestransko preveriti resničnost trditev v svojih člankih, marveč za telefonsko sporočilo v rubriko “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!”, v kateri nudimo demokratično možnost našim bralcem, da o dogodkih in pojavih v družbi izrekajo svoja mnenja in ocene. Žal se je dogodilo, da je zloben in zahrbten človek nizkotno zlorabil naše zaupanje, zavedajoč se, da uredništvu niso na voljo policijske metode, s katerimi bi pravočasno odkrilo njegovo in-dentiteto. Da se je to zgodilo v primeru prof. Jožeta Zupana, našega dolgoletnega dopisnika in sodelavca, nam je še posebej žal in se mu javno opravičujemo.
In še to: zelo krivična je v dopisu KS Šentrupert navedena trditev, da je Dolenjski list z nenaklonjenostjo pisal o prireditvah v Šentrupertu ob 500-letnici dozidave gotste cerkve sv. Ruperta.Toliko in tako afirmativno ni o tem poročal noben drug list na Slovenskem, tega nam ni težko dokazati.
Za uredništvo DL: MARJAN LEGAN
odgovorni urednik
DOLENJSKI UST'
uaš čelrtkou prijatelj
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol, list št. 23,12. junija
Organizacijski odbor za 500-letnico dozidave cerkve v Šentrupertu protestira ob zapisu v Dolenjskem listu (rubrika “Halo, tukaj je bralec Dolenjca”) z dne 12.6.1997, št. 23/ 2495, o nepreverjenih polresnicah o ravnatelju OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, gospodu prof. Jožetu Zupanu, ki je tudi član tega odbora.
Osnovna naloga časopisa je, da brani integriteto sleherne osebnosti, in ne da razgalja osebne odločitve posameznikov, še manj, če te niso preverjene. Ravnatelj prof. Jože Zupan pa je za promocijo Šentruperta v preteklosti veliko naredil.
Predsednik organizacijskega odbora
JANEZ VIDIC, župnik
Sanjal sem
Sanjal sem: Gorjanska vila prav prijazno je vabila, da v svoje hrame ne popelje, da izpolni mi vse želje.
Kaj še čakal bi slovesa šel sem z vilo v “nebesa ” Neki zlodej ušiv je v tistem hipu me zbudil.
Sanjal sem: Pismo od cesarja! V njem zahteval je denarja, predno mesec ne zaide, iz naslova dohodnine.
Vso noč so terjali biriči. Denar hoteli so pri priči. Noben zlodej ušiv me do jutra ni zbudil.
JURE MURN
Kruh za papeža
Doživljaj za spomin
VELIKE LAŠČE - “Doživljaj, ki ga ne bom nikoli pozabila, je bilo vseslovensko romanje k papežu v Rim oz. Vatikan decembra lani, ko so tja pripeljali tudi kočevsko smreko,” se spominja danes Veronika Ivanc iz Hrastinja-kov v občini Velike Lašče.
V Rim sta potovala skupaj z možem Francetom in skupino slovenskih narodnih noš. Oba sta bila presenečena, ker so ju kar tam izbrali, da bosta nesla slovenski kruh in vino papežu. Darilo, 2 kg slovenskega kruhu, ki ga je nesla Veronika, in sodček s šest litri vina pa sta predala papeževemu namestniku kardinalu Sodani, ki je takrat maševal namesto papeža. To predajo slovenskega darila papežu je snemala in direktno prenašala televizija.
Veronika in njen mož sta se predstavila v narodni noši tudi ob nedavnem prazniku občine Velike Lašče in na mnogih drugih prireditvah. V Laški občini nastopata v nošah dve leti, sicer pa sta člana skupine noš pri turističnih društvih v Domžalah in Kamniku.
J. PRIMC
Veronika Ivanc
v
Antonu Stampoharju v slovo
V soboto, 14. junija 1997, je v svoji rodni Beli krajini preminil Anton Štampohar. Njegovo izredno plodno življenjsko pot je prekinila dolgotrajna in zahrbtna bolezen, ki ga je spremljala vsa zadnja leta življenja. Rojen je bil 9. maja 1943 v Gradcu v Beli krajini, izhajal pa je iz napredne družine. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Podzemlju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Novem mestu in ga uspešno zaključil leta 1963. Nato je bil štiri leta zaposlen kot učitelj predmetnega pouka na osnovni poli Dra-gatuš. Jeseni 1967 seje vpisal na Pedagoško akademijo v Ljubljani in jo absolviral leta 1969, diplomiral pa z odličnim uspehom leta 1970. V tem času si je pričel ustvarjati družino, zato se je ]pe kot absolvent zaposlil kot vzgojitelj v Vajenskem domu v Ljubljani, v šolskem letu 1970/71 pa je poučeval zgodovino in zemljepis na osnovni šoli Trnovo v Ljubljani. Ker ga šolsko delo ni zadovoljevalo, se je v letu 1971 takoj odzval na razpis Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kije takrat potreboval ku-stosa-zgodovinarja v oddelku NOB in ljudske revolucije. V službo gaje sprejel takratni ravnatelj Janko Jarc, po rodu prav tako Belokranjec. Te spremembe se je rad spominjal, saj je ob raziskovanju dogodkov iz naše polpretekle dobe, torej najbolj viharnih dni slovenske zgodovine, našel samega sebe. "
Po začetnem spoznavanju specifike muzejskega dela je že v drugem letu službovanja v Dolenjskem muzeju pripravil svojo prvo razstavo Tito in Dolenjci. Nato pa je do leta 1986, ko je prvič resno zbolel, pripravil 11 samostojnih razstav, treh krajevnih in dveh šolskih zbirk NOB, ob tem pa nenehno objavljal v dnevnem in strokovnem časopisju. Med njegova pomembnejša dela moremo šteti: Razvoj ljudske oblasti na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (1975), Iz revolucionarne preteklosti na območju Gorjancev 1918-1941 (1983), Kronološki pregled naprednega političnega gibanja na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje 1931-1941 ter Delavska telovadna in kulturna zveza Svoboda - podružnica v Novem mestu (1983), Iz bo-
jev novomeških tekstilcev (1984) ter Društva kmetskih fantov in deklet na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (1985). Ob tem je nenehno zbiral muzejsko gradivo na terenu, sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah, napisal več recenzij, pripravljal gradiva za potrebe šol, krajevnih skupnosti in drugih, pisal utemeljitve v zvezi z dogodki in udeleženci NOB itd. Njegova zasluga je tudi, da se je Dolenjski muzej od njegovega prihoda v letu 1971 znatno obogatil s predmeti, dokumenti, fotografijami in drugim gradivom iz obdobja delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem. Njemu gre tudi zasluga, da so vsa spominska obeležja na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, vezana na obdobje 1941 -1945 (preko 500 spomenikov in plošč), trajno dokumentirana, dokumentacija pa arhivirana v Dolenjskem muzeju.
Pri svojem delu se je vedno zavzemal za uresničevanje širšega kulturno-prosvetnega poslanstva muzeja, saj je poleg strokovnih vodstev v muzeju opravil številna vodstva po partizanskih krajih Dolenjske in Bele krajine. Prav tako je imel vrsto predavanj o naši polpretekli zgodovini za udeležence ekskurzij ali srečanj ter ob drugih prilikah. Spričo svoje doslednosti in zavzetosti si je v strokovnih krogih pridobil sloves uglednega muzealca, kulturnega delavca, raziskovalca in publicista. Razumljivo je, daje vse našteto delo lahko opravil le ob žrtvovanju neštevilmh ur svojega prostega časa. Leta 1985 je prejel Trdinovo nagrado.
Navkljub hudim bolezenskim težavam - leta 1986 je bil operiran na srcu - je nadaljeval svoje delo po najboljših močeh. Tako je med drugim napisal spremno študijo k dnevniku Slavke Kersnikove, napisal več gesel za Enciklopedijo Slovenije itd. Njegov zadnji tekst je Leto 1942 na Dolenjskem. Vsekakor se je s svojim publicističnim delom trajno zapisal v slovensko zgodovinopisje, saj njegova bibliografska zapuščina obsega preko 60 enot na skoraj 1000 straneh.
Toneta Štampoharja pa nismo spoštovali le kot strokovnjaka, temveč tudi kot človeka. Bil je poštenjak od nog do glave, na zunaj včasih robat, a po srcu kakor odprta knjiga, ki jo z veseljem listaš. S seboj je nosil posebno gradaško hudomušnost - njegovim dovtipom, domislicam in mladostnim anekdotam smo se pogosto do srca nasmejali. Žal ga nekateri takšnega niso zmogli ali niso hoteli poznati. Iz polen, ki so mu jih zmetali pod noge, bi nastala zajetna skladovnica. Zato mu recimo vsaj tisti, ki smo ga spoštovali: hvala ti Tone za vse, kar si naredil.
LUDVIK TONČIČ
Jože Franko
V Krškem skrajni čas za spremembe
V nedeljo, 1. junija, smo se poslovili od člana naše krajevne organizacije Zveze borcev Jožeta Franka, rojenega 1. januarja 1910, iz Hrastja 5 pri Orehovici. Že pred vojno je imel stike z organizatorjem OF, intelektualci in študenti, tako da je ob napadu na Jugoslavijo bil med prvimi borci. Bilje borec Gorjanskega bataljona in Cankarjeve brigade. Dobro je poznal Dolenjsko m bil kurir v operativnem delu brigade in delegat na Kočevskem zboru.
Jože je bil razgledan in priljubljen med tovariši, vaščani in prijatelji. Po končani drugi svetovni vojni je bil zelo zagnan pri delu. Bil je med prvimi sodniki porotniki v Novem mestu, organiziral Kmetijsko zadrugo Orehovica na Vrhovem in sodeloval pri organizaciji orehovške lovske družine. Ves čas je sodeloval pri gradnji lovske koče na Gorjancih. Več kot 70 let je bil aktiven, kasneje pa tudi časten član gasilskega društva. Krajevna skupnost gaje imenovala za predsednika poravnalnega sveta. Bil je tudi član Zveze komunistov, vendar je kasneje izstopil in obdržal svoje nazorsko prepričanje. Ko seje v Orehovici ustanovila krajevna organizacija Zveze borcev, je bil ves čas aktiven član in dvakrat po dva mandata tudi predsednik. Za prizadevno delo v organizaciji smo mu vsi člani hvaležni.
Jože Franko je ljubil dolenjsko zemljo, v njej je našel tudi svoj zadnji počitek. Ohranili ga bomo
Odprto pismo predsedniku sveta Franciju Bogoviču in županu Danilu Siterju
v najlepšem spominu.
i Zveze borcev Orehovica
Sklepi izredne seje občinskega sveta, s katerimi je večina v občinskem svetu želela spremeniti dosedanjo neuspešno politiko v občini Krško in vsaj v zadnji tretjini svojega mandata zahtevati od župana in njegovih bistveno drugačno in uspešnejše delo, žal pri županu ni naletela na pozitiven odmev. Namesto konstruktivnega sodelovanja pri najpomembnejših nalogah, ki stojijo pred občino, se je župan odločil za politiko ignoriranja stališč večine v občinskem svetu. Namesto nujnih kadrovskih sprememb, med katere je v prvi vrsti šteti zamenjavo dosedanjega občinskega tajnika, ki mu je uspelo v dveh letih ustvariti popoln nered in razsulo v občinski upravi, vztraja pri nadaljevanju dela dosedanjega, sedaj že neligitimnega tajnika Vinka Baha, kateremu ni nerodno, da se v javnosti še vedno predstavlja v vlogi tajnika. Župan se seveda ni odzval priporočilu občinskega sveta, naj odstopi.
Težje je razumeti, da očividno ne želi sprejeti dobronamernega nasveta, naj pripravi predlog za enega ali več podžupanov, ki bi prevzeli z vsemi pooblastili vodenje izjemno pomembnih projektov, od katerih je bistveno odvisen nadaljnji razvoj občine, kot npr. novi odnosi v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško, problemi novih delovnih mest na Senovem, hidro-centrale na spodnji Savi, srednješolski center, nova šola v Krškem, projekt Kostanjevica 2002, odnos
do krajevnih skupnosti, in še mnogo drugih projektov. Vse aktivnosti na teh projektih mirujejo, za nekatere pa so pobudo prevzele sosednje občine. Bistvena kritika seje nanašala na izvajanje občinskega proračuna, pri katerem gre za pojave nezakonite samovolje, ter potratnost, kar je tudi vzrok, da še nista bila sprejeta zaključna računa za leto 1995 in 1996. Ker imajo nepravilnosti v izvrševanju proračuna za leto 1996 hude posledice za sestavo proračuna 1997, seveda ni bilo mogoče do sedaj obravnavati osnutka proračuna, dokler se v celoti ne razčistijo zadeve iz lanskega leta, sicer se bo lahko zgodilo, da bodo proračuni za nadaljnja leta predstavljali zgolj po-ravnavno nezakonito sprejetih ■ obveznosti iz preteklih let.
Zaradi vsega tega ni mogoče sprejeti izjav svetnikov iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov, ki želijo odgovornost za nevzdržne razmere v občini prevaliti na svetnike, ki so na izredni seji izglasovali nujno potrebne ukrepe za spremembo občinske politike. Velika škoda je, da niso razumeli osnovnega sporočila večine svetnikov, da takšna dosedanja politika vodi občino Krško v nazadovanje in daje skrajni čas za spremembe.
V iskreni želji, da se nevzdrž-nost razmer na občini preseže in da se vendar s skupnimi močmi ne glede na strankarsko pripadnost
posvetimo reševanju najbolj perečih problemov in projektov, predlagamo:
Predsedniku občinskega sveta, naj kar najhitreje skliče posvet vodij svetniških skupin z županom, na katerem bi se dogovorili o nujnih aktivnostih vključno s sprejetjem proračuna za leto 1997. Pričakujemo, da bo na tem posvetu prišlo do sporazumnega dogovora.
Županu občine Krško naj pripravi za sejo kolegija in občinskega sveta svoj predlog aktivnosti, ki temeljijo na stališčih občinskega sveta in ki se nanašajo na razreševanje najpomembnejših zadev v občini, katere bi morali začeti reševati ali pa realizirati še v tem mandatu.
Združena lista socialnih demokratov s svojo svetniško skupino izraža pripravljenost za tvorno sodelovanje.
Območna organizacija ZLSD Krško: predsednik MAKSIMILJAN BABIČ •
• Nikdar ne poslušajte tistih, ki govore slabo o drugih in dobro o vas! (Tolstoj)
ŠENTJERNEJSK1 50-LETNIKI PRI MIKLAVŽU - V soboto, 28. junija, je bilo pri Miklavžu na Gorjancih srečanje tistih ljudi iz šentjernejske župnije, ki letos obhajajo 50 let življenja. Na srečanje so vabili vseh 123 50-letnikov, ki so se rodili v šentjemejskem koncu ali so tja priseljeni, udeležilo pa se ga je kar 69 žensk in moških, ki so se letos že ali se še bodo srečali z Abrahamom. To je bilo že 17. srečanje šentjemejskih 50-letnikov, prva tri so bila pri Mirčevem križu, potem pa so seže 14-krat dobili pri Miklavžu. Seveda je bilo v soboto pri Miklavžu veselo in prisrčno, saj so se srečali stari znanci in prijatelji, med njimi tudi taki, ki se niso videli celo 35 let. (Foto: A. B.)
Res Divji potok
Različni odnosi do narave
KOČEVSKE POLJANE -V soboto, 14. junija, je skupina ljubiteljev čiste narave izvedla očiščevalno akcijo ob potočku Črmošnjica, ki mu domačini pravijo Divji potok in v katerem so do nedavnega živeli celo potočni raki. V neposredni bližini se nahajata tudi stara žaga in mlin, kjer je bila med vojno partizanska orožarna, zato sta danes zaščitena kot kulturna dediščina.
V samem osrčju tega predela se je bohotilo divje smetišče. Zato se je skupina devetih domačinov odločila, da to območje očisti sama. Bera odpadkov je bila res pestra: kartonske škatle in gajbice od sadja, plastika, odsluženi gospodinjski aparati itd. Iz doline so vso šaro zvlekli na bližnji parkirni prostor za tovornjake, kjer čaka na odvoz, ki so ga obljubili v novomeškem komunalnem podjetju. Na parkirnem prostoru nameravajo v kratkem postaviti smetnjake in opozorilne table, da je odlaganje smeti prepovedano. S tem bi radi preprečili ponovno oskrunitev Divjega potoka.
NATAŠA POVŠE
Anton Štampohar
Leto 1942 na Dolenjskem1
Pričajoči prispevek, napisan ob “Vseslovenskem partizanskem taboru" 21. junija 1997 na letališču Prečna pri Novem mestu, predstavlja nekatere značilnosti italijanske okupacije (brez delovanja civilne uprave), katere cilj je bil poitalijančenje in fašizacija slovenskega naroda in s tem njegovo uničenje. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je združevala vse domoljube in proti-fašiste, je s svojo oboroženo silo, narodnoosvobodilno partizansko vojsko in narodno zaščito te načrte preprečila. Besedilo govori o dogajanju na območju tedanjega črnomaljskega in novomeškega okraja oziroma belokranjskega in novomeškega okrožja Osvobodilne fronte.
Od takrat je minilo petinpetdeset let. Povojna ureditev sveta, kije temeljila na zmagi protihitlerjevske koalicije, je v zadnjih letih doživela korenite spremembe. Na tleh naše nekdanje države SFR Jugoslavije so se po izbruhu nacionalističnih strasti le-te izrodile v krvavo tragedijo. Država, ustvarjena v štiriletnem skupnem narodnoosvobodilnem boju nekdanjih jugoslovanskih narodov, je razpadla zaradi načrtno vzpodbujanega sovraštva, pri čemer so odigrale skrajno negativno vlogo sile, ki so odločilno sodelovale pri njenem nastajanju. Tb sta bili Komunistična partija oziroma Zveza komunistov Jugoslavije in Jugoslo-
vanska ljudska armada, naslednica narodnoosvobodilne partizanske vojske.
Po razpadu države Jugoslavije skušajo tudi v samostojni državi Sloveniji, katere temelji so bili postavljeni med narodnoosvobodilnim bojem, v 2. svetovni vojni poražene kolaborantske sile in njihovi somišljeniki ob podpori nekaterih političnih strank izničiti pozitivne dosežke narodnoosvobodilnega boja in povojne socialistične ureditve. Danes, petdeset in več let po porazu nacističnih in fašističnih sil ter njunih sodelavcev s strani protihitlerjevske koalicije, v okviru katere je bila tudi jugoslovanska in s tem slovenska narodnoosvobodilna vojska, smo priče sramotenju slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in narodnoosvobodilne vojske ob istočasnih vztrajnih prizadevanjih po rehabilitaciji kolaboracije. V grobem nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in resnico si prizadevajo zreducirati narodnoosvobodilni boj na t.i. državljansko vojno in komunistično revolucijo, čemur so nasedli celo nekateri zgodovinarji.
TU naj spregovori novomeški ključavničarski mojster Lojze Mirtič, ki je bil na dan sv. Petra in Pavla leta 1914 mobiliziran v avstroogr-sko vojsko, zato bi 2. svetovno vojno zaradi starosti lahko preživel tudi
doma na zapečku. Med nočnim dežurstvom v partizanskih delavnicah v Starih Žagah L aprila 1944 je prebiral pismo domobranca iz Ljubljane, od koder ga je nosila neka ženska, a soji ga partizani odvzeli. Njegovo vsebino je zapisal v svojem dnevniku takole: “V pismu piše, da bodo domobranci mobilizirali vse sile in da se bo šele sedaj začelo bratomorno klanje... Med drugim piše, da gre vsak dan k maši in obhajilu in pri vseh svetnikih in svetnicah se priporoča. Čudno se vse to ujema, kaj, bratomorno klanje, molitev, priporočilo - prav po domobransko. Lahko noč!”
TUdi Slavka Kersnikova, hčerka pisatelja Janka Kersnika, ki se je pred izgonom v Srbijo z rojstnega Brda zatekla k sestri v Dolenjske Toplice, je v svojem dragocenem vojnem dnevniku že junija 1943 zgrožena zapisala: “TUdi bela garda se bori ob strani fašistov. Moj Bog, kako sramotno je slednje za ves naš slovenski narod.”
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je jeseni 1942, ko ga je obiskal poveljnik divizije “Caccia-tori delle Alpi” general Vittorio Ruggero, v pogovoru z njim izrazil upanje, da bodo Italijani napravili konec partizanstvu in s pomočjo bele garde vzpostavili popolno varnost v Ljubljanski pokrajini. General, ki je v bojih spoznal, da se par-
tizanov ne da uničiti, je tedaj izrekel uničujočo sodbo o beli gardi: “Povedal Vam bom odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga, a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti”.
Petinpetdeset let - leta 1942 bi lahko trdili, daje generalova ocena preveč črnogleda - je minilo od takrat in iskra, ki jo sile zla vneto razpihujejo, grozi, da se bo sovraštvo nadaljevalo v naslednja desetletja, za kar so med drugim dokaz farne spominske plošče z lažnimi posvetili. TUdi razlaga, da so med vojno v srcu vsi dobro mislili, torej tudi tisti, ki so ubijali borce za svobodo slovenskega naroda, je nesprejemljiva. Žal Osvobodilni fronti ni uspelo, da bi preoblikovala slovenski narodni značaj.
V vseh civiliziranih, svobodoljubnih in demokratičnih družbah že od nekdaj spoštujejo borce za narodovo svobodo in človeško dostojanstvo ter odklanjajo dejanja potomcev Kajnov, Efialtov in Quislingov. Bo slovenski narod prevrednosti pojme o dobrem in zlem in se v lastno sramoto odrekel najsvetlejšemu obdobju v svoji zgodovini, narodnoosvobodilnemu in protifašističnemu boju samo zato, ker gaje organizirala in vodila komunistična partija? Ostaja neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, da sta Komunistična partija Slovenije in narodnoosvobodilno gibanje kot celota v usodnem zgodovinskem trenutku častno izpolnila svojo dolžnost do domovine in se s tem neizbrisno zapisala v zgodovi-
no slovenskega naroda.
Že nekaj let poslušamo skorajda obupne klice: Evropa, Evropa, Nato, Nato! Da, prej prvo kot drugo, toda na brezpogojno enakopravni ravni, sicer lahko slovenski narod doživi usodo Mateja iz Župančičeve “Dume”. In ne “tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji”, bati se je, o čemer priča usoda koroških Slovencev, da bomo izginili na lastni zemlji. Vendar moramo, dokler bodo med narodom živeli domoljubi kova partizanskih narodnoosvobodilnih borcev, z zaupanjem zreti v narodovo prihodnost. Tudi leta 1941 je bila usoda slovenskega naroda na prvi pogled brez upanja za preživetje. Toda veliki pesnik ni obupal in je zapel: “Še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor...”
Priča smo tudi skrunjenju pomnikov narodnoosvobodilnega boja, ihtavo nestrpnemu spreminjanju imen ulic in šol, poimenovanih po borcih ali dogodkih iz časa boja za svobodo, opuščanju praznikov iz dni bojev za narodov obstoj in drugim pojavom, ki naj bi izbrisali zgodovinski spomin.
“Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!” Si naj na pragu 3. tisočletja iščemo vzore v za Slovence hlapčevskem srednjem veku, parazitskem kapitalizmu in anahronističnem misticizmu?
ITALIJANSKA OKUPACIJSKA VOJSKA
V začetku maja 1941 so štajerski nacisti, vzpodbujeni zaradi pronem-ških manifestacij, samovoljno pri-
ključili Spodnji Štajerski del Italiji dodeljene Dolenjske. Meja je namesto 10 do 15 km južno od Save tekla blizu Trebnjega in Novega mesta ter je na vzhodu dosegla Gorjance. Tako je bilo do 9. junija 1941. To je bil eden od razlogov, daje italijanska vojska pohitela z zasedanjem “njenega” ozemlja. Po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine je Novo mesto v začetku maja 1941 postalo sedež 14. pehotne divizije “Isonzo” (Soča), katere poveljstvo je bilo vse do kapitulacije Italije v poslopju okrožnega sodišča. Njene enote so bile razporejene po celotnem območju črnomaljskega in novomeškega okraja.
Divizijo so sestavljali: 23. in 24. pehotni polk “Como” s po tremi bataljoni s sedežem v Črnomlju in Novem mestu, 6/ topniški polk s sedežem v Novem mestu, 98. legija črnih srajc z 98. in 117. bataljonom črnih srajc s sedežem v Trebnjem, 14. minometni bataljon s sedežem v Št. Vidu pri Stični ter dlje časa 111. bataljon strojničarjev s sedežem v Vinici in nato v Črnomlju. Poleg tega je imela prištabne in inženirske enote ter razne službe.
Takoj po prihodu 1. bataljona 23. pehotnega polka v Metliko je dal njegov poveljnik pod grajskim vrtom postaviti drog, na katerem so razobesili italijansko zastavo. V nagovoru je zatrjeval, da ne bo šla italijanska vojska nikoli več iz Metlike. Toda kot so s strahom prišli, tako so jo septembra 1943 s še večjim strahom zapustili. Tudi dvojezična plošča, s katero so zaznamovali svoj prihod, je bila odstranjena.
GASILCI IZ BOŠTANJA Z DVEMA POKALOMA - V okviru praznovanja 90-letnice PGD Šentjanž je sevniška gasilska zveza v tem dolenjskem kraju pripravila tekmovanje 31 ekip. Spet so bili najboljši Boštanjčani (na posnetku), ki so zmagali pri članih A (nad Tržiščem in Blanco) in pri članih B (nadpred Sevničani in Blančani). Izkazali so se tudi Ločani in Ločanke z zmago pri veteranih in pri članicah B. V tekmovanju članov s Tomosovo brizgalno so bili prvi Zabukovljani. (Foto: P. P.)
PARKIRIŠČE NA M1KLA VŽEVIH TRA TAH - Lepi poletni dnevi zvabijo v naravo veliko ljudi. Vendar se danes vse manj ljudi na izlet odpravi peš. Veliko se jih hoče prav do izbranega prostora za piknik v naravi pripeljati z avtom. Zelo priljubljen kraj za poletne izlete so Gorjanci in tako se ob lepem koncu tedna trate pri Miklavžu sprememijo v parkirišče. Do steptanega nogometnega igrišča 200 m od doma pri Miklavžu se je pač treba pripeljati z avti, in to igralci in navijači! (Foto: A. B.)
OBNOVLJENA KAPELICA SV GREGORJA - V šempetrski fari je v tem letu domači župnik Blaž Gregorc blagoslovil že dve obnovljeni kapelici. 8. junija seje množica ljudi zbrala v Razbarih nad Črešnjicami pri obnovljeni kapelici sv. Gregorja. Ta se nahaja v sredini črte Trška gora - Sv. Jurij v Grčevju. Kapelica je bila zaraščena in v ruševinah, nekoč last boštanjskih vinogradnikov. Sedaj je z nje lep razgled na šempetersko faro in dolino Krke, gradova Stari grad in grad Otočec. Pri kapelici so postavljene tri klopi. Do nje je mogoče priti z vseh strani peš, tudi na oddih. (V R.)
Kreme, ki pečejo bolj kot sonce
Izzvale celo novo bolezen - fotokontaktno alergijo
Belokoži severnjaški tipi, ki posegajo po kremah za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, bodo letos dvakrat premislili, preden jih bodo razmazali
0	svoji nežni koži. Raziskava,
1	jo je naročila Evropska komisija, je odkrila, da lahko zaščitna krema povzroči vsaj toliko težav, kot jih blaži. Znanstveniki so ugotovili, da kreme, ki so postale stalnica počitniške opreme vsake družine, včasih pošteno zatajijo. Zaščitni faktorji so lahko nezanesljivi, medtem ko nekateri koži celo škodujejo.
Evropska komisija je naročila laboratorije v petih državah - Avstriji, Franciji, Nemčiji, Grčiji in Veliki Britaniji - naj v naslednjih dveh letih iznajdejo boljše načine preverjanja učinkovitosti zaščitnih krem. Kreme, ki jih danes kupujemo Evropejci, bodo preizkušali na stotinah človeških poskusnih zajčkov z različnim tipom kože in merili njihovo zaščitno delovanje ter škodljive vplive na kožo.
“Težava z zaščitnimi kremami je v tem, da na trg prihajajo prehitro in o njih ne vemo veliko. Mnogokrat sploh niso tako dobre, kot mislimo,” pravi dr. Hans Meffert, znanstvenik z berlinskega dermatološkega inštituta, ki vodi raz-
iskovalno skupino Evropske komisije. Zaradi uporabe zaščitnih krem smo bogatejši za novo bolezen, ki jo imenujemo fotokontaktna alergija, dodaja Meffert. “Vzrok je skupno delovanje zaščitnega filtra proti UV-žarkom in sončne svetlobe na kožo. In to ni le nedolžna alergija: koža močno pordeči in neznosno srbi. Lahko sproži stanje, kot je psevdolimfoma, ki je videti kot kožni rak.”
Komisija pravi, da bo po končani raziskavi vpeljala standardne preskusne postopke s sodelovanjem Colipa, Evropske kozmetične, toaletne in dišavne zveze. Toda ko je tednik The European to Zvezo povprašal o novih raziskavah, agencija o njih ni vedela še nič. “Mi že imamo preskuševalni standard,” je dejal predstavnik Colipa Rory MacMillan. “Toda če namerava Komisija v zvezi z zaščitnimmi kremami storiti še kaj več, ji bomo hvaležni.”
Ta projekt je eden od devet-inpetdesetih, ki jih je Evropska komisija potrdila konec prejšnjega meseca in za katere bodo skupaj porabili 37 milijonov dolarjev. Drugi se ukvarjajo z varnostjo elektromagnetnega sevanja mobilnih telefonov in zanesljivostjo protivlomih alarmnih naprav.
J. P.
Za pravice nas prostovoljcev gre!
Za prostovoljno delo tudi koncesije? • Nujna je ureditev davčne zakonodaje, ki bi spodbujala darovanje, in redno financiranje - Pri nas preko 12 tisoč organizacij in društev
Pred kratkim mi je prišel v roke kongresni zbornik prispevkov 1. slovenskega kongresa prostovoljstva, ki je bil septembra lani v Ljubljani, organizirala pa sta ga Slovenska fondacija in Socialna zbornica Slovenije z namenom promovirati prostovoljno delo. V zborniku žal nisem nikjer zasledil prisotnosti predstavnikov slovenskega prostovoljnega gasilstva.
V svetu je prostovoljstvo že dolgo sestavni del vsakdanjega življenja in uveljavljena oblika medčloveških odnosov, zato sem prepričan, da bi prav slovenski prostovoljni gasilci imeli o tem kaj povedati, saj 130-letna tradicija gotovo nekaj pomeni.
Prostovoljci so nedvomno prvi in osnovni člen prostovoljnega dela, saj so to ljudje dobre volje, ki darujejo svoj čas, energijo, znanje in delo za dobrobit drugih. Pri tem se običajno pozablja, da imajo prostovoljci svoje pravice, ki so zapisane v Evropski konvenciji o prostovoljnem delu, ki velja za osnovni dokument prostovoljstva nasploh. Med te pravice na primer sodijo informacije o organizaciji, ustrezno uvajanje v delo, možnosti usposabljanja, izrekanje lastnega mnenja ter možnosti soodločanja, zavarovanja, povračila stroškov...
Na že pred časom dani predlog je v okviru vlade v pripravi zakon o prostovoljni službi (kar žal že predolgo traja!), ki naj bi to področje uredil in pri tem v celoti upošteval Evropsko konvencijo o prostovoljnem delu. Vsekakor bosta morala biti v zakonu natančno določena položaj prostovoljcev in status njihovih organizacij (tudi gasilskih).
ZAKLJUČNI KONCERT SEZONE NAPOLNIL DVORANO IN SRCA
BREŽICE - Brežiško kulturno-umetniško društvo je v soboto, 21. junija, v viteški dvorani brežiškega gradu priredilo zaključni koncert sezone. Poleg ženskega in moškega pevskega zbora pod taktirko Elizabete in Dragotina Križaniča so se občinstvu z lastnimi pesmimi predstavili še člani literarne sekcije Žarek pod vodstvom Draga Pirmana in citrarji z mentorico Matejo Ferenčak. Gost večera je bil tamburaški orkester iz Artič. Za organizacijo koncerta, ki so ga podprli številni sponzorji, je poskrbel predsednik KUD Brežice Janez Avšič, ki se je zahvalil Nastopajočim za koncert ter občinstvu za obisk. Koncerta so se udeležili tudi predstavniki meša-neg^pevskega-zbora iz Stražišča pri Kranju, kije pobraten z našimi zbori. S prepletanjem petja, pisane besede, citer in tamburic je iz nastopa amaterskih ljubiteljev kulture nastal pravi poletni venček, ki sta ga navzočim spletala povezovalca programa Natja Jen-ko-Sunčič in Drago Pirman.
D. PIRMAN
Pitna voda problem
Vodovod z Jatne
DOLE PRI LITIJI - Krajani KS Dole se oskrbujejo z vodo iz približno 16 večjih ali manjših zajetij. Vodovod je edino v vaseh Dole, Zagozd in Zavrh. Za ostale velja načelo, da dokler teče, teče. Svet KS si prizadeva zagotoviti pitno vodo za vso KS iz enega ze-jetja na Jatni, saj je z razvojem podeželja in s tem tudi kmetijske dejavnosti potreba po pitni vodi v teh demografsko ogroženih krajih vsak dan večja. Vodo z Jatne sedaj uporablja 53 ljudi in 110 glav živine v okoliških vaseh.
Svet KS Dole si že več let prizadeva dobiti denar za sanacijo obstoječih vodovodov, iskanje novih vodnih virov in za gradnjo vodovoda za celotno KS z Jatne. Toda od občine Litije ni mogoče dobiti ničesar. Ostaja upanje na letošnji občinski proračun, ki še ni sprejet. Sami sredstev niso sposobni zbrati.
Želja članov sveta KS Dole pri Litiji je zagotoviti letos sredstva za izdelavo idejnega projekta in iskanje zajetja z zadostno količino pitne vode, naslednje leto pa pridobiti sredstva na natečaju za demografsko ogrožene, ki ga vsako leto razpisuje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj RS.
K. ŠUŠTERŠIČ
Danes se v praksi te organizacije srečujejo z več ovirami: voditi morajo enako knjigovodstvo kot podjetja, druge pridobitne organizacije in zasebniki. Za svoje dobro delo so te organizacije pogosto “nagrajene” s tem, da morajo državi plačati še davek od dobička pravnih oseb! Humanitarne organizacije tudi upravičeno pričakujejo spremembo davčne zakonodaje oziroma takšno, ki bo omogočala financiranje le-teh iz državnega proračuna, saj prav ta dejavnost s svojim delovanjem razbremenjuje državni proračun.
Država naj bi na podlagi ustreznega zakona podpirala te organizacije s podelitvijo koncesije, organizacije pa bi sklepale s prostovoljci pogodbe o prostovoljnem delu. Predlog je tudi, da prostovoljno delo ne bi bilo plačano, da je časovno omejeno, da je prostovoljcem zagotovljena brezplačna nastanitev in bivanje, da prostovljec prejema žepnino in da ima celo proste dneve, v času opravljanja prostovoljnega dela pa naj bi bili prostovoljci socialno in zdravstveno zavarovani.
Da bi prostovoljni sektor preživel, mu je treba nujno zagotoviti
trajne vire financiranja - ustrezno davčno in finančno zakonodajo, ki bo vzpodbujala tako podjetja kot posameznike k darovanju, pa tudi druge predpise. Vse to pomeni neposredno podporo države neprofitnim prostovoljnim organizacijam.
Zato država ne bi smela razmišljati na način zavistnega soseda, češ če imaš toliko denarja za humanitarnost, potem ga imaš tudi zame oziroma z mojo nenasitno blagajno. Ob vsem naštetem pa je prisotna še ena bojazen: da bo prostovoljna dejavnost izgubila del svoje avtonomnosti in da bo postala preveč odvisna od države. Prepričan sem, da se bo moralo vodstvo slovenskih prostovoljnih gasilcev zelo intenzivno vključevati ter sodelovati in skupno z ostalimi prostovoljnimi organizacijami odločno zahtevati sprejem zakona o prostovoljstvu kot tudi izboriti spremembe davčne zakonodaje. Ker so v teku priprave za 2. kongres slovenskih prostovoljcev, odločno na plan s svojimi upravičenimi zahtevami za celovito ureditev tega področja!
RUDOLF NANGER Novo mesto
V prvi bitki je DeSUS zmagal
Brez svoje stranke in svojih poslancev ne bi šlo
Ko sem pred nekaj tedni pisal o sporazumu med DeSUŠ in LDŠ, sem zapisal, da je ta sporazum naš veliki uspeh, da pa bo šele njegovo uresničevanje v praksi pokazalo, ali je to res ali ne.
Prvi praktični preizkus trdnosti sporazuma je bilo odločanje o sredstvih za rekreacijo upokojencev, ki naj bi po našem predlogu znašala za upokojence z nižjimi pokojninami 42.000 tolarjev, za druge pa 21.000 tolarjev. Na to določilo v zgoraj navedenem sporazumu je vlada najprej skušala pozabiti, nato pa začela barantati, češ da zaradi izgub po železniškem štrajku in drugih izgub ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev in da naj se upokojenci zadovoljijo z regresom v lanski višini. Pri tem so padale tudi grenke na račun upokojencev.
Naši poslanci in predsedstvo stranke pa so ostali neomajni in zahtevah, naj se dogovorjeno tudi izpolni. Končno so zneski zagotovljeni, izplačano pa bo z junijskimi pokojninami 30.000 oziroma 15.000 SIT, ostanek 12.000
Srečanje se ni spremenilo v protestni shod
V Celju domala 20.000 upokojencev
CELJE - Še pred dnevi so upokojenci napovedovali, da bodo svoje tradicionalno vsakoletno srečanje - deveto je bilo tokrat 19. junija, spremenili v protestni shod, če jim ne bodo izplačali regresa. No, to se ni zgodilo, saj so jim pristojni obljubili regres v tem in v enem od prihodnjih mesecev.
Upokojence, ki so prišli iz vse Slovenije - po podatkih Preš centra skoraj 20 tisoč - je najprej pozdravil predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec. V svojem govoru je poudaril zaskrbljenost in ogorčenost, ki vlada med upokojenci, in dejal, da se ne bodo pustili odriniti na rob dogajanj, čeprav je sedanja politika usmerjena v škodo tistemu delu upokojencev, ki se že tako komaj preživijo.
Predsednik države Milan Kučan je v daljšem govoru zagotavljal trdne temelje, ki jih ima Slovenija; v teh temeljih je tudi trdo delo sedanjih upokojencev, zato se upravičeno potegujejo za svoj prostor v družbi in pri državnem odločanju, tudi glede približevanja za vstop v evropske integracije. Ogromna množica je najbolj prisluhnila, ko je govoril o pokojninski reformi in povedal, da zakonodajalci zagotavljajo, da upokojenci ne bodo prikrajšani za pravice, katere so si pridobili z delom in vlaganjem v razvoj in z ogromnimi vlaganji v pokojninski sklad.
A. KOŠMERL
oziroma 6.000 SIT pa do 10. oktobra 1997.
Torej prva konkretna zmaga DeSUS-a. Toda ostaja grenak priokus ob razmišljanju, kako malo veljajo danes sprejeti dogovori, kako raste v naši družbi egoizem in kako se vse bolj in bolj odriva upokojence na stranski tir.
Sedaj lahko zagotovo trdimo, da gornjega ne bi dosegli brez naše stranke in naših poslancev in kako prav je, da imamo svojo stranko, in da jo bo treba še bolj okrepiti. V družbi, v kateri gleda vsak le nase, bomo morali tudi mi upokojenci še vnaprej odločno braniti naše pravice.
MIROSLAV V UTE
SODRAŠKA POBUDA V DRŽAVNEM ZBORU
RIBNICA - Svet KS Sodražica je 27. marca soglasno sprejel sklep, da se KS kot del ribniške občine izloči v novo občino Sodražica. Pobudo so poslali tudi občinskemu svetu Ribnica; na zadnji seji pa so svetniki prejeli še “Študijo utemeljenosti samostojne občine Sodražica”. V njej podpisani člani sveta KS Zvone Janež, Anton Matelič, Vinko Drobnič, Franc Lesar, Brane Košir, Vinko Čampa in Vinko Zajc ob pomoči sodelavcev na 60. straneh predstavljajo Sodražico nekdaj in danes in vizijo gospodarjenja na svojem. Projekt občine Sodražica temelji na analizi sedanjega stanja in sprejeti zakonodaji o lokalni samoupravi. Prepričani so, da so sposobni sami najbolje urejati skupne javne pdtrebe in da bodo sami denar najbolj smotrno porabili.
KDAJ OBČINSKI PRAZNIK?
LOŠKI POTOK - Že tretje leto teče od ustanovitve občine, pa leta še vedno nima svojega praznika. Krajevna skupnost Loški Potok je kar nekaj desetletij slavila 31. julija. Praznik je bil posvečen spominu na tragične dogodke, ki so se zgodili v znani roški ofenzivi daljnega leta 1942. Praznika sicer ni se nihče preklical, ni pa več tisto, kar je bi! nekoč. Za ohranjanje praznika skrbijo predvsem KO ZZB in vaščani Travnika. Letošnja proslava bo na predlog KO ZZB 2. avgusta pri znani partizanski bolnišnici na Ogenjcah. V organizacijo proslave se je vključila tudi občina, sicer pa je tokrat pričakovati resnično dostojno proslavljanje. Za slavnostnega govornika napovedujejo Janeza Podobnika, predsednika Državnega zbora.
A. K.
BILO JE PRED STO LETI
Vse dre v Ameriko
Izbral Miloš Likar
Neki gospod, prijatelj Dolenjcev, ki živi in dela v Bosni, takole piše za naše Dolenjske Novice:
“Prestopivši reko Kolpo, gledam na Kranjsko zemljo ves začuden. Ko sem bil zadnjič tu pred dolgimi desetimi leti, nisem videl, da se tu orje brez možkih ljudij, da ena žena vole goni, druga pa s plugom ravna. Vprašam hlapca, ki me spremlja, pa dobim odgovor, da so možje in fantje vsi v Ameriko odšli. V Metliki same j se mi je pripovedovalo, da je od 225 hiš, kar jih ima Metlika, čez 300 oseb v Ameriko odšlo, da je to po vaseh še hujše, da so vasi, kjer ni razun otrok in starcev nobene možke duše.
V mojej službi mi je dana prilika, da sem se spoznal s sajenjem tobaka. Večkrat sem si mislil, da bi dober tobak kakor v Bosni mogel rasti tudi v tistih krajih, kjer vino dobro zori - ob reki Kolpi in dolnjej Krki in še v okrajih Novo mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika. Posebno v Metliki bi se mogla pridelovati jedna najboljših vrst tobaka za cigarete. V obsegu mojega okroga v Bosni nahaja se okraj, katerega podnebje v celoti novomeškemu odgovarja. Tu živi 35.000 duš in nasajenih imajo 6,200.000rastlin tobaka. S tobakom povprečno zaslužijo 800 gld. na ha. Hočem povedati, če bi Dolenjska pridobila dovoljenje za sajenje tobaka, bi s tem uspešno zaprečila izseljevanje ljudij v Ameriko. ” Dolenjske Novice 1897
Srečanje kmetic
Zbralo se jih je 250
Društvo kmetic Posavja, ki ob- j sega občine Brežice, Krško in [ Sevnica, je imelo 21. junija 4. , srečanje pri Sv. Vidu nad Čate- j žem ob Savi. V idiličnem naravnem okolju, z enkratnim pogledom na Krško polje in štajerske hrib^, se je zbralo okrog 250 kmetic. Pripravili so kratek kulturni program, sledila pa je maša, pri kateri so kmetice lepo sodelovale z ljudskim petjem. Potem je bila pogostitev, ki seje ob igranju ansambla, kvizu, petju in pogovoru zavlekla do večera.
V časih, ko ostajajo naša polja vedno bolj neobdelana, travniki vse bolj zaraščeni in poklic kmetice vedno manj spoštovan, so takšna srečanja še kako potrebna. Zato so udeleženke toliko bolj prisluhnile sporočilu srečanja o važnosti sedanjega trenutka, ko poslanstvo žene spet dobiva svojo vrednost in so prav one poklicane, da varujejo domača ognjišča, ljubijo vire življenja in imajo srce za novi rod.
Prehitro je minilo to druženje. Kmetice so se vrnile domov bogatejše za novo doživetje sprejetosti in vrednotenja kmečkega dela in s spoznanjem, da tudi one lahko s svojo vzgojo in delom veliko naredijo za medsebojno sožitje z naravo in ljudmi. To pa je pogoj za graditev civilizacije ljubezni in tako potrebnega miru na zemlji.
JOŽE PACEK
IZLET NAJSTAREJŠIH KRAJANOV
OO RK Kot Brezje je za najstarejše krajane tega območja organizirala lep izlet. Peljali smo se skozi goste kočevske gozdove do Planine, kjer nas je lepo sprejel okrbnik. Nato smo šli do Mirne gore in si tam ogledali obnovljeno cerkvico. Ob vračanju smo se ustavili v Dolenjskih Toplicah ter nazadnje pristali v Iskrinem domu v Crmošnjicah, kjer je bila krasna večerja. Zabavali smo se pozno v noč, saj smo imeli s sabo tudi muzikanta. Domov smo odhajali pomlajeni in zadovoljni. Želimo še veliko takih doživetij. Vsem, ki so kaj prispevali za to prijetno srečanje, se starostniki zahvaljujemo.
K. P. •
• Vsakdo je gol in nag pod svojo obleko. (Malina)
MODNI KOTIČEK
Kravata ni copata
Vroči poletni meseci morda res niso pravi čas za poučevanje o zavezovanju in negovanju kravat, toda vsak moški -bodisi vsak dan zaradi poklica bodisi ob bolj svečanih priložnostih - mora obvladovati tradicionalno veščino. Zal pogosto srečujem mlajše in tudi starejše, ki temu modnemu dodatku ne posvečajo dovolj pozornosti. Kravata jim stoji postrani ali pa je od nošenja zmečkana. Nikar si ne dovolite tovrstne zanemarjenosti! Kravate se razlikujejo po kvaliteti materialov, barvah, vzorcih in načinu izdelave. Danes pa govorimo o negovanju.
NASVETI:
1.	Nikoli ne nosite iste kravate dva dni zapored, da pridobi svojo obliko.
2.	Preden jo snamete, razvežite vozel, da ne bo zmečkana.
3.	Obesite jo na obešalnik.
4.,Ce je potrebna likanja, to
storite s primemo temperaturo, čeznjo položite bombažno krpo, da se izognete lesku.
Vsaka kravata ima svojo obliko in temu primeren vozel. Pri izbiri le-tega upoštevajte material in širino.
JERCA LEGAN
V TANGU GLASBA OD SREDE DO SOBOTE
OTOČEC - V restavraciji Tango oziroma na terasi bo od 25. junija pa do konca avgusta vsako sredo in četrtek od 20. do 24. ure živa glasba dua Objemček, v petek in soboto pa tako kot vse leto polna zasedba ansambla Objem.
PROTI PODRAŽITVI INTERNET STORITEV
Združena lista socialnih demokratov, nenazadnje kot prva med političnimi strankami s svojo internet stranjo, protestira proti odločitvi vlade na njeni zadnji seji, da podraži internet storitve. Predvsem vzbuja skrb tako 'skokovita podražitev in dejstvo, da bo pričakovani skupni učinek sprememb (vključno s podražitvijo telefonskih storitev) kljub temu zelo majhen. Kolikor ima podražitev internet storitev stvaren negativni učinek, toliko ima tudi negativen simbolični učinek, saj se je vlada odločila krepko podražiti način komunikacije, ki že pripada prihodnosti. ZLSD je prav nasprotno prepričana, da bi morala slovenska vlada z neštetimi ukrepi spodbuditi takšen način komuniciranja in ga približati čim večjemu številu uporabnikov. Ali ne bi bila to koristna investicija v znanje za večjo konkurenčnost slovenske družbe v Evropi?
Zato ZLSD poziva vlado, naj umakne predlog za povišanje internet storitev in namesto njega predloži ukrepe za spodbujanje njegove široke uporabe.
ZLSD Slovenije Služba za odnose z javnostmi
Uspel prvi pohod po Baragovi poti
Več kot 60 pohodnikov se je v soboto odpravilo iz Trebnjega do Male vasi - Ogledali so si znamenitosti kraja • Pred Baragovo rojstno hišo krajši kulturni program
Pohoda od Baragovega spomenika v Trebnjem do Male vasi se je v soboto udeležilo preko šestdeset pohodnikov. Zbrali smo se pri Baragovem spomeniku pred trebanjsko cerkvijo, kjer je Marko Kapus spregovoril o načrtovanju in izdelavi projekta Baragove poti, pri kateri je sodelovala vrsta domačih in tujih strokovnjakov. Traso poti pa je izdelala skupina študentov in domačinov.
Pvi kratek postanek je bil pri gostilni Cugelj, kjer smo v zloženko Baragova pohodna pot dobili prvi žig. Sledil je precej naporen vzpon na Vrhtrebnje. Skavti so sproti pobrali nekaj odpadkov, namestili nekaj manjkajočih smerokazov in že smo bili pri cerkvi, kjer nas je gospod Smolič seznanil z zgodovino Vrhtrebnjega, žena pa je ponudila številne dobrote, da smo potešili žejo in lakoto. Ogledali smo si tudi cerkev, ki jo pripravljajo za sprejem novomašnika. Na najvišji točki (581 m) smo se vpisali v knjigo,
potem pa smo šli proti Sahovcu. Že od daleč sta nas vabili harmoniki, Jureta in Mitje, ki sta na ta način zaželela dobrodošlico pohodnikom. Spet nekaj informacij o kraju in kratek skok v vaško cerkev.
Pot po gozdu je bila prijetna, čeprav nekoliko razmočena zaradi obilice padavin. Po spustu v dolino smo videli, da se bližamo Dobrniču. Po vasi Lokve smo bili hitro na naslednjem postanku. Po seznanitvi s krajevnimi značilnostmi in obisku v cerkvi smo zavili v gostilno Škrajanec, kjer smo dobili drugi žig. Iz dobrniške doline smo spet zavili v hrib in kmalu zaslišali zvoke harmonike. Vasi Železno se pohodna pot sicer ogne, a so nas prijazni gospo-dinji in vaški instrumentalist pričakali na jasi ob gozdu. Gospodinji sta nas pogostili s hlebcem domačega kruha in slanino. Pa naj še kdo reče, da ljudje ob Baragovi pohodni poti nimajo česa ponuditi. Imajo in znajo!
IZ LUBLANE BULANE
Študent naj bo,jilm pa tudi
Prvih trideset otvoritvenih vrstic, ki bodo vnašale kulturne dogodke iz prestolnice na področje Dolenjske, namenjam fil-mu. Razlogov je več, že v današnji prilogi si lahko preberete članek o snemanju novega slovenskega celovečernega igranega filma, za katerim stoji brežiška naveza: režiser Sašo Podgoršek in scenarist Goran Salamon, sicer pevec skupine Demolition Group.
Drugi razlog, ki je tudi vnesel tistega študenta v naslov, je moj skromni prispevek asistenta kamere na dveh študentskih snemanjih. Govorim seveda o igranem filmu, torej tretjem letniku akademskih režiserjev, ki se na takšnem snemanju pni srečajo s problemom velike ekipe ljudi in medčloveškimi odnosi o njej. Za lažje razumevanje: filmsko ekipo sestavljajo sektor režije, sektor kamere, scenska tehnika, ekipa za luč, igralci in pa seveda producent, ki ponudi organiza-
torja snemanja. Med posameznimi sektorji obstajajo tesni odnosi, ki morajo biti korektni z vseh strani, drugače se to pozna na delu celotne ekipe.
Če se poruši “naravno ravnovesje ” odnosov med ekipami, trpi celotna ekipa oz. celoten film. Največkrat se to dogaja mladim režiserjem, kateri mislijo, da je treba ukazovati vsepovprek, opravljati delo celotne ekipe, pri tem pa čim večkrat potarnati, kako morajo vse delati sami. Zaupanje v sodelavce je prvi pogoj za delo pri filmu tudi zato, da pri tridesetih nisi že čisto siv, saj sem na snemanju bil priča zametku živčnega zloma. Edina tolažba, ki se vsemu skupaj ponuja, je ta, da to so vendar študentje in da se bodo že še naučili. Vendar dvomim, da na svetu obstaja akademija, ki te lahko nauči normalnih odnosov z ljudmi. Aii to imaš v sebi ali pa nimaš. BORIS PETKOVIČ
15 let društva invalidov
TVebnje: Ob obletnici bogat kulturni program - Srečanja, izleti in aktivnosti za člane
TREBNJE - Minulo soboto je društvo invalidov občine Trebnje, ki združuje skoraj 400 članov, praznovalo svojo 15-letnico. Navzoče sta pozdravila župan občine Lojze Metelko in predsednik Milan Turk, nastopili pa so učenci osnovne šole Mirna pod vodstvom Duške Peček in ob spremljavi harmonike Staneta Pečka. Vzdušje je poživil s humorjem in igranjem tudi Lojze Pungartnik.
V društvu si prizadevamo, da bi ustregli čim večjemu številu članov, zato pripravljamo različne aktivnosti, izlete in srečanja, članom pomagamo pri plačilu zdravljenja v termalnih zdraviliščih,
preko celega leta pa številne člane obiskujemo po bolnišnicah, domovih starejših občanov ali na njihovih domovih. Ob novem letu jih obdarimo s skromnimi darilci, socialno ogroženim pa tudi finančno pomagamo. Dobro sodelujemo s koordinacijo Dolenjske in Bele krajine in s skupnimi močmi pomagamo pri razreševanju invalidske problematike. Tesno sodelujemo tudi z zvezo društev invalidov Slovenije kot tudi z drugimi organi in ustanovami v občini. V uradnem času v društvenih prostorih našim članom nudimo strokovne nasvete.
REZKA MAJER
Da bo pot do zdravnika čim lažja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pred kratkim izdal Iretjo, dopolnjeno in razširjeno brošuro Kako do zdravnika. Nekateri $o namreč še vedno v zadregi, kakšne so njihove možnosti za zdravljenje pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih, zanima jih, kako se v tem primeru zagotavlja obvezno zavarovanje.
V dopolnjeni brošuri Kako do zdravnika je seznani izvajalcev zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi ima zavod pogodbo
njem zasebnih zdravnikov v javno zdravstveno službo, je opisan tudi proces vsakoletnega določanja programa zdravstvenih storitev in obsega potrebnih sredstev za njegovo uresničevanje.
Zavarovanci lahko v broš.uri najdejo konkretne odgovore na vprašanja, kako se uveljavljao pravice do zdravstvenih storitev pri zdravnikih na ravni osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti. Tokrat je prvič objavljen tudi seznam območnih enot in izpostav Zavoda z odgovornimi osebami, ki so dolžne sprejemati morebitne pritožbe. Kot poseben dodatek je objavljen še seznam pooblaščenih dobaviteljev in izposojevalnic tehničnih pripomočkov.	T /->
Na ta in še mnogo drugih vprašanj lahko najdemo odgovor v brošuri, ki jo je sicer možno brezplačno dobiti na vseh Zavodovih območnih enotah, prinaša Pa osnovne podatke o izvajalcih Nravstvenih storitev s seznamom Nravstvenih in drugih zavodov 'er zasebnikov, s katerimi je Za-vod za pogodbeno leto 1996/97 sklenil pogodbe in predstavljajo •hrežjo javne zdravstvene službe v Sloveniji. V seznamu ni tistih Nsebnih zdravnikov, zobozdravnikov in drugih zdravstvenih
delavcev, ki sicer lahko opravljajo zasebno zdravstveno dejanost, vendar nimajo koncesije in niso sklenili pogodbe z Zavodom, kar pomeni, da zavarovane osebe lahko pri njih v sili poiščejo le nujno zdravniško pomoč, za katero jim Zavod povrne priznani strošek. Vse druge storitve mora bolnik v celoti plačati sam.
Brošura v uvodnem delu pojasnjuje osnovne značilnosti sistema zdravstvenega zavarovanja, poleg sprememb v mreži javne zdravstvene službe, ki so nastale z uvaja-
In že smo bili v lepo urejeni Knežji vasi. Po ogledu cerkve so nas občani prijetno pogostili in spet smo hiteli naprej, v daljavi pa smo zagledali podobo malova-škega gradiča. Celotna Baragova pohodna pot je zamišljena krožno, torej bi morali nadaljevati še preko Luže, Griča, Belšinje vasi, Benečije in v Trebnje. A tokrat smo se odločili, da pohod zaključimo v Mali vasi, v Trebnje pa smo se kasneje odpeljali z avtobusom oz. osebnimi avtomobili.
Po kratkem nagovoru nas je v Baragov čas popeljala dekliška skupina Ragle, ki je zapela vrsto starih, že nekoliko pozabljenih ljudskih pesmi. Nato smo nekaj pesmi zapeli še skupaj. Spregovoril je predsednik občinskega sveta dr. Marijan Pavlin in poudaril pomen Barage, nato pa je s posebno listo predal Baragovo pohodno pot skavtom v upravo. V imenu skavtov je listino prevzel Franci Bevec. Gospodinja Martina je medtem postregla s hrenovkami in pijačo.
Vidimo se na drugem tradicionalnem pohodu!
IVANKA VISČEK, Klemenčičeva 3 »	Trebnje
SPET IDEJE BREZ MEJE
KOSTEL - V KS Kostel se je 21. junija začel raziskovalni tabor Ideje brez meje, ki bo trajal še do 29. junija. Na njem sodeluje 36 učencev osmih razredov iz vse Slovenije in še nekateri iz tujine ob pomoči 12 mentorjev. Raziskovalni tabor deluje po skupinah: krajinski, kartografski, arhe-ološko-umetnostni zgodovinski, biološki, etnološko-sociološki, novinarski in likovni.
SREČALI SO SE MLADI IN STARI ŠAHISTI
SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je pripravil 6. srečanje mladih in starih šahistov tega kluba. Mladi so z 39:25 premagali starejše šahiste. Pri mladih je bil najboljši Zvonko Mesojedec (7 točk), pri starejših pa Toni Kranjec (6.5 točke). V srečanjih samo mlade generacije je spet slavil Zvonko Mesojedec, kot pri starejših pa ponovno Toni Kranjec. Prehodni pokal je osvojil skupni zmagovalec 6. srečanja Toni kranjec, ki je zbral na tem hitropoteznem turnirju 13.5 točke. Mlado vrsto so sestavljali šahisti Zvonko Mesojedec, Bojan Kuzmič, Andrej Grilc, Bojan Smerdel, Predrag Lazič, Mojca Grilc, Igor Glavač in Zvonko Grahek; starejšo pa Toni Kranjec, Miroslav Šibilja, Jože Kolman, Rudi Prose-nik, Rudi Šoper, Martin Mirt, Jože Blas in Miro Gačnik.
J. BLAS
HVALA VAM, DOBRI LJUDJE!
Predsedstvo Društva invalidov Novo mesto se z vsem spoštovanjem zahvaljuje darovalcem finančnih ali materialnih sredstev za kulturno prireditev ob 15-letnici delovanja društva. Izvedbo prireditve so omogočili: Revoz Novo mesto, generalni sponzor
-	ITZ Stavbno pohištvo Hrastovšek, Novo mesto - Občina Novo mesto, sekretariat za družbeno dejavnost -Krka, d.d., Novo mesto - Labod, Novo mesto - Obrtna zbornica Novo mesto t Komunala, Novo mesto - TPV Novo mesto - Vizija, Novo mesto - Dolenjske lekarne. Novo mesto - Leran, Novo mesto - Kovinotehna MK1, Novo mesto - ga. Neli Gunde, Novo mesto - KS Grm Novo mesto - KS Center Novo mesto - Steklarstvo Do-ljak. Novo mesto - Avtogalant, Novo mesto - Trgovina Tilia, Novo mesto -Zavarovalnica Adriatic, Novo mesto
-	Trgovina Mak, Novo mesto - Lovska družina Otočec - ga. Rezi Rus, Metlika - GG Vrtnarija, Novo mesto
OŠ Grm Novo mesto - Elektromehanska Cerovšek, Novo mesto - Ljubo Žagar, Novo mesto - Filatelistično društvo Novo mesto - Sitotisk Černič, Novo mesto - Usnjena galanterija Babnik, Novo mesto - Ivan Božič, Smolenja vas - Ivo Šteblaj, Novo mesto - Bernard Bucik, Semič - Janez Ancclj, Prebold - Štefan Šuštaršič, Novo mesto.
Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam, podjetnikom, samostojnim obrtnikom, posameznikom in članom društva za darovane predmete za izvedbo srečelova.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem nastopajočim ansamblom in posameznikom, ki so se odpovedali honorarju ob izvedbi kulturnega programa.
Klečal v bankah in cerkvah
Spomini Lada Bambiča o izgubi pisma za Tita
TURJAK - “Tisto leto sem kot pionirček nosil štafetno palico s pozdravi za predsednika Tita od Škocjana pri Turjaku nekaj 100 m proti prosuplju. Nesreča pa je hotela, da je med tekom s palice odpadel pokrov, nato pa še list s pozdravi za predsednika Tita. Pokrov sem našel in ga namestil
Lado Bambič
nazaj, papirja pa ne, in sem palico predal naslednjemu nosilcu brez pisnega pozdrava Titu. Sicer pa tistih papirjev Tito tako gotovo ni bral,” se spominja 57-let-ni Lado Bambič, ki je bil rojen v Malem Ločniku pri Turjaku, danes pa živi na Rakovniku v Ljubljani in dela pri sinu, ki ima parketarsko obrt. Zato je razumljiva njegova pripoved: “Za ta spodrsljaj mi ni bilo treba klečati, toliko več pa sem klečal v bankah in cerkvah in še drugih stavbah, saj sem polagal parket v cerkvah v Želimljah pri Turjaku, na Rakovniku, na ljubljanskih Žalah in drugod, pa tudi v SKB banki v Ljubljani, banki v Osilnici in drugod. Ko sem dokončal polaganje parketa v nekem hotelu na Brionih, sem se od tam odpeljal isti dan kot predsednik Tito: jaz domov k mami, on pa v ljubljansko bolnišnico, iz katere ni več prišel živ.”
J. P.
Hrastinjaki za osamosvojitev
Zdaj sodijo v vas Mala Slevica - Ime po hrastih
HRASTINJAKI - “Naši vasi se pravilno reče Hrastinjaki in ne Mala Slevica,” trdi Franc Ivanc o novi vasici, ki je zdaj še vedno zaselek Male Slevice. Nekdaj je bil tu le hrastov gozd, danes pa je zrastlo že 18 hiš.
Poleg gozda so bili tu še slabi travniki, na katerih so kosili le enkrat letno, pove Franc Ivanc in dodaja, daje bila ta zemlja nekdaj malo vredna, zdaj pa je zaradi zazidljivosti pridobila ceno. Naseljenci zahtevajo, naj postane njihovo naselje samostojna vas Hrastinjaki, za kar imajo več utemeljitev. Tako jih danes poštar težko najde, ker dobivajo pošto na Malo Slevico. Če je kdo šel k šivilji ali mizarju na ta konec, je vedno dejal, da gre v Hrastinjake in ne na Malo Slevico. Danes ni v vsej Sloveniji nobenega kraja s takim imenom, zato ime Hrastinjaki ne bi smelo biti ovira. Imajo tudi bife, avtomehanično delavnico (servis za mercedese!), konjeniški klub itd.
Franc Ivanc
“Imamo pa slabo elektriko, saj njena napetost močno niha. Radi bi tudi še asfalt in javno razsvetljavo, za kar smo pripravljeni prispevati,” pravi Franc, ki piše tudi krajevno kroniko.
J. PRIMC
-A* -
___
DEŽ NA GAJA KMETOM - Na prehodu iz pomladi v poletje je na območju zahodne Dolenjske pogosto deževalo, da se imeli kmetje težave s košnjo, sušenjem in spravilom sena. Tudi ostmice in kozolčke na dolenjevaškem polju pri Ribnici je dež namočil in kmetom onemogočil, da bi seno odpeljali domov. (Foto: J. Primc)
90 LET PGD VELIKA LOKA - Požarna bramba v Veliki Loki sega v marec 1907, ko so na pobudo vaščana Alojza Šlajpaha obnovili lopo pri zdajšnji kmetiju Bukovec, ki je gasilcem služila za sestanke in hrambo gasilskega orodja. Teh začetkov in razvoja PGD Velika Loka se je preteklo nedeljo popoldne na svečanosti ob 90-letnici društva spomnil predsednik PGD Andrej Kotar. Tajnik PGD Jože Klemenčič je med gosti pozdravil trebanjskega župana Lojzeta Metelka in predsednika občinskega sveta dr. Marjana Pavlina. Jubilantu sta čestitala tudi župan in podpredsednik GZ Trebnje Silvo Prpar. Novi gasilski prapor je razvil v imenu pokrovitelja prireditve, M-KZ Trebnje, direktor Ludvik Jerman (na posnetku) in ga izroči praproščaku Petru Novaku. Prapor je blagoslovil šentlovrenški župnik Stanko Stefanič. Posameznikom in jubilantu so izročili številna priznanja in odlikovanja. (Foto: P. Perc)	,
Jf
GOLOBI IN WC - Za golobe velja, da so kot politiki - ko so na tleh, ti jedo z roke, ko so nad teboj, pa se ti us...jejo na glavo. Če se gremo pravno državo, naj zakoni veljajo tudi za golobe. Nekoliko presenečen zgleda pernati prijatelj na naši sliki, ko raca mimo kažipota za prostor, kamor je hodil tudi cesar peš, a predloga najbrž ne bo upošteval. Po težavah z golobi so najbolj znani Benečani (slika zgoraj), saj na enega prebivalca mesta na kolih pride celajlesetnija pernatih nebodijihtreba. (Foto: I. V.)
PLANINSKI TABOR ZA NAJ MLAJ ŠE NA MIRNI GORI - V pni polovici junija je v dveh izmenah poteka! na Mirni gori tabor za cicibane planince iz novomeških vrtcev. Udeležilo sc ga je 63 otrok v spremshnt njihovih mentoric. Mladi so vsak dan opravili planinsko turo v spremstvu gozdarjev, ki so jim razkrili skrivnosti pragozda in gozdno učno pot. V koči je za dobro počutje in okusno hrano skrbela oskrbnica Tončka. Ob večerih smo se zabavali ob plesu, družabnih igrah, kurili taborni ogenj, obiskali pa so nas tudi odrasli planinci. Nepozaben bo nočni pohod z baterijami in iskanje zaklada planinskega Škrata. Na Mimi gori je lepo, zato priporočamo tudi vam, da se odpravite tja. (Cicibani planinci z mentoricami)
ODLIČNJAKI PRI ŽUPANU - Ob zaključku šolskega leta je v ponedeljek kočevski župan Janko Veber v prostorih hotela Valentin sprejel 21 osmošolcev - odličnjakov, in sicer: 11 iz OŠ ob Rinži, po pet iz OS Stara Cerkev in Zbora odposlancev ter enega iz OŠ Fara. V odkritem in prisrčnem pogovoru je župan Veber povedal, da pričakuje, da se izšolani kader vrne v domači kraj, saj občina potrebuje številne strokovnjake. V pogovoru se niso mogli izogniti prostorski stiski pri pouku. Odhajajoči učenci so dvoizmenski pouk označili kot “neumno dejanje". (Foto: Milan Glavonjič)
LOVEC IN OTROCI - Otroci iz stopiškega otroškega vrtca Škrat so pred nedavnim v spremstvu vzgojiteljev preživeli nekaj dni pri Gospodični na Gorjancih. Med zanimivimi dogodki, ki jih je bilo seveda veliko, je bil tudi obisk lovca (naposnetku). (Foto: L. M.)
Sprejem v pionirje je bila “fora”
Bilje velik odmev, tudi pri županih • “S politiko se ne ukvarjamo” - Morda bodo zdaj pri Komi 750 pripravili še božični večer
DOBREPOLJE - Po rock koncertu ansambla Koma 750 za dan mladosti na turjaškem gradu in “sprejemu v pionirsko organizaci-jo1, sem po več poizkusih le našel doma vsaj enega. To je bil Matej Ahačevčič iz vasi Podpeč, ki je na moja vprašanja odgovoril tako:
“V ansamblu, kije bil ustanovljen leta 1990, igramo: Damjan Strnad (bas kitara), Tine Hočevar (bobni), Tone Grm (kitara), Robert Peterlin (kitara), jaz (bas kitara), Tomaž Zabukovec pa je pevec. Največ igramo rock glasbo, poleg tega pa še nekaj svojega, balade in plesno glasbo. V glavnem imamo samostojne nastope vsaj enkrat na mesec, včasih pa tudi z drugimi skupinami in posamezniki iz Dobrepolja. Najbolje sodelujemo z godbo na pihala in pevkami “Mavrice”.
S politiko se ne ukvarjamo. Nastopamo tudi, če nas kdo povabi. Dostopni smo za zanimive ideje in tako smo sprejeli tudi idejo o praznovanju dneva mladosti, ki sojo predlagala nekatera dekleta. Pobudo smo zagrabili bolj iz “fore”, kot da bi o tem kaj več razmišljali, in užgalo je, saj je bila velika viteška dvorana na turjaškem gradu polna. yudje so se dobro zabavali. Prišli so tudi starejši od 30 let in celo nekdanji borci. “Poslava” je bila očitno za-
Učite se tuje jezike!
Tako opozarja Ljudmila Schmidt, ki ze 31 let v
v
Švici poučuje slovenščino
RAŠICA - Glavna organizatorka gradnje kulturnega mostu med Slovenijo in Švico, predvsem med občinama Velike Laš£e in Luetzeflueh, in obiska Švicarjev v občini Velike Lašče, ko je ta pred kratkim praznovala svoj občinski praznik, je bila magistra Ljudmila Schmidt.
“Ko sem končala šolanje, sem govorila štiri jezike, vendar me takrat v domovini kljub temu niso zaposlili, zato sem na veliki petek 1966 odšla v Švico, kjer zdaj poučujem slovenščino že drugo generacijo otrok Slovencev. Zal pa je kandidatov za pouk slovenščine vedno manj, zato grozi, da bo oddelek slovenščine na slavistiki ukinjen. To pa bi bila velika škoda tudi zato, ker sem s pomočjo komisije za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah ustvarila čudovito knjižnico knjig v slovenskem jeziku, kredit za knjige pa odplačuje slovenska država. Mojega naslednika seveda tudi ne bo možno prepričati, da bi knjižnico urejal in vodil brezplačno, kot sem to počela jaz, ki sem se preživljala z gimnazijsko plačo.”
Kljub svoji slabi izkušnji z znanjem jezikov v domovini je poudarila: “Učite se tujih jezikov. Če se je švicarski pastor Weber naučil hrvaščine in je celo prevedel Martina Krpana v narečno švicar-

sko nemščino, se kaj takega lahko naučite tudi SlovencH" Dodala je še, daje v Sloveniji po njenem mnenju še premalo poznan švicarski pisatelj Jeremias Gotthelf, sodobnik Prešerna in pisec v slogu Frana Levstika. V Švici pa živi in piše v slovenščini tudi pisatelj Lojze.Kovačič, katerega mati je Švicarka, oče pa Slovenec.
J. P.
nimiva, saj je bil odmev velik, tako pohvalen kot kritičen. Oglasila sta se celo oba župana, ki sta bila precej kritična, čeprav ju na predstavi ni bilo in tako nista mogla vedeti, za kaj je šlo. Mislimo, da je bil nastop uspešen, čeprav s finančne plati ne, saj smo delili pasulj in drugo zastonj, pa še natakarji so v kokakolo dajali prevelike merice stocka. Imeli smo namen narediti “foro” uspelo nam je. Nekateri že predlagajo, naj bi kaj podobnega izvedli za božič, in morda bomo.
S prireditvami ne služimo. Nekateri nam pomagajo kot pokrovitelji in tudi sicer, največ pekarna Blatnik in dobrepoljska godba, pri zadnjem nastopu pa tudi občinski mož Slave Palcar, pa še nekateri drugi prispevajo malenkosti.”
J. PRIMC
PRIZNANI SLIKARJI V ŠENTRUPERTU
Na hribčkih od Slovenske vasi proti Šentrupertu je kar nekaj cerkvic, največja pa je v središču Šentruperta. To je središče najstarejše prafare na Dolenjskem. Ta cerkev je ena najlepših gotskih cerkva in v tem tednu bomo praznoova-li njeno 500-letnico. Da bi bile lepote našega kraja upodobljene tudi na platnu, so bili prejšnji teden vabljeni znani slikarji iz vseh krajev Slovenije. Največ so risali cerkev. Uporabljali so različne tehnike. Učenci, ki smo uspešni pri likovnem pouku, smo jih v skupinah obiskali. Razložili so nam tehniko risanja, kaj najraje rišejo in katere barve najraje uporabljajo. Radi so nam odgovarjali na zastavljena vprašanja. Njihove slike bodo razstavljene v osnovni šoli, vaščani pa jih bodo lahko tudi kupili. Razstavo si bom ogledala tudi jaz. Tudi na ta način bomo popestrili praznovanje 500-letnice dograditve cerkve.
VESNA LOGAR, 7.r. novinarski krožek OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert
• Kar smo včasih brali med vrsticami, je zdaj v naslovih. (C juha)
USPEŠNI MLADI KEMIKI - Dijaki kemijske usmerile na šolskem centru so na državnem tekmovanju dobili več Preglovih plaket. Na fotografiji so skupaj z mentorji, ravnateljico in predstavnico Krke. (Foto: J. Dorniž)
Zelo uspešni mladi kemiki
Dijaki tehniške kemijske šole iz šolskega centra so dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih Preglovih plaket
nasto Preglovo plaketo Matjaž Gril s 7. mestom. Vsem je bila mentorica mag. Zora Torbica. Med tretjimi letniki je bronasto Preglovo plaketo dosegel Jože Moškon z 2. mestom pod mentorstvom Mateje Horvat. Jože Moškon je tudi na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov dosegel 2. mesto in se s tem uvrstil v ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na tekmovanju Grand prix chemique v Rotterdamu na Nizozemskem. Na to tekmovanje se Jože pripravlja pod mentorstvom Matejke Kure.
V kategoriji znanja z raziskovalno nalogo pa so dijaki Anton Kočevar, Andrej Klobčar in Lidija Kovačič zagovarjali raziskovalno nalogo z naslovom Določanje vsebnosti sestavin in vrednotenje kakovosti hrenovk (pod mentorstvom mag. Zore Torbica). Anton Kočevar in Lidija Kovačič sta z zagovarjanjem naloge edina v Sloveniji dosegla zlato Preglo-
NOVO MESTO - Prejšnji petek dopoldan je bilo v novomeškem šolskem centru srečanje z najboljšimi dijaki kemijske usmeritve in njihovimi mentorji. Ravnateljica strokovne zdravstvene in poklicne ter tehniške kemijske šole Zvonka Krištof je v nagovoru dejala, da postaja šola prava kovačnica za mlade strokovnjake, zato na šoli vzpodbujajo dijake, da svoje znanje in sposobnosti primerjajo z dijaki drugih šol na različnih tekmovanjih. Dijakom je za dosežene uspehe čestitala tudi vodja Krkinega izobraževalnega centra Alenka Pučko.
Čeprav je kemijska šola na šoli šele tretje leto, so dijaki v tem času dosegli številna priznanja na kemijskem pa tudi na ostalih področjih. V letošnjem šolskem letu so na državnem tekmovanju iz kemije v kategoriji znanja njihovi dijaki od skupno 37 podeljenih Preglovih plaket osvojili kar 5 in bili s tem drugi v Sloveniji, takoj za II. gimnazijo Maribor. Srebrno Preglovo plaketo so med dijaki drugih letnikov osvojili: Anton Kočevar, z 2. mestom, Lidija Kovačič s 3. mestom, Andrej Klobčar s 6. mestom in bro-
vo plaketo, Andrej Klobčar pa srebrno Preglovo plaketo. Predstavniki šole in tovarne zdravil Krka so jim čestitali in podelili simbolična darila.
J. D.
irO u= i£3> u O O P II m u fiC
OSVOJILI NAGRADO EPTE
Založba Epta je ob dnevu knjige pripravila v Ljubljani razstavo z naslovom Podarimo prijatelju knjigo in cvet. Na razstavi smo sodelovali tudi cicibani brežiškega vrtca -starši in otroci dveh skupin: Zajčki in Ostržki. Starši so doma otrokom prebrali eno izmed slikanic založbe Epta, opisali in narisali so glavnega junaka slikanice. V vrtcu smo iz od doma prinesenih materialov izdelali plakate cvetove. Z njimi smo sodelovali na razstavi. Razveselili smo se obvestila, da smo Zajčki za svoj izdelek nagrajeni s slikanicami. Naslednji dan smo v vrtec dobili paket s 25 slikanicami - za vsakega zajčka ena, pozabili pa niso niti na vzgojiteljico. Za nas je založba Epta resnična založba, saj izdaja najlepše slikanice.
ZAJČKI iz vrtca Mavrica Brežice
IZLET PEVSKEGA ZBORA
V ponedeljek, 19. maja, smo se pevci z avtobusom odpeljali na izlet na Gorenjsko. Kmalu smo prispeli v Arboretum Volčji Potok, kjer smo si ogledali različne vrste rož. Tam smo tudi malicali. Nato smo se odpeljali v Vrbo, kjer se je rodil France Prešeren. Nana nam je povedala nekaj o njegovem življenju. Naša naslednja postaja je bil Blejski grad. Ogledali smo si sobane, kjer so živeli graščaki. Zdaj pa je prišlo na vrsto najlepše doživetje tega dne - piknik v avtocampu Zaka. Koliko različnih igral: tobogani, vrtiljak, lokomotiva in gugalnice! Pekli smo čevapčiče in hrenovke. Bilo je imenitno. Želim si še veliko takšnih izletov v prijetni družbi in z organizatorjem, kakršen je naš učitelj telesne vzgoje.
MATEJA JERIČ, 4.a literarno-novjnarski krožek OS Veliki Gaber
PROSTA MESTA V DIJAŠKEM DOMU VIČ
LJUBLJANA - Ker v teh dneh potekajo zadnji izbori za srednjo
Šolo in ker tu prednjači Ljubljana z več kot 25 različnimi srednjimi šolami, Dijaški dom Vič obvešča, da ima za prihodnje šolsko leto na voljo še nekaj prostih mest za dijake. Dom z izkušenimi pedagoškimi delavci nudi otroku prijetno bivanje in uspešno šolanje. Mladostniku pomagajo premagovati stiske zaradi vključitve v novo okolje. V domu je topla hrana in lepo urejene sobe s dali sim po tremi ležišči. Po opravljenih šol- iunija, j skih obveznostih se dijaki lahko §H in li sprostijo in razvijajo svoje talente v številnih krožkih. Podrobnejše informacije: Dijaški dom Vič, Gerbičeva 51 a, Ljubljana, tel. št. 061-1212-8100.
NAŠ IZLET
V sredo, 4. junija, smo se drugošolci naše šole s tremi avotbusi odpeljali na končni izlet. Bili smo ob izviru reke Krke. Tam smo odšli v jamo. V jami je bilo razsvetljeno.
Videli smo človeško ribico in jezero. Ustavili smo se tudi na Muljavi, kjer se je rodil Josip Jurčič. Videli
smo pisateljevo rojstno hišo. Ogledali pa smo si tudi Krjavljevo kočo. Na Muljavi smo si kupili spominke in se posladkali s sladoledom ter pomalicali. Ko smo pojedli, smo se odpeljali v Žužemberk, kjer smo si ogledali grad. Na izletu mi je bilo lepo, saj sem s krajev naše pre
TANJA ŠU„.	______
OS Šmihel
POUČNA IN
RAZVEDRILNA SOBOTA
Zaključevalo se je šolsko leto in na vrsto so prihajalu izleti. Vedeli smo, da nam bo Dolenjska banka spet pripravila presenečenje. Ogledali smo si Dolenjsko. V soboto, 7. tnija, je bil za učence in mentorje H in literarnih krožkov organiziran nagradni izlet. Učenci OŠ Koprivnica in drugih posavskih šol smo se zbrali v Krškem. Prva točka je bil Žužemberk. V avtobusu smo si ob govoru Marije Rus kraj kar predstavljali, a je bil še lepši. Ogledali smo si kulturnozgodovinske znamenitosti: cerkev, grad, peko peciva in kruha ter to tudi pokušali. Sledila je predstavitev kajakaštva in raftanja na Krki. Z avtobusi smo odšli na OŠ Prevole, kjer so nam pokazali stare obrti in nam približali kraj.
ADR1JANA PEČNIK, 6.r.
OŠ Koprivnica
LUTKOVNI MARATON
Naši četrtošolci so gledališka skupina pod imenom Mavrica. Vodi jih prof. Rozika Vodopivec. V soboto, 7 .junija, so se predstavili v Smrečju pri Vrhniki, kjer je potekalo 9. republiško Linhartovo srečanje lutkovnih in dramskih predstav. Naši igralci so nastopili z igro Revolucija v kraljestvu bonbonov. V zvezi s tem so izdali tudi brošuro. Na poti so jih spremljali njihovi starši, ki so jih snemali, da bodo imeli lep spomin, ter nekaj pedagoških delavcev-Nastopali so tudi igralci iz Izole in z igro nastopili tudi na naši šoli-ALENKA PAVLIČ, PETRA KNEZ, 6.r-OŠ Globoko
L ION SI BOLNI DEKLICI - Novomeški Lions klub je pred kratkim Žani Gajič, učenki 7. razreda novomeške OŠ Center, podaril računalnik. Kljub temu da je od rojstva bolna in je prestala veliko operacij, ni nikoli ponavljala razreda. Zaradi bolezni bo njena izbira za šolanje na srednji Šoli omejena. Zanima se za administrativno šolo in tudi njeni zdravniki se s tem strinjajo. Računalnik ji bo pri pridobivanju spretnosti, potrebnih za administrativno šolo, zelo koristil. Na sliki: članica novomeškega Lions kluba mag. Eli Rusija izroča računalnik Žani Gajič. (Foto: I. K.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 26. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA 9.50 V1DEOR1NG
10.20	TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz., 11/14 10.40 DEDINJA, amer. film (čb)
12.30	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 4/13
, 13.00 POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.30	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.55	PUNČKA, KI UBIJA, franc, drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25 OUAS1MODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 10/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40 KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	UMAZANO STARO MESTO, film
22.10	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.55	ODSTRINJANJA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -14.15 Tedenski izbor: Filmski triki; 14.45 Portret Vinka Globokarja; 15.45 Posadka, amer. naniz., 19/20 -16.10 Atletika -
17.20	Sredozemske igre -17.45 Ljubezen boli, angl. nadalj. 3/10-18.35 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 7/13 -19.00 Oddaja o računalništvu -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Up in slava, angl. film - 21.55 Gibljive slike - 22.25 Košarka
KANALA
10.15	Risana serija • 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vročica noči (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (naniz.) -
18.10	Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Čooperjeva druščina (naniz.) - 20.00
j Princ iz Bel Aira (naniz.) - 20.30 Elen (naniz.)
- 21.00 Vzhodno od raja, 3. del - 23.30 ’alo, ’alo I (naniz.) - 0.00 Babilon 5 (naniz.) - 0.45 Vitez za volanom (naniz.) -1.35 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.45 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 118/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -
14.10	Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Dok. oddaja -
19.05	Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kulturna krajina - 21.15 To sem jaz (show program) - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub, d.d. - 23.10 Potnik (nem.-franc.-grški film) -1.00 Poročila
HTV 2
14.00	Tv koledar -14.10 Potovanje -15.05 Susan je tukaj spala (amer. film) -16.50 Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -
18.05	Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik,
I vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija 36/49) -
21.30	Betty (fran. film) - 23.00 Filmska gibanja - 23.40 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 27. VL
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.15 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.55	VIDEOR1NG
10.25	OTROŠKI PROGRAM LJUBEZEN BOLI, ang. nadalj., 3/10
11.15	UP IN SLAVA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.15	MLADI VIRTUOZI
15.35	POVEČAVA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	IGRE BREZ MEJA
21.45	V KRVI, angl. dok. serija, 3/6
22.40	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.25	ROULA, dan. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -13.00 Tedenski izbor: Mostovi; 13.30 Resnična resničnost; 14.00 Igrani film; 15.30 Gibljive slike; 16.00 Rorum -16.10 Zgodbe iz školjke -16.40 Na drugi strani gore, ponov. amer. filma -18.15 Jake in Ben, kan. nadalj. -19.00 Okolje in mi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Oleana, amer. film - 21.30 Otvoritev mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani - 22.25 Košarka
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) • 11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45
Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -14.55 Karma -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (nadalj.) -18.15 Očka major (naniz.) • 18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve [naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Tinta (naniz.) - 21.00 Film: Čarobne -
22.40	Luknje v spominu (film) - 0.20 Karma -
1.05	Ulica ljubezni (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 119/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 21.40 Po ure za kulturo - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanje (dok. serija) -
23.45	Glasbena oddaja - 0.30 Poročila
HTV 2
12.55	Tv koledar -13.05 Seinfeld (hum. serija) -13.30 Zlata princeska (češki film) -15.00 Hišice v cvetju -15.45 Triler -16.50 Telo in duša (serija, 55/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L.A. (serija, 36/44) -21.10 Popolni tujci (serija, 3/24) - 21.40 Daljni sever (amer. film) - 23.10 Šalo na stran (hum. serija, 6/6) - 23.34 Uničevalna moč (amer. film)
SOfiOTA, 28. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
10.10	TABORNIKI IN SKAVTI
10.25	SPREHODI V NARAVO
10.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.10	AL ANDALUS, FLALMENCO, 1. del
11.35	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv. igrica
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA nem. naniz., 7/28
15.15	OTOK OTROK, franc, film
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 4/9
18.00	NA VRTU
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	UTRIP
20.10	NABRITI KANONI, amer. film
21.40	ZA TV KAMERO
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.35	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 9/12
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews -15.10 Tedenski izbor: Oleana, amer. film; 16.40 Pomp -17.40 Teniški magazin -18.10 Košarka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Kreslin, Lovšin, Predin -
21.00	Česarstvo žuželk, ang. serija, 6/6 - 21.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 22.30 V vrtincu - 23.00 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) •
12.10	Film: Coroline -13.50 Kako je bil osvojen divji zahod (nadalj.) -15.35 Ta čudna znanost -
16.00	Alf -16.30 Mupet shosv -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -
18.40	Atlantis -19.25 Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Mladi Sherlock Holmes (film) -
21.50	Ninjino maščevanje (film) - 23.25 Vroči pogovori - 23.55 Siegfried (erotični film)
HTV 1
8.30	Tv koledar - 8.40 Poročila - 8,45 Klub d.d.
-	9.00 Dobro jutro -11.00 Risanka -11.25 Ljudje in kralji v Afriki (dok. serija) -12.00 Poročila -12.20 Tri male nindže in izgubljeno blago (amer. film) -14.10 Briljanten -14.55 Morje -
15.55	Dok. oddaja -16.40 Televizija o televiziji -17.10 Poročila -18.15 Potovanje po Hrvaški
-	19.03 V začetku je bila Beseda - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Svet zabave - 20.55 Melodije Istre in Kvarnerja - 22.45 Opazovanja -
23.20	Frostov pristop (serija)
HTV2
8.25	Tv koledar - 8.35 Obalna straža -11.35 S knjigo v glavo -12.20 Telo in duša -14.10 Zakon v L A. (serija, 36/44) -15.00 Skrita kamera -15.20 Theatron -18.00 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Sri Lanka (dok. film) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Velika gneči v kitajski četrti (amer. film) -
22.05	Hišice v cvetju (serija, 10/45) - 22.50 Triler - 23.50 Glasbena oddaja
NED£UA, 29. VI
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.25	OZARE
8.30	OTROŠKI PROGRAM MEDNARODNA IZMENJAVA OTROK, niz. dok. naniz., 3/3
8.50	ŽIVŽAV
9.40	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.45	NA VRTU
10.10	KONCERTI ZA MLADE
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 5/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO SI
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.50	IGRE BREZ MEJA, ponov.
15.20	MC HALE’S NOVY, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz., 3/12
17.40	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	VEČERNI GOST
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.20	AMERIŠKA NOROST, amer. film (čb)
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews -14.15 Mali oglasi -15.30 Tedenski izbor: V vrtincu; 16.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke -17.00 Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev -18.30 Šport -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Goli, avstral. naniz., 3/6 -21.00 Slovenski magazin-21.30 Svet čudes, avstral. dok. nadalj., 9/13 - 21.55 Šport -
22.25	Portret Pavarottija - 23.15 Tok noč tok
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Avtovizija (ponov.) -11.45 Mladi Sherlock Holmes (film) -13.30 Kuharska oddaja -13.40 Daktari (naniz.) -.14.35 Miza za pet (ponov.) -
15.20	Najstniki proti vesoljcem -15.45 Super Samuraj (naniz.) -16.10 Alf (naniz.) -16.40 Mupet shovv -17.10 Skoraj človek (mlad. film, 2. del) -18.00 Korak za korakom (naniz.) -
18.25	Kung Fu (naniz.) -19.10 Mantis (naniz.)
-	20.00 Willy Wonka in tovarna čokolade (film)
-	21.45 W.B„ Blue in Bean (film) - 23.15 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 0.15 Odklop - 0.45 Osumljeni (film)
PONEDELJEK, 30. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-0.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEWS
10.05	VIDEORING
10.35	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz., 3/12
11.05	AMERIŠKA NOROST, amer. film (čb)
12.20	ZA TV KAMERO
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.05	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠICA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
17.45	JAKE IN DEBELUH, amer. naniz., 13/23
18.35	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ŽUPNIK ZA 10 TEDNOV, angl. nadalj., 1/6
21.00	TV KONFERENCA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 1/23 '
23.10	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 10/12
SLOVENIJA t
9.00	Euronesvs -13.20 Na potep po spominu -
14.25	Tedenski izbor: Okolje in mi; 14.55 Šport; 15.30 Al Andalus, Flamenco, 1. del;
15.55	V krš i, dok. oddaje, 3/6; 16.45 Obzorje duha; 17.15 Portret -18.05 Goli, avstral. naniz., 3/6 -19.00 Recept za zdravo življenje -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Karaoke - 21.05 Peter in Petra, mlad. film - 22.05 Hong Kong: Odštevanje, fran. dok. oddaja - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost -
12.00	Korak za korakom -12.25 Oprah shosv (ponov.) • 13.30 Alf (ponov.) -14.00 Kung Fu (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde (ponov.) •
16.10	Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shosv -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Cooperjeva druščina (naniz.) • 19.35 Korak za korakom • 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) -
20.30	Otroci Shsvinga (film) - 22.25 Osumljeni (naniz.) - 23.10 'alo, 'alo (naniz.) - 23.40 Vražja novinarja (film) - 0.30 Klic dolžnosti -
1.20	Dannyjeve zvezde
TOREK, 1. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz., 13/23
11.35	VRČ, iran. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.35	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
15.00	TV KONFERENCA
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	OTROCI POLDERJEV, nizoz. naniz., 1/6
17.50	HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 2/25
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	LOČITVENE VOJNE, amer. film
21.40	ODDAJA O TURIZMU
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 2/23
23.05	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 11/12
SLOVENIJA 2
9.00	Euronesvs -12.00 Sobotna noč -14.00 Tenis -16.30 Tedenski izbor: Pomagajmo si;
17.00	Recept za zdravo življenje -17.30 Poletna noč: Čarobne v velemestu, amer. naniz., 1/ 23 - 17.50 Slovenski magazin -18.35 Župnik za 10 tednov, angl. nadalj., 1/6 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Duh velikih jezer, dok. oddaja - 22.30 Berlin Alexsanderplatz, zadnji del - 0.20 Svet poroča
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -
12.00	Korak za korakom (ponov.) -12.25 Oprah shosv (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -14.00 Osumljeni -15.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shosv (ponov.) -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Co-operjeva druščina (naniz.) -
19.35	Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop - 21.55 Nenavadna doživetja - 22.40 'alo, 'alo (naniz.) - 23.10 Vročica noči (naniz.) - 0.00 Bergerac (naniz.) -0.50 Jezero pri Podpeči (dok. oddaja)
SREDA, 2. VII.
SLOVENIJA I
7.15	-1.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.40	VIDEORING
10.10	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz., 2/25
11.00	LOČITVENE VOJNE, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj., 13/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	TEDENSKI IZBOR
MARJANCA, 1. del
15.05	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 4/9
15.55	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.20	MOESHA, amer. naniz., 12/14
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	RDEČI KROG, franc, film
22.25	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.10	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 3/23
23.35	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 12/12
SLOVENIJA 1
9.00	Euronesvs -13.00 Tenis -17.15 Tedenski izbor: Svet poroča; 17.45 Turistična oddaja -
18.00	Poletna noč: Čarobne v velemestu, amer. naniz., 2/23 -18.25 Cesarstvo žuželk, zadnji del -18.55 Filmski triki -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.55 Atletika - 22.30 Omizje - 0.00 Koncert Bing banda -1.00 Tenis
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) ■ 11.35 Ta čudna znanost -12.00 Korak za korakom (ponov.) -12.25 Oprah shosv (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -13.35 Bergerac (ponov.) -15.10 Jezero pri Podpeči (ponov.) -15.40 Avtovizija (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shosv -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) - 18.10 Rajska obala (nadalj.) - 18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Cooperjeva druščina (naniz.) - 19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Nora hiša tnaniz.) - 20.30 Odlična hiša (film, 1. del) - 22.05 Mantis (naniz.) - 22.55 'alo, 'alo (naniz.) - 23.20 J. F. Kennedy -0.10 Življenje v mestu (nadalj.) - 0.55 Živeli danes -1.20 Vežbati večnost (dok. oddaja)
—-----.r-:e=.v
RADIO
OGNJIŠČE
( Čestitke, osmrtnice, obvestila...
I od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro i na telefon 061/1521126 in 1521671 ter po faksu 061/1521647.
ANSAMBEL, KI SE BORI PROTI MAMILOM - Na fotografiji so od leve proti desni: člani ansambla Koma 750 Damjan Strnad, Tomaž Zabukovec, Tine Hočevar, Robert Peterlin, Matej Ahačevčič in Tone Grm. Ansambel ima v svojem programu tudi boj proti mamilom, za katerega nekateri v občini menijo, da niti ni potreben, ker drog tu ni oziroma jih jemalo, člani ansambla pa menijo, da je navzven videti le vrh ledene gore.
Naj bo močnejši od bolezni!
Marijanu Novini aprila letos tumorja niso mogli odstraniti - Sobotni koncert zadnji v tej zasedbi?
NOVO MESTO - Družina Novina z Gumberka pri Otočcu deluje kot glasbena skupina 12 let, lela 1989, ko je oče Marijan izvedel, da je ima raka, pa so se odločili, da bodo, če bo preživel, z družino nastopali na samostojnih dobrodelnih koncertih, zbrani denar pa bodo poklonili bolnim otrokom. Od prvega takšnega koncerta je minilo 8 let in oče Marjan ter sinova Marijan in Borut - zadnja leta se je triu pridružil tudi najmlajši Tomaž - so nastopili na okoli 130 dobrodelnih koncertih. Za ves zbrani denar -nabralo se ga je okoli 60 tisoč nemških mark - so nakupili aparature, igrače, inštrumente in še kaj ter poklonili bolnim v bolnišnicah, zavodih in v drugim ustanovah.
Marijan je aprila letos preživel že sedmo težko operacijo, in čeprav je njegovo življenje pred leti že viselo na nitki, se ni dal.
Zasluge sam pripisuje pesmi, družini, veri ter prepričanju, da
NASTOP NOV1NOV1H ZADNJI V TAKŠNI ZASEDBI? - Sobotnega koncerta družinskega tria Novina, ki se mu vse pogosteje pridruži tudi najmlajši družinski član Tomaž, so se udeležili: direktorja novomeške in brežiške bolnišnice, dr. Tone Starc in Tone Zorko, predstavnica centra za usposabljanje invalidnih otrok iz Vipave, župan mestne občine Franci Koncilija, ustanovni člani humanitarnega društva M&V Novina in drugi, koncert pa je bil poln topline, hvaležnosti in upanja, da bo Marijan tudi tokrat močnejši od bolezni. (Foto: T. G.)
samo stiska rodi novo nenavadno željo po delu in življenju, svoj smisel pa je našel v darovanju.
“Aprila, letos sem zopet zbolel za rakom, tokrat na trebušni slinovki. Kljub težki operaciji tumorja ni bilo možno odstraniti, vendar upam, da mi bo uspelo bolezen premagati in nadaljevati začrtano pot... V nasprotnem primeru pa sem srečen, ker vem, da bo moja družina to pot nadaljevala,” pravi Marijan.
Prav zaradi dvomov in nič kaj razveseljive diagnoze bo sobotni koncert v kulturnem centru Janeza Trdine obiskovalcem gotovo ostal v spominu. Tako zaradi zbranega denarja, s katerim bodo Novinovi razveselili otroke hematoonkološkega oddelka v Ljubljani ter bolne v brežiški in novomeški bolnišnici, predvsem pa zaradi želje vseh nas, da bi Marijan tudi tokrat dobil bitko za življenje.
T. G.
Žreb je za Sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mojci Zupančič iz Vavte vasi. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(1) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
2.	(2) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
3.	(5) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA
4.	(3) Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA
5.	(7) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA
6.	(6) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
7.	(4.) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA
8.	(10) Akacija - ANS. MEH
9.	(-) Laboda - ANS. LABOD
10.	(9) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
Predlog za prihodnji teden: Ne pozabi - ANS. LABIRINT.
§*-----------------------------------------------------
KUPON ŠT. 25
Glasujem za:
Moj naslov:	___ ________ ______________ ______
V
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto

(t
DOLENJSKI LIST

Jf1
ZARJA

CENTER
AVTOSERVIS MURN, s p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./(ax: 068/24-791
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	ugodni krediti T + 6%
•	ugodni leasing polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
CABRIO	29.990 DEM
1000 DEM doplačila za trdo streho
g^frnrpJT^II
CABRIO	19.990 DEM
SWIFT	15.990 DEM
2 x AIR BAG, centr. zakl., el. pomik stekel...
BALENO klima 1.3GL3V	21.990 DEM
1.3GL4V	22.990 DEM
VVAGON	28.990 DEM
VVAGON 4x4	31.990 DEM
Kredit 1 — 5 let T + 6%
Servisiramo tudi avtomobile ostalih znamk!
Zarja d.d., Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto
PRENAVLJAMO STANOVANJSKI OBJEKT KOČEVARJEVA 10 v Bršljinu v Novem mestu.
NAPRODAJ SO:
•	garsonjere (19m2)
« enosobna stanovanja (40m2)
•	dvosobna stanovanja (60,50m2 in 54,50m2)
Dodatne informacije
so kupcem na voljo na sedežu podjetja ali po
tel. 068/323-171,322-970
MAN/SP
tutiitičnu agencija
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/325-477, 321-115, fax: 068/342-136
HVAR
hotel BODUL hotel PHAROS JELŠA hotel MINA KORČULA hotel PARK DUBROVNIK hotel ADRIATIC *** in še veliko možnosti *** popusti za otroke!
*** možnost plačila na 5 čekov!!
7 dni POL 7 dni POL 7 dni POL 7 dni POL 7 dni POL
od 275 DEM/os od 270 DEM/os od 211 DEM/os od 265 DEM/os od 270 DEM/os


Vabimo vas na tradicionalni

NEDELJSKI SEJEM
ki bo pri AGROSERVISU v nedeljo, 29. junija, od 7. do 12. ure
—	prodaja nove mehanizacije
— predstavitev strojnega krožka N. m.
—	sejem rabljene mehanizacije
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
•	stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Šmarjeških Toplicah (novi blok), Krškem, Brežicah, Senovem, Metliki, Črnomlju in Ljubljani;
•	hiše: v Novem mestu, Otočcu, Trebnjem, Mokronogu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Metliki, Kranju, Hrastovljah pri Kopru, Kostanjevici, Žužemberku, Meniški vasi, Senovem, Brestanici, Šentjanžu, Kranju, Straži, Stari trg ob Kolpi, Jablanici pri Boštanju, Gabrju, Dobruški vasi, Stehanji vasi, Vinji vrh, Črmošnjice pri Novem mestu in drugod v vseh dolenjskih občinah;
•	kmetije: Trebnje, Bela krajina, Krško, okolica Dol. Toplic in Šmarjeških Toplic in drugod;
•	vikendi in zidanice: Straža, Lokvice, Hrušica, Vinji vrh, Dobin dol, Karteljevo, Ajdovec, Sromlje, Gor. Leskovec nad Senovim, Dednja vas, Pišenbreg, Metlika z okolico, Cerklje, Vrbovška vas, Semič, Zagradska gora in drugod;
•	poslovno-stanov. objekti: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje;
•	trgovine in gostinski objekti: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Vrčice.
Tel./fax: 068/322-282.
068/342-470 Mobitel: 0609/633-553
II PIAVA LAGUNA I
’4mm
Sip
H
POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje!
Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 4.7.1997.
Vse apartmaje Astra, Citadela In Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 53 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist v centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park (klimatiziran v celoti), Plavi in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase.
Cene polpenziona po osebi na dan že od 51 DEM!
V	hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih: že od 35 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo
samopostrežne bufet restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let le ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50%.
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI
PLAVA LAGUNA, MARKETING, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax: 00385/52/451-044
■■
.
Zakaj v devizah, če za tolarje dobite več?
V SKB banki lahko večje zneske v DEM prodate po srednjem tečaju Banke Slovenije In Jih vežete od 31 dni do enega leta in en dan, po fiksni obrestni meri z valutno klavzulo. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zapadlosti depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije.
m
Ud MIKAM'
Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 080 1515
Za Danes. In za Jutri.
r_--------------
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN .156 sit min
Vabljeni prodajalci in kupci
M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 29. junija objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil:
•	Grlo je ozko zato, da iz njega besede ne bi hitro letele. (Armenski pregovor)
•	Zdaj, ko slovenski politiki govorijo samo slovensko, ni skoraj nič boljše. (Cjuha)
t
•	Ko tako gledam prihodnost od daleč, se mi zdi podobna preteklosti. (Petan)
•	V vsako življenjsko obdobje vstopamo kot novinci in zanj nimamo izkušenj. (La Rochefou-cauld)
1.	RTRAFIC-povišan
2.	R MEGANE 1.4 RL
3.	RCLI01.4 RT-klima
4.	HYUNDAI Lantra 1.8 GLS
5.	DAEVVOO RACER GS I
6.	SUBARU LEGACY 2.0 GL
7.	OPEL ASTRA 1.6 Diamond
8.	DAEVVOO NEXIA GLX
9.	Tov. MAN 22.281 FNL
10.	OPEL VECTRA 1,6 GLS
11.	FIAT TIPO 1,8 IE
12.	FIAT TIPO 1,6 DGT
1.1995	IZKL. C. 800.000,00 SIT
1.1996	IZKL C. 850.000,00 SIT
1.1997	IZKL. C. 720.000,00 SIT 1.1996 IZKL. C. 900.000,00 SIT
1.1995	IZKL C. 360.000,00 SIT
1.1996	IZKL C. 1.300.000,00 SIT 1.1996 IZKL C. 1.600.000,00 SIT 1.1995 IZKL C. 400.000,00 SIT 1.1985 IZKL C. 1.800.000,00 SIT 1.1991 IZKL C. 1.080,000,00 SIT
1.1990	IZKL. C. 750.000,00 SIT
1.1991	IZKL. C. 780.000,00 SIT
Licitacija bo v nedeljo, 29. junija, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 27. junija,od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozilo pod zap. št. 9 — MAN je nepoškodovano, s priklopnim vozilom ITAS P 14 PAL.
10%-na vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5%-ni prometni
davek.
• Samo tisti je nekdo, ki ima kaj rad. Biti nič in ne imeti nič rad je isto. (Feuerbach)
Mercator - KZ Krna, z.o.o., Novo mesto
d.d.
Proizvodnja in predelava plastičnih mas, d.d. Rosalnice 5, 8330 Metlika
Prodajno-razstavni salon Kolpa v Rosalnicah 5 pri Metliki vas v času od 16. 6. do 28. 6. 1997 oziroma do odprodaje zalog med 8. in 19. uro — v soboto pa od 8. do 12. ure — vabi, da jih obiščete.
Za vas smo znižali cene:
•	tuš kabine od 8.194 SIT dalje
•	opuščeni programi, 30% popusta
•	kopalne kadi in tuš kadi, od 30% popusta za opuščene barve in 70% za opuščene modele
•	kuhinjska korita, do 50% popusta
•	pri nakupu kuhinjskega korita je posebna nagrada
•	Armal armature, 25% popusta
•	velik izbor keramičnih ploščic, do 20% popusta.
Za nakup nad 100.000 SIT možnost plačila na 5 čekov.
Tel. 068/59-492, 58-273.
kolposan kolpa-ker
kerrock
DOLENJSKI LIST _________________________________ ______________________________________ žt- 25 (2497)V 26.junjjaJ^97
Temni angeli usode
Režiser Sašo Podgoršek ter Goran Šalamon, scenarist in pevec Demolition Group v družbi igralk Anemarije Jurhovšek in Petre Zupan.
Prva klapa novega slovenskega celovečernega igranega filma scenarista Gorana Šalamona in režiserja Saša Podgorška je padla včeraj, 25. junija, na dan državnosti v Ljubljani. Snemanje, ki bo predvidoma končano do konca julija, bo potekalo v Ljubljani in Brežicah.
Poleg članov skupine Demolition Group, ki bodo nastopili v glavnih vlogah,^ se bodo v filmu pojavili še nekateri znam' estradniki: Elvis J. Kurtovič, Let 3, Helena Blagne in Janja Zupan, medtem ko bosta barve profesionalnih igralcev branila Lotos Vincenc Šparovec in Karin Komljanec. Direktor fotografije bo Sven Pepeonik, kostumografija je zaupana Alanu Hranitelju, vse skupaj pa poteka v produkciji TV Slovenija.
Avtorja postavljata zgodbo v današnji čas, v malo mestece (morda v malo žepno državico, op. pis.), kjer si moč in oblast razdeli pet ljudi, ki so se že v svoji zgodnji mladosti odločili, da bodo obvladovali in usmerjali življenje ljudi v svoji okolici. Film jih predstavlja kot bad guyse - hudobne fante. Vloge preroka, župnika, predsednika, šefa policije in sodnika pa so dodeljene članom skupine Demolition Group, ki svojo “hudobnost” kot zaščitni znak skupine gojijo že celo desetletje. Označeni so kot temni angeli usode. V vsakdanjem življenju zavzemajo položaje vseh vej oblasti, so ljudje, ki uživajo neomejeno zaupanje in spoštovanje okolja in ki oblikujejo miselnost in moralo družbe. Taista družba pa je vseskozi prepričana, da so ti ljudje pametni in plemeniti delovni ljudje, ki smisel življenja iščejo v žrtvovanju za blagor soljudi in ki nikoli ne pomislijo nase in na lastno korist. Vendar jim fukcije in položaji, ki jih zasedajo, omogočajo neomejeno diktaturo in tiranijo nad ljudmi, ki se iz kakršnegakoli razloga pojavijo na njihovi poti. Gre za mafijsko ali, lahko bi rekli, prostozidarsko ložo, tajno navezo, v kateri si privoščijo izživljanje vseh svojih perverznih in podlih želja in namer.
Vsekakor gre za film, ki bo v zatohlo slovensko filmsko produkcijo vnesel nekaj duha in svežine, saj od ustaljenih norm odstopa tako po scenariju kot tudi po izbiri igralcev. Poklicna molčečnost me zavezuje k temu, da ne povem kaj več o scenariju, vendar lahko rečem, da so igralci največkrat v položaju, ko igrajo sami sebe, torej ko jim bomo verjeli vsako izgovorjeno besedo ter se vživljali v vsak njihov gib. Liki so skorajda stripovski, v svojih izhodiščnih položajih zelo “črno-beli”, kot taki pa kot nalašč, da jih odigrajo underground in mainstreamov-ske zvezde. Tudi zgodba je žanrsko zelo trdno zakoličena, nima težanje po umet-niškosti, morda je najboljša definicija črna gangsteriada.
Film nastaja kot produkt brežiške naveze med Goranom Salamonom, pevcem in avtorjem besedil skupine Demolition Goup, ki se pojavlja kot scenarist, in režiserjem Sašom Podgorškom, ki je svoje sodelovanje s skupino udejanjal kot avtor njihovih petih videospotov v zadnjih petih letih. Skupina Demolition Group je na slovenski glasbeni sceni prisotna že od leta 1983, ko je bila ustanovljena njihova praskupina Gast’r’bajtr’s, ki je, povejmo kot zaTiimivost, tistega leta nastopila na
Rock Otočcu 83. Letos se bodo zopet pojavili na prireditvi z istim imenom, skupaj še z enim veteranom, ki je nastopil leta 1983.'Njegovo ime je Elvis J. Kurtovič in, glej ga zlomka, tudi njega bomo zagledali v filmu Temni angeli usode.
Vendar se vrnimo nazaj k “hudobnim fantom”, ki se leta 1985 ustanovijo kot Demoliton Group, ter od takrat pa do danes ohranijo podobo neodvisne skupine, kije ohranila oz. izoblikovala lasten glasbeni stil ter s tem ostala samosvoja in avtohtona. Leta 1987 se skupina odloči za
Pred 2. svetovno vojno sta bila v Stični dva zelo uspešna pevska zbora: cerkveni in posvetni, ki sta nastopala na mnogih koncertih in ob različnih drugih priložnostih. Delovala sta tudi tamburaški orkester in godba na pihala, ki ji je italijanska vojska uničila del inštrumentov. Podobno kot še marsikaj v tistih usodnih časih za slovenski narod sta stiška godba in ljubiteljska kultura nasploh med 2. svetovno vojno doživeli ne le kot nekakšen kulturni molk, temveč kot največje uničenje.
Pisnih virov na začetke delovanja stiške godbe je bore malo, mnogo več je dokumentov iz tega stoletja, zlasti od leta 1977 do danes, do nedavne 20-letnice Godbe Stična, ko je ta doživela novo pomlad. Za to ima, kot so povedali na slavnostnem koncertu ob jubileju stiške godbe, ki so ga obogatili tudi dobrepoljski in novomeški godbeniki, največ zaslug Lojze Ljubič, predan gasilec s tenkočutnim posluhom za ljubiteljsko kulturo.
Živahna gledališka dejavnost
V Stični je dramska skupina že pred 2. svetovno vojno uprizarjala zahtevne predstave: Veriga, Sosedov sin, Jurij Kozjak... Slednjo so uprizorili na prostem, s pravimi konji, sicer pa je imela skupina v samostanu lepo dvorano z odrom in bogato garderobo. Med vojno je bila v njej vojašnica italijanske vojske, uničeno in izropano dvorano pa so takoj po vojni od samostana prevzeli stiški gasilci. Tako se je delo dramske družine nadaljevalo pod okriljem gasilskega društva. Stiški gledališčniki so uprizorili prvo dramo, Razvalino življenja, že 14. oktobra 1945, ob koncu tega leta pa še veseloigro Miciki je treba moža.
Pozneje je gledališka skupina nadaljevala delo spet v okviru na novo ustanovljenega kulturnega društva z dramami in veseloigrami: Veronika Deseniška, Divji lovec, Zupanova Micka, Matiček se ženi,
podpis pogodbe s takrat najmočnejšo italijansko neodvisno založbo Cruisin’hiara, za katero izda dve plošči, življenje gastar-bajterjev pa podkrepi s številnimi nastopi doma in v tujini. V tistih letih nastopijo na nekaterih pomembnejših evropskih festivalih, kot so San Remo Rock ’88, Barcelona Bienal ’87, Berlin Indepen-dence Days ’89, Druga Godba ’86 itd. Razmeije z založbo prekinejo leta 1991 zaradi komercialnih zahtev, s tem pa g končajo svoje profesionalno obdobje in z i< domačih tal začnejo graditi novo obdob-g je v svoji karieri. Ob desetletnici obstoja h izdajo dva albuma: Bag Gag 2 in Demo-£ lition Group plays Gastrbajtrs. Video za £ skladbo Model (v režiji Saša Podgorška) z albuma Bad Gag 2 je bil izbran za nosilni spot kompilacije Trans Slovenia Ex-pres, ki je izšla za londonsko založbo Mute Records, in kot tak bil predvajan v večini evropskih držav. Leta 1994 se začne plodno sodelovanje skupine z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, saj se glasba Demolition Group znajde v treh gledaliških predstavah: Roberto Zucco, Butterandfly in Mesto, kjer nisem bil, vse v Slovenskem mladinskem gledališču. Glasba s predstav je zabeležena na njihovem zadnjem izdelku, ob plošči z naslovom Deep True Love. Jeseni leta 1997 bo izšel njihov novi album, ki bo hkrati tudi napoved celovečernega filma Temni angeli usode režiserja Saša Podgorška.
Temni angeli usode bo prvi celovečerni film režiserja Saša Podgorška. In vendar je Podgoršek režiser, ki bo letos po-. snel dva celovečerna filma, kar je svoje-
Pohujšanje v dolini Šentlorjanski... Pokojna Julči Jerlah-Zupančič pa je bila celo avtorica operete Ljubezen ne pozna meja. S pomočjo te predstave so amaterski ljubitelji Talije pridobili toliko denarja, da so iz jute sešili zavese na odru in na oknih. Po odhodu nekaterih igralcev in nastanku igralske skupine na posestvu Marof-Stična se je stiška dramska družina razdvojila in za nekaj časa zamrla.
Pevski zbor je od leta 1957 deloval pod streho gasilskega društva, edinega takrat dejavnega društva v Stični. Dramska skupina je zlagoma oživljala predvsem z lahkotnejšimi nastopi na tradicionalnih pustnih prireditvah. Ko je bil Lojze Ljubič leta 1969 izvoljen za odbornika grosupeljske občinske skupščine, se je odločil, da svoje organizacijske sposobnosti in dobre zvezt vpreže tudi v voz, ki bo potegnil Stično iz kulturnega mrtvila. Z lobiranjem je uspel privabiti leta 1972 v Stično 2. konferenco Zveze kulturnih organizacij občine Grosuplje. Za to priložnost so obnovili obnovili kulturno dvorano v samostanu, vse to pa
vrsten primer v slovenski kinematografiji. Kljub dejstvu da snema prvenec, Podgoršek ni neznan širši javnosti, saj je dobitnik nagrade žirije za najboljši slovenski film 1996 na festivalu v Portorožu (Vrtoglavi prtič), njegov kratki film Koza je preživela je bil leta 1992 na taistem festivalu proglašen za najboljši slovenski film, poleg tega pa je bil nagrajen tudi na Festivalu Filmskih šol Miinchen (producentska nagrada za največji talent), v Angersu (posebna nagrada žirije) in v Oberhausnu (zopet posebna nagrada žirije). Film Prostor pogleda je bil na Grand Prixu Beograd proglašen za najboljši jugoslovanski eksperimentalni film 1991, dobil pa je tudi nagrado novinarjev (YU Fipresci) za najboljši jugoslovanski kratki film 1991. V letu 1996 je na prireditvi Zlati petelin za video spot Anje Rupel Odšla bom še to noč prejel nagrado za najboljši slovenski glasbeni video spot. S tem Podgorškova filmografija še zdaleč ni končana, vendar bi naštevanje njegovih izdelkov vzelo preveč dragocenega prostora. Omenimo le nekaj ustvarjalcev, s katerimi je sodeloval v svoji karieri: koreograf in plesalec Iztok Kovač, Vlado Kreslin, Laibach, Enzo Fabiani Kvartet, Mitja Vrhovnik Smrekar, Aleš Hadalin itd.
Vrnimo se nazaj k filmu, ki v tem trenutku nastaja. Brez dlake na jeziku lahko rečemo, da je to film zmagovalcev, čeprav je prvenec tako za režiserja in scenarista kot tudi za večji del igralske zasedbe. S tem mislim predvsem na skupino Demolition Group, ki bo filmu poklonila tako svojo glasbo kot tudi igralski prispevek. Njihovo sodelovanje z Heleno Blagne, ki seje začelo na glasbenem področju na otvoritvi letošnjega Zlatega petelina, se podaljšuje tudi na celuloidni trak. Presežek filma se bo zagotovo zgodil s prisotnostjo sarajevske legende Elvisa J. Kurtoviča, začetnika gibanja novi pri-
je bila spodbuda za poživitev kulturnega življenja v Stični. Po ustanovitivi samoupravne interesne skupnosti za kulturo je bilo več denarja tudi za ljubiteljsko kulturo, zato je leta 1978 stiški pevski zbor prestopil h Kulturnemu društvu Stična.
Pred 50 leti je bil v Stični velik pevski festival, na katerem je nastopilo več kot 700 pevcev skupaj z godbo iz Zadvora. Po Ljubičevem mnenju lahko štejemo ta kulturni dogodek leta 1947 tudi kot zametek Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Pobrali so jim inštrumente
Pri tamburaškem orkestru in godbi na pihala je zavzeto sodeloval zdaj že upokojeni general Jože Šeme, ki je'igral mali boben, Janez Lesjak, ki seje udomil v Grosupljem, je igral bas. Iz krilnice je izvabljal melodije Anton Omahen, po domače Malnarčkov iz Potoka, Jože Skubic z redovniškim imenom pater Antonin pa je igral na trobento, ki jo še hrani v svojem arhivu. Godba je gostovala tudi po Sloveniji, predvsem po Dolenjski.
“Leta 1947 so se pripeljali iz Šentjurja pri Grosupljem po nalogu Okraja Grosuplje v. Stično in brez vprašanja ter od-
mitivizem, ki se je sredi osemdesetih let v nekdanji nam skupni državi razmahnilo do skrajnosti. Reška skupina Let 3 je tudi že prcrastla v kult, tako da z njihovim pojavljanjem film dobiva še en plus več. O tepi, da bo v filmu nastopila tudi nekdanja miss Slovenije Janja Zupan, pa tudi ni vredno zgubljati besed. Torej končno se snema film, ki bo pokazal “face”, katerim ne bo potrebno “igrati”.
Torej: prva klapa filma je padla 25. junija na znanem ljubljanskem poletnem zbirališču na Špici ob Ljubljanici na Pru-lah. Prvi snemalni dan je predviden za prizore iz otroštva, torej za “flashbacke”, ki se bodo pojavljali kot obrazložitev zgodbe. Drugače bo približno pol materiala za film posnetega v Ljubljani - predvsem bodo to interieri - druga polovica pa bo posneta v Brežicah. Brežiško okolje bo predvsem ponujalo posnetke na prostem, nekaj pa bo tudi posneto v brežiških lokalih. Tudi dolenjska prestolnica bo “pofil-mana”, natančneje: snemalo se bo na Otočcu. Gre za finalni prizor filma, ki ga bodo snemali “v živo” na festivalu Rock Otočec 97. Potencialni obiskovalci tega dogodka bodo torej tudi potencialni statisti v novem slovenskem celovečernem igranem filmu Temni angeli usode.
Povejmo na koncu še to, da je bil avtor teh vrstic z ustvarjalci filma domenjen za intervju, do katerega najverjetneje zaradi prezaposlenosti samih ustvarjalcev in kreativne napetosti pred samim snemanjem ni prišlo. Torej krivdo za to, da informacije o projektu, ki se dogaja v naši neposredni bližini, dobivate izpod peresa svobodnega, neprofesionalnega novinarja, nikakor ne sprejmem nase, zalučam jo v obraz samim ustvarjalcem. Malček več profesionalnosti pred začetkom snemanja ne bi škodilo.
škodnine nasilno odvzeli še iz vojne preostale inštrumente godbe. Moja največja želja je bila, da bi obnovil v prejšnjem stoletju delujočo pihalno godbo. Za nove inštrumente ni bilo denarja. Zato sem se s posredovanjem gospe Helene v trgovini Melodije na Prešernovem trgu v Ljubljani seznanil z dolgoletnim kapelnikom Viktorjem Kavaličem, ki mi ni samo pomagal, da smo stiški gasilci zvedeli, da ima naprodaj rabljene inštrumente GD Ribno pri Bledu, ampak se je gospod Kavalič celo ponudil za kapelnika naše godbe. Vaditi so godbeniki pričeli 9. januarja 1977, spomladi tega leta pa so neko nedeljsko dopoldne pred našim gasilskim domom že imeli prvi javni nastop. Nekako simbolično, da se ve, od kod so prispeli inštrumenti, so najprej zaigrali skladbo Jaz pa pojdem na Gorenjsko,” se spominja Lojze Ljubič.
Veliko zagnanosti je bilo potrebno, kajti grosupeljska kulturna skupnost sprva ni hotela plačevati kapelnika, temveč so stiški godbi vso moralno in gmotno podporo dajali stiški gasilci. Lojze Ljubič je kapelnika Kavaliča tudi dvakrat tedensko vozil na vaje iz Ljubljane v Stično in nazaj. Po petih letih, ko je izvajal svoj prvi samostojni koncert, je imela godba 41 članov in okoli te številke se suče število godbenikov še danes.
Stiški godbeniki so navezali zelo tesne stike s sevniškimi godbeniki, obnovljeni orkester pa je doživel največji uspeh na tekmovanju godb leta 1986, ko je v Artičah med 16 godbami zasedel 4. mesto. Po 16 letih je Kavalič predal taktirko Maksu Kozoletu, pod njegovim vodstvom pa je stiška godba še napredovala. Selila se je iz gasilskega doma v samostan, nato v šolo v Stični, naposled pa spet v posebne prostore gasilskega doma, kjer je še danes. Uspehi godbe in ljubiteljske kulture v kraju s 1500 prebivalci niso naključni, saj cele družine, na primer Omejec, Kastelic, Čož in Kovačič, dobesedno živijo za godbo in se v njej srečuje že več generacij najožih sorodnikov.
PAVEL PERC
BORIS PETKOVIČ
Godba oživljala kot ptič Feniks
Kulturno življenje je bilo nekdaj v Stični presenetljivo živahno, za kar gre zasluga tudi godbi na pihala, katere zametki segajo celo tja v leto 1887. Godba torej praznuje 110-letnico delovanja.
Priloga Dolenjskega lista 21


Šentjernejčani uspešno za Slovenijo
Nastope slovenske ekipe na Igrah brez meja je spremljajo navdušenje na prizorišču samem, kadar se je ekipa odlično odrezala, in na tribunah, kjer so tekmovalce spodbujali navijači.
Za nastop v evrovizijskem spektaklu Igre brez meja, na katerem sodeluje tudi slovenska tejevizija, je bila za slovenske zastopnike izžrebana ekipa športnikov iz Šentjerneja. V začetku junija so se udeležili prvega tekmovanja, ki je potekalo v Budimpešti na Madžarskem. Dosegli so lep uspeh in upajo, da bodo nastopili tudi na finalnem tekmovanju na Portugalskem.
Na pot v Budimpešto smo se predstavniki iz Šentjerneja odpeljali 6. junija z avtobusom. S seboj smo ponesli spominke iz domačega kraja: keramičnega petelina lončarstva Pungerčar, spominsko knjigo Kartuzija Pleterje, cviček iz vinske Stembergerjeve kleti in laški rizling kot značilno slovensko vino. Za srečo smo s seboj ponesli tudi našo maskoto, petelina, ki je na igrah zbujal veliko zanimanja.
Pot do Budimpešte je trajala 12 ur, krajšali smo si jo s pijačo in z dobrotami, ki so jih napekle udeleženke Iger brez meja. Z vso opremo in veliko športnega duha ter z veliko željo po zmagi seje ekipa namestila v hotelu Štadion v glavnem madžarskem mestu. Sledil je družabni večer, na katerem so se domači ekipi pridružili zabavni Italijani, Norvežani, Švicarji in nekoliko zadržani Francozi. Tujci nas poznajo po našem najuspešnejšem smučarskem letalcu Primožu Peterki. Ekipe iz ostalih držav udeleženk so bile nastanjene v nekem drugem od dvestotih budipeštanskih hotelov.
Po zabavni noči je sledilo srečanje z našo voditeljico oddaje Igre brez meja Evo Longyko, in urednico tega programa Dajano Makovec, kije trenerko Zdenko odpeljala na prvi sestanek s sodniško ekipo pod vodstvom slavne Deni. Pričelo se je resno delo za tekmovalno ekipo, ki se je istega popoldneva udeležila uradne predstavitve z ostalimi ekipami v šotoru, ki so ga postavili v neposredni bližini samega prizorišča.
Tu so tekmovalci prejeli svoje številke, ki so bile neprenosljive. Številke so na generalni vaji in na tekmovanju služile za istovetnost tekmovalca. Razburljiva je bila novica, da bo žreb določil tekmovalca za posamezno igro tako na generalki kot posebej na uradnem tekmovanju. To pomeni, da nihče ni dvakrat tekmoval v isti igri ali v panogi, ki mu ustreza. Napetost je pričela naraščati ob predvajanju posnetka z demonstracije iger, ki smo si ga morali ogledati kar v našem avtobusu, saj hotel ni premogel primerne naprave.
Šele proti jutru je sledil počitek. Vsem je rojilo po glavah, kako se bomo obnesli. Resje, da ni pomembna samo zmaga, je pa lepo, če si opažen, pomemben. Priigrati zmago za domači kraj, za Slovenijo - to bi bilo nekaj!
Zmagovalno na vajah
V nedeljo popoldan smo tekmovalci pomerjali kostume, župani s spremstvom pa so se sestali pri županu centralne občine v Budimpešti. Na sprejemu so si izmenjali darila, značilnosti krajev, ki so jih zastopali. Šentjernejski petelinje zbudil veliko zanimanja, prav tako cviček iz Štembergerjeve kleti. Potem je sledil ogled mesta. Budimpešta ima zelo bogato kulturno izročilo in značilno arhitek-
turo. Ima preko dva milijona prebivalcev. Preko Donave, ki ga deli na Budim in Pešto, je speljanih več deset čudovitih in veličastnih mostov, promet pa v glavnem poteka naravnost in z zavijanjem v desno. Zavijanje v levo je dovoljeno le v redkih križiščih. Po zaslugi izkušenega šoferja Tonija smo bili kos prometnim zankam. Budimpešta je res vredna ogleda.
V taboru so se tekmovalci ves čas mrzlično pripravljali na poskusno snemanje oziroma na generalno vajo. Na prizorišču se je počasi mračilo. Ko se je stemnilo, so tekmovalci poskusno nastopili, vendar samo z rekviziti in brez kostumov, zaradi katerih so Igre brez meja tako zabavne. Na vajah smo Šentjernejčani v prvi igri prepričljivo zmagali. Navdušenje. No, sledilo je še devet iger. V drugi igri zopet zmaga, v tretji bolj slabo, v četrti drugo mesto, peta igra je bila katastrofa, po vložitvi jollyja pa zopet navzgor. Na koncu je ekipa Slovenije delila prvo mesto z ekipo iz Francije. Na vajah smo se izvrstno odrezali, a kako bo jutri, na pravem tekmovanju?
Po vaji smo ob 2. uri zjutraj sedli na avtobusu in med vožnjo vneto razmišljali, kako do še boljšega rezultata. Kje so zanke, kateri so odločilni trenutki v igri, ko lahko pomaga le sreča. Drug drugemu smo dajali napotke, saj se že vedelo, kdo bo tekmoval v kateri od igri na tekmovanju. Od razburjenja in napetosti seveda nismo mogli kmalu zatisniti oči. Kako lepo bi bilo, če bi zmagali in bi z zmago ponesli v svet ime naše Slovenije in bi v svetu slišali za naš Šentjernej!
Po počitku, če se temu lahko tako reče, so že prispeli naši navijači in pihalni orkester, ki je kar pred hotelom priredil pravi pravcati koncert za ekipo in vse, ki so bili v hotelu in v njegovi bližini. Navdušenje nad znanci in prijatelji iz do-
CENTER MLADIH V BREŽICAH
Mlade
ali vojaško hišo?
Društvo študentov Brežice, ki je že z imenom blizu mladi generaciji, je pred dnevi s projektom Mladostnik in droge opozorilo na pereč problem zasvojenosti in sploh na odprta vprašanja. Omenjeni projekt Društva kaže, da brežiški mladi torej mislijo o sebi in o družbi in da iščejo poti iz zadreg. Mlada generacija v Brežicah torej ne miruje. Ali bo še manj v prihodnje? V povojih je Center za mlade, za katerega je Projektni odbor za mlade že naredil program. Ta načrt je odbor predstavil nedavno na seji občinskega sveta Brežice.
Ali bo center mladih sploh zaživel? Pred tem bodo v Brežicah morali še nekaj postoriti. Iz zamisli o mladinskem središču ne bo nič, če omenjeni center ne bo imel lastnih prostorov. Tako poudarjajo v projektnem odboru za mlade in o tem so prišli prepričevat tudi občinske svetnike.
Kje je pravi prostor?
Pri prostorih, kjer naj bi v bodoče deloval brežiški center mladih, se zatika. Predstavniki mladih, v imenu katerih se je na občinskem svetu goreče pogajal Ivan Vogrinc, se zavzemajo za ureditev centra v nekdanjih brežiških zaporih. Tisti, ki se navdušujejo za center v starih zaporih, se pri tem sklicujejo na sklep, sprejet na 24. seji občinskega sveta Brežice oktobra 1996. Sklep določa, naj se nekdanji zapori v Brežicah namenijo “za izvajanje dejavnosti in programov za mlade”.
Zupan je junija letos ponudil projektnemu odboru za mlade namesto starih zaporov prostore v bivšem domu JLA “kot ugodnejšo rešitev”. Po županovih navedbah bi bili stroški delovanja centra v nekdanjem vojaškem objektu manjši, manj denarja pa bi potrebovali tudi na začetku vsega, saj je vojaška stavba razmeroma dobra in je ne bi bilo treba obnavljati. Po besedah Ferda Pinteriča,
tajnika brežiške občine, bi lahko začel delovati center v nekdanjem domu JLA takoj, le opremiti je treba prostore.
Dom JLA, nekdanje priljubljeno shajališče vojaških pilotov, ne bo mogel nikoli ponuditi strehe centru mladih, odgovarja na županove in tajnikove predloge projektni odbor za mlade. Tak upor županu mladi opirajo na zelo praktično izkušnjo, češ, v ponujenem domu JLA je že
deloval mladinski Forum ustvarjalcev kulture, ki ni imel ravno dobrega imena. Če bi center mladih prišel v vojaško zgradbo, bi se ga takoj oprijel slab sloves forumovcev.
“Kdor hoče, ta ima že zdaj”
Medtem ko se v Brežicah še niso mogli dogovoriti o prostorih bodočega shajališča mladih, pa je zelo veliko tistih, ki so prepričani, da mladi potrebujejo možnosti za zdravo preživljanje prostega časa. Pri tem so v zraku tudi vprašanja, ali v brežiški občini zdaj ni prav nobenega društva ali ustanove, kjer bi se mladi koristno izživeli, si izmenjevali zamisli, kritizirali, predlagali, zgolj poklepetali, se izobraževali, skratka, ali se v Brežicah mlad človek res nima kam dati in ali nima kaj početi?
Ivan Vogrinc, goreč pogajalec na strani mladih
mačega kraja je ves čas spremljala skrb, da jih ne bi razočarali. Za zmago na vajah si niti nismo upali povedati. Vprašanjem, kako je bilo na generalki, smo se nespretno izmikali, a se je vseeno zvedelo, da je bila zmaga naša. To je dvignilo moralo navijačem in godbenikom, ki so še z večjim navdušenjem z veselimi vižami spodbujali ekipo že pred samim začetkom tekmovanja.
Upajo na uvrstitev v finale
Veličastno prizorišče Iger brez meja se je ovijalo v temo. Prižgali so se reflektorji, drug za drugim. Na ekranih pred publiko se je prikazal avizo Iger. Na vijolični tribuni (barva Šentjerneja) so v ritmu šentjernejske godbe na pihala pričele spodbudno plapolati zastave Slovenije in Šentjerneja. Ostale barve na tribuni so bile še prazne. Sledil je ognjemet, nato pa je šlo zares. Pričelo se je tako, kot smo vajeni videti na televiziji: scena, predstavitev igre, nastop v kostumih, nato g pa se je začelo tekmovanje...
“■ Kako je potekalo, ne smemo povedati, ogledali si ga boste lahko na 1. programu TV Slovenija v petek, 18. julija, ob 20. uri. Da pa boste lažje dočakali zanimivo oddajo, naj povem samo to, da smo se Šentjernejčani vrnili zelo zelo srečni, da so se nam uresničile želje. Za naš kraj in za našo Slovenijo smo naredili veliko in lepo promocijo.
In ostajamo ambiciozni. Upamo in želimo si uvrstitev v finalne Igre brez .meja, ki bodo avgusta na Portugalskem. Srečni in zadovoljni se zahvaljujemo vsem, ki so nam finančno omogočili udeležbo na igrah in s tem predstavitev domačega kraja in naše domovine. Prav tako smo hvaležni vsem, ki so nas spodbujali na poti do zmage. Velika zahvala velja Marjanu, animatorju slovenske publike, ki ni odnehal niti tedaj, ko je bilo na prizorišču najbolj kritično.
ZVONKA JAMNIK
Iz brežiške osnovne šole je slišati glas, da Brežice niso tako prazne in zanikrne, kot bi si mislil kdo ob seznamu dejavnosti, s katerimi želi nastajajoči center mladih zaposliti, razvedriti in spodbuditi brežiško mlado generacijo. Milena Jesenko, ravnateljica OŠ Brežice, je prepričana, da je toliko najrazličnejših dejavnosti in možnosti, da, “kdor želi, se najde in znajde”. Jesenkovi se zdi največji problem, kako pritegniti v različne dejavnosti tiste mladi ljudi, ki jih ne zanima nič in ki se nočejo vključevati nikamor. “Ni problem delati z mladimi, ki želijo sodelovati; ti delajo že zdaj. Kako boste z mladimi, ki ne želijo delati?” je Jesenkova opozorila na po njenem zelo pomemben problem, na katerega bo, kot je prepričana, naletel tudi bodoči Center mladih.
S čigavim denarjem?
Centra mladih, ki torej nastaja v ognju različnih vprašanj in nasprotnih predlogov, za zdaj v Brežicah še nimajo s čim plačati. Župan odsvetuje vselitev Centra v stare zapore, češ da bi obnova stavbe zaporov stala preveč denarja, kar je domala nesmiselno ob dejstvu, da je dovolj dobrih prostorov v omenjenem domu JLA. Občina, kot je povedal tajnik Pinterič, je izvedela, da ustrezna ministrstva in vladni uradi ne bodo dali za brežiški mladinski center nič denarja, če bo zadeva dosegla previsoke številke.
Kako daleč je ustanavljanje Centra za mlade v Brežicah? Čisto na začetku ne, saj je občinski svet obširno razpravljal o vsej zadevi in sprejel okvirni vsebinski načrt. S tem daje pobudo za ustanovitev Centra poslal v obdelavo tudi svojima odboroma za družbene dejavnosti in finance, je dal dodaten čas za razmislek, in sicer pogajalcem z mladinske in občinske strani ter svetnikom. Prav slednji bodo jeziček na tehtnici. Mladinsko prepričevanje po “hodniku” brežiškega občinskega sveta pa bo zdaj odločilo, kje bo mladinsko središče: ali v zaporih ali nekdanjem domu JLA, ki ga je obrambno ministrstvo dalo za 20 let v najem brežiški občini.
MARTIN LUZAR


			
HI			

"Kakršna država, takšna živina!"
Temni oblaki, iz katerih je bilo vsak trenutek pričakovati dežne kaplje, so se prejšnjo sredo sprehajali po nebu, v pisarni novomeške enote Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda pa je bilo okrog sedmih živahno kot vsako jutro. V službo so prihajali veterinarji, veterinarski tehniki, tisti iz pisarn in ostali ter ob kavici za lažje uvajanje v’ nove delovne obveznosti še malce klepetali. Eden izmed njih je pridno dvigoval telefonsko slušalko in si zapisoval naročila kmetov, ki so prosili za obisk na domu.
“Danes bo neverjeten dan, že do sedaj je toliko klicev, kaj bo šele do pol devetih, dokler jih sprejemamo!” mi je dejal in že je spet pozvonilo. “Ja, gospa, sem zapisal. Ne, ne vem, kdaj se bomo oglasili, danes je zelo veliko dela, saj boste doma, ne? Ja, v redu, nasvidenje!”
Vsa jutra so si podobna. Včasih je naročil več, včasih manj, dela pa vedno dovolj, saj novomeška enota Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda pokriva območje novomeške, šentjernejske in škocjanske občine. Delo si razdelijo: veterinarski tehniki - tu jih je pet - se trudijo z osemenjevanjem živine, živinozdrav-nike, ki jih je sedem, pa čakajo še zahtevnejše naloge, kot so zdravljenje živali, preventiva, pomoč ob porodih, operacije itd. Biti morajo v stalni pripravljenosti in neredko se zgodi, da jih pokličejo tudi ponoči.
Psu ni bilo pomoči
Vodja novomeške veterinarske enote veterinar Igor Osterman, ki me je prijazno sprejel, je bil to sredo v službi že od pol petih zjutraj, kajti nadzoroval je nakladanje živine. “Tudi kolega Marko Čuk, s katerim boste danes spoznavali naš poklic na terenu, bo prišel kasneje, ker ima podobno delo,” me je opozoril in mi v tem času razkazal njihovo lekarno in ambulanto za male živali. V njej je ravno takrat na mizi ležal pes, ki sta ga lastnika, nič hujšega sluteč, pripeljala na pregled, ter bila nad zdravnikovo diagnozo presenečena. Rentgenska slika je namreč ‘ pokazala tumor, velik kot jajce, in s solzami v očeh sta se odločila, daje bolje, da psa pustita na postaji, kjer bodo poskrbeli pueijsKin zivhnlr, Vbr so^šiPmacgl^K-r itd., je pristop našega dela čisto drugačen kot na primer pri živini. Tu gre za čustveno navezanost, kmet pa gleda vse z ekonomskega vidika, kar je tudi razumljivo,” je pripovedoval Osterman. Če je krava vredna povprečno le okrog 80 tisoč tolarjev, potem kmet res razmišlja, ali se mu jo splača zdraviti ali pa je bolje, da jo proda za v zakol in več sreče poskusi z novo.
Šele okrog devetih je v lekarno, kjer so se kar vrstili kmetje z najrazličnejšimi problemi - pri nekom so teleta dobila drisko, drugi je pri prašičih opazil gliste, tretji je prišel po vitamine itd. - prihitel veterinar Marko Čuk. Pregledal je že svoja naročila, ki so se končala pri številki dvanajst, kar za en delovni dan sploh ni malo, ter v škatlo nabiral vse, kar naj bi na kmetijah potreboval. Njegov avto je čez nekaj minut, ko sva se odpravila na pot, bil pravcato lekarno v malem.
Krava po porodu noče vstati
Dež naju je pospremil k prvi domačiji, k Rajerjevim v Dolenjo vas pri Otočcu. Pred starim hlevom je žalostno postopala starejša gospa in se razveselila, ko je prepoznala veterinarski avto. “Samo da ste prišli, z našo kravo je bolj slabo!” Takoj se je prikazal še gospodar. “Včeraj je imela teleta, vse normalno, tudi ’opu-cala’ seje, ko pa je danes zjutraj šla žena molst, krava ni vstala,” je dejal in odprl hlevska vrata. Krava je ležala na sredini in nas, tako se je zdelo, prav žalostno in obenem hvaležno pogledala, da vendarle prihaja pomoč. Klinični pregled veterinarja - merjenje vročine in utrip srca -ni kazal bolezenskih znakov, verjetno pa je krava, ki je bila sicer močna, lepo grajena, in kot je dejal kmet, vedno pripravljena jesti, po porodu ostala preslabotna.
Gospodinja je že točno vedela, kaj mora pripraviti: na leseni pručici je čakal lavor mlačne vode, milo in brisača. Veterinar Marko se je iz avta vrnil s kupom stekleničk z najrazličnejšimi vitamini, ki jih je potem s pomočjo injekcije kravi pošiljal v žilo in drugam. Brizgnila je kri in njegova čista bela halja je že v prvem hlevu postala krvava in umazana od govna. Krava je bila nemirna, pogledovala je
zdaj svojega telička, ki je zadovoljno ležal v kotu, zdaj ostale krave, in težko smo jo udržali. Vstala pa kljub temu ni. Gospodinja je stekla še po žganje in po veterinarjevem nasvetu z njim masirala kravi hrbet in bedro, na katerem je že (pre)dol-go ležala.
“Tako, če ne bo vstala, pokličite še zvečer, v vsakem primeru pa zjutraj, da vidimo, kaj bo,” je svetoval veterinar Marko, ki je kravi v zadnjico še potisnil nožnico, ki je vse bolj lezla ven, ter se nato spravil k pisanju računa. “Že tako je hudo na kmetih. Samo delo, mleko slabo plačano, nobenega zaslužka z ničemer, če pa zboli živina, ni za govort,” mi je žalostno pripovedovala gospodinja in kravi pred gobec nosila seno.
“Od zeiglje dandanes ni nič!”
Prenehalo je deževati, ko sva se napotila na Potov Vrh h Kocjanovim. “Dobro, da veste, kje so vse te vasi, da najdete,” sem rekla. “To je res prednost,” je dejal veterinar Marko, ki pa se pred dvema letoma, ko je iz okolice Idrije prišel v službo v Novo mesto, s tem ni mogel pohvaliti. Vse mu je bilo neznano. Toda vsakdanje terensko delo te prisili, da se hitro učiš. Hišne številke so po mnogih vaseh postavljene čisto nelogično in Kocjanovo hišo nama je pomagala najti gospa, ki je ravno zunaj čistila kokoši. “Malo predaleč sta se peljala, zavijta dve hiši prej na levo,” je rekla.
“Dober dan, kako je?” je veterinar prijazno vprašal gospodarja, ki je skozi kuhinjsko okno že zagledal obisk in prišel ven. “Slabo kaže! Kakršna država, takšna živina! Če nimamo zaupanja v državo, Rjnič!:’ in že je stopal v hlev poka-kaže, dobila vnetje vimenaTiVfžuu je iz dneva v dan postajalo bolj rjavo. Veterinarje v dlan namolzel kri. Spet je bila pomoč sestavljena iz zdravil iz najrazličnejših stekleničk.
Kmet si ni mogel kaj, da ne bi vmes razočarano razlagal, kako se od zemlje in iz štale dandanes res ne dobi nobenega tolarja. “Poglejte, za 330 litrov mleka v enem mesecu smo dobili manj kot deset tisoč tolarjev! To je neverjetno! Predlani smo se odločili, da bi se ukvarjali s prašičerejo, pa smo v enem letu pridelali sto tisoč tolarjev izgube! In taka država! To ne pelje nikamor in človek nima nobenega veselja več do dela,” je govoril. Kasneje se je lepo zahvalil za obisk in zatem kljub vsemu izraženemu pesimizmu zelo verjetno poprijel za kakšno opravilo na kmetiji. Kmet pač ne more brez dela.
Na pot tudi v snegu
Ni bilo preveč prijetno voziti se v dežju do naslednje kmetije, toda vseeno bolje kot pozimi, ko se je treba prav tako odpeljati tja, kamor te pokličejo. In vse
Veterinar Marko je zaradi svoje prijaznosti in strokovnosti pri kmetih zelo priljubljen. To so povedali tudi Rajerjevi v Dolenji vasi pri Otočcu, kjer je bilo to sredo največ dela, saj krava po porodu ni mogla vstati.
vasi niso ravno v okolici Novega mesta. “Nekoč pozimij ko je močno snežilo, so me poklicali v Žvirče, vas v Suhi krajini, ki je od tod oddaljena kakih 50 kilometrov. Še enkrat sem po telefonu vprašal gospodinjo, ali je cesta očiščena in se da priti do hiše, pa je dejala, da ja. Nisem ji preveč verjel, a sem se vseeno napotil tja. Skorajda nisem mogel verjeti, ko je bila stranska cesta veliko bolje prevozna kot glavna,” je svoje izkušnje pripovedoval veterinar Marko. Ker je skorajda vedno na cesti, ga tudi policisti radi ustavijo, toda kaj hujšega še ni bilo, da res vozi previdno, pa sem se prepričala tudi sama.
Strah, da bo krava poginila
vasi sva bila hitro gotova. Mladega gospodarja je skrbela krava, ki jo bolita zadnji nogi. Težko vstaja, da ima bolečine, pa je bilo očitno tudi ob veterinarjevem pregledu. Verjetno je nekaj narobe s praklji, čeprav so jih po gospodarjevih besedah nedolgo tega z vaščani sami porezali. Do teh težav pride pogosto tudi zato, ker vse manj kmetov svoje krave vodi na pašo. Tako se manj gibljejo, postajajo bolj lene in tudi manj odporne.
V Dolenjih Lakovnicah sva kar hitro našla Beletove. V velikem novem hlevu sem naštela preko deset glav, veterinarja pa so poklicali zaradi krave, ki strašno kašlja, da se jo sliši celo k sosedovim, v kratkem času pa je tudi veliko shujšala. “Strah nas je, da bo kar naenkrat crknila. Lani smo bili namreč kar ob tri krave, menda jih je kap, in to res ni šala. Kar s strahom gre potem človek v štalo. Najraje bi jo dali v zakol,” je pripovedovala gospodinja, kar pa ni tako enostavno, ker imajo kravo zavarovano in ima pri tem besedo tudi zavarovalnica.
Domača sinova sta ob pregledu dobro držala kravo, kar je zelo pomembno. Včasih se namreč zgodi, da je pri hiši samo eden, ki si ne upa dobro poprijeti krave za smrček, in nevarno je, da koga tudi brcne. Veterinarju Marku se je to zgodilo enkrat in nima najlepših spominov. No, ker je bilo slabo vreme za delo na poljih in travnikih, so bili kmetje to sredo res večinoma doma.
Pujski dobili injekcije z vitamini
Med potjo do naslednje vasi, Dolenjih Sušic, je najino klepetanje zmotilo zvonjenje mobitela. Že nekaj mesecev ga ima v avtu vsak veterinar. “Marko, kdaj prideš na postajo? Tu te čaka še nekaj
-“*— -	j - »j- — -- —	**>j******- To J«v oo tok
jutranjih je bilo sedem. “Ja, kmalu ne bo. Ko naredim te, pridem. Okrog 16. ure,” je na moje presenečenje brez razburjenja odgovoril. Bližalo seje namreč že poldne, pa še ni bilo časa za kakšno malico, kaj šele kosilo. “Ponavadi si spotoma kupim sendvič, pa je,” je dejal. Vsak obisk pri kmetu zahteva svoj čas in sedaj, ko so dopusti, pride na enega še več dela.
Kako se ustreže, če ubiješ več muh na en mah! V Dolenjih Sušicah sta namreč na veterinarja čakali dve stranki. Gradi-šaijeva krava se noče oplemeniti, kar gospodarja po več poskusih že skrbi. V takih primerih, ki sploh niso redki, pogosto poskusijo z zdravljenjem plodnostnih motenj tudi s hormoni. Veliki novi hlev pri Šeničevih pa ni bil poln goveje živine, pač pa prašičev. Redijo prašiče za pitanje in zakol. V lepo urejenih prostorih živi okrog 15 svinj. “Tale prašiča je imela ravno danes ponoči mlade, več kot deset. A niso luštni?” je na prvi boks ponosno pokazal gospodar ter se pošalil, da ta del svinjaka, kjer so notri “mame z otroki”,
imenuje kar porodnišnica. Veliko jih je bilo, mam in otrok, in temu primeren je bil tudi smrad. Ampak se navadiš.
Veterinarjeva naloga je bila več kot dvajsetim prašičkom dati vitamine, da bodo bolje rastli. Gospodar je vsakega prijel in držal, ko mu je Marko zarinil dve injekciji v zadnjico, ob koncu pa ga je označil z zeleiym flomastrom, da je bilo jasno, kateri je že dobil svojo dozo. Cviljenju ni hotelo biti konca. V sosednjem svinjaku, kjer je kraljeval velikanski merjasec, je veterinar pregledal še eno svinjo, ki so jo bolele noge. In že sva odpotovala naprej.
Delavnik brez konca
Dolomo popoldne sc jc nadaljevalo z obiskom hlevov v Vavti, Jurki, Češči vasi, dveh kmetij v Prečni in Bršljinu, problemi pa so bili različni: od mastitisa, zdravljenja plodnostnih motenj, pa do čiščenja po porodu. Pri zadnji kmetiji v Bršljinu zaradi pozne ure gospa kar ni več pričakovala veterinarjevega obiska. “Ves dan sem doma, tudi na njivo si nisem upala, še najmanj pa k frizerju, kar bi bilo nujno, ker grem jutri na izlet,” je povedala. Ja, to res ni prijetno, toda pomisliti je treba tudi na veterinarja in njegovo delo, ki niti najmanj ni lahko, konča pa se takrat, ko obišče vse prijavljene.
Z veterinarjem Markom sva se po obisku 12 kmetij vračala na novomeško veterinarsko postajo malo pred 16. uro in po poti srečevala kolone avtomobilov. Še zadnji so se iz služb vračali domov. Kdaj je ta pot to sredo čakala njega, ne vem, kajti na postajo je šel še po nova naročila kmetov in nato spet na teren. Vsaj deževati je medtem prenehalo.
LIDIJA MURN
Lil
k' **
k »M

desni!i kij\ VOdj? n°rrfke en?,e P°:	Veterinar Marko ješ pomočjo gospodarja Šenice z Dolenjih Sušic več kot 20
*** S',ank°' k,,‘ PraS‘ek0m " ‘ni‘k* z	Mo krulili šele
potem!
Naprodaj je lahko tudi mir
Poljanska dolina ob Kolpi pod Starim trgom je eden najlepših predelov Bele krajine. Popotniku, ki se po poti spusti proti dolini, se odpre prelep pogled na z gozdom poraslo hrvaško hribovje, ob vznožju katerega se vije Kolpa, ob njenem levem bregu pa so vse do vznožja slovenskega hribovja skrbno obdelana slovenska polja. Na obrobju teh polj so posejane bele hiše in gospodarska poslopja.
Jurij Majerle pred svojo hišo v Dolenjih Radencih
Kar precej ljudi si je postavilo dom v dolini ob Kolpi, ki pa je bila nekdaj očitno bolj prijazna v očeh prišlekov kot domačinov. Medtem ko so jo prvi občudovali, so se od drugih mnogi izseljevali po svetu. Šli so s trebuhom za kruhom. A zadnja leta ne le da ostajajo, ampak se nekateri celo vračajo v nekdanja gnezda ali si spletajo nova. Precej zaslug za to imata tovarni Unior in Komet v Starem trgu, kjer je našlo zaposlitev veliko ljudi iz Poljanske doline, ne gre pa prezreti, da se ob Kolpi vse bolj razvija tudi turizem.
Vegetarijanec po sili razmer
Pred dvema letoma se je po triintridesetih letih življenje vrnilo tudi v Majer-letovo hišo v Dolenjih Radencih. Zadnji stanovalec, ki jo je leta 1962 zapustil, je bil dedek sedanjega stanovalca Jurija Majerleta. Jurij je imel nekdaj v najemu mehanično delavnico v Črnomlju. Pravi, da so prišli časi, ko ni več mogel dobiti pomočnika in ni imel nikakršnega dohodka, zato je delavnico zaprl. Da bi se upokojil, je premlad in tudi premalo delovne dobe ima, zato pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejema socialno podporo. Za 6 tisoč tolarjev na mesec je je. Po njegovem do večjega denarja ni upravičen, ker ima zemljo tik ob Kolpi pa tudi precej velik vrt ob hiši. In še gozd povrhu, iz katerega občasno proda kakšen hlod, da je nekaj denarja za sproti. “Kaj hočem, po sili razmer sem postal
branimo pred njimi.
Za prehladnimi obolenji lahko zbolimo preko celega leta. Pogostejša so pri otrocih, ki zbolijo 6- do 8-krat letno, večkrat zbolijo dečki kot deklice, odrasle pa lahko okužbe dihal prizadenejo 2- do 4-krat na leto. Srečnežev, ki niso nikoli ali so zelo redko prehlajeni, je le nekaj odstotkov.
Težave z nosom in grlom
Najpogostejše vnetje zgornjih dihal je prehlad, ki ima blag in kratkotrajen potek, povzročijo pa ga virusi. Glavni znaki bolezni so tekoč izcedek iz nosa, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, suh kašelj, predvsem pri otrocih tudi zvišana telesna temperatura. Prehlad pa lahko spremljajo tudi drugi znaki, kot so: hripavost, pekoč občutek v očeh, izguba okusa, bolečine v ušesih, govorjenje skozi nos in razpokana koža ob nosu. Prehlad se lahko razvije tudi v vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa.
Glavni rezervoar virusov so otroci, zato se okužba hitro širi v vrtcih in šolah, otroci pa okužbo prenesejo v družino, tako da družinski člani zbolevajo v 1- do 5-dnevih intervalih.
Virusi se širijo na druge osebe neposredno z nosnim izločkom obolelega na kožo in sluznice bodočega bolnika ali na predmete; širijo se z večjimi delci nosnega izločka, ki se prenašajo po zraku s kihanjem in kašljanjem, kužne kapljice nosnega in žrelnega izločka pa lebdijo na prašnih delcih v zraku.
Prehlad si lahko blažimo s kapljicami za nos, vendar jih lahko uporabljamo
celo vegetarijanec. Na srečo imam svoj vrt, kjer si pridelam zelenjavo, najraje pa ^ imam čebulo in česen,” se nasmehne Ju- \ rij. “No ja, saj nisem zaprisežen vegeta- 3 rijanec. Tudi kakšno hrenovko ali kurjo § perutničko si kupim pa trinajst zajcev 3 redim. Zaklal jih ne bom sam, ker tega ne 6 morem narediti, jedel pa jih bom. Sicer pa se kar dobro znajdem v tej dolini, in če bi prej vedel, daje na kmetih tako lepo, ne bi nikoli začel z mehanično delavnico.
Jaz pravzaprav nisem kmet, ampak samo vrtičkar, kmečko življenje pa mi še kako prija. Tukaj je mir in čist zrak in tu bi se zagotovo vsak pozdravil. Posebno pa je pri meni dobrodošel tisti, ki bi rad shujšal,” ne skriva zadovoljstva.
Sam vari pivo
Majerle pravi, da sicer vsak dan kaj počne, da pa njegovo življenje ni napeto. “Nikoli si nisem mislil, da si bom moral sam kuhati in prati, saj sem bil prepričan, daje to žensko delo. Sedaj pa vse to opravim sam,” pravi. Več dela ima jeseni, ko pripravlja jabolčni kis, suši krhlje, sicer pa kuha tudi žganje in celo vari pivo. Za pivo obstaja v svetu sicer veliko receptov, Jurij pa je svojega našel v eni od knjig. Ječmen pusti stati čez noč v vodi, potem pa ga da za tri ali štiri dni na sonce ter poliva, da začne kaliti. Potem ga posuši, da preneha rasti, ter poldrugo uro kuha. Nato doda hmelj v briketih, ki j>a je dobil iz Inštituta za hmeljarstvo iz Žalca, ter
največ tri dni; proti kašlju si pomagamo s sirupom, toplimi napitki, odrasli vzamemo kak aspirin; če v grlu čutimo bolečino, jo lahko blažimo z grgranjem tople slane vode, priporočljivo je tudi uživanje vitamina C, čeprav še ni znanstvenih dokazov, da bi ta odvračal viruse. Cepiva in zdravil proti virusom prehlada še nimamo, prav pa je, da bolniki, ki delajo v ustanovah, kjer so sprejemljive osebe,
kuha še pol ure. Ko se ohladi, doda še tekoči pivovski kvas. Po treh dneh ga precedi skozi krpo in da v steklenice. Čez deset dni je že primeren za pitje. Jurij potrebuje za deset litrov deset dekagramov kvasa in poltretjo deko hmelja v briketih. Na ta svoj izdelek je zelo ponosen in prepričan je, da bi varjenje piva lahko predstavil tudi v svoji turistični ponudbi. Čeprav pivo sam z učitkom pije, ga meni ne ponuja preveč. Pravi namreč, da je pravzaprav še mošt in da ni še do konca dozorel, vendar je kljub temu dobrodošel ob nadležni poletni žeji.
Pri Majerletovih se je ustavil čas
Jurij si tudi sam speče kruh, kar pa posebej v teh vročih dneh ni tako enostavno, saj mora nalašč za peko zakuriti krušno peč. V hiši namreč ni elektrike, čeprav je že kar nekaj časa ob vhodu vzidana električna omarica, v veliki sobi, ki je ena od treh prostorov v hiši, pa ima na
ostanejo doma. Počitek pa je drugi ali tretji dan, ko je bolezen na višku, priporočljiv za vse prehlajene, tudi zato, da ne okužijo ljudi okoli sebe.
Umivajte si roke!
Tako bolnik kot osebe, ki pridejo z njim v stik, si morajo pogosto umivati roke. Priporočljiva je uporaba robčkov za enkratno uporabo. Treba jih je namreč pogosto menjati, saj je virus v prostoru in na predmetu aktiven do 6 ur, v vlažnem pa še dlje. Zato je velikega pomena, da ima v času prehlada v družini vsak svojo brisačo za brisanje rok. In prav rokam moramo takrat, ko so okoli nas prehlajeni ali če je okužba napadla nas, posvetiti veliko pozornosti, prav toliko kot temu, da kihamo in kašljamo v robec.
K zdravniku moramo; če se v slabem tednu znamenja nahoda ne umirijo,
mizi pripravljene žice, stikala, vtičnice in luči. V Majerletovi hiši je pravzaprav še vedno tako, kot je bilo pred petintridesetimi leti, ko jo je Jurijev dedek zapustil. V kotu veže je črna kuhinja in hkrati kurišče za krušno peč, ki ogreva veliko sobo; le-ta je tudi spalnica, jedilnica, kuhinja in dnevna soba. Ta prostor ima tudi edini strop iz debelih desk, medtem ko je iz veže in shrambe na drugi strani hiše videti opeke na strehi. V shrambi hrani Jurij nekaj pohištva, ki ga je pripeljal iz Črnomlja, še posebej ponosen pa je na pokale. Leta 1972 je namreč začel dirkati na motociklističnih dirkah Alpe-Adria in še vedno je predsednik tovrstnega kluba v Črnomlju. Pravi, da ga moti, ker ni nihče več pripravljen delati prostovoljno kot on. Se vedno ima štiri motorje, a vse kaže, kot je zatrdil, da bo moral katerega od njih prodati, da bo imel za preživetje. Ko je imel obrtno delavnico, je imel celo svoj nogometni klub, vendar ga ni več. Ostali so le spomini.
ar- jtfdaitsn.fa
obnosnih votlin; če nas muči hud kašelj ali imamo gnojen izpljunek, težave pri dihanju, sluhu, pa tudi pri visoki telesni temepraturi in bolečinah v prsih.
Bolje preprečiti
Čeprav znanstveno ni dokazano, nas izkušnje učijo, da imata pomembno vlogo pri prehladu ohladitev telesa in vlaga, saj viruse spodbudita k razmnoževanju; res pa je tudi, da je zaradi vlage in mraza zmanjšana telesna odpornost. Zato lahko veliko storimo sami s pestro izbiro hrane, polno vitaminov, z gibanjem na svežem zraku, poskrbimo, da nas prehlajeni okoli nas ne okužijo. Na povečano dovzetnost nosne sluznice za okužbe pa vplivajo tudi centralna kurjava, onesnažen zrak in cigaretni dim, saj sluznico sušijo.
Gripa ponavadi z epidemijami obide svet vsako jesen in zimo, lahko pa izbruhne v vsakem letnem času, lahko povzroči hude zdravstvene zaplete, predvsem pri starejših bolnikih in kroničnih bolnikih, manjših otrocih in nosečnicah. Povzročajo jo virusi influence A in B, posebnost teh pa je, da spreminjajo sestavo svoje ovojnice in se tako stalno več ali manj spreminjajo.Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem, z neposrednim in posrednim stikom ali z drobnimi prašnimi delci, na katerih obvisi virus. Bolnik en teden izloča velike količine virusov in lahko okuži mnogo ljudi.
Bolezen spremljajo mrzlica in visoka vročina, glavobol, močne bolečine v mišicah in križu, suh kašelj, bolečina za prsnico, pekoče bolečine v grlu, izguba apetita, bolnik lahko tudi bruha, povečajo se mu vratne bezgavke, je rdečih lic in vnetih oči. Bolezen, če ne nastopijo komplikacije, preneha po enem tednu, najboljše zdravilo pa je počitek, piti moramo tudi veliko tekočine. Pred gripo se najučinkoviteje zavarujemo s cepljenjem, ki je uspešno v 65 - 92 odstotkih, zaščita pa traja pol leta.
TANJA GAZVODA
Ker v hiši ni elektrike, si Jurij ne more privoščiti niti tega, da bi mu sosedje zaklali kakšnega zajca, saj vsega hkrati ne more pojesti, v hladilnik ali zamrzovalno skrinjo pa ga seveda tudi ne more dati. Tudi zaradi tega, pravi, je vegetarijanec.
A očitno ga življenje brez elektrike ne moti preveč. Res, da ne posluša radia in ne gleda televizije, vendar ju prav nič ne pogreša. “Saj prinašajo samo slabe novice,” pojasni, in ker se mu zdi življenje sredi vasi, a brez kakršnih koli informacij, le nekoliko čudno, mi pojasni, da mu novice povedo sosedje.
“Ampak z njimi se v glavnem pogovarjam le o vremenu. Politika pa me tako in tako ne zanima, saj sem razočaran nad tem, kar se dogaja v naši državi,” pristavi ter takoj pojasni, naj nikar ne mislim, da živi povsem odmaknjeno od sveta in da ni informiran. “Dolenjski list si grem kam sposodit pa Slovenske novice si kupim, kadar grem v Črnomelj,” pove ter mi ob razkazovanju hiše pokaže kup starih časopisov, ki so vir njegovih informacij. “O, razgledan pa sem in marsikaj vem, saj sem delal v Iraku in še kje v tujini,” pravi, da bi razblinil še moj zadnji dvom o nje- -govi informiranosti.
V hiši tudi ni tekoče vode, kar pa ga ne moti preveč, saj pravi, da ima v vodnjaku zdravo pitno vodo. Najbolj pa očitno pogreša telefon. Pozanimal se je že in izvedel, da bi ga napeljava veljala 106 tisočakov, kar je skoraj osemnajst njegovih mesečnih socialnih podpor.
Samotar, ne pa posebnež
A ko ga pobaram, če se mu zdi, da je posebnež, ni najbolj navdušen nad tem. “Živim kot samotar, to je že res. Mogoče pa me ima celo kdo za posebneža, a to nisem,” pojasni ter začne razpredati načrte o tem, kaj vse bi bilo moč narediti na njegovi domačiji. Res, da poleti kdo pripelje na vrt kakšno počitniško prikolico, Jurij pa si je zamislil, da bi na njem \ lahko zrasel pravi rekreacijski ali kulturni center. Pa še forma vivo naj bi postavili.
In hišo bi bilo tudi potrebno predelati, na pa prav tako kakšno od zanimivih turističnih ponudb. Prepričan je, da bi turisti vso to ponudbo dobro sprejeli.
Njegovi načrti so torej veliki, a ko ga spomnim, da bi v dveh letih, odkar je v Dolenjih Radencih, lahko že kaj naredil, me začudeno pogleda: “Kako, ko pa nisem imel denarja? S socialno pomočjo pa se res ne morem lotiti nikakršne naložbe!
Saj sem šel na banko, da bi mi dali posojilo, pa mi ga niso hoteli odobriti.” In ko vrtam naprej, ali je prepričan, da v prihodnje kaže kaj bolje s financami, zagotovi, da zagotovo bo, le investitorja mora najti. Toda še sam ne ve koga, čeprav je trdno prepričan, da bi se tistemu, ki bi se odločil za vlaganje, naložba kmalu obrestovala. “Če pa ga ne najdem, bom pa kar vse sam naredil. Počasi bo že kaj nastalo, sicer pa čas ni moj gospodar,” se tolaži Majerle.
Tako preživlja dneve skupaj z mačkom Miškom in psičkom Pikom v sicer prijetnih Dolenjih Radencih Jurij Majerle. S svojim načinom življenja se je vrnil v čase, ko je tam še živel njegov dedek. Bodisi po sili razmer ali pa ker je tako sam hotel, spoznava, kako so nekdaj živeli ljudje. In videti je, da je srečen. Srečen tudi v svojih načrtih o tem, kaj vse bi lahko ponudil turistom, ki v poletnih mesecih vse bolj oblegajo Kolpo. Žal so vsaj za sedaj njegove želje in načrti veliko večji, kot pa so - vsaj kar se denarja tiče -možnosti.
A četudi bi imel denar ali pa bi našel človeka, ki bi ga bil pripravljen dati, je veliko vprašanje, če bi dopustniki potem, ko bi imeli v vasi vse, kar imajo doma, še tako radi prihajali v Dolenje Radence in v vasi ob Kolpi nasploh. In ali ne bi pogrešali prav mir, ki ga lahko sedaj Jurij na svojem vrtu prodaja v neomejenih količinah? Pa še nikakršnega denarja mu ni potrebno vlagati za takšno prodajo! In povrh vsega to niso njegovi sanjski načrti. To je resničnost.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
NAŠE ZDRAVJE: BOLEZNI DIHAL
Sp ‘
llljl
Se lahko prehladu izognemo?
Ste vedeli, da se k zdravniku najpogosteje odpravimo zaradi okužbe dihal in da so prav ta kriva za največ odsotnosti z dela in iz šole?
Okužbe, ki so za bolnika sicer precej neprijetne, se večinoma končajo hitro in brez večjih posledic, včasih pa se lahko stanje močno poslabša in se pojavijo komplikacije, kot so hujša pljučna obolenja, vnamejo se lahko srčne mišice, možgani ali posamezni živci, pojavijo pa se lahko tudi drugi zapleti ter celo smrt. Zato je prav, če poznamo posamezne okužbe dihal in njihove povzročitelje, saj se lahko tudi tako uspešneje

REŠITEV 11. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ULKUS, DIANA, OPIAT, FRANC ARHAR, JIRI, NORMA, SALONIT, IDEAL, APARAT, OZON, FOND, SPEV, OB, ARI, SALAMIADA, REKORDER, . NARA, IMAM, NAT, ARAL
Tisti, ki iz\-aja nasilje, je praviloma neuki, neizobraženi, primitivni in vsem evforijam oblastvene moči naklonjeni posameznik.
B. ŠTIH
Zatiranje zgodovinskega mišljenja in umetno pospeševanje ideologizacije je največja nevarnost pri poti v nerazumevanje resnice današnjega sveta in človeka.
B. GRAFENAUER
NAGRADI V SKRILJE IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral Danijela Brodariča iz Skrilj in Tanjo Fink iz Novega mesta. Brodarič bo prejel denarno nagrado 6.000 tolarjev, Fin-kova pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko (prva nagrada bo spet desetdnevno bivanje za eno osebo v Penzionu Krone v Moravskih Toplicah) in jo pošljite najkasneje do 7. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA 12
0						DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	PRIPEUAVA	AM BOJNO LETALO IZ 2.SVET. VOJNE	RUSKA REKA, KI SE IZLIVA V BELO MORJE	IME SLOV. SLIKARKE PLESTENJAKOVE	AZIJSKA REKA, PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA	LOJTRSKI VOZ, LOJTRNIK	JAPMESTO N/fcOTOKU HONŠU, ZAHOD NAGOJE
						ORGAN ZA RAZMNOŽEVANJE, SPOLOVILO							
						ZDRAVNIK ZA NOSNE BOLEZNI							
						PIRENEJSKI POLOTOK					-		
													
AVTOR: JOŽE UDIR	HODNIK, PLOČNIK	RISANI FILM	ČRTA NA ZEMLJEVIDU, KI VEŽE KRAJE Z ENAKIM Z R. PRI TISKOM	DEL NOGE	ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMO- BILOV	SL.MATEMATIK (JURU, 1754-1802) PETI SKLON, MESTNIK					TONE KOZLEVČAR SKUPEK KRMILNIH DELOV		
TRiBARVNlCA										ŽIVLJENJSKA TEKOČINA 24 UR			
RAZRED ENOCELIČNIH PRAŽ1VALI									RUŠA SVETNIŠKA PODOBA				NADZEMNI DEL REPE
ŠČEPEC SOLI							VITAMIN BI						
RAZPREDEL- NICA							OKENSKO KRILO NAZIV						
BIBLIJSKA OSEBA					RIMSKI STENOGRAF KEM.SIMBOL ZA NIKELJ					VRSTA SOCVETJA PIVO PRI STARIH SLOVANIH			
USTALJENA OKRAJŠAVA VEČBESEDNIH IMEN								NAJVEČJI PTIČ TEKAČ					3NE
EGIPČANSKI BOG SONCA				IME SL. SLIKARJA ŠUBICA				ANGLEŠKO PIVO				KRI	
Hočevarjev toplar
V tistem koncu Šmalčje vasi, ki se mu reče Grilov breg, živi Tone
MmrvtišLifpirmu	l“kko kal
postavil poleg hiše, saj dandanes ljudje le še redko kje postavijo pravi stari kozolec; v glavnem ti propadajo in izginjajo iz slovenske krajine.
v lično izdelano okovje vtolčeno letnico 1918. Pred hlevom pa je lepo ohranjen traktor iz leta 1950, ki je še vedno vozen
Skoraj 70 let star toplar
Tone Hočevar je domačin, čeprav je bil prej doma na drugem koncu vasi. Pred 16-timi leti je tu, kjer sedaj stojijo hiša, hlev in toplar, kupil prve 4 are slabe in zamočvirjene zemlje. Najprej je postavil hišo. Vendar si je že kot mlad fant pa tudi potem kot študent želel imeti urejeno kmetijo. Ker se je doma oče odločil drugače in za naslednika kmetije določil najmlajšega sina, se je Tone, ki je bil najstarejši, odločil, da bo sam kupil zemljo -za začetek nekaj arov - kasneje pa jo je še dokupoval. Do danes je kupil 16 parcel, tako da ima sedaj 2 ha zemlje. Za naslednjih 30 a je v zamenjavo dal 10 arov 6-letnega vinograda, za 90 m2, ki jih je dokupil zaradi poti, pa je plačal vrednost kar 6 krav.
Od otroštva želja po urejeni . kmetiji
“Kmetovanje se je v zadnjih desetih letih zelo spremenilo,” pove Tone, ki je bil od malih nog prepričan, da bo delal na kmetiji. Po končani osemletki se je vpisal na novomeško gimnazijo in se potem odločil za študij prve stopnje agronomije ter kot prvi v letniku tudi diplomiral. Potem se je zaposlil v Kmetijski zadrugi na Draškovcu, kasneje pa je 6 let delal kot svetovalec na upravi in v tem času ob delu naredil še drugo stopnjo. Leta 1982 je pustil službo in ostal doma na kmetiji, prednost je dal čebelarjenju. S tremi tovornjaki panjev je še v času Jugoslavije prevozil od Zadra do Osijeka in takrat so pridelali največ medu, tudi po 10 ton letno.
Danes se pri Tonetu še vedno ukvarjajo s čebelarstvom, pri tem že zelo uspešno pomaga tudi njegov najstarejši sin, 15-letni Tone, Anton III., kot mu v šali reče oče, saj je tudi njegov stari oče Tone. “Sedaj pridelamo manj medu kot včasih, kljub temu pa je zaslužek boljši kot nekdaj,” pove gospodar. Poleg čebel, teh imajo zdaj 190 panjev, pa imajo še konje, koze, race, vse, kar sodi na kmetijo.
Tone pravi, da je vse to, kar ima, ust-	.. Najbo|j P^Jf. Tone ponosen na toplar,
varil iz nič in da je vedno rad delal. Spom-	^S1 ®aJe ze ^a lcasa ze*e*- ^cc*aJ ponosni se celo, da je že kot trileten otrok vozil	n0 st0J.' P°!e8 blše- cePrav §a Je na"toval
z njive buče. Za ženo pa je tako kot nje-	postaviti .ob hlevu, vendar se s sosedom
gov oče vzel sosedo, kar je na kmetih vredno pohvale, saj so stari ljudje radi podučili mlade, da se mora vole in žene zbirati v domači fari. Z ženo Marjeto imata dva sina in dve hčeri, in kot pravi Tone, so vsi zelo pridni in tudi glasbeno nadarjeni, saj se vsak od njih uči igranja na dva inštrumenta. Najstarejši Tone je že končal osemletko, šolanje pa bo nadaljeval na srednji elektrotehnični šoli v Novem mestu.
Oče je otroke že naučil delati, uči pa jih tudi, da bodo poznali kmečke predmete, orodje in nekdanje stavbarstvo ter to znanje prenesli na prihodnje rodove, -n Zato je od nekdaj rad zbiral stvari, ki pro- 1 padajo na kmečkih dvoriščih, od lesenih § koles do zapravljivčkov in voz. Na dvo- ? rišču oz. pod kozolcem, ki ga je postavil § lani, stojijo štirje restavrirani in vozni “• zapravljivčki ter voz “za po frišno”, ki ima Tone Hočevar
Obnovljeni in na novo postavljeni toplar v Šmalčji vasi
ni mogel dogovoriti za zamenjavo zemlje. Zaradi tega so morali izruvati nekaj cvetočih jablan, da so ga lani lahko postavili. Tone je postavil toplar zato, ker je včasih pomenil statusni simbol za kmeta, pa tudi zato, ker ga bo potreboval. Že sedaj kmetijo večkrat obiščejo avtobusi ljudi, ki si pridejo pogledat čebelarsko krmniin, Če-ia deževalo. noDrej z;anie niso imeli primernega prostora, sedaj jih bodo
Hočevarjevi povabili pod kozolec, uporabljali pa ga bodo tudi za sušenje koruze.
“Za postavitev kozolca sem se odločil tudi zato, da bi ohranil simbol slovenstva, kar kozolec nedvomno je,” pravi Tone in začne razlagati, kje ga je našel in kako je potekala prestavitev. Kozolec je prej stal in zadnjih dvajset let propadal na Čolniščih pri Raki, v izumirajoči vasi sredi gozda. Leta 1931 ga je dal postaviti gospodar Tomažin. Tone ga je odkril že hudo načetega in ga pred tremi leti tudi kupil. Ohranil je ves hrastov les in tudi podobo, dodal mu je le šope in bakrene žlebove, da ne bi bili tako vpadljivi. “Zgledoval sem se po znamenitem kozolcu, ki stoji med Mirno in Mokronogom, ki je upodobljen tudi v knjigi Toneta Cevca Slovenski kozolec,” pove Tone.
Groba prestavitvena dela je naredil tesar Fabjan iz Sušic, ostalo pa je Anton zaupal mizarstvu Premru z Gruče, za katere pravi, da so svoje delo opravili kvalitetno, vendar z nekaj zamude. Tesarji so kozolec v enem dnevu razstavili in v enem dnevu tudi sestavili. Kozolec je dobil tudi novo streho, in čeprav še ni povsem dokončanje gospodarja stal že 16 krav. Na postavljanje kozolca pa bodo Toneta spominjali tudi njegovi poškodovani prsti: pri zgotavljanju si je dva skoraj odrezal, dva pa tudi poškodoval, tako da še vedno težko igra harmoniko.
Res, daje Tone po poklicu diplomirani agronom, vendar se zelo rad ukvarja tudi z drugimi stvarmi, npr. z zidarstvom. Pred časom je restavriral cerkvico sv. Jedrti na Trdinovem vrhu na Gorjancih po zahtevah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, pri delu pa sta mu nekajkrat pomagala tudi arheolog prof. Šribar in njegov najstarejši sin. Na Gorjancih ga je obiskal celo predsednik Slovenije Milan Kučan.
Ker Tone rad dela, vsako leto poskrbi za kakšno presenečenje, in kot kaže, mu dela ne bo zmanjkalo. Ko bo zgotovil kozolec, se bo lotil ureditve čebelarske kleti.
JOŽICA DORNIZ
praktični - -	„
praktični KRI ~ŽL praktični . praktični

Nohti
3h
Pri negi nohtov je potrebno, da za striženje ne uporabljate škarjic, temveč ščipalke za kožico, nato pa jih skrbno popilite s smirkovo pilico. Nikoli tega ne počnite s kovinsko pilico, ker je pretrda in lahko nohte poškoduje. Nohte na koncu za dezinfekcijo za nekaj minut namočite v raztopino vode, mila in nekaj kapljic propolisa. Kdor ima krhke nohte, naj jih dvakrat na teden zmasira s paličico iz lesa oranževca. Za nohte tudi ni dobro, da roke predolgo držite v prevroči vodi in močnih čistilih. V takšnem primeru si nataknite gumijaste zaščitne rokavice. Sicer pa predolgi nohti niso priporočljivi, ker se radi lomijo. Če pa se vam nohti pogosto lomijo, poskusite z občasnimi kurami na osnovi železa, bakra in cinka. To so minerali, ki ohranjajo roževinasto plast. Pri negi nohtov vedno uporabljajte kakovostne lake in odstranjevalce laka.
Jagodova marmelada
Potrebujemo: 2 kg zrelih jagod, 800 g sladkorja, malo alkohola. Jagode očistimo, operemo in osušimo na krpi. Ponovno jih preberemo; vsi sadeži naj bodo čvrsti, zdravi in aromatični. Jagode pretlačimo skozi gosto cedilo. Dodamo sladkor, dobro premešamo in pustimo stati v posodi, pokriti s čisto krpo, 12 ur. Potem prelijemo jagode s sladkorjem v kozico. Segrevamo na srednje močnem plamenu in mešamo, pene, ki se nabirajo na vrhu, pa posnamemo. Marmelada je kuhana, ko se kapljica, ki jo kanemo na krožnik, ne razleze, ampak ostane čvrsta. Marmelado nalijemo v čiste kozarčke, rob kozarčkov pa obrišemo s krpo, namočeno v alkohol. Kozarčke zapremo. Marmelado hranimo v hladnem in temnem prostoru. Če dodamo marmeladi med kuhanjem vrečko vanilina, bo še bolj aromatična.
.„a£\	Pesticidi
W le v skrajni sili
Če je le mogoče, se v vrtičkarstvu ogibamo uporabe pesticidov, različnih kemičnih pripravkov za varstvo rastlin. Se pa zgodi, da ne gre brez njih, zlasti če se nenavadno namnožijo listne uši, rdeči pajek, tripsi in pršice. Na slovenskem trgu so ta čas na voljo naslednji pripravki, ki jih potrebno uporabljati strokovno pravilno, povsem v skladu z navodili na embalaži. Proti listnim ušem, ki izsesavajo liste, da se zvijajo in nabrekajo, so na voljo piromor, actellic, fastac, kenyatox verde in biokill ali bio-tol. Zoper rdečega pajka, ki povzroča rjavenje in sušenje listov, se najbolj ob-neseta pinuron in actellic. Ta dva pripravka stroka priporoča tudi za zatiranje pršice. Proti tripsu, skorajda nevidnem škodljivcu, ki povzroča rumene izbokline na spodnji strani listov, sta učinkovita fastac in polimat.
Ogrevanje zgradb s toplotnimi črpalkami
Za klasično toplovodno ogrevanje stanovanjskih zgradb uporabljamo predvsem toplotne črpalke voda-voda in zem-lja-voda. Pri ogrevanju s toplotno črpalko moramo upoštevati, da je ogrevna voda, ki jo segrevamo na nižji temperaturi (40-60° C), zato so toplotne črpalke primerne predvsem za nizkotempera-turno ogrevanje zgradb. Če želimo v obstoječem ogrevalnem sistemu nadomestiti toplovodni kotel s toplotno črpalko, moramo upoštevati naslednje: pri klasičnem ogrevnem sistemu so običajno obstoječa ogrevala premajhna; nizkotem-peraturno ogrevanje je primerno za ogrevanje toplotno dobro zaščitenih zgradb; če želimo zgradbo ogrevati s toplotno črpalko, moramo imeti na voljo zadostno količino medija, ki služi kot vir toplote. Informacije in nasvete o racionalni rabi energije v vašem domu lahko dobite brezplačno v energetski svetovalni pisarni v Brežicah, Črnomlju in v Novem mestu.
tl
Franc Sutej - Jazo iz Sečjega sela pri Vinici
Daj,
zaigraj nam, Jazo!
Te dni so tam med belokranjskimi steljniki že zamrle kresne pesmi in čas se je iz skrivnostno zasanjanih pomladnih dnevov in noči prevesil v poletne. Zdaj bodo dnevi bolj soparni, nekako ubiti, noči pa sicer prelestne, a vendarle dolge. Leto se stara in okoli hišice na Sečjem selu pri Vinici verjetno že cveti na desetine cvetov starodavne bele lilije. Tudi sicer je hiška vsa okite-na s cvetjem, ob pogledu na bujno cvetoče vrtičke okoli nje pa bi vztrepetalo še tako zakrknjeno žensko srce. Pa za to bujno cvetje okoli hiše ne skrbi nežna ženska ročica, ampak raskava moška roka Franceta Šuteja. Zdaj, ko ni več njegove Bariče, ki mu je minulo zimo umrla, bi se lahko raztrgal od tuge ali od obilice dela, ki ga kliče na polje in v vinograd, a cvetlic ne more pustiti. In one mu to ljubezen vračajo kot rože pač znajo - z nenehnim in bujnim cvetenjem.
Pa Še nekaj je, zaradi česar je Frane znan daleč naokrog. To je njegovo igranje. Pred kakimi dvanajstimi leti ali nekaj več je začel igrati na stari ljudski inštrument gudalo, ponekod tudi bajs imenovano. Z njim daje takt melodiji, ki jo izvablja iz orglic, tukaj v okolici Vinice imenovanih tudi muzike. Na muzike pa Franc igra že od mladega, še od takrat, ko si je krajšal čas na paši. Takrat se je podajal bosopet v rosne steljnike in zanj ni bilo važno, koliko glav živine je prignala gospodinja, ampak če je dala dovolj kruha, da gaje stisnil v platneno pastirsko torbico, obešeno čez rame. “Majhen sem bil še in torbica je otepala roso z visoke trave in stelje, da se je kruh ves zmočil. A je bil tudi tak še kako dober, le da ga je kaj bilo,” se spominja Franc.
“Nekaterim morda ni prav, da godem in pojem na slavjih, ko pa še ni preteklo dosti časa, odkar mi je umrla žena, jaz, ki sem jo dobro poznal, pa vem, da bi ona hotela prav to. Tukaj v mojem srcu je in deli z menoj veselje in tugo.” Tako pravi Franc Šutej, daleč naokoli poznan kot viniški Jazo. Nedavno je nastopal tudi na črnomaljskem jurjevanju.
To z Jazom je zgodba zase. Tako sedaj pravimo tistemu ljudskemu godcu, ki igra na orglice in se spremlja z gudalom. Je bil pa Jazo čisto prava oseba iz mesa in krvi. To je bil Janez Kruhač, doma z Goleka pri Vinici. Belokranjski ljudski pesnik Evgen Cestnik se ga takole spominja: “Živel je pri svoji sestri, ki smo jo imenovali Fefica, kar je izviralo iz njenega imena Genovefa. Kopica orok je imela zelo rada strica Janeza. Najmlajši še niso znali dobro izgovarjati njegovega imena, zato so ga klicali Jazo. To ime ga je potem spremljalo vse življenje. Jazo je bil stasit, močan, postaven fant, žal pa tako plašen, da so ga fantje vedno preganjali in ni imel posebnega ugleda med vrstniki. Tako se do druge svetovne vojne ni uveljavil. V začetku
vojne pa ga je opazil slovenski slikar Božidar Jakac. Postal je pozoren na njegovo originalnost in ga je upodobil z njegovim gudalom v belokranjski narodni noši. S to sliko in primernim opisom je mojster Jakac Jazu odprl vrata v svet belokranjske folklore. Na Jaza z gudalom so postali pozorni zapisovalci narodnega bogastva in Jazo je dokončno stopil v belokranjsko ljudsko izročiio.”Približno to in še malo več je moč zvedeti o Jazu in gudalu z lista, ki se ga da skupaj s tem inštrumentom dobiti pri Veri Vardjan v Velikem Nerajcu. Pri njej, ki v svoji domači obrti še zna narediti pravo gudalo, Franc Šutej obiskovalcem kdaj pa kdaj tudi pokaže, kako se ga pravilno uporablja. In kaj seje zgodilo s pravim Jazom? Njegovo muziciranje se je za vedno končalo, ko je odšel s partizani. Ob napadu na nemško postojanko v Litiji je leta 1944 padel. Oživel je spet
■7 b^ln^ronjelzimi follilorioilj *»j•	111»
pa je zadnja leta prevzel Franc Šutej, ki se ga je prijelo tudi ime Jazo.
Sedanji Jazo, torej Franc Šutej, pa svojemu soimenjaku ni podoben le po narodni noši in glasbilih. Tudi njegova usoda je podobna številnim usodam ljudi iz te zasanjane deželice med Kolpo in Gorjanci. Njegova mati Katarina je bila leta 1905 rojena v ameriškem mestu Pittsburgu. Zrasla je v Beli krajini, a izseljenska usoda tega rodu ob Kolpi jo je spremljala vse do smrti. Njen mož Franc Šutej se je namreč sredi dvajsetih let tudi odpravil onkraj luže. Takrat je njun sinček Franci ležal še v zibelki. Svojega očeta je prav spoznal šele, ko se ta je ves sključen in bolan od napornega dela v kanadskih rudnikih v šestdesetih letih vrnil domov. Po težki in dolgotrajni bolezni je tukaj umrl, Franc pa je potem obiskal svoje sorodnike v Kanadi in Ameriki in iskal sledi, ki jih je tam pustil njegov oče. Dosti po njem ni ostalo. Pred mano na mizo strese vsebino iz kartonske škatljice, rekoč: “To je vse. Vendar mi je drag spomin.” Pred mano ležijo žebljički, vijaki, razne sponkice, vse že zarjavelo. Če bi bilo iz suhega zlata, bi ne bilo dosti vredno. A ko je oče odhajal iz domovine, so te stvari bile tukaj redkost, zato jih je tam v tujini skrbno spravljal za čas, ko se bo spet vrnil.
Franc ni ostal na očetovi sledi. Vrnil se je domov, kjer ga je v cvetoči hišici v Sečjem selu čakala njegova Bariča. Lastnih otrok jima usoda sicer ni naklonila, a je vseeno marsikatera otroška noga stopila z njunega praga v življenje, da pa prebivalcem pod njeno streho nikoli ni bilo dolgčas, je poskrbel Franc Šutej - Jazo s svojimi domačimi melodijami. Med stenami te kakih stopetdeset let stare hiške, se je dogajalo že marsikaj, a tako ubrane muzike kot zadnje čase, ne verjamem, da so že slišale.
TONE JAKŠE
Degradirana slovenska vas
Slovenska vas, njena arhitektura, urbanizem in kultura so identifikacijska točka slovenskega človeka in po svoje določajo slovenstvo in slovenski narod ter govorijo o njegovi zgodovini. In prav slovenska vas je bila v zadnjih obdobjih izpostavljena velikim spremembam v skladu s spreminjajočim se pomenom vasi za družbo, državo, skupnost in z velikimi družbenimi spremembami, ki so se dogodile po drugi svetovni vojni.
Sploh so vasi v komunističnih režimih doživeljale hude spremembe. Verjetno še nismo pozabili na ne tako oddaljeno, a značilno preoblikovanje romunskih vasi pod diktatom zloglasnega Nicolaja Ceau-sescuja. V odgovoru na vprašanje, zakaj je prišlo do tako močnega preoblikovanja oziroma uničevanja romunskih vasi, je del odgovora tudi za spremembe slovenske vasi. Ideje komunizma in iz njih izhajajoča stališča komunističnega režima do vasi so predvsem zahtevale izničenje nasprotja med vasjo in mestom. “Razdrobljenost poljedelskega prebivalstva na deželi je ob kopičenju industrijskega prebivalstva v velikih mestih stanje, ki ustreza le še nerazviti stopnji poljedelstva in industrije, je ovira vsega nadaljnjega razvoja...” je zapisal Friedrich Engels v Načelih komunizma. O stapljanju mesta in vasi govori tudi v naslednjem citatu: “Splošna asociacija vseh članov družbe v skupno in načrtno izkoriščanje produktivnih sil, povečanje produkcije v tolikšni meri, da bo zadovoljevala potrebe vseh, konec stanja, v katerih se zadovoljujejo potrebe enih na račun drugih, popolno uničenje razredov in nasprotij med njimi, vsestranski razvoj sposobnosti vseh članov družbe z odpravo dozdajšnje delitve dela, z industrijsko vzgojo, z menjavanjem dejavnosti, s tem da bodo vsi deležni užitkov, ki so jih ustvarili vsi, s stapljanjem mesta in podeželja...”
Romunski zaton tradicionalne vasi zlahka razumemo na podlagi tega. To nam daje možnost razumeti gradnjo stanovanjskih blokov ob plodni zemlji in uničevanje starih enodružinskih kmečkih hiš. Kot so takrat pisali v časopisih, so se
romnnoLI 1'••■»•»« 4«*--L - 1
polje kot delavci v tovarne.
Vasi so se že prej praznile
Lahko seveda sežemo tudi v drug čas in prostor. Spoznali bomo, da podobna logika velja tudi za druge prostore. Čas pred industrijsko revolucijo je bil tudi čas velikih sprememb, mnogih izumov, iznajdb, odkritij, znanstvenih dosežkov, ki so se neposredno in posredno odražali v načinu človekovega življenja in funkcioniranja družbe. V prvi vrsti je bil to čas po velikih geografskih odkritjih in čas njihove eksploatacije ter čas velikih sprememb v tehnologiji kmečkega dela, ki so sovpadale s spremembami v proizvodnji oziroma s prehajanjem manufaktur v industrijske obrate. Ob vsem tem so se izboljševale, vsaj na nek način, življenjske razmere ali bolje povedano: možnost preživetja se je močno povečala. Vendar pa se tedaj, in to je pomembno, ni začela arhitekturna in urbanistična degradacija vaških naselij, prihajalo je predvsem do opuščanja vasi. Vaščani niso postali dnevni delovni migranti, marveč so se dokončno izselili iz vaških naselbin. Torej je prihajalo ne do estetske degradacije, temveč do izpraznjenja vasi. Večje povpraševanje po dobrinah v družbi je zahtevalo večjo proizvodnjo in ta bolj dognana produkcijska sredstva. Vse to je tako prepleteno in povezano, da je včasih težko povedati, kaj je vzrok in kaj posledica. V prvih industrijskih deželah seje bolj kot kaj drugega začel intenziven razvoj mestnih naselij, industrijskih naselij, začela se je povečana urbanizacija, kar vse je bilo sled potreb industrije in tudi večjega naravnega prirastka znotraj samih mest. Mesta so za povprečnega človeka postala šele kasneje privlačna tudi z drugih vidikov, kot politična, kulturna in finančna središča. Lahko bi rekli, da se je vse odvijalo po hierarhiji potreb.
Kako je bilo pri nas
Sedaj pa po kratkem orisu teh procesov poglejmo še v značilnosti našega povojnega časa in družbe in skušajmo ugo-
toviti, kakšen je bil njihov vpliv na vaško okolje.
Po drugi svetovni vojni se je pri nas začel čas velikih preosnov gospodarstva in hkrati pomembnih sprememb v družbeni strukturi, hierarhiji in politični ureditvi. V slovenski družbi in mestih so se začeli procesi industrializacije. Povečale so se potrebe po delovni sili v industriji, •hkrati pa so se prenavljala tudi ruralna gospodarstva. Prihajalo je do velike prerazporeditve delovne sile, kar ni bila samo možnost, ampak potreba.
Ne smemo pozabiti na razvoj prometa, prometne infrastrukture in policentričen razvoj Slovenije kakor tudi na nezadostnost Slovenije in s tem odvisnost od menjave blaga z ostalimi. Razvoj prometa in prometne infrastrukture je omogočal boljše povezave, boljšo dostopnost do drugih točk v prostoru, policentrizem pa je razpostavljal te točke dovolj blizu. To so bila predvsem mesta, kjer se je v v glavnem uveljavil industrijski način proizvodnje, ki ima pač velike potrebe po delovni sili. Bližina teh središč je ljudem omogočala dnevno migracijo med vasjo in mestom.
To “sedenje na dveh stolih” je bilo krivo za številne probleme, s katerimi se je srečala slovenska vas. Kmet ni hotel niti ni več mogel biti več samo kmet, meščan, sit industrializiranega mesta, pa si je po drugi strani želel del ruralnega v svojem okolju, če že ni imel možnosti oditi, pomeščanjeni vaščan pa je ob tem imel še čisto svoje probleme, saj je izgubil dosedanji način življenja in vrednotenja, hkrati ko se je izgubljal v brzicah življenja, v katere ga je vrgel napredek, ki
potrebnosti.
Kako je vse to vplivalo na podobo vaškega okolja? Povojna vas je bila porušena, požgana, deloma seveda tudi ohranjena. V začetnem obdobju so se spremenile zahteve ljudi glede zdravstvenega varstva, higienske norme so se zvišale, stanovanjska kultura se je dvigala. To je zahtevalo preoblikovanje vasi, ki se je tudi v resnici odvijalo in potekalo celo v skladu z nekimi estetskimi zahtevami. V povojnem obdobju so se namreč pojavljali nekakšni “priročniki”, usmeritve za prenovo slovenskega ruralnega okolja. V njih je bilo moč uzreti smernice za graditelje, ki so z veliko mero občutka upoštevale tudi arhitekturno vrednost slovenske kmečke hiše, gospodarskih poslopij in sploh vasi. Nič od tega niso zanikali, nič zapostavljali, zdelo se jim je nujno obnoviti in urediti okolje in življenjske razmere tako, da bi ob tem ne trpela arhitektura. Temu času bi zagotovo težko pripisali krivdo za degradacijo naše ruralne arhitekture.

Kmet na črno
Do bolj nezaželjenih procesov je prišlo kasneje. Šestdeseta in sedemdeseta leta na Slovenskem so čas pospešene industrializacije mest (tudi nemestnih okolij), urbanizacije, motorizacije, širitve prometne infrastrukture, hkrati s tem pa se v večji meri vsepovsod pojavijo montažna gradnja in nedomišljeni, naravnost bolni tipski projekti enodružinske zazidave. To je čas osamosvajanja prve povojne mlade generacije, čas, ko so snovali svoje družine in jim hoteli zagotoviti streho nad glavo. Bili so ugodni krediti, bil je udarniški duh, bila je mnogoletna samogradnja. Vse to seje odražalo tako v mestnem kot vaškem okolju. Stapljanje vasi z mesti se je začelo in nezadržno nadaljevalo.
Industrijski delavec iz vasi si je pač hotel zgraditi hišo. Ker je bila vaška arhitektura necenjena, seje raje privzemalo vzore “mestne” arhitekture. Tako so na robu ali celo v vaških jedrih gradili hiše, ki se niso prav nič razlikovale od mestnih. Zakaj bi tudi se, saj v njih živi delavec z mezdo.
Privzemanje mestnih vzorov v vaško arhitekturo sicer ni neznan pojav iz preteklosti, saj so mali in nekoliko manj mali kmetje že nekoč iz mest in od veleposestnikovih stavb raznih umetnostnih obdobij prenašali arhitekturne detajle in jih modro vklapljali na fasade in notranjost svojih hiš. Niso pa se ločili od vaškega načina življenja. In prav to je najpomembnejše, to je tudi privzetim elementom dajalo mero. Vasje ostajala vas, ker je kmet ostajal kmet.
Torej ima največjo vlogo v degradaciji slovenske vasi sprememba načina življenja v nespremenjenem življenjskem okolju. To se je odražalo in se žal tudi v mestih. V mesto priseljeni kmet se po drugi strani ni hotel popolnoma odreči svojim prejšnjim življenjskim navadam. Poleg hiše sije postavil kurnik, zaredil kakšnega prašiča, imel Lisko, da je pomulila kos t.rayQ,.^Qtlyjaje|j?'gšfej,Vv.w^O£U'*jt dopoldan hodil v službo v tovarno. Bil je torej nekakšen “kmet na črno”. Teh vaških pravic v mestu mu ni nihče odrekal, nasprotno, marsikdo je k njemu hodil po sveža jajca ali liter mleka. Skratka prava družbena harmonija, a žal čista disharmonija v arhitekturi in urbanizmu. Urbanisti so lahko zganjali še tak vik in krik, vendar je ostalo tako, kot je bilo.
Bogati, a nerazgledani
Zaradi mestnih kmetov in pomeščan-jenih vaščanov ter raznih “občudovalcev” kmečke arhitekture imamo sedaj v mestih še nov problem. Preveč bogati in premalo razgledani si gradijo hiše, ki povzemajo arhitekturni jezik vasi. V svoji be-nevolenci do ruralnega se sem ter tja znajde še kakšen kos arhitekturne tipike drugih vaških arhitekturnih pokrajin. V zadnjem času so v Novem mestu zelo priljubljeni koroški čopi, seveda pridno zadelani. Ljudje hočejo pobrati iz vsega nekaj, kar se jim zdi pač dobro, in to združujejo. Vemo pa, da doma in iz leske narejena piščal le po naključju zaide na koncert klasične glasbe. To bi moralo veljati tudi za arhitekturo.
Mesta so mešanica kultur, načinov življenja, vrednot, dojemanj človeka, so zelo pisane strukture. To pisanost je treba varovati, saj bogati vsakega posameznika posebej, napeljuje ga k strpnosti, razumevanju, spoštovanju sočloveka, napeljuje ga k solidarnosti, kar vse dela družbo smiselrfo, v njej lahko najde vsak svoj prostor, skupaj pa si omogočamo kvalitetno preživetje. Tako spoznavamo, da je življenje v skupnosti interes vsakega posameznika in da je delitev dela namenjena skupnosti, ki bi rada živela v skladu z vrednotami in dosegala cilje, ki si jih postavlja. Spoznavamo, daje pomemben vsak člen družbene verige zato, da družba lahko obstaja, hkrati pa vemo, da je človek duhovno bitje, ki ima tudi svoje estetske potrebe, ki jih mora zadovoljevati, pa naj živi kjerkoli, na vasi ali v me-
stu.
TOMAŽ LEVIČAR
Sola prazna sameva, vas pa počasi odmira
Dvorsko vas so ustanovili stiski menihi, ki so tu najprej postavili svoj dvor. Naselje je nastalo pred letom 1250, leta 1505 je štela vas 12 kmetij in imela svoje županstvo, pod katerega so sodili kraji tja do vključno Rašice (Trubar). Kasneje je to območje menjalo lastnike in je sodilo k turjaški graščini in ortneškim veleposestvom. Vaščani so se že leta 1660 odkupili tlake.
Iz francoskih časov je znana tako rekoč po vsej Sloveniji legenda “Gašperjev soldat” in tudi primerno “siten ko Gašperjev soldat”. Domačin Gašper se je namreč uprl, da bi Francozom dal hrano, zato je bil kaznovan tako, daje moral 100 dni zibati francoskega soldata (vojaka). Stoti dan je Gašper Francoza prevrnil iz zibelke in si tako spet prislužil novo kazen... Motiv o Gašperju, ki ziblje francoskega soldata, pa je pogosto naslikana na panjskih končnicah.
Vas je že leta 1869 imela 42 hiš, leta 1910 pa so tu našteli 235 prebivalcev. V letih 1923-1930 je vas dobila šolo, zaradi njene gradnje pa se je nekaj Dvorjancev zelo zadolžilo in so morali v Ameriko, da so z zaslužkom odplačali dolg za šolo, saj so s svojim premoženjem jamčili, da bo gradnja šole plačana.
Zanimivo je tudi, da z območja Dvorske vasi vode stekajo delno v porečje Kolpe, delno v porečje Krke. Posebno zanimiva sta dva studenca: prvi je Zdravi studenec, ki izvira na zahodu Dvorske vasi in je tako rekoč začetek potoka Cere-ja; že njegovo ime pove, zakaj so mu domačini dali to ime; drugi pa je studenec Gaber, ki je znan po tem, da so si umirajoči Dvorjani v mnogih primerih zaželeli, da bi še enkrat pred smrtjo pili njegovo bistro vodo.
Oče moral zaradi šole v Ameriko
“Solo v Dvorski vasi so zaprli približno v letih 1973-1975” se spominja 70-letni domačin Alojz Petrič, katerega oče se je tudi zadolžil za njeno gradnjo in odšel v Ameriko, da bi odplačal dolg.
“Žalostno je, da šolska zgradba, za gradnjo katere so nekateri morali prodati grunte, danes sameva prazna in propada. Med mladimi prevladuje zmotno prepričanje, da kar je državnega, se lahko uniči, čeprav je bilo zgrajeno z muko in odrekanji.” Dodal je, da je v šoli menda shranjen arhiv občine Ljubljana Vič-Rud-nik in da Dvorsko vas enkrat na mesec • obišče potujoča knjižnica.Danes šteje Dvorska vas še vedno 42 hišnih številk, prebivalcev pa ima le še okoli 80, od tega 23 otrok, od katerih jih hodi v osnovno šolo 11. Zbiralnica mleka je tu že od pred druge svetovne vojne, mlekarna pa je v Laščah. Anton je nato naštel, da je v vsej vasi le še 7 trdnih kmetij: Kovačeva, Mež-narjeva, Fižolekova, Močnikova, Žužkova, Andrejčeva in Ivančeva, ki je tudi kmetija odprtih vrat, se pravi, da se ukvarja tudi s turistično dejavnostjo. To so domača imena kmetij, med katerimi je tudi njegova, se pravi Alojza Petriča. Glavni dohodek kmetij je od živinoreje, mleka, lesa in suhe robe.
“Naša vas ni Dvorska vas, ampak Nesrečna vas, saj nimamo niti trgovine niti gostilne, ljudi je vedno manj...” je vskočila v pogovor domačinka Žagarjeva Julka, ki se je sem primožila iz ribniške fare, in dodala, daje še posebno nesrečna njihova hiša, saj so prej tu stanovali neki Ličani (pisali so se Ličan oz. Ličen, op. pis.) in med vojno je bila njihova 12-let-na hči ubita. Potem sta povedala še kakšno žalostno: kako so temu ubili med vojno mater, onemu je oče umrl v internaciji na Rabu pa o bombardiranju vasi in drugem. Med vojno je bilo porušenih 12 hiš, nad 30 gospodarskih poslopij, poškodovana pa tudi cerkev. Podrta je bila tudi Zajčeva hiša, v kateri je bil rojen akademski slikar Jože Centa.
Nekaj zabavnih
Med vojno so ljudje delali na njivah pa je zapokalo s te ali one strani. Nekoč so neko žensko na njivi ubili, potem pa so vaščani dobili obvestilo, da morajo v
primeru spopada na tem območju dvigniti belo zastavo in vpiti: “Civili! Civili!”, da bodo beli, rdeči in kaka druga vojska vedeli, da niso vojaki nasprotne strani. Seveda ljudje niso imeli s seboj belih zastav oz. niti ne vedno kaj belega, da bi nataknili na kol ali na ročaj motike. Med nekim spopadom je mlajša ženska slekla bele spodnje hlače (takrat ni bilo hlačk, ampak res prave velike spodnje hlače, in sojih nosile le mlajše, starejše pa nič), jih nataknila na ročaj motike in tako opozorila, da je civilna oseba.
Spet drugo dekle je bilo na oklicih za poroko. K maši je šla z odprtim dežnikom, ker je deževalo. Hotela je slišati oklic svoje poroke. Bila pa je nekoliko zmedena in je šla v cerkev kar z odprto marelo. Seveda sojo vsi ljudje začudeno gledali, ona pa si je mislila: “Poglej, kako me vsi gledajo, gotovo že vedo, da bom danes na oklicih! ” Potem je le opazila, da ima v cerkvi odprt dežnik, bilo jo je sram in je zbežala iz cerkve, da niti ni slišala svojega oklica.
Dvorjani in Dvorjanke imajo kljub težavam in raznim revam smisel za šalo,
Po vojni so bili slovenski in jugoslovanski zapori prenapolnjeni, v njih pa so ždeli, obsojeni na dolge in hude kazni, po današnjem razumevanju prava in človekovih pravic tudi povsem nedolžni ljudje. Nova oblast je namreč čvrstila svoj položaj tudi s takimi ukrepi, kot so preganjanje in zapiranje drugače mislečih ter neusmiljeno obračunavanje z domnevnimi političnimi nasprotniki. Med zaporniki je bilo precej slovenskih duhovnikov, ki so jim dosodili nesorazmerno stroge kazni kot apriornim sovražnikom delovnega ljudstva in predstavnikom tiste moči, ki bi utegnila biti nevarna mlademu komunističnemu režimu. Med okrog 270 duhovniki iz ljubljanske škofije, ki so se v petdesetih letih znašli v zaporih, je bil tudi dr. Stanislav Lenič, Dolenjec po rodu, med vojno osebni tajnik škofa dr. Gregorija Rožmana, kasneje pa dolgoletni pomožni škof v ljubljanski škofiji.
Udba ga je zaprla 29. avgusta 1947, sodišče pa ga je najprej obsodilo na šest let zapora in zaplembo premoženja, potem pa je Vrhovno sodišče na pritožbo javnega tožilca kazen povišalo na dvanajst let. Lenič je bil leta 1955 pogojno izpuščen, tako da je v zaporu preživel osem let, od tega 26 mesecev v samici. Tako hudo kazen so mu dosodili, ker naj bi posredoval v tujino podatke o političnem stanju v državi, o poteku volitev, o pojavu križarskega banditizma pa poročilo o zaprtih duhovnikih; kriv naj bi bil tudi posedovanja propagandne literature (letak, emigrantski koledarček, škofovo pastirsko pismo) in sodelovanja pri organiziranju pobegov hrvaških ustašev (frančiškanskih duhovnikov) v tujino. Za slednje ni bilo nobenih indicev. Zanimivo pa je, da v sodbi ni omenjeno, daje zares pomagal pobegniti v tujino domobrancu Milanu Zajcu, ki se je čudežno rešil iz roške morije. Udba je vedela za to, Lenič je dejanje tudi priznal, a mu zanj niso sodili; takrat se pač ni smelo vedeti, kaj se je takoj po vojni dogajalo po roških breznih in jamah.
Kot mnoge druge zapornike je Udba prisilila tudi dr. Leniča, da je v zaporu
Alojz Petrič, 70-letni kmet, prebivalec Dvorske vasi
saj sta obe šaljivi zgodbici pripovedovali po vasi ženski, glavni junakinji obeh zgodbic.
Ob zaključku pogovora sta moja sogovornika složno predlagala: “Pa za Mančija napišite, daje fejst fant. Besedo vedno drži. Je nam tudi cesto zrihtal, da smo zdaj bolj podobni krajem v sosednji ribniški občini. Pa še cerkev so nam porihtali.” Manči je namreč Manfred Deterding, prizadevni družbeni delavec in tudi Dvorjan, se pravi prebivalec Dvorske vasi.
napisal svoj življenjepis oziroma spomine na svoje delo na škofiji. Ta dokument, ki poleg pretresljivega opisa težke mladosti na Dolenjskem (Lenič je zgodaj izgubil mater in očeta), o šolanju na najstarejši slovenski gimnaziji v Šentvidu, o življenju v semenišču in na Teološki fakulteti ter o različnih katoliških organizacijah in znanih osebnostih, priča tudi o trpljenju v zaporu, o nečloveškem ravnanju s političnimi zaporniki, o pritiskih zasli-ševalcev, da bi zaprti ovajali eden drugega, ob vsem tem pa posredno o Leničevi izjemni moralni moči, poštenosti in duhovniškem dostojanstvu, kijih niso mogli zlomiti. Za zgodovinopisje je najbrž najbolj zanimivo pričevanje o medvojnem delovanju škofa Rožmana. Ker Leničevi zapiski kažejo delovanje in osebnost škofa Rožmana popolnoma drugače, kot ga je prikazovalo zgodovinopisje zadnjih petdeset let, je Udba te zapise zelo skrbno hranila kot tudi Leničev dnevnik, ki ga je pisal zadnji dve leti med vojno in so ga zaplenili v škofijskem arhivu. Leničev življenjepis, napisan v zaporu, je bil dekla-sificiran, torej dostopen javnosti, šele lani, njegov vojni dnevnik pa je skrivnostno izginil, čeprav so ga prej kar pogosto citirali nekateri povojni pisci, denimo Franček Saje v svoji knjigi Belogardizem.
Pred kratkim je Leničev življenjepis skupaj z drugimi spisi, zapiski iz zaslišanj, obtožnico in sodbo izšel v knjigi STANISLAV LENIČ - ŽIVLJENJEPIS IZ ZAPORA pri Mohorjevi založbi. Knjigo je uredila in opremila z izčrpnimi opom- j bami svobodna raziskovalka Tamara | Griesser-Pečar, avtorica številnih znan- | stvenih zgodovinskih raziskav, ki so izšle v tujini, pri nas pa je postala znana po zgodovinski ekspertizi za obnovo procesa proti ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki jo je napisala za državno j javno tožilstvo in je ne dolgo tega izšla ' tudi v knjižni obliki. Z objavo obeh knjig se del naše novejše zgodovine osvetljuje še iz tistih zornih kotov, ki so bili doslej prezrti, preteklost pa tako dobiva objek-tivnejšo podobo.
MILAN MARKELJ
JOŽE PRIMC
Stanislav Lenič -Življenjepis iz zapora
it KNJIŽNA POLICA
Novo
pri Slovenski matici
Slovenska matica je te dni poslala med svoje naročnike in ostalo bralstvo štiri nove knjige in dva ponatisa. V zbirki Filozofska knjižnica je izšla knjiga Ed-munda Husserla IDEJE ZA CISTO FENOMENOLOGIJO IN FENOMENOLOŠKO FILOZOFIJO, ki bistveno dopolnjuje izbor temeljnih filozofskih fenomenoloških del v slovenščini. Na področju fenomenologije in eksistencializma, ki sta najpomembnejši filozofski smeri v tem stoletju in sta močno vplivali na celotno družboslovje in humanistiko, je bila slovenska prevodna filozofska literatura precej časa zelo skromna in smo šele v zadnjih letih prav po zaslugi Slovenske matice dobili prevode temeljnih tovrstnih del, ki so zapolnili precejšnjo praznino. S Husserlovimi Idejami v prevodu Franeta Jermana in s spremno besedo Tineta Hribarja smo dobili klasično fenomenološko delo, ki je, četudi nedokončano v začrtanem obsegu treh knjig, utrlo pot čisti fenomenologiji kot temeljni znanosti filozofije.
Trideseta leta tega stoletja so bila izjemno pomembno, bogato in usodno obdobje novejše slovenske zgodovine: na eni strani je bil to čas do tedaj največje slovenske odprtosti v Evropo in presenetljivo raznolike ustvarjalnosti, na drugi strani pa desetletje skrajnih političnih in ideoloških zaostritev, ki so onemogočale dogovarjanje o vitalnih narodnih interesih, kar je usodno zaznamovalo tragične delitve med drugo svetovno vojno in ves kasnejši razvoj na Slovenskem vse do danes. Takšno oceno tridesetih let je potrdil znanstveni simpozij, ki gaje Slovenska matica pripravila septembra 1995 in katerega razprave so zdaj zbrane in natisnjene v zborniku SLOVENSKA TRIDESETA LETA. Zbornik, ki sta ga uredila Peter Vodopivec in Joža Mahnič, prinaša 24 razprav, žal ne vseh s simpozija, ker nekaj avtorjev svojih prispevkov ni pripravilo za natis. Prispevki 24 avtorjev podajajo izčrpno predstavitev slovenske politike, gospodarskih in družbenih razmer ter kulturne tvornosti na Slovenskem v tridesetih letih.
Tržaška slavistka Marija Pirjevec je v svojem najnovejšem delu DVOJE IZVIROV SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI pogledala na slovensko literarno tvornost z drugačnega zornega kota, kot se to običajno počne, se pravi predvsem skozi ustvarjalce, kritike in teoretike - njen zorni kot stoji pri bralcu, ki s svojim sprejemanjem in kot “potencialna” literatova publika vpliva na literarno ustvarjanje. Pirjevčeva iz takega zornega kota odkriva v slovenski literaturi od druge polovice osemnajstega do srede devetnajstega stoletja dva temeljna tokova: domačijskega in svetovljanskega, egocentričnega in univerzalističnega. Nihanje med obema, ki se kaže kot ena najbolj vidnih in povednih tipoloških lastnosti slovenske književnosti, je bila skozi zgodovino v različnih razmerjih, zdaj bolj tolerantno, zdaj v bolj poglobljenem nasprotju, a ta notranja dvojnost je dosegla tvorno sintezo v najvrednejših delih slovenske književnosti tega obdobja, v Linhartovi dramatiki in Prešernovi poeziji, manj pa v tedanji prozi.
Za ljubitelje leposlovja je Matica poskrbela z izidom novega dela tržaškega pisatelja in znanega borca za pravice zamejskih Slovencev Borisa Pahorja V VODORAVNI LEGI. Gre za zgodbo o sodobnem človeku, ki svet doživlja iz izkušenj “vodoravne” lege, torej različnih ležišč, ki so mu bila usojena v življenju, od semeniških, vojaških v Sahari in lager-skih do zaporniških. Pripoved ima avtobiografsko ozadje, čeprav je pisana v tretji osebi.
Slovenska matica je pripravila tudi dva ponatisa: med bralce je ponovno poslala uspešnico iz Filozofske knjižnice DNEVNIK CESARJA MARKA AVRE-LIJA, kije tako doživel že četrti natis, ter PRAVNO ZGODOVINO SLOVENCEV Sergija Vilfana, ki je bodo veseli predvsem strokovnjaki.
MILAN MARKELJ
Gaudeamus igitur
Junij je mesec, ki ostane trajno zapisan v spominu vseh tistih, ki so v tem pomladno-poletnem mesecu dočakali zaključek štiriletnega šolanja, maturo, maturantski ples, sprevod po mestu, petje starodavne maturantske pesmi Gaudeamus igitur ter vse tisto, kar je sodilo in še sodi k temu pomembnemu življenjskemu mejniku mladega človeka. Maturo že dolgo spremljajo najrazličnejše šege in navade, različne v času in krajih, prej morda z več resnobe in dostojanstva, zdaj z več razgrajanja ter snobovskega blišča in papagajskega ponavljanja tujih vzorcev, pa vendar vedno z žarom mladosti, ki se neizbrisno zariše v srce in spomin. Za kakih petnajst let se je tradicija maturantskih dogajanj in ritualov deloma prekinila, ker je matura kot zrelostni izpit z gimnazijo vred izginila, leta 1995 pa sta se tako matura kot gimnazija ponovno vrnili, marsikaj o ritualih, povezanih z maturo, pa seje žal že tudi pozabilo. Zato je Državni izpitni center dal pobudo za knjigo o maturantskih šegah in navadah. Naloge se je lotil dr. etnoloških znanosti in prof. zgodovine umetnosti Janez Bogataj ter izbrskal marsikaj zanimivega od 19. stoletja do današnjih dni: kdaj so bile prve mature po slovenskih gimnazijah, kakšne slovesnosti so jih spremljale, kaj so dijaki sami dodali, od kod maturantska pesem Gaudeamus igitur, kako je s predajo ključa, kakšne so bile valete ipd. Vse to je zbral v knjigi GAUDEAMUS IGITUR s podnaslovom Šege in navade maturantov na Slovenskem, ki je pred kratkim izšla pri Državnem izpitnem centru. Knjiga je zelo skrbno oblikovana, za kar se je potrudil grafični oblikovalec Edi Berk, žal pa je tako, da svobodno oblikovanje ni na vseh straneh v prid berljivosti, verjetno je prevladala težnja po kar se da slovesnem videzu knjige, saj je namenjena maturantom, sedanjim in nekdanjim, tudi kot nekakšna spominska knjiga, saj lahko vanjo nalepijo svojo sliko, skupinsko sliko s sošolci in zabeležijo obletnice mature. Omenimo še, da sta v knjigi tudi dve ilustraciji, povezani z novomeško gimnazijo, in sicer slika maturantov iz leta 1880 ter kadilska diploma Magna Charta Cigaretorum, ki jo je leta 1957 izdelal tedanji novomeški osmošolec Jože Mikec.
MILAN MARKELJ
Slovenski etimološki slovar
Ali veste, da se je slovenska beseda pest razvila iz indoevropske besede pnk-sthi, ki je sestavljena iz besede penke, ki pomeni pet, in iz korena stah, ki pomeni stati, daje torej njen prvotni pomen stanje petih prstov skupaj? Zelo verjetno je, da tega ne veste, ker pač niste strokovnjak, ki se ukvarja z raziskovanjem zgodovine besed in besednih delov ter njihovega izvora in prvotnega pomena. Lahko pa se o tem hitro poučite, če vas to zanima ali pa potrebujete tovrstno znanje pri svojem delu.
Mladinska knjiga je namreč pred kratkim izdala prvi poljudnoznanstveni SLOVENSKI ETIMOLOŠKI SLOVAR, ki je za razliko od svojega strogo znanstvenega sorodnika, Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, napisan poljudneje, ima bolj nazorno izražene prvotne pomene besed, argumentacija in dokumentacija sta minimalni, vendar ob tem ohranja raven današnjo raven etimološke znanosti, torej ni namenjen strokovnjakom, ampak vsakomur, ki ga zanimajo izvori pomenov današnjih osrednjih slovenskih knjižnih besed in njihov prvotni pomen.
Slovar je pripravil dr. Marko Snoj, etimolog z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V njem je nazorno prikazan izvor in prvotni pomen 26.087 najpogostejših slovenskih besed in najpogostejših tujk, ki so se že trdno uveljavile v našem knjižnem jeziku. Besede so razvrščene po načelu besedne družine v 8.583 geselskih člankov. Obsežen slovarski del spremlja daljši uvod s kratkim zgodovinskim orisom slovenščine, preglednico indoevropskih jezikov, predstavitvijo izhodišč, izvorov in etimologije, slovarčkom strokovnih izrazov in krajšav ter z grafično ponazoritvijo zgradbe geselskega članka.
MILAN MARKELJ



KELTSKA LONČENA POSODA - S.prihodom keltskih plemen na Dolenjsko okoli leta 300 pr.n.št. je bila uničena cvetoča halštatska kultura. Prišleki pa so prinesli kar nekaj novih znanj in obrtniških spretnosti. Poleg izrednega železarstva so Kelti obvladali izdelavo lončenih posod na lončarskem vretenu, ki je pomenila pravo revolucijo v lon-čarjenju. Na vretenu narejene posode imajo tanjše in enakomernejše stene, predvsem pa so po obliki simetrične. Na sliki je taka lončena posoda, ki sojo izkopali iz mlajšeželeznodobnega groba na Kapiteljski njivi v Novem mestu in jo hranijo v Dolenjskem muzeju. (Pripravil: arheolog Borut Križ)
k:a-:	- • ■ •	-	' '	-	:	: : : "v
Zlorabljeni milodari - Dele se milodari mestnim hčeram omoživšim se. Zdaj bile na vrsti Mehorova, patriota, ki ima več dece in Rinkitova - edinica, kurba, omožena z Nemcem in stanujoča z njim v Gradcu. Rinki ima dve hiši, je nemčur in slovi za vohona. In vendar so protežirali ga mestni odborniki, med kterimi je 12 (od 18) narodnih. Tudi Mohor glasoval je za Rinkovo, če ravno stiska kaj sladko in srčno Mohoru roko. V Ljubljani protežiral je ravno tako župan Kosta z milodari tujce in bogatine.
Rokodelci - Vsi dobri obrtniki in rokodelci žive lahko in nekteri i premožni. Kovač v Dolenji vasi pod Šentjursko goro v Mimopeški fari si je n.pr. prihranil v 15 letih do osem sto forintov, si nakupil njiv in plačal vse do krajcarja. Nasprotni je kovač bršlinski, ki nima še klešč ne in ne dobrega nakla, ne pravega kladiva, ne druzega orodja, ne oglavja. Zato pa ga izvrstno zna lokati.
^ nfDfUSKfl flKCUfl
Prva nedelja v marcu običajno kaže videz pristne zime. Tokrat je ta nedelja čisto spomladanska in do nekega trenutka smo uživali prebujanje narave zunaj, kjer se na cvetličnih gredah vse pripravlja na novo življenje, do nekega trenutka, ko jaz, kot običajno, zaženem paniko, in zdaj je akcija v polnem teku. Akcija iskanja pogrešanega, ki je izginil neznanokam in nezna-nokdaj te prelepe nedelje, ki se je že od zgodnjega jutra kopala v soncu in nam pripravila lep ambient za praznovanje visokega jubileja našega družinskega poglavarja, ki pa je zdajle, ob tej akciji, edini povsem miren, ob polni kupici dobrega primorskega vinca ga ne skrbi prav nič na vsem širnem svetu, svetu, ki je za vse nas ostale postal povsem majhen, zožen na hribe tod okoli, kjer je izginil naš pogre-šanec.
Pa se je praznovanje tako lepo pričelo, obetavnoin veselo. Najprej pošiljka iz Gorenjske, nato Ljubljančani in čisto nazadnje bližnje sorodstvo; komaj smo se stlačili v edini primerni prostor z lovskimi trofejami. Prvi obrok je bil obilen in prav moj najdražji svak, ki ga sedaj vsi iščemo, se je spomnil, da bi šli na delovno akcijo in počistili traso ob hiši, kjer so zaradi gradnje vodovoda okopi kot sredi vojne; potem bi bil tudi apetit za pravo fešto večji. In akcije seje začela in po dveh urah končala. Ob množici okoli dveh miz je eden nekaj časa lahko pogrešan, dolgo pa ne. Ko je ostal en krožnik poln in en stol prazen, smo ugotovili, da manjka pobudnik delovne akcije. Je šel pač malo gledat, kako kaže po vasi celotna trasa, ali smo zadnji, ki smo naredili red ob cesti, kjer mimoidoči lahko opazujejo naša prizadevanja za
nekaj, o čemer se jim niti ne sanja, da še nimamo.
Potem pride na mizo torta, stol pa še vedno prazen, krožnik s hrano roma v kuhinjo, mi pa...
“No ja,” se oglasi njegova najdražja, “še malo lovi sapo na čistem zraku, ko bo lačen, zagotovo pride k polni mizi.” In fešta se nadaljuje, oče cveti na koncu mize in ves srečen gleda svojo dinastijo okoli sebe, pomlajeno s pravnučkom, le mali Martin se kuja in noče spati, za vse te dobrote na mizi pa je premajhen.
Potem plane kvišku Evica in z zvonkim glasom zatuli:”Kako teži, ta naš oči, le kam je zapel?” in užaljeno odrine prazen krožnik, kjer je bil malo prej zajeten kos torte.
Čas pa teče, sonce je že zašlo za Rogom, počasi lega utrujenost na vse in Gorenjci bi že radi krenili proti domu, ko Evica, že vsa preplašena, zajoče: “Kje je moj oči? Mrhe, nobenega ne briga, kje je!” in jo ucvre po bregu proti dobinski hosti.
“Ja!” pravi brat, ki je bil s svakom skupaj na delu, “šel je dol. Ko sva odložila orodje, jo je mahnil dol. Nisem ga vprašal, kam. Se pa dolgo obira.”
Tedaj v meni zazvoni alarm. “Kaj pa če se je poškodoval in kje ves onemogel leži, pa ne more nikamor, In hladno je že kar dolgo! Organizirajmo akcijo iskanja. Človek ne more kar takole izginiti, ne da bi se kaj izrednega zgodilo. Zdaj je že pet ur, kar ga ni.”
Zberemo se zunaj in ekipe se porazdelijo, eni gor, eni dol, tretji pa vmes. Jaz ne najdem nikjer terenskih čevljev, gotovo so na nogah ene od iskalk, ki so že odšle na teren. Pa si nataknem kar šport-
ne copate in zunaj prevzamem “komando”. Kolikor jih je še blizu, jih pošljem v ; smeri, sama pa z zetom nameravam na sosednji hribovski zaselek, kjer je pregled daleč naokoli, glas pa se tudi sliši daleč. Cesta od vasi naprej je kot zorana, še kolovozu ni podobna, Lada je nova in zet ima avto raje kot morda celo samega sebe, da o drugih ne govorim, in voziva silno počasi po klancu. In še kako je bilo dobro, da greva čisto počasi, kajti na vrhu klanca, kjer bi morala zaviti na stransko cesto, opaziva v mraku na glavni cesti postavo, ki nama prihaja nasproti, zamaknjena vase, in s polnim naročjem nečesa, česar v mraku ni spoznati. Ustaviva avto in gledava prihajajočega. Nič se mu ne mudi, koraka počasi in ne dvigne pogleda od tal, dokler se ne ustavi pred nama. Pa ne, daje... Ja, res je, pogrešani, iskani. Pogleda naju kot čudo božje. V naročju pa ima polno drevesnih gob.
“Ja, kaj pa vidva tule?” je na moč začuden.
Ta je pa dobra! Išče ga kopica preplašenih in prestrašenih, izgine za četrt dneva, pa sprašuje o nečem, kar bi moral povedati sam.
Ko ga zloživa pred hišo, je polovica iščočih že doma, Staneta iščeta le še njegova Marta in Evica.
Stopim na rob travnika,-kjer se prevesi v košenico, in z vso močjo zavpijem: “Konec akcije! Imamo ga!”
Glas odmeva po ravniškem hribu in iz gozda pribrzita Marta in Evica. Zadnja vsa objokana z mladoletno zagnanostjo plane v očka, ki ne ve, ali ga objema ali mlati po hrbtu. Zavore so ji popustile, v obraz je rožnata in z rdeče obrobljenimi očmi dokazuje, da ji ni vseeno za “smotanega” očija.
Veliki angleški pesnik je nekoč napisal: “Konec dober, vse dobro!” Še kako prav je imel. Naša akcijo pa je, če drugega ne, dobro vplivala na preobložene želodce.

T Seveda so tudi mostovi, na enem visoko nad nami doživimo celo drveči vlak. j Prekop se po dolžini in širini ne more meriti s Sueškim, močan vtis pa napravlja njegova globoka zajedenost v kopno. Stene na obeh straneh so visoke tudi do 50 metrov, razgaljene raznobarvne plasti v njih pa predstavljajo mogočen razgrnjen geološki zemljevid.
V Jonskem morju se usmerimo proti Dubrovniku. Na vzhodu nas ves dopoldan spremljajo najprej obale otoka Krfa in potem obale Albanije. Popoldne nas obogati svetla sončna plovba skozi Otrantska vrata. Tu morje neprestano spreminja barvo in ne ve se, kdo čara več lepote, morje ali nebo ali mi sami s svojim videnjem in hkratno sugestijo sopotnikov in popotnikov pred nami.
Še do včeraj neznanci, se ujeti na ladji, v vlaku, letalu, karavani ali na pešpoteh hitro zbližujemo. In vedno se znajdemo skupaj s podobnimi radovednostmi in vrednotenji sveta in življenja. Seveda so tudi razlike, toda posamezniki nikoli ne spreminjajo prevladujočega vtisa, da največkrat skupaj potujejo sorodne duše. Ko sem nekaj let pozneje popotoval na Kitajsko, sem s presenečenjem odkril, da imajo ljudje v skupini na to deželo zelo podobne poglede, kot so moji. Odkril sem celo, da smo odšli na pot iz podobnih razlogov - tudi zaradi takrat ponižujoega odnosa bogatega Zahoda do te “zaostale” dežele.
Tudi na tej ladji se zbližujemo. Ob druženju modrujemo in podoživljamo svoja doSedanja doživetja v različnih deželah. Navdušeni smo nad različnostjo, kj svet bolj bogati kot pa razdružuje. Ugotavljamo, da je za človeštvo kot celoto neka prisilna uniformiranost, na primer življenje po zgledu Zahoda, lahko večja nesreča kot pa obstoječa danost različnih ras, narodov, ljudstev, različnih kultur in ver, jezikov, običajev in navad ali celo različnih stopenj razvoja.
Ob teh vrednotenjih opozorim sobesednike, da mnogi ljudje razmišljajo drugače. Zanje je največja nesreča za človeštvo predvsem to, da je še vedno zakoreninjeno v preteklost in da prav iz tega, ker se je ne zna rešiti, izvirajo tudi vsa nasprotja. Na raznolikost gledajo kot na breme, ki je posledica preteklosti in vsega dosedanjega zanje kaotičnega razvoja. Menijo, da je treba tak razvoj ustaviti in vsa nada-Ijna hotenja usmeriti v odpravljanje vseh razlik ter v oblikovanje enotnega harmoničnega sveta.
Pripovedujem, kako me je eden od navdušenih apostolov take usmeritve in prepričanja v neki družbi na vsak način hotel spreobrniti. Ko mi je razgrnil vse
tegobe, zablode in nasprotja v svetu in mi naslikal božansko vizijo prihodnosti v enotnem svetu brez razlik, sem ga povprašal ali je tak svet mogoč in kako si ga, če bi se uresničil, predstavlja.
Razložil mi je, da je najprej potrebno ubiti vse nacionalizme in zakoreninjene navade narodov, odpraviti meje in zaprtost vase in ustanoviti Združene države sveta z enim samim svetovnim jezikom, za kar bi bila po njegovem prepričanju najbolj primerna angleščina. Navduševal se je, da bi ob takem posegu postopoma izginila tudi vsa druga neskladja, človeštvo bi postalo svobodno in kot ena sama družina, srečno.
Znova sem mu omenil, da najbrž tak svet ni mogoč, če pa bi se po nekem čudežnem in nesrečnem naključju uresničil, bi bil zelo pust in reven. Da ni mogoč, sem dopovedoval predvsem s podobami in resnicami Narave, v kateri pa človek kot njen del ne more biti izjema. Kar nas v Naravi najbolj navdušuje in vznemirja, je prav njena neizmerna raznolikost -milijarde različnih vrst in življenj, ki prav zaradi različnosti zmorejo tudi čudežno Eno. Včasih se nam sicer zazdi, da so si v raznolikostih pripadniki določene vrste vendarle podobni, potem pa spet vemo, da je tudi to bolj zunanji videz kot pa notranja resničnost. Ista vrsta trav, dreves, pripadniki živalskih čred ali človeške črede nosijo v sebi poleg podobnosti še vedno tudi različnost. In če nam je Narava zgled in če smo tudi mi njeni otroci, poganjek na njenem drevesu, zakaj bi njen načrt in njena hotenja razdirali? Če bi se videnje in hotenje mojega sogovornika po odpravi naravnih in zgodovinskih različnosti med pripadniki človeške vrste kdaj uresničila, bi bil človeški svet res en sam dolgčas. Da zagledamo njegovo podobo, je potrebno samo malo fantazije in intuicije. Ubijanje temeljnih naravnih danosti, ki izvirajo že iz Prabiti, korenin in semen in že od vsega nezačetka predstavljajo razlike v fizični naravi kot tudi v zavesti, mišljenju, čustvovanju, volji... bi pomenilo popolno izničenje človeka posameznika in ga zanikalo kot enkraten in dragocen pojav v vesolju.
Zamislimo si, da bi ob enaki zavesti in mišljenju, ob enakem čustvovanju in hotenju, enaki veri in govorici vseh ljudi nastala enotna občečloveška civilizacija in kultura, v kateri bi vsi pripadniki sprejeli podobne stanovanjske, prehrambene in druge navade, se navduševali samo za eno zvrst glasbe, sprejeli en sam poenoten likovni izraz sveta, pristali celo na podoben vzorec ljubezni in sovraštva. To bi bil nedvomno poraz, kajti zdi se, da bi tak svet izgubil tudi svojo moč za nadaljnje uresničevanje, saj ta moč izvira prav iz temeljnih resnic Narave, kot so harmonija, porojena iz nasprotij, in nasprotja, porojena iz harmonije. Ali: Celota, ki ne more brez delov in spet deli, ki brez objema Celote ostanejo brez življenja. Svet ali narava neke združbe, v kateri bi se posamezniki samo ponavljali in posnemali drug drugega, ne da bi vnesli v življenje tudi svoj delež, del svojega bistva, ki je vedno drugačnost, bi bil mrtev.
Govorimo tudi o različnih družbenih ureditvah in odnosih med ljudmi, predvsem o kontrastih med demokracijo in totalitarnimi režimi. Sprašujemo se, ali izvira strah pred nekim režimom, na primer nacističnim ali boljševiškim, iz premajhnega zaupanja vase in spet o stiski odločanja, ali naj se človek preda ideji ali valovanju in hotenju v sebi? In spet ugotavljamo, kako zelo je človek ujet v čas in prostor in kako je, tako kot njegova fizična narava, ki sega prav do dna, ujeta v tisočletja tudi njegova zavest - tudi z voljo in željo po svobodi in s strahom. Smo lahko ubežniki?
Potem se vračamo v doživetja. Sopotnik pripoveduje o svojih doživetjih v Rimu, Parizu, Damasku, v Indiji, Moskvi, Petrogradu, Carigradu.
Enega je najbolj vznemiril Vzhod. Iz zakladnice ruskih carjev ga še vedno vznemirja podoba plašča z več tisoč dragulji, iz Petrograda ne more pozabiti lepote mesta in mostov, Zimskega dvorca in galerije Ermitage, v Carigradu ga je najbolj osvojila Modra džanftja. Seveda si želimo, da bi tudi sami videli in doživeli vse to, in nenavadno je, daje na tej ladji čas brez pomena.
Pretekla doživetja mojega sopotnika so postala j tudi moja že takrat, pa čeprav so se uresničila šele mnogo let po tem popotovanju. Modro džamijo sem doživel kar nekajkrat: najprej v tisti votlini mojega predživljenja, kjer so prevladovale iste modre barve, potem ob pripovedi sopotnika in nazadnje, ko sem se tudi sam resnično potopil vanjo
O resnicah
Z ladje doživljam prelep sončni zaton. Lepota me bogati, obenem pa se tudi ob tem pojavu sprošča vrsta vprašanj. Sonce se mi zdi v primerjavi z mor- * jem pred menoj majhno, čeprav vem, da je mnogo večje kot vsa morja sveta in da je ves naš planet v primerjavi z njegovo velikostjo kot proseno zrno na-pram nogometni žogi.
Katero od obeh resnic o velikosti sonca naj izbe- j rem za resnico, kajti nedvomno je, da sta obe resnici resnica. Resnica je, da vidim Sonce manjše od morja, in vsi ljudje tako vidijo, ob tem pa verjamem, kar zatrjuje znanost, daje milijontristotisočkrat večje od Zemlje, oddaljeno 150 milijonov kilometrov, da je temperatura na njegovi površini 6000 stopinj Celzija, da kroži Zemlja okrog Sonca...
Kako za isti pojav uskladiti dve tako različni resnici, kot sta videna in vedena, posebej še, ker je izvor obeh resnic isti - človek!? Vprašanje vznemirja. Zdi se, da je v človeku več različnih možnosti tako v ustvarjanju kot v odražanju zunanjega sveta. Prvo resnico o velikosti sonca nedvomno ustvarjajo človekovi čuti, drugo pa razum in izkušnje. Enako je z vsemi drugimi pojavi, v vseh je tisto, kar vidimo, slišimo, občutimo in vonjamo, drugačno od tistega, kar vemo. Tako nastaja v nas dvojno dojemanje zunanjega sveta. Kateri svet je bolj resničen: ali tisti, ki nam ga posredujejo naši čuti in zaznave, ali tisti, ki ga vemo. Nas varajo čuti ali razum?
Večina modrecev se je v tej zadregi opredelila za tisto, kar vemo. To naj bi bila objektivna resnica, tisto, kar posredujejo čuti, naj bi bila subjektivna ali samo navidezna resnica.
V primeru sonca naj bi bilo to, kar vidimo ob sončnem zatonu, subjektivna resnica, kar o soncu vemo, pa objektivna resnica. Ali: barva, oblika, trdota, okus in vonj vrtnice je subjektivna resnica, medtem ko je dejansko stanje, kot so kroženje elektronov okoli atomskih jeder, združevanje atomov v molekule, struktura celic, valovanja in procesi rasti, objektivna resnica, ki je s čuti ne moremo dojeti in je bližje čisti matematiki kot pa kakršnikoli rožnati barvi.
Priloga Dolenjskega lista 28
LEKARNA RIBNICA Majnikova 1 1310 RIBNICA
Razpisna komisija Lekarne Ribnica razpisuje delovno mesto
—	direktorja zavoda Lekarne Ribnica
Poleg zakonskih pogojev mora prijavljeni kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba farmacevtske smeri,
—	strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti.
Kandidati morajo pisne prijave z dokazili oddati na naslov: Razpisna komisija Lekarne Ribnica, Majnikova 1, Ribnica, v 8 dneh po dnevu razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni od dneva izbire.
Telekom Slovenije,
Mestna občina Novo mesto,
Krajevna skupnost Stopiče in Krajevna skupnost Dolž
vabijo krajane Stopič in Doiža na slavnostno prireditev ob dograditvi krajevnega kabelskega omrežja, vključitvi digitalne centrale v Stopičah, vključitvi digitalnega radijskega prenosnega sistema do Novega mesta in vključitvi preko 300 novih telefonov v Stopičah in na Dolžu
v četrtek, 26. junija 1997, ob 16. uri pred stavbo gasilskega doma v Stopičah. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani gasilskega doma.
V kulturnem programu bodo sodelovali tamburaški in pevski zbor in učenci Osnovne šole Stopiče.
Vljudno vabljeni!
V SPOMIN
Ona ni umrla kakor drugi vsi, ker v naših srcih živi, ona bo umrla,	>
ko bomo umrli mi.
29.6.1997 mineva žalostno leto, kar je od nas odšla naša draga
MATEJA GAL
roj. Bregar
Prisrčna hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dragi ata in stari ata
LEOPOLD
POGLAVC
s Kuzarjevega Kala 6
Ob izgubi našega očeta se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Rudniku. Hrastnik, Slovenskim železnicam, Varovanju G7, posebno pa vaščanom in vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ustavilo se je plemenito srce naše ljubljene žene, matere in babice
DANICE ŠUTAR
trgovske pomočnice v pokoju
Na zadnjo pot smo jo pospremili v torek, 17.6.1997, na domačem pokopališču. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, g. župniku, pevskemu zboru upokojencev ter vsem za darovano cvetje in sveče, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 57. letu starosti zapustila naša najdražja in najljubša žena, mama, sestra, teta in tašča
MARINČIČ
iz Grmovelj 30
Od nje smo se zadnjič poslovili 9. junija 1997 na pokopališču v Škocjanu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, g. župniku za pogoste obiske in lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in ste sočustvovali z nami, hvala.
JOŽEFA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto “S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
IVAN
STROJINC
iz Sp. Mladetič 10
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
IVAN
KASTELIC
z Vrha pri Pahi, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter našega dragega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Ljubljanskih mlekarn in Sektorju za tehnično oskrbo in energetiko tovarne zdravil Krka, Mesarstvu Bobič, učencem in razredničarki l.b razreda OŠ Otočec, vaščanom Vrha pri Pahi ter bližnjim vi-kendarjem Srednjega Gričevja za denarno pomoč. Hvala tudi kapiteljskemu vikarju za lepo opravljen obred, Pogrebnemu zavodu Oklešen ter govornici Marijani Horvat za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njeni
Žalujoči: vsi njegovi
r----------------------------
c (068) 324-377 -•
Pogrebne in pokopališke storitve Peter Blatnik, Hrastulje 48, 8275 Škocjan, vam nudi non stop na tel. 068/76-279 ali MOB 0609/651-554.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 85. letu zapustila draga teta
MARIJA PUHEK
iz Gor. Suhorja
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom za cvetje, sveče, sv. maše in za spremstvo naše tete na zadnji poti. Hvala g. župniku, pevkam iz Vinice, g. Malnariču za organizacijo pogreba, posebno pa zdravnikom in osebju DSO Črnomelj, ki so se trudili in teti lajšali bolečine. Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil same naš dragi
TONE ŠTAMPOHAR
upokojeni kustos oddelka NOB Dolenjskega muzeja iz Novega mesta
Zahvaliti se želimo vsem, ki ste bili z nami v naših najtežjih dneh, ko smo se poslavljali od našega Toneta. Topla zahvala Dolenjskemu muzeju za častno izraženo spoštovanje do njegovega dela na žalni seji, našim sosedom, mojim, Nelinim in Nininim prijateljem, znancem, sodelavcem iz TPV-ja, REVOZ-a in HIT-a za vsestransko pomoč. Hvala vsem za številne pisne in ustne izraze sožalja, poklonjeno cvetje in sveče ter Belokranjcem, Tonetovim sošolcem in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti.
Zelo zelo ga bomo pogrešale: žena Francka, hčerki Neli in Nina
Novo mesto, 18.6.1997
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
RUDOLFA
PRIJANOVIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Dokončal je svojo življenjsko pot in nas v 79. letu zapustil dragi brat, bratranec, stric in svak
ALBIN KURE
Mrkajnarjev Bine
iz Svibnika 10 pri Črnomlju
K večnemu počitku smo ga spremili v torek, 17. junija, na pokopališče v Vojni vasi. Ob boleči izgubi svojega bližnjega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in bolnišnice Novo mesto za obilno pomoč, nego in skrb v času bolezni. Ob njegovi smrti zahvala vsem za izraze sožalja, darovalcem cvetja in sveč, govorniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem iz Črnomlja za petje, organizatorju pogrebnih storitev, izvajalcu Tišine in g.duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga sočutno z nami spremljali na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša
hvala!
Žalujoči: sestre, bratje in ostalo sorodstvo
TA TEDEN VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 26. junija - Stojan Petek, 27. junija - Ema Sobota, 28. junija - Hotimir Nedelja, 29. junija - Peter, Pavel Ponedeljek, 30. junija - Emilija Torek, 1. julija - Bogoslav Sreda, 2. julija - Marija LUNINE MENE 27. junija ob 14.42 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 26. in 27.6. (ob 21. uri) film Lahko se zgodi tudi vam. 27.6. (ob 19. uri), 28. in 29.6. (ob 19. in 21. uri) ter 30.6. (ob
21. uri) komedija Ti, ti lažnivec. 2.7. (ob 21. uri) drama Skrivnosti in laži.
ČRNOMELJ: 27.6. (ob 21. uri) in 28.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Zverine. 29.6. (ob 19. in 21. uri) film Za vsako ceno.
KOSTANJEVICA: 28.6. (ob 20. uri) akcijski film Nevarno tveganje. 29.6. (ob 20. uri) ljubezenska drama Romeo in Jujija. KRŠKO: 27.6. (ob 20. uri) in 29.6. (ob
18.	uri) drama Sijaj.METLIKA: 27.6. (ob
19.	in 21. uri) film Za vsako ceno. 29.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Zverine.
NOVO MESTO: 26., 27.6. in 30.6. do 2.7. (ob 19. in 21. uri) ter 28. in 29.6. (ob
19.	uri) grozljivka Anakonda. 28. in 29.6. (ob 21. uri) kriminalni film Breakdovvn.
ŠENTJERNEJ: 27.6. (ob 18. uri) ljubezenska drama Romeo in Julija. 27.6. (ob
20.	uri) akcijski film Nevarno tveganje.
• 77, TI, LAŽNIVEC, komedija (Liar, Liar, ZDA, 1997, 90 minut, režija: Tom Shadyac)
Jim Carrey je tokrat po začetnem Ace Venturi in Butcema končno posnel komedijo z nekaj več kalorijami kot običajno. Seveda gre za zelo enostavno reč, moška konfekcija številka 52, torej čisto po shemi. Toda tokrat je imel že kar nekaj časa najbolj zvezdniški komik holivudskega filma končno več sreče s pisci dialogov, ki jim je uspelo spro-ducirati nekaj čisto finih gagov. Jasno, podkrepil jih je Carrey, človek z noro razgibanimi obraznimi mišicami in telesom, ki je itak sposobno večje raztegljivosti kot najboljša elastika.
Ko otroci v vrtcu govorijo o poklicih svojih staršev, Carreyjev sin nikakor noče povedati po resnici, no, potem pa le pove, da je ata lažnivec. Ja, po poklicu. V angleščini od besede liar (lažnivec) pa do lawyer (odvetnik) že po izgovorjavi (lajer-lojer) ni
prav daleč. Pomembno pa je, da sta pojma v praksi res nemalokrat identična. Sicer pa: ljudje, ali ni resnica/laž eden najbolj relativnih pojmov pod soncem? Zato pa za definicijo nujno potrebuje morje zakonov. Pojem so najbolj zrelativizirali ravno v Državah (ZDA). Običajno je resnica ali laž, če tako želi, na strani tistega, ki ima dovolj denarja, da si jo privošči. Vsekakor imata obe verziji, tako resnica kot laž, visoko ceno.
Torej, Carrey je zelo uspešen, deloholičen, animaličen in po-goltnen odvetnik, japijevski ločenec, ki vedno najde pošten izgovor in nedolžno laž, da se izmuzne očetovskim obveznostim do sina. Ko sin na rojstnem dnevu, ki ga ata šprica zaradi za kariero nujnega seksa z nadrejeno, upihne svečko, si zaželi, da se očka vsaj en dan rte bi lagal. Urok prime in tako se začne Car-reyjeva kalvarija, napad resnicoljubja, ko lahko namesto laži le še debilno zastoka. Toda, tako kot vse katastrofe tudi ta pripelje ~ do katarzičnih spoznanj, fant se potrudi in iz petnih žil ponovno sestavi razsuto družino. Kajti, pravi morala zgodbe, laž je dober biznis, resnica pa še boljši.
TOMAŽ BRATOŽ
bela tehnika
RABLJENO zamrzovalno skrinjo, 350 1, zamnenjam za zamrzovalno omaro s predali. ® (068)44-440.	6495
HLADILNIK GORENJE, 50 1, prešo za grozdje in mlin poceni prodam ® (068)25-577.	6537
kmetijski stroji
ŠROTAR za mletje in ruženje koruze ter lansko pravo slivovko prodam. ® (0608)78-368, zvečer.	6433
ŽETVENO NAPRAVO za BCS in paj-kelj za žito prodam. ® (068)89-529.
6445
ŽETVENI KOMBAJN Class Europa, delovne širine 2.20 m, s silosom in hidravličnim upravljačfcm, primeren za hribovite predele, prodam. ® (068)89-143.
6448
SNOPOVEZALKO za kosilnico BCS ter mlatilnico s popolnim čiščenjem, dobro ohranjeno, ugodno prodam ® (061)784-300.	6449
TRAKTOR TORPEDO, 45 KM, 650 delovnih ur, prodam. ® (068)52-684, zvečer.	6455
TRAKTOR MF, 35 KM, motor generalno obnovljen, nove gume, prodam. ® (0609)622-762.	6461
KOMBAJN HARI, starejši letnik, z Mercedes motorjem, širina kose 180 cm, traktorsko frezo IMT 135 in prikolico za gnoj, primerno za hribovite terene, prodam. ® (068)76-353.	6474
TRAKTOR ZETOR 4712, s kabino, prodam. * (0608)41-389 ali 81-886.
ŽITNI KOMBAJN Fahr 66 S, pripravljen za žetev, prodam ali menjam za traktor, BCS kosilnico, kompletni motor 5211, v okvari, ter belo in rdeče vino prodam. ® (068)76-513.	6489
DOBRO OHRANJENO mlatilnico s popolnim čiščenjem ugodno prodani ® (068)89-050.	6521
ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165 in žetveno napravo prodam. ® (068)44-376.	6528
TROSILEC hlevskega gnoja, silo-kombajn Mengele in prevozni bazen za mleko, 200 1, prodam. ® (068)81-323.
6529
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 810, motor Perkins, 110 KM, v dobrem stanju, ugodno prodam. ® (068)87-132.	6547
PUHALNIK za seno, na kardan, prodam ali menjam za puhalnik na elektromotor. ® (068)81-862.	6555
ŽETVENO NAPRAVO za BCS zelo ugodno prodam. ® (068)45-543.	6591
TRAKTORSKO KOSILNICO, dvojni rez, prodam. ® (0608)32-069.	6593
TRAKTOR Ursus, 55 KM, prodam. ® (0608)87-284.	6629
RABLJEN Sipov obračalnik Uto 2250 prodam. Viktor Berk, Prelesje 13, Šentrupert.	6646
kupim
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja ter ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom! ® (041)669-221.	6531
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ -.Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OG L ASI: 1 r m v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si internet http:IIwww.dol-list.si
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.

DOLENJSKA
BANKA
NAMENSKA POSOJILA stanovanjska posojila
-	za mlade do 35 let starosti
(odplačilna doba do 15 let, obresti od TOM + 10,5% dalje)
-	na podlagi namenskega varčevanja
(odplačilna doba do 15 let, obresti od TOM + 9,5% dalje)
posebna posojila
-	za plačilo stroškov šolanja in izobraževanja
(odplačilna doba do 12 mesecev, obresti od TOM + 7,5% dalje)
-	za nakup računalniške opreme
(odplačilna doba do 12 mesecev, obresti od TOM + 7,5% dalje)
-	za plačilo stroškov počitniških aranžmajev
(odplačilna doba do 6 mesecev, TOM + 8,0%)
-	za plačilo stroškov zdravstvenih storitev
(odplačilna doba do 60 mesecev, obresti od TOM + 10,5% dalje)
BIKCA SIMENTALCA, težkega do 120 kg, primernega za nadaljnjo rejo, kupim. ® (068)81-774.	6533
SLAMO kupim. ® (068)76-636.
6556
TELIČKO SIMENTALKO, staro do 10 dni, kupim in prodam koruzo v zrnju. ® (068)84-306.	6583
POGONSKO kotno jermenico za traktor Steyr 188 kupim. ® (068)57-758.
6622
10 DNI starega bikca simentalca ali sivca kupim. ® (068)49-680.	6630
motorna vozila
SUZUKI SAMURAI 4x4. letnik 12/86, lepo ohranjen, kabriolet, prodam za 8700 DEM. ® (068)26-921.	6427
JUGO KORAL 45, letnik 1989,62.000 km, registriran do 2/98, ugodno prodam. ® (068)51-720 ali 51-001.	6430
KARAMBOLIRAN opel kadett solza, letnik 1986, registriran, vozen, prodam za 3200 dem. ® (0609)627-661.	6432
MAZDO 323 GLX 1.6 i, katalizator, letnik 1990, 60.000 km, ohranjeno, prodam. ® (068)81-413.	6434
JUGO 45, letnik 1987, prodam za
70.000	SJT. ® (068)24-271.	6441
GOLF D, letnik 1989, registriran do 5/98, garažiran, redno servisiran, veliko dodatne opreme, prodam. ® (0608)62-754.	6443
JUGO 55, letnik 8/88 in vzidljiv štedilnik, kombiniran drva in elektrika, z bojlerjem, prodam. ® (068)49-205.
6451
FIAT 126 P, letnik 1988, zelen, lepo ohranjen, prodam za 900 DEM. ® (068)42-485.	6452
STOENKO, letnik 1988, prodam za 1216 DEM. ® (068)79-575.	6464
Z 128, letnik 1987, registrirano do 12.10.1997, prodam. ® (068)40-378.
6466
TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, kot nov, vreden ogleda, zelo ugodno prodam. « (0608)61-265.	6469
BMW 518 i, letnik 1992, registriran do 3/98, klima, in 200-litrsko traktorsko škropilnico prodam. Andrej Tomc, ® (068)52-197.	6470
DAIHATSU APPLAUSE 1.6, kovinske barve, prevoženih 94.000 km, registriran do 8.1.1998, prodam. ® (068)322-331.	6490
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, 112.000 km, kovinsko srebrn, sončna streha, radio, nastavljiv volan, prodam za 7200 DEM. ® (068)325-208, popoldan.	6491
JUGO KORAL 45, letnik 11/88, registriran do 11/97, zelo lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)75-334.	6497
SUZUKI SWIFT 1.0, letnik 1990, rdeč, ugodno prodam. Marija Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto. 6501 AVTO ŽIGOLI, letnik 1971, registriran do 9.9., dobro ohranjen, prodam. ® (068)73-886 ali 315-413.	6502
MOTOR TOMOS AVTOMATIC prodamo. Hribar, Zasap 18, Cerklje ob Krki. ® (0608)69-009.	6503
126 P. letnik 12/87, odlično ohranjen, ugodno prodam. Marjan Cimermančič, Ob Težki vodi 82 a. Novo mesto. 6504 R 4 GTL, letnik 1987, 63.000 km, registriran do 5/98, rdeč, prodam. Anton Zupan, Potok 7, Straža; ® (068)83-374.
6505
LADO SAMARO 1300, letnik 1989,. prvi lastnik, nikoli poškodovana, 60.000 km, vredna ogleda, prodam. ® (068)83-134.	6506
R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 26.3.1998, dobro ohranjen, prodam. ® (068)89-192.	6507
GOLF III, letnik 1992, rdeč, 5V,
70.000	km, prodam. Alojz Škrbec, Bela Cerkev 13 a, Šmarješke Toplice. 6509 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 6/98, prodam. ® (0608)81-098.	6511
R 4 GTL, letnik 12/90, prodam. ® (068)78-171 ali (0609)642-705.	6513
JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1991, registriran do..3/98, in koruzo v zrnju prodam. ® (068)73-623.	6514
TAM 80 T3B, kasonar, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (068)45-592.	6517
UNO 45, letnik 1988, 67.000 km. dobro ohranjen, prodam. ® (068)81-246.
6522
GOLF D, letnik 1989, bel, 5V, 5 prestav, prodam. ® (068)21-972.	6524
R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeče barve, pet vrat, reg. do 5.1998, prodam. ® (068)75-398.
CLIO 1.2, letnik 1995, 5V, registriran do 11/97, garažiran, prvi lastnik, pro-
dam. ® (068)42-456.	6525
r------------------------------------i
> Za gotovino odkupujemo 1 1 počitniške prikolice. PRO 1 J ČAMP, tel. 061/162-18-15. J
k--._____________________ — ..j
TAM 7 80, letnik 1984, v zelo dobrem stanju, 83.000 km, prodam ali menjam za golf ii ali traktorsko prikolico kiper. ® (068)49-564.	6530
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 4/98, dobro ohranjen, prodam. ®(068)78-170.	6532
GOLF JX D 1.6, letnik 1991, registriran do 1/98, bel, 5V, 5 prestav, 72.000 km, lepo ohranjen, prodam ali menjam. ® (061)785-181.	6534
JUGO 55, letnik 1989, odlično ohranjen, nikoli karamboliran, registriran do 1/98, prodam. ® (068)46-655.	6535
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 4/98, prodam. ® (068)321-795.	6539
JUGO 45 KORAL, letnik 9/90,40.000 km, temno moder, drugi lastnik, prodam za 2500 DEM. ® (068)47-287.	6546
R 4, letnik 1991, prodam. ® (068)27-947, zvečer.	6548
R 19, letnik 12/93, 52.000 km, in obnovljen R 4, letnik 1987, prodam. ® (068)341-792.	6550
JUGO KORAL 45, letnik 3/90,66.000 km, registriran do 3/98, prodam za 2700 DEM. ® (068)48-585.	6551
OPEL ASTRO 1.6, z dodatno opremo, lepo ohranjeno, prodam ® (068)321-610 ali 59-035.	6553
R 5 CAMPUS, letnik 1989, rdeč, registriran za celo leto, kravo z drugim teletom (ali brez) in tele za zakol prodam. ® (0608)75-376.	6561
AX 11 TRE, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam. ® (068)79-702.	6563
ŠKODO FAVORIT LX. letnik 1993, registrirano do 4/98, prodam. Markljeva 5, Novo mesto.	6567
HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1991, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)28-745.	%	6568
R 4 GTL, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)84-378, po 15. uri. 6569 SKALO 55, belo, letnik 1990, na novo registrirano, prodam za 2600 DEM. Ivan Žiberna, Vel. Brusnice 61.	6570
R 4 GTL, letnik 3/92, in fiat uno 45, letnik 1986, z novimi gumami, zavorami in radiem ugodno prodam. Franc Bre-gač, Pod Trško goro 47, Novo mesto.
6571
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1990, registriran do 6/98, prodam. ® (068)65-686.	6573
R 5, letnik 1989, prodam. ® (068)323-486.	6579
JUGO 45, letnik 1989, rdeč, 62.000 km, registriran do 3/98, prodam. ® (068)41-305.	6582
JUGO 55, letnik 10/90, lepo ohranjen, prodam. ® (068)22-332.	6585
TOMOS AVTOMATIC in nov super čistilec na suho paro prodam. ® (068) 321-307.	6589
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 16.1.1998, rdeč, nove zavore in izpušni lonec, prodam za 1900 DEM. ® (041) 662-551.	6590
R 4 GTL, letnik 1988, prodam ® (068)76-444.	6592
JUGO 45. letnik 1989, registriran do 11/97, rdeč, prodam. ® (068)81-392.
6594
R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, registriran do 6/98, prodam ali menjam za živino. ® (068)59-105.	6595
MITSUBISHI COLT, letnik 1991, prva registracija 1993, turkizno zelen, registriran do 3/98, ugodno prodam. ® (0609)628-851.	6600
FIAT UNO 45 fire, letnik 1988/89, registriran za celo leto, črn, lepo ohranjen, prodam. Franci Zupančič, Smolcnja vas 26, Novo mesto.	6602
CITROEN DX 1.6 TRS, letnik 1989, ohranjen, z nekaj dodatne opreme, prodam za 5700 DEM ali menjam za fiat uno z doplačilom. ® (068)76-583.	6604
FIAT 126 P, letnik 1988, prodam ® (068)89-161.	6605
GOLF JX D, letnik 12/87, lepo ohranjen, prodam za 6600 DEM. ® (068)73-766.	6606
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, prodam ali menjam za clio 1.4 ali polo 60, letnik 1995. ® (068)65-619.	6609
GOLF D, letnik 1989, 5V in golf D, letnik 1993, prodam ® (068)73-177.
6610
GOLF D, letnik 1984, registriran do 4/98, lepo ohranjen, prodam ® (068)42-395.	6611
CITROEN AX RD, letnik 1989, ugodno prodam. ® (068)67-372.	6613
GOLF JGL, letnik 1982, registriran do oktobra, prodam. Stane Grubar, Dol. Stara vas 47, Šcntjenrej, ® (068)81-069.
6615
JUGO 55 Skala, letnik 1990, ugodno prodam ® (068)25-895.	6617
R 5 GTL 1.4, letnik 1987, in koruzo v zrnju prodam. ® (068)73-275.	6618
FIAT BERTONE X 1.9, kabriolet, dvosed, v odličnem stanju, registriran do novembra, prodam. ® (068)76-300.
6619
GOLF, letnik 1987, prodam ali menjam za R 4 in jugo, letnik 1989, prodam. ® (068)26-145 ali 24-895.	6625
AUDI 80 2.0 e, letnik 12/90, rdeč,
110.000	km, dodatno opremljen, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)80-465.
6627
GOLF JGL 1.3, letnik 1981, generalno obnovljen, lita platišča, prodam. ® (061)853-325.	6631
UNO 45 S, letnik 1985, vzdrževan, ohranjen, prodam. ® (068)59-199.
6634
KOMBI TRAFIC s sedeži, letnik 1987, prodam. ® (068)59-634.	6635
OPEL KADETT 1.3 GLS, letnik 1985, in avtomobilsko prikolico ugodno prodam ®(068)47-839.	6637
KATRCO. registrirano, prodam za 500 DEM in oddam grob na Starih Žalah v Ljubljani. ® (068)323-824.	6638
SAMARO 1500 S, letnik 1993, 5V, 42000 km, odlično ohranjeno, prodam. ® (068)60-702.	6639
YAMAHO XT 600 E, letnik 1993,
12.000	km, registrirano za celo leto, prodam. ® (068)65-434.	6640
Z 101 GTL 55, letnik 1987, registrirano za celo leto, lepo ohranjeno, prodam za 1200 DEM. ® (068)76-688.	6642
GOLF CLTD, letnik 1990 in audi 80 TD, letnik 1991, prodam. ® (0608)87-082.	6647
VW POLO CL 1300, letnik 1991, kovinsko siv, registriran do 4/98, prodam. ® (068)26-282.	6648
GOLF JX D, letnik 12/88, kovinsko olivno zelen, garažiran, prodam. ® (068)25-541.	6649
LADO NIVO, letnik 1990, registrirano do 5/98, prodam. ® (068)83-710.
6650
preklici
KAROLINA VEGELJ-STOPAR, s p , glasbeni nastopi in poslovna darila. Pod goro 8, Krško, preneha z dejavnostjo s 30.6.1997.	6488
PREKLICUJEM žal besede, ki sem jih izrekel o gospodu Ludviku Jurmanu, Dobova, 14. 6. 1997, na avtobusu. Miha Radanovič, Vrhje 47, Kapele.	6651
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. ® (068)325-523 ali (061)133-94-54.	6328
MLADINSKO SOBO (2 omari, dve postelji in miza) prodam. Cirer, Mestne njive 6, Novo mesto. ® 321-594.	6598
posest
MALI CIRNIK pri Šentjanžu: starejšo hišo - zidanico z 1 ha zemlje (gozd in travnik) prodam za 35.000 DEM ® (061)831-135.	6460
V TOLSTEM VRHU 6 A ugodno prodam stanovanjsko hišo, opremljeno z vinsko kletjo, vinogradom in kopalnim bazenom, ki ima čistilno napravo ® (068)42-774.	6478
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: Ulica in kraj: Pošla: ........
Naročniška številka:	..................... Podpis:
Datum:............................ j
30
DOLENJSKI LIST
Št. 25 (2497), 26. junija 1997

DOLENJSKA
BANKA
favni poziv
imetnikom prednostnih delnic Dolenjske banke d.d. na prinosnika
Na podlagi odločitve Upravnega odbora bo Dolenjska banka d.d. izvedla zamenjavo prednostnih delnic na prinosnika v prednostne imenske delnice, ob hkratni dematerializaciji delnic.
Vse imetnike prinosniških delnic pozivamo, da jih dostavijo banki zaradi ! zamenjave. Ta bo opravljena v razmerju 1:1, in sicer ob predložitvi delniške listine, ki poleg plašča vsebuje tudi vse nezapadle kupone za izplačilo dividende. Delnice, ki so deponirane v depotni hiši Aurum v Ljubljani, bo banki s seznamom imetnikov dostavila depotna hiša.
Zamenjava bo potekala v roku 14 dni od dneva javnega poziva v
naslednjih enotah banke:
Oddelek sredstev, Seidlova cesta 3, Novo mesto, tel. 068/28-359, j Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, tel. 061/133-31-35,
Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, tel. 068/51-113.
Delnice, predložene v zamenjavo, bodo po poteku pozivnega roka vknjižene na ime imetnikov v centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi Klirinško depotna družba d.d. Ljubljana (KDD). Delniške listine bodo z vknjižbo v KDD nadomeščene z izpisom stanja iz centralnega registra vrednostnih papirjev. Slednjega bo imetniku delnic najmanj enkrat letno izdala Klirinško depotna družba oz. njeni člani (borznoposredniške družbe oz. banke, ki opravljajo posle z vrednostnimi papirji) ob vsaki spremembi stanja teh vrednostnih papirjev.
Zaradi zamenjave bo začasno zaustavljeno trgovanje s prinosniškimi delnicami, s katerimi sc prek Ljubljanske borze trguje z oznako DOPP.
O tem bo borza posredovala javnosti ustrezno sporočilo.
Oznaka DOPP se bo po zamenjavi uradno umaknila iz kotacije B, ustrezno pa se bo povečalo število prednostnih imenskih delnic z oznako DOBP.
Dodatne informacije lahko dobite v Dolenjski banki d.d. po telefonu 068/28-359 - Irena Košmerl.
70 A mešanega gozda v Brusnicah in travnik na Reših, k.o. Brusnice, 35 a, prodam. ® (068)21-004.	6484
TRAVNIK na Ragovem, v izmeri 35 a in Z 101, letnik 1990, registrirano do 5/98, prodam. ® (068)?3-814.	6486
V	ŠENTRUPERTU ali bližnji okolici
vzamem v najem starejšo hišo. ® (068) 45-777 Majda.	6496
HIŠO, 10x11 m, možnost obrti, CK na olje, telefon in 600 m2 zemlje, ograjeno, v Jablanci pri Boštanju prodam. ® (0608)82-850.	6523
V	SAMOSTOJNI HIŠI z večjim vr-
tom v centru Novega mesta prodam višje pritličje, 100 m2, nižje pritličje, 65 m2, mansardno stanovanjc, 65 m2, pritličje, 45 in 45 m2, primerno za gostišče, trgovino, pisarne in obrt. Prednost nakupa v celoti, ni pa pogoj. Šifra: »ENKRATNA PRILOŽNOST«.’	6587
GRADBENO PARCELO, 1000 m2, z lokacijskim dovoljenjem, 6 km iz Novega mesta, prodam. ® (0609)616-119. 6596 NOVO HIŠO, 240 m2, v bližini Trebnjega (2 km), CK, telefon, parcela 1300 m2, zelo lepa lokacija, ugodno prodamo za 160.000 DEM. ® (068)78-030. 6621 VINOGRAD, 19 a, 300 trt in hram, ob asfaltni cesti v Dolu pri Podbočju prodam. ® (0608)87-284.	6628
VIKEND in vinograd nad Šentjanžem, 20 a, voda, elektrika, prodam za 25.000 DEM. ® (0608)84-372, zvečer. 6643
prodam
VINO šmarnice prodam po 130 SIT. ® (068)65-016.	6428
KAKOVOSTNO rdeče vino, prodam. ® (068)326-102.
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, 3-vrstno, s šestim basom, malo rabljeno, ugodno prodam. © (0608)70-170.	6437
CEPLJENO belo vino, mešano s šmarnico, prodam po 150 SIT/1, © (068)23-602.	6438
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino z Malkovca poceni prodam. © (0608)80-214.	6454
PUŠKO Winchester 30/30,100 nabojev in biljard prodam. ® (0608)70-475.
6456
NOVO kombinirano peč za centralno kurjavo KTK, 38 KW, prodam. ® (068)23-176.	6458
ŠTEDILNIK na trda goriva, nerjaveč, nov, in izvenkrmni motor Tomos, 4.5, nov, prodam. © (0601)85-014.	6465
GOBELIN prejica (konji v galopu z dvema psoma) prodam. © (0608)80-507.
6467
KNJIGE za šesti razred osnovne šole zelo ugodno prodam. © (068)47-298.
6468
200 L kvalitetnega belega vina prodam, kupim pa teličko simetalko, staro do 10 dni. Antonija Škrbec, Ratež 29.
6472
120 BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO, prodam. © (068)28-764.
400 L belokranjskega belega vina, gumi voz, 16 col, in prešo za stiskanje grozdja prodam. ® (068)68-203.	6475
RUSKI PIANINO, star 2 leti, prodam. ®(068)322-916.	6477
PEČ NA PETROLEJ, segreva 42 m2, ugodno prodam. © 73-660, po 17. uri.
4 NOVE gume za lado nivo prodam 50 % ceneje. ©(068)75-132.	6482
2 M3 hrastove hlodovine prodam. ® (068)42-991.	6483
RABLJENA VRATA in okna, zastekljena, v dobrem stanju, prodam © (068)76-373.	6485
SAKSOFON Jupiter alt, s kovčkom, star 2 leti, prodam za 850 DEM. © (068)47-716.	6492
VINO, belo in rdeče, prodam. ® (068)73-426.	6493
KVALITETEN cviček prodam ® (068)24-456.	6498
ROLERJE ROCHES, št. 36, prodam. ©(0608)77-314.	6500
DOMAČE ŽGANJE prodam © (068)23-484.	6512
120 -LITRSKI mešalec za beton, nov, prodam 20 % ceneje kot v trgovini ® (068)21-083.	6516
ZELO DOBRO belo vino prodamo po 220 SIT/1. ® (065)61-287.	6520
NOV DIMNIK za centralno, premer 20 cm, prodam. * (0608)64-083.	6526
DIATONIČNO HARMONIKO Me-lodija, be, es, as, dobro ohranjeno, primerno za začetnike, staro 5 let, prodam. ® (068)79-838.	6536
BELOKRANJSKO BELO vino in metliško črnino prodam. ® (068)60-668.
1500 KG koruze, večjo količino jabolčnega kisa in nova železna vrata, 200 x 100, prodam. ® (068)24-545.	6544
VINO CVIČEK prodam. ® (068)41-079.	6552
RDEČE VINO ugodno prodam. ® (068)42-864.	6562
VINO ŠMARNICO in nov krompir prodam. ® (068)49-306.	6564
VEČJO KOLIČINO cvička ter sadje-vo in hruškovo žganje prodam. Franc Bobič, Žabjek 13, Podbočje, ® (0608)87-611.	6574
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 450 ugodno prodam. ® (068)81-132 ali 81-815.	6581
MIZARSKO delovno mizo (ponk) in 6 AŽ panjev, (9- satni), prodam. ® (068) 42-492, zvečer.	6599
SUHA bukova drva prodam. ® (068)78-224.	6601
AVTOPRIKOLICO s torzijo, nosilnosti 500 kg, in fiat 126 PGL, letnik 1987, prodam. ® (068)42-666.	6603
2 VOZA, 13 in 16 col, prodam. Martin Hrovat, Konec 10, Novo mesto. 6607 VINO, belo in rdeče, odlično, prodam. ® (0608)80-506.	6608
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, zapravljivček, komat in konjsko sedlo prodam. ® (068)30-156.	6616
GUMI VOZ, motorno žago, harmoniko in brejo kravo prodam. ® (068)45-478.	6626
ZARADI SELITVE prodam dobro žlahtno rdeče vino po 230 SIT, gajbice za krompir po 500 SIT in jabolčni kis po 80 SIT. ® (068)49-567.	6632
TRINITNI industrijski overlock prodam za 600 DEM. ® (068)44-553, po 17. uri.	6633
BELO in rdeče vino iz Trške gore prodam ®(068)325-699.	6636
KORUZO v zrnju prodam. ® (068) 73-458.	6645
razno
IZOLA-JAGODJE! Oddam turistični apartma za 2 in 4 osebe v juliju in avgustu. ® (066)63-634, zvečer.	6227
V NOVALJI na otoku Pagu oddamo lepo opremljene apartmaje po ugodni ceni. Ce želite čisto morje in prijeten oddih, nas pokličite! ® 0038553 661-458 ali 0038553 661-963.	6273
MATEMATIKO, fiziko in angleščino za osnovno šolo inštruiram. ® (068)325-228.	6435
POČITNIŠKI APARTMA, sobe z uporabo kuhinje, v Crikvenici, Hrvaška, 100 m od obale, oddam. ® (00 385) 51-786-398.	6442
V VARSTVO vzamem otroke. ® (068)73-470.	v	6463
OPAŽNE PLOŠČE, kovinske podpore in plohe zelo ugodno posodim. ® (068)342-506.	6471
CERTIFIKATI! Posebna ponudba za zamudnike! Samo do 30/6. ® (062)836-904.	6476
IZGUBLJENO TORBO z avtomobilskim orodjem dobite pri Bauerjevih, Seidlova 68. zvečer.	6479
ANGLEŠČINO inštruiram. ® (068) 25-075, popoldan.	6499
CERTIFIKATE vpisujemo v Infond sklad. Pokličite še danes, kajti veljavnost certifikatov je še samo do 2.7.! ® (0608)82-673.	6559
PREVOZNIKA za 6 m drv na relaciji Šmarjeta - Ljubljana iščem in ugodno prodam novo motorno škropilnico Stihi, 101. ® (061)50-523.	6641
službo dobi
NATAKARJA ali natakarico z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, zaposlim. ® (068)49-008.	6450
ŽELITE OPLEMENITITI vaše zna-nje in vaš denar? Pridružite se timu vrhunskih mojstrov direktne prodaje. Pohitite! Možnost dobi samo 100 primernih oseb. Pokličite nas na ® (063)452-237, 471-048, 740-279 m (041)668-314. 6459
HONORRANO ZAPOSLIM dekle za delo za šankom za dobo enega leta. ® (068)342-240 ali 341-871.	6473
V	GOSTILNI v Novem mestu zapo-
slimo mlajšo natakarico z izkušnjami. Delo je izmensko, nedelje proste. ® (068)342-781.	6515
V	PICERIJI v Novem mestu honorar-
no zaposlimo dekle za peko pic. ® (0609)622-268.	6527
GOSTIŠČE KRZNAR iz Starega trga ob Kolpi, ® (061)803-786, takoj zaposli v redno delovno razmerje KV kuharja z delovnimi izkušnjami in tudi ostalo strežno osebje.	6566
GOSTILNA BUDAČKI v Metliki za-posli natakarja (-ico). ® (068)60-538.
6576
HONORARNO ZAPOSLIM dekle za delo za šankom za dobo enega leta. ® (068)342-240 ali 341-871.	6580
KV KUHARICO ali KV natakarico ter KV šoferja z B in C kategorijo zaposlim. ®(068)81-188.	6586
V	MIZARSTVU sprejmemo v redno delovno razmerje 2 delavca. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 6620
stanovanja
GARSONJERO na Smrečnikovi (bivša Kristanova), Novo mesto, prvo nadstropje, vseljivo takoj, 38 m2, dobro ohranjeno, prodamo. ® (068)22-745, dopoldan.	6431
STANOVANJE pri avtocesti Novo mesto - Škocjan oddam. ® (068)76-508.
6444
TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. ® (068)81-167.	6462
V	ČRNOMLJU prodam trisobno stanovanjc. ® (068)51-106.	6597
V	KRŠKEM prodam dvoinpolsobno
stanovanje, 70 m2, s telefonom, balkonom, vseljivo takoj. Cena 65.000 DEM. ® (0608)32-660.	6612
[DOLENJSKI UST i
V •	I •
živali
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj. ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711.	4753
PURANE, težke 3 do 4 kg bomo prodajali na sejmišču v Šentjerneju 28. 6. 1997. Cena 1400 kg/kom. Naročila sprejemamo na ® (067)88-058 ali (067)88-114.	6254
8 PUJSKOV, 8 tednov starih, prodam. ® (0608)67-421.
SKOTSKE OVČARJE, čistokrvne, tri barvne, cepljene, brez rodovnika, stare 7 tednov, prodamo. ® (0608)77-541, zvečer.	6429
OVNA, starega 1 leto, prodam. ® (068)22-543.	6436
OVCE z mladiči ali breje ter traktor Zetor 2511 prodam. ® (068)87-532.
6439
SIVO KRAVO, brejo 7 mesecev s četrtim teletom, prodam. ® (0608)80-150.
6440
BIKCA SIVCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)41-423.	6446
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)45-236.	6447
10 TEDNOV starega bikca sivca, primernega za nadaljnjo rejo in dvovreten-skega pajka, rabljenega 1 sezono, prodam. ® (068)52-153.	6453
KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. Jože Sukovič, Trg 29, Miran Peč. 6457 OVČJE MESO (bravino) ali žive ovce prodam. ® (068)57-866.	6480
TELICO SIVKO za zakol ali nadaljnjo rejo, staro 22 mesecev, prodam. ® (0608)75-177.	6487
ZARADI STAROSTI prodam 30 AŽ panjev čebel in 100 kg medu po 500 SIT. ® (0608)70-376.	6494
PSIČKO mešanko z nemškim ovčarjem, staro 3 mesece, dobro čuvajko, podarim. ® (068)47-682.	6508
PLEMENSKE TELICE simentalke, s pedigreji, visoko breje, po izbiri, prodam. ® (068)81-006.	6510
KOZE, mlečne pasme, kozlička za pleme, 3 mlade krave za zakol, punte, late za kozolec, les za ostrešje in 2500 kom. modularne opeke prodam. ® (068)73-417. v	6519
PRAŠIČE, težke 80 kg, prodam. ® (068)41-423.	6538
BIKCA, starega 9 tednov in bika, težkega 450 kg ter šmarnico prodam. Ivan Kocjan, Potov Vrh 28, Novo mesto.
6540
MOŠKO TELE za nadaljo rejo, staro 8 tednov, prodam. ® (068)50-029. 6541 PLEMENSKEGA OVNA solčavske pasme, starega 2 leti, primernega za večjo čredo, ugodno prodam. ® (068)85-858.
6543
KOBILO in vino šmarnico prodam. ® (068)83-723, po 20. uri.	6545
2 TELIČKA simentalca, stara 10 dni, prodam. ® (068)78-272.	6549
TELE, staro 1 teden, limuzin, prodam. ® (068)45-421.	6554
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)71-375.	6557
KRAVO s teletom, krava stara 7 let, tele pa 7 tednov, skupaj ali posamezno, prodam. ® (068)85-955.	6558
PRAŠIČE prodam. ® (068)25-854.
6560
MLADO tigrasto muco podarimo dobrim ljudem. ® (068)22-958, po 20. uri.
KRAVO s prvim teletom prodam. ® (068)89-090.	6572
BELE PIŠČANCE, težke 2 do 3 kg, prodam. Alojz Vrtačič, Pristavica, Šentjernej, © (068)81-519.	6575
BIKCE, težke 250 do 350 kg, prodam. ® (068)89-079.	6577
ČISTOKRVNE bele pritlikave pudlje, stare 2 meseca, prodam za 300 DEM. ® (061)855-017.	6578
2 TELIČKA, stara 10 dni, eden črno-bel, drugi siv, prodam. ® (068)76-056.
6584
MLADIČKA MEŠANCA, starega 6 tednov, mati labradorka, oddamo. ® (068)66-259.	6588
BIKCA SIMENTALCA, težkega 160 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068) 45-296, po 15. uri.	6614
10 DNI starega bikca sivca prodam. ® (068)75-173.	6623
KRAVO, staro 4 leta in pol, dobro molznico, 3 teleta, prodam. ® (068) 57-446.	6624
ženitne ponudbe
FANT, star 37 let, z manjšo kmetijo, redno zaposlen, bi rad spoznal dekle ali mamico, staro okoli 30 let, iz Bele krajine (ni pogoj), za skupno življenje. Šifra: »POROKA«.	6644
Rozmanova 15, 8000 Novo mesto Telefon: (068) 325 -316
-10 %
pri nakupu
šolskih potrebščin Kupon velja od 01.06. - 31.08.1997
Novo podjetje v tuji lasti išče sodelavca za veleprodajo gradbenega materiala na področju Slovenije. Stalna zaposlitev ali honorarno delo. Pogoj je poznavanje gradbene stroke in lokalnega trga ter smisel za prodajo. Ponudbe ali dodatna vprašanja pošljite pisno do 30.6.1997 na naslov: Potočnik, gosp. svetovanje, s.p., Pot ilegalcev S, 1210 Ljubljana.
flMio
OGNJIŠČE
knam kuni 10*.* ičK.o
LETOS BO ŠE VROČE
LAHKO PA TUDI NE, ČE SI OMISLITE
KLIMATSKO NAPRAVO
Jelka!
Ob rojstvu sina Jureta ti čestitamo in vama želimo vse najboljše.
Prijatelji
BIOENERGETIK
JASNOVIDEC
IRIDIOLOG
ERIK
w	RUBIKON
VEDEŽEVANJE
09042 70
4U d.o.o. INI 168 SIT
RADIO MAX
88,90 Mhz 89,70 MHZ
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v | po v 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
PRIJETNO IN POCENI | LETOVANJE	Čisto morje, mrzlo pivo ali vropp juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci v času od junija do septembra. Informacije po V tel.: 061/271-471, 061/1232-122
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 : tr 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
HI-PO, pisarniško pohištvo OC Brezje, Grosuplje te /fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!	Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah le-teh. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.500 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, s 068/65-882, 65-557.
TABAKUM, d.o.o., NOVO MESTO ® 068/341-288, 341-810	VELIKI POPUST in BOGATA IZBIRA za: KOSILNICE - vrtne, nahrbtne in bočne * škropilnice * motorne žage * VARILNE APARATE * MREŽE in OGRAJNI SISTEMI * oprema za škropljenje in namakanje * AKCIJSKE CENE * POPUSTI * OBROČNA ODPLAČILA * Se priporočamo!
PORTRET TEQA TE(JnA
V
Slavko Sribar
“Od nekdaj mislim, da dokler človek more, mora delati in se razdajati za druge. Zmeraj sem delal tako. Človek mora pripravljati in vedeti, kaj bo delal pojutrišnjem, ne kaj bo jutri. S tistim trenutkom, ko nima več načrtov, se prepusti naravi, da bi opravila svoje. Nimam rad lenobe in ne razumem tistega, ki reče žne morem narediti’, še preden sploh začne." Tako pravi Slavko Šri-bar iz Krškega. Mogoče te besede same po sebi dovolj zgovorno govorijo o človeku, ki je med posamezniki letošnji dobitnik velikega znaka občine Krško.
Veliko delovno področje, ki se mu je zapisal Sribar s takimi življenjskimi pravili, je gasilstvo. Čeprav nagrajenec šteje 61 let, o njegovih delovnih dosežkih v gasilski organizaciji že govorijo kot o življenjskem delu. Sribar je pač naredil zelo veliko za krško gasilstvo, za to gre. Štiri leta je predsednik občinske gasilske zveze Krško, že 17 let vodi Prostovoljno gasilsko drzštvo Krško. “Moral bi že izpreči, a me ne izpustijo. Vendar bo treba dati besedo mlajšim. Vsaka generacija dela skupaj, zato ne sme priti do tega, da bi generacijske razlike ogrozile razvoj društva, "je poln razumevanja za pričakovane nove zamisli mož, katerega predanost gasilstvu je z izbranimi besedami močno poudaril tudi dr. Matjaž Kmecl, ko je ta pred leti govoril ob 120-letnici gasilskega društva Krško.
Podobno kot gasilstvu, ki vključuje in pomeni veliko več od pravkar navedenega, se je Sribar zapisal ohranjanju in proučevanju naravne in kulturne dediščine. Dolgo je vodil občinski odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine in je zato lahko rekel pomembno besedo pri obnovi nekaterih spomeniško pomembnih stavb v Krškem. Še zmeraj ga privlači Ajdovska jama, v katero zdaj za arheologi vse pogosteje prihajajo biologi in v katero bodo lahko v prihodnje vstopali, če bo po sreči, tudi drugi obiskovalci.
Vtem Šribarjevem zanimanju za neodkriti svet pod zemeljskim površjem se najbrž zrcali pomembno osebnostno hotenje: raziskovati, zbirati, urejati, videti z lastnimi očmi, se koristno vmešavati in pustiti sled ter material za nove nemirne raziskovalce.
Šribar je zbiratelj v polnem pomenu besede. Kot filatelist in 31 let zapored predsednik krškega filatelističnega drštva je zbiral znamke, kot fotograf in referent za fotografske razstave je s pomočjo fotoaparata na ustrezen način zbiral posebne motive iz okolja. Sicer pa njegovo zbirateljstvo sega dokazano dlje. Sribar prav zdaj zbira pisno gradivo, ki bo pred bralca nasulo nedvomno novih podrobnosti o krški zgodovini. Ta material zbira zato, da ga bodo v delovni skupini dodali kot informacijo k nastajajoči krški pohodniški poti, nekakšni trim stezi, ki jo bodo speljali po krški okolici od ene zanimivosti do druge.
Njegova volja, da od nekod izbrska podatek, ga z drugimi informacijami poveže v celoto in ga da v javno rabo, ga je kot politologa najbrž postavila nekoč v življenju za direktorja krške delavske univerze, kar je bil celih 14 let. Iz tega šolskega časa vam bo Slavko omenil za koga mogoče neopazno, vendar v resnici pomembno podrobnost, in sicer: “Po 25 letih se srečujem z nekdanjimi učenci in me želijo poznati. ”
Vprašanje je, ali sploh ima sovražnike. Mogoče sta to ura in koledar, ker tako hitro štejeta čas in priganjata, Slavko Sribar pa bi rad še toliko postoril.
MARTIN LUZAR
Sevniški
raketar
zmagal
Sevničan Igor Štricelj že vodi v svetovnem pokalu
KOŠIČE - Da slovaško industrijsko mesto Košiče živi z raketnim modelarstvom, se je preteklo soboto lahko spet osebno prepričal mladi vrhunski sevniški raketni modelar Igor Štricelj, ko je na tekmi svetovnega pokala v kategoriji S6A - strimer v zelo močni svetovni konkurenci že tretjič, resda tudi z malo športne sreče, slavil v Košicah. Štriclju je namreč na sprejemu v mestni hiši osebno čestital tudi župan mesta Košiče, Igor pa se je vpisal v častno knjigo gostov. Za Šticljem sta se uvrstila Slovaka Pavluk in Ha-veny. S to zmago je Sevničan prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala za letošnjo sezono.
Štricelj pa je poskrbel za večje presenečenje v kategoriji eksperi-metalnih modelov, kje doslej ni dosegal vidnejših rezultatov. Uvrstil se je za Čehom Janom Večero in Slovakom Vasilom Pav-ljukom.
OB TEKU SE BOGAT SPREMLJEVALNI PROGAM
MIRNA PEČ-TD Mirna Peč, gasilsko društvo in organizacijski odbor Mirnopeške-ga teka priredijo v soboto, 28. junija, ob 15. uri mirnopeški tek, katerega program bo povezoval Sašo Hribar, vrsto zanimivih spremljevalnih dejavnosti. Še pred večerno veselico z ansamblom Lojzeta Slaka ter obveznim srečelovom ter pečenim volom bo že popoldne na ogled razstava stare gasilske opreme, ki jo bo ob svoji 95-letnici pripravilo PGD Mirna Peč, predstavili se bosta tudi vinogradniška sekcija domačega turističnega društva in Aktiv kmečkih žena, na ogled bodo izdelki domače obrti. Za dobro voljo bo skrbela godba Pošte iz Maribora s trebanjskimi mažoretami, zabavni program bosta prispevala tudi OŠ Mirna Peč in vrtec Cepetavček. In še vesela novica za otroke tekmovalce -čaka jih brezplačen ogled filma Sto en Dalmatinec.
Francelj iz Novega mesta je
sporočil, da je razočaran nad novomeško TV postajo, češ da predvaja veliko srbske glasbe. Tudi vse tri radijske postaje niso v tem pogledu po njegovem nič boljše. Tudi angleške glasbe je dovolj, slovenske pa zelo malo. Misli, da ljudje, ki popularizirajo to glasbo, ne marajo slovenske glasbe in da tudi Slovencev nimajo radi. Taki so po njegovem tudi tisti, ki zasebnim trgovinam in gostilnam dajejo tuja imena. To ne vodi nikamor. “Klečeplazenje nas bo dokončno pokopalo. Pozivam poštene patriote, naj lokale s tujimi imeni ignorirajo. Tisti Slovenec, ki ni vsaj malo šovinist, ni pravi Slovenec, ni pravi patriot,” je rekel.
Še en Francelj je telefoniral, ta v imenu krajanov iz Mirne Peči. Rekel je, da v Mirni peči nasproti lepo urejenih hiš nastaja deponi-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ja različnega odpadnega materiala. “Ob cesti proti železniški postaji so prej regljale žabe, zdaj pa ima Mirna Peč svoj Žabjek z odpadom,” je pribil. Prepričan je, da bi vsaj krajevna skupnost lahko ukrenila kaj zoper omenjeno odlagališče, kjer sta zemlja in beton tudi od gradnje pločnikov. V dolinici, kjer je kup, je bilo včasih igrišče.
Zalka Šoba iz Pirana, je povedala, da imamo na Dolenjskem 90-letnika, bistrega in čilega. Alojzij Markovič, Mrkačev boter iz Podturna 25 pri Dolenjskih Toplicah, je ta. Po njenem bi lahko povedal marsikaj zanimivega tudi«a bralce, če bi ga obiskal novinar. Zalka je povedala, da redno in rada bere Dolenjski list in da ta časopis povezuje ljudi, ki so od doma. Zalkin možje doma iz Zdol pri Krškem.
Nada Rozman iz Prečne 41 je sporočila zahvalo za slaščičarja iz Bršljina. Slednji je poravnal, kar je bil dolžan njenemu .pokojnemu možu. Ona ni vedela za ta dolg, zato bi ga slaščičar lahko zamolčal, vendar ga ni. “Ni Slovenec, a če bi bili vsi Slovenci taki, bi mojemu pokojnemu možu prišli dolgove plačat. Vem, da so bili mojemu možu veliko dolžni, pa ga niti pokropit niso prišli,” je rekla Rozmanova.
Mirko Čadonič iz Črnomlja, je prebral, da se upokojenci hudujejo nad pozno izplačanim regresom. “Mi učitelji bomo dobili regres še pozneje, pol do 5. julija, pol do 5. oktobra, kot je obljubljeno. Kot ugotavlja, v Črnomlju ne skrbijo najbolje za čistočo. V Ulici Staneta Rozmana je od gradu do mostu čez Dobličico en sam koš za smeti, in to pri mostu.
DOLENJSKI LIST
vaš četrt kov prijatelj
RAZSTAVA OROŽJA - Ob vseslovenskem partizanskem taboru v soboto na letališču v Prečni so pripravili tudi razstavo lahkega pehotnega orožja in oklepnih vozil, ki je pritegnila veliko gledalcev. Ogledal si jo je tudi načelnik generalštaba Šlovenske vojske Albin Gutman z ženo. (Foto: A. B.)
Srečanje v moji deželi
V Ribnici pričakujejo nekajtisočglavo množico
RIBNICA - Na zadnjem pogovoru ribniškega župana in predsednika pripravljalnega odbora “Srečanja v moji deželi” Jožeta Tanka s predsednikom Slovenske izseljenske matice dr. Janezom Bogatajem so natančno določili urnik prireditve, ki bo v nedeljo, 6. julija, v Ribnici.
Srečanje se bo začelo ob 9. uri z izseljensko mašo v župni cerkvi sv. Štefana v Ribnici ob spremljavi cerkvenega pevskega zbora, noneta Vitra in okteta Gallus. Ob 10.30 bo po ribniških ulicah sprevod kmečkih vozov in predstavitev domačih obrti oziroma dediščine in sodobnosti Ribniške doline. Okoli poldneva pa do 17. ure bodo goste popeljali na obisk z avtobusi ali kmečkimi vozmi.
Pri Novi Štifti bo nastopila skupina Trenutek iz Sodražice, v turističnem domu na Grmadi pri
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Pravi Slovenec je malo šovinist” - Mirna peč dobiva deponijo - 90-letnik iz Podturna - Sam je poravnal dolg - Učiteljem regres menda šele oktobra - Nečisti Črnomelj
Včasih je bilo teh več posod. Pod oknom mladinskega kulturnega kluba je nedavno opazil veliko steklenic in nesnage, kar po njegovem govori o tem, da Mladinski kulturni klub, čeprav dela v okviru ZKO, ne zasluži sedanjega imena.
M. L.
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV SLOVENIJE
SEVNICA - V okviru sev-niškega grajskega poletja priredi ZKO Sevnica v nedeljo, 29. junija, ob 15. uri v sevniškem grajskem parku že 7. srečanje ljudskih pevcev. Na srečanju, ki ga bo posnela tudi osrednja slovenska radijska hiša za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi v redakciji Jasne Vidakovič, bo tokrat sodelovalo kar 25 skupin: iz Štor, Škocjana, Bistrice bo Sotli, Sevnice, Bevč pri Velenju, Beltincev, Boštanja, Črnomlja, Dolene pri Ptujski gori, Mengša, Brežic, z Zjačje gore -Ledine, Razborja, Sv. Antona pod Bohorjem, Velikega Trna, Sromelj, Šentruperta pri Laškem, Sv. Miklavža nad Rimskimi Toplicami, Rake, Lahomnega nad Laškim, Planine pri Sevnici in Bizeljskega. Vstopnice po 300 tolarjev bodo v prodaji uro pred srečanjem. Zatem bo zabava z ansamblom Živic iz Boštanja. V primeru slabega vremena bo prireditev v kulturni dvorani sevniškega gasilskega duma.
S KOLESI PO ZDRAVILIŠČIH - V ponedeljek zjutraj so se rekreativni kolesarji: iz Krškega Matjaž Gomilšek, Matjan Horvat ter Jože Sečnik iz Dolenjskih Toplic, podali na 550 km dolgo pot po slovenskih naravnih zdraviliščih. Pot bo trajala 6 dni in jih vodi iz Dolenjskih Toplic preko Čateških in Atomskih toplic do Rogaške Slatine, naprej v Lendavo, Moravske, Ptujske toplice in Radence pa preko Zreč, Dobrne, Topolšice v Laško, pot pa bodo končali v soboto v Šmarjeških Toplicah. Drugi del bodo opravili prihodnje leto in tako trasirali kolesarsko transverzalo po slovenskih zdraviliščih. (Foto: A. B.)
Velikih Poljanah bodo prepevale članice noneta Vitra iz Ribnice, pred cerkvico pri Sv. Ani nad Ribnico moška vokalna skupina. Prav tako bodo pripravili ogled Kočevskega Roga, suhorobarske delavnice v Sajevcu, lončarske delavnice v Dolenji vasi, razstavo v Mik-lovi hiši in še kaj.
Osrednja prireditev se bo začela ob 17. uri v poletnem gledališču. V dveurnem programu bodo nastopili Ribniški oktet, igralec Marjan Hinteregger, oktet Deseti brat, Andrej Blumauer in folklorna skupina Tine Rožanc. Proti večeru se bo začelo ljudsko rajanje, nastopili pa bodo: ansambel Franca Miheliča, Vlado Kreslin z Beltinško bando, ribniška godba na pihala, folklorna skupina iz Kostela, Zagoriški fantje, moški pevski zbor Velike Lašče, Mešani pevski zbor Slovenski dom iz Zagreba in drugi.
V petek, 4. julija, bodo v Mik-lovi niši odprli razstavo “Nova Štifta, donacije, projekt muzeja in izseljenci.”	,
M. GLAVONJIC
PRVI KVADRATLON NA DOLENJSKEM
DOLENJSKE TOPLICE -Klub za prosto letenje “Kanja” iz Dolenjskih Toplic bo v soboto, 28. junija, organiziral prvi kvadratlon na Dolenjskem, in sicer v naslednjih disciplinah: v čolnarjenju s kajaki oa Soteske do Meniške vasi, v kolesarjenju do vasi Pogorelec, v teku do vzletišča na Pogorelcu (okrog 5 km) in v skoku z jadralnim padalom na piko. Osrednje dogajanje bo na pristanku v Podturnu, kjer bo tudi podelitev pokalov in praktičnih nagrad. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel: 65 -198 Marjana Stublerja, na 65 - 532 Dušana Gorenca ali na 65 - 090 Bogdana Muška.
Burke z medvedi
Pristojni lovci pa nič?
LOŠKI POTOK - O medvedih, neljubih srečanjih z njimi in o škodi, ki jo leto za letom povzročajo predvsem rejcem drobnice, da ne govorimo o strahu, smo že nekajkrat pisali. Letos pa je doslej vladalo zatišje. Medvedi vse do nedavnega niso vznemirjali ljudi.
Prav te dni pa se je pojavil manjši medved - lahko da jih je celo več - ki ga videvajo zdaj v eni, zdaj v drugi vasi. Pred dnevi je raztrgal zaščitno mrežo čebelarju v Travniku in se spravil nad čebele. V Šegovi vasi ga je vaščan podil z mopedom, vendar se je končalo tako, da je moral bežati mopedist. V Retjah so ga iz srede vasi pregnali z avtomobilom, razsajal pa je tudi na pokopališču. 19. junija je dodobra prestrašil dve občanki, ki sta se nekoliko pozno vračali na Tabor. Ko-žuhar je pred njima skočil iz obcestnega zabojnika, občanki pa v beg. Nato je medved odhlačal na pokopališče. Kaj je iskal v zabojniku, v katerem so odpadki s pokopališča, ne ve nihče.
Kaj bodo storili lovci, je ta trenutek težko reči. Lovska družina menda za letos nima v planu odstrela medveda.
A. KOŠMERL
Robarjevi filmi na televiziji
Dokumentarca o dr. Janezu Ruglju in Vinku Globokarju
Ta torek se je s tretjim nadaljevanjem na drugem programu TV Slovenija iztekel televizijski dokumentarni film o delu dr. Janeza Ruglja in o njegovi alternativni terapevtski skupnosti pod naslovom Preobrazba. Film je nastal po zamisli novomeškega filmskega ustvarjalca Filipa Robarja Dorina, ki je delo tudi režiral. Osrednja tema filma je zdravljenje alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti po socialno-andra-goški metodi psihiatra dr. Ruglja, kije svoj čas v slovenski javnosti dvignila precej prahu. Robar se je z neposredno metodo snemanja vključil v terapevtsko skupino ter tako osvetlil celoten terapevtski proces v izbrani skupini, s čimer je javnosti prikazal avtentično podobo Rugljevega dela.
ROCK OTOČEC VSE BLIŽE
OTOČEC - V petek, 4. julija, se bo na kopališču za gradom Otočec po 14 letih prekinitve pričel dvodnevni glasbeni festival Rock Otočec 1997, ki ga organizirata Festival Novo mesto in ŠOU Ljubljana. V petek bodo nastopili: Vlado Kreslin, K.U.T. Gas, Magnifico, Avtomobili, D Kovači, Let 3 itd., v soboto pa Pero Lovšin, Majke, Za-branjeno pušenje, Demoli-ton Group itd. Karte po
1.500	tolarjev za en dan in
2.500	za oba dneva so že na voljo v večini študentskih klubov, na Info točkah ŠOU v Ljubljani, v poslovalnicah DNŠ in na šestih mesjtih v Zagrebu. Na dan prireditve bodo vstopnice 20 odstotkov dražje. Na dan prireditve bo od Novega mesta do Otočca vozil avtobus, prevoz pa bo organiziran tudi iz Zagreba.
JURČIČEV SOSEDOV SIN NA PROSTEM
MULJAVA - Tukajšnja gledališka skupina, ki že vrsto let pripravlja dramske uprizoritve znanih Jurčičevih del v letnem gledališču na prostem ob Jurčičevi domačiji, je za letos pripravila uprizoritev povesti Sosedov sin. Prva predstava bo v petek, 27. junija, ob 21. uri, ponovitve pa v soboto, 28. junija, ter nato ob petkih in sobotah, 4., 5., 11. in 12. julija, ob isti uri. Dramatizacijo in režijo Jurčičeve povesti, ki govori o nekdanjem življenju v dolenjski vasi, je pripravil Janez Eržen, kot igralci pa nastopajo ljubiteljski igralci.
Vsah teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Jugoslovanščina
Inž. Radu Kalinoviču, vodji izkoriščanja pri novomeškem gozdnem gospodarstvu, se kljub dolgoletnemu bivanju pri nas ni nikoli popolnoma uspelo naučiti slovensko. V vsakdanjem pogovoru je zato uporabljal nekakšno jugoslo-vanščino. Včasih mu je kdo to tudi očital. Težave so imele tudi tipkarice pri prevajanju njegovih dopisov.
Nekoč je Rade po dolgih letih spet obiskal svojce v rodnem Negotinu v vzhodni Srbiji. Ko se je vrnil nazaj, je bil zelo potrt. Povedal je, kako so se ob njegovem prihodu doma zbrali vsi sorodniki in kaj se mu je pripetilo. Ko jim je začel pripovedovati, kako se ima v daljni Sloveniji, ga je kmalu prekinil eden od najbližnjih, rekoč: “E, moj Rade, moj Rade, pa ti si sasvim zabora-vio srpski."