DOLENJSKE NOVICE
Izliajajo 10. ill TSîikPi;a mosera, čo je Usti (lan iirazuik pa eii (lan i»rcje. ::
Cena jim jo s iioStiiiiio vi-ed za celo leto naprej 2 K, za jiol leta 1 K. Nai-ocnina za Nemčijo, lïosno iit dnigo evropske ilr/uve /naša K 50 li, za Ameriko 'i K.
Itopise sprejema nreiliiik, naročnino in :: OKnatiîla pa tiskarna J. Krajec nasi. ::
Kanoničiia vizitacija in birmo-vanje v novomeškem dekanatu.
Prevzvišeni gospod knezoSkof dr. Anton Bonaventura -fefjlič je pričel danes kauonično vizitacijo in birmovanje po novomeški dcka-niji. Jutri 11. t. m. ho birma v Miriiipeči, v petek 13. t. m. v Pročini. Isti dan popoludue ob uri so premiiostni pripelje v Novo mesto, kjer ostane tri dni. Po slovesnem sprejemu pred kapiteljnoni bo blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi, nato obišče deSko ljudsko šolo. V soboto zjutraj bo ob 7. uri sv. ma5a, ob 8. ari Obišče dekliško ljudsko šolo, nato dekliško na-da(jevaioo šolo. V nedeljo ob 9. uri zjutraj bo slovesen vbod v cerkev, nato tiha sv. i[ia.ša, pridiga in birma. Popoludne ob 3. uri govor, nato slovesen vsprejem novih kandidatinj v dekliško Marijansko kongregacijo, nato litanije.
V	ponedeíjek bo sv. maša ob 7. uri v Cesarice Elizabete ženski bolnici, ob 9. uri obišče gimnazijo, pop. ob Va uri oiihod v Šempeter. Potem bodo pa birme v sledečem redu: v torek 17. jnn. v Šempetru, v sredo 1«. jiiu.v Šmarjeti, v četrtek 19. junija v Beli cerkvi, v petek 20. junija v Brusnicah, v soboto iil. junija Podgradom, v nedeljo 22. junija v Stopičah, v torek 24. junija v Vavtivasi, v sredo 25. junija v Soteski, v četrtek 2G. punija v Poljanici (Píillandl), v petek 27. junija v Orraosnjicah, v nedelo 29, junija na Toplicah in v nedeljo iJO. julija v Šmihelu. — Dnevi veselja in radosti za mladino so tu, saj prihaja k njej veliki duhoven prinašajoč ji milosti, ki jo potrjuje v veri naših očetov,, edinem pravem temeljna naše časno in večne sreče, časne in večne sreče našega slovenskega naroda. Zato kličemo danes svojemu višjemu pastirju ob njegovem prihodu;
Visoki knox proslavljeni. In tisočkrat pozdravljeni Na na.ših tleh Od ovčic vseh!
Železniški minister v Belilcrajini.
Veselja dan, ki ostane za vedno v spominu, je bil dan 2. junija 1.1. za Belokrajino. Ta dan smo imeli v svoji sredi železniškega ministra ekscelenco barona Forsterja, prvega ministra, ki je stopil na naŠa tla, v spremstvu naših poslancev. Ogledal si jo železniške zgradbe naše železnice, ki se bližajo svoji dovršit vi.
Minister se je pripeljal v noči od sobote 31. maja na nedeljo dne 1. t. m. v l^jubljano.
V	nedeljo jc pohitel na Gorenjsko, kjer si je ogledal zgradbo deželne elektrarne. V ponedeljek na to pa jc prišel na IJoleTijsko.
V štirih avtomobilih sc je pripeljala ob najlepšem vremenu sledeča odlična družba v Novo mesto : njegova ekscelenca baron Forster, dvorni svetnik Bertcle pl.Grenadenberg, dvorni
tajnik dr. ilofîtzky, deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, dvorna svetnika grof Chorinsky in vitez Laschan, dež. odbornik dr. Lampe, drž. poslanec .Tare in dež. poslanec Dermastia ter zastopnika „Slovenca" g.^Štefe in „Laibacher Zeitnng" prof. Funtek. Že med vožnjo v Novo mesto so ljudje na polju prisrčno pozdravljali goste. V Novem mestu pa so bili gostje naj-ijubeznjivejše sprejeti. Mesto je bilo vse v zastavah. Pri poslopju gradbenega vodstva so jih sprejeli ravnatelj državnih železnic, dvorni svetnik pl. Galamboš, predsednik okrožn. sodišča Garzarolli pl. Thurnlack, deželnovladni svetnik baron Kechbach, nadinšpektor Opitz, stavbeni podjetnik dr. Samohrd, župana Kosmanu in Zurc, novomeški občinski zastop, inžinerji, meščanska garda v uniformi z godbo, na čelu ji stotnik g. Bergmann in velika množica druzega ljudstva. Ko se pripelje minister ob 10. uri do omenjenega prostora, zaigra godba cesarsko himno. Nato pozdravi ekscelenco g. župan Roamann v imenu mosta. Veselo je bilo iznenađenje, ko so je čulo, da pride iNjegova ekscelenca na Dolenjsko in obišče tudi Novo mesto. Zahvali se za ta visoki obisk in prosi ekscelcnco žel. ministra, naj ponese to zahvalo na najvišje meijto ter zakliče cesarju trikratni ,,Živijo 1" Občinstvo se veselo odzove temu kb'cu, godba igra cesarsko hinmo. V imenu prebivalstva izroči učenka V. razreda Mici Windischerjeva s primernimi besedami ministru lep šopek. Minister so prisrčno zahvaljuje, nagovarja navzoče dostojanstvenike in si ogleda zgradbo.
Nato se podajo minister in vsi ostali gostje v kapitelj, da se tu odzovejo prijaznemu povabilu mil. g. prosta. Tu jib sprejuiejo prošt Elbert, kanoniki Povše, Žlogar iu Spendal in vikar Supin. Pri zajutrku pozdravi ministra prošt Elbert kot prvega ministra, ki je prišel na Dolenjsko in pohiti med Belokraqce. Vesel je, da moro to storiti v starem častitljivem poslopju, ki je trpeJo pod Francozi, uživalo milost cesarja l^Yiderika III. ter raztezalo svojo oblast tja do Reke in Tr-sata in daleč na Štajersko. Nastalo je to poslopje za časa odkritja Amerike, katero ime pa nima med nami nobenega dobrega slovesa. Ako bi Bela-krajina za časa svoje velike gospodarske krize videla takrat že kakega žel. ministra, bi bile razmero tu doli gotovo boljše, izraža svojo. nado, da bo Njegova ekscelenca g. minister gotovo pomagal gospodarsko dvigniti Belo-k raj i no.
Minister se i)risrčno zahvali za tak Iju-beznjiv sjirejem in izrazi želio, da ne bi bil rad zadnji minister, ki namerava obiskati Belo-krajino. Veseli ga, da se nahaja v hiši tako gostoljubnega gospodarja in goji to željo — tako je pripomnil šaljivo — tudi v interesu svojih naslednikov, da bi jim bila dana prilika obiskati gospoda gostite^a in izprazniti čašo na njegovo zdravje.
Gostje so se nato točno ob II. uri odpeljali v Belokrajino.
V Belokrajini sc jc ustavila vsa družba
najprej v Semiču, kjer si je minister ogledal železniški predor, Tu ga je pozdravila šolska mladina, v katere imenu je govoril nadučitelj Bartelj, in občinski možje. Minister je prijazno odzdravil ter obljubil, da pride drugo leto gotovo k otvoritvi železnice. Ogledal si je nato 225 m dolgi viadukt pri Otavecu, kjer ao se mu predstavili podjetnik Lončarič in njegovi inženirji. Ministersejejako zanimal zastavbena podjetja g. Lončariča in se pohvalno izrazil o njih. 1'osebno ga je veselilo zagotovilo gosp. Lončariča, da bo on s svojimi prevzetimi zgradbami že meseca oktobra popolnoma gotov. — Nad vse sijajen ])a je bil sprejeni v Črnomlju. Ves trg sc je odel v slavnostno obleko, zastave so jdapolale skoro na vseh hišah, grbi mesta prepleteni z zelenjem in venci so se svetili na odličnih mestih. Ministra so pričakovali uradniki, občinski zastop, duhovščina z mil. g. proštom Doganom, deželni poslanec Matjašič, učitelistvo s šolsko mladino, ognjc-gasci z godbo itd. Pozdravil je ministra naj-
irosil, naj blagovoljno
prej župan Doltar in sporoči zahvalo prebiva stva Njegovemu Veličanstvu. Učenka Vera Ivlinc jc pozdravila v imenu šolske mladine in mu izročila krasen šopek, nakar je minister ))rijazno odgovoril in zapisal svoje ime v šolsko spominsko knjigo. V Lacknerjevem hoteîii je bil banket za 38 oseb. Med obedom sta svirala črnomaljski salonski orkester iu godba ognjegasnega društva, na vrtu pa je^ šolska mladina pod vodstvom g. nadučitelja Šetina pred ministrom zaplesala belokranjsko kolo ter mu zapela nekaj narodnih pesmi. Visokemu gostu je to zelo ugajalo, jiosebno ija še noša Belokraiijcev in Belokranjic. Med obedom je napil ministru g. dež. glavar v imenu dežele in se mu zahvalil za obisk. Ljudstvo v Belokrajini je bilo vsikdar „ante-murale chrifitianitatis", je pa tudi „antenmralc Austriae". Veselo pozdravlja^ tako visokega gosta in mu zakliče trikratni Živijo! Minister se prisrčno zahvali za ljubezniv sprejem. Ljudstvo na Dolenjskem je napravilo nanj vtis sposobnosti, delavnosti in zvestobe; naj bi mu torej bila dana srečna sedanjost in še srečnejša bodočnost. Napije kranjski deželi in njenemu glavarju. Gospod dvorni svetnik grof Oho-rinsky izraža v imenu dež. vlade svoje veselje nad obiskom ministra v takorekoč nove kraje za splo,šni promet in izjavlja, da bo vedno deloval za blagor Belekrajine, kjer mu jc tekla zibelka. Nato povzame besedo drž. poslanec Jarc in pravi, da je Bclokrajina g. ministru iz srca hvaležna, kar je pokazala s tem, da ga .je črnomaljsko prebivalstvo izvolilo za častnega meščana. Napije deželnemu predsedniku Schwarcu in njega namestniku grofu Chorin-skyju. Nadinšpektor Opitz napije stavbenim podjetnikom in delavstvu, zahvali se mu podjetnik g. Lončarič.
Po obedu sc minister poda med ljudstvo in ga izprašiije. V.sak slovenski odgovor jc prav dobro razumel, liopadla mu je zlasti prisrčnost našega ljudstva.
Ko sc je vračal v Ljubljano, je obiskal
tudi Metliko, kjer ga je pozdravil župan g. dr. AVeibl.
Zvečer ob 12. uri po polnoči se je odpeljal na Dunaj.
Spremljala ga je pa na povratku srčna žepa vseh Belokranjcev, naj bi kmalu zopet prišel mediije, saj ga bodo vedno z veseleni sprejeli in ostal jim bo vedno v hvaležnem spominu.
Gospodarstvo.
Reja odstavljenih praset.
Odstavljenim prasetem je treba tečne klaje. V tej starosti nimajo praseta tako razvitega in utrjenega želodca, da bi mogla prenesti vsakovrstno klajo. Najbolj jim ugaja mlečna krma. Čim dalje moremo prasetom kaj od mleka pokladati, toliko lepše vspehe bomo dosegli. Vendar jim pa nc kaže dajati čistega mleka. Tako mleko ima za praseta preveč tolščobe. Dosti je, če jim dajemo mleko, ki smo ga na pol posneli. Pomisliti je namreč, da ima kravje mleko še enkrat toliko tolščobe (smetane) kakor je ima mleko od sviig.
Poleg mlečne klaje je treba na vsak način tudi žitnega zrnja. Izvrsten je v tem oziru ječmen ali pa turšica, ki se pokladata v zdrobljenem in surovem stanju ali pa kuhana. Kuhano zrnje ima to prednost, da je še ložje prebavno in zaraditega bolj tečno. Odsvetovati pa moram, da bi sc pokladalo v tej staro.'iti otrobi. Otrobi niso dosti prida za take živali, ne pšeniční, še maiij pa rženi. Tudi cela rž ni dobra za praseta. Zgodi se lahko, kakor učc izkušnje, da postanejo živali po taki krmi mrtvoudne, pa tudi lahko božjastne.
Poklada pa naj se poleg mleka in žitnega zrnja tudi krompir, ki je posebno dober za mlada praseta. Prav dobra klaja za odstavljena praseta bi bila potemtakem n. pr. sledeča: 1—iVa i na pol posnetega mleka, V4 kg ječmena oziroma turšice in 1—1V2 kilogr, krompirja.
Pozneje se daje čisto posneto mleko, ki pa mora biti sladko. Kislo mleko nuj dobe praseta pozneje, ko so stara 3 mesece ali pa več. Najslabše bi ustregli takim živalim, ako bi jim dali na pol kislega mîeka, namreč mleka, ki še ni dosti kislo, ker se je začelo še le kisati. Tako mleko jc naravnost škodljivo. Opozarjati moram tudi na to, da je skrbno snažiti posodo, ki jo rabimo za mleko.
Če nimamo mleka, si moramo pri takih prasetih pomagati s pokladanjem redkega močnika, ki ga napravljamo iz turšične moke, ajdove moke i. dr. Toga dela se ne smemo zbati, če hočemo imeti kaj boljšega vspeha pri reji mladih praset.
Potrebna klaja naj se poklada prasetom po i do Škrat na dan. Pozneje naj sc preide na hkratno krmljenje. Kolikor bolj hitreje ])rascta rastejo, toliko več klajc jim jc treba.
S 3 meseci se lahko poklada jjrasetom vsakovrstna krma. V tem času postane že-
Zabavi in pouku.
Dopust. (Koaoc.)
Tn na ta dogodek, na to neljubo srečanje je moral gospod Štefan Krhne nehote misliti danes, prvi dan po dopustu, ko je firi najlepšem vremenu ])0Časi korakal ])o zasjiani, večno dolgi ulici v urad. Njegova zla slntiga se je uresničila, njegovo dopustno potovanje se je ponesrečilo, docela ponesrečilo — bolan, strt na duhu in telesu, s praznimi že ti, se je vrnil domov in svečano si je prisege , da ne pojde nikoli in nikamor več. Popolnoma novo življenje hoče pričeti v prihodnje, nepotrebnemu Stedenju in skoparjenju napravi kratek kouee: vsak, čisto vsak večer bo pil svojo merico piva, pa najsi postane vsicd tega tudi pijanec. V svojih proračuni!] se jc bil daleko nrezal, zažcijenih planinskih višav ni dosegel, svojo lepe turistovske čevlje je raztolkel na ničvrednih cestah, ledeniška očala razbil v gostilniški sobi in najstrašnejše — kmalu gori za Ljubljano se je bil med vožnjo sklonil iz kupcja in pri tem mu je padel skozi okno njegov dragoceni zapisnik, ki ga je stal toliko truda in napora . . .
V Beljaku se jc ustavil in si poskusil svojo turo sestaviti iznova, deloma iz sjmmina,
doloma iz v naglici nakupíjeuih „vodnikov". Ker jc bil izdelal prvi načrt z nemalo pridnostjo in porabil zanj ogromno časa, je šlo novo delo nekam po sreči in urno izpod rok. Toda čakalo ga je že novo razočaranje ! Komaj je bil z za])isnikom gotov, je začelo deževati, neusmiljeno in neutrudno deževati, tako da jo bil v treniitku obsojen in privezan na dolgočasno življenje v gostilni, na tisto živ^eige, ki se mu jO moral odtegovati tri četrtine leta, da si jo zbral in pristradai za potovanje potrebni denar. No, tolažila ga je pri tem nekoliko misel, da si bo na ta način privoščil vsaj nekaj tistega, česar si drugače no bi bil. In stvar je imela še drugo dobro stran! Dvorni svetnik iz K., ki se je ustavil v istem hotehi, je obedoval z gospodom Štefanom pri eni in isti mizi. Kdo bi se čudil, da sta se na ta način moia že takoj prve dni seznanila? S ponižno udanostjo se je kretal gospod Krhno okrog visokega gospoda, pritrjeval „najponiž-nejše'' vsem njegovim besedam ter mu takorekoč pomagal v klobuk, ker gospod svetnik ni nosil površnika. Z eno besedo, gospod Štefan se je trudil na vso moč, da sc kar najbolj prikupi visokemu dostojanstveniku. In pspod svetnik je vidno imel nad uslužnim in ponižnim oficijalom svoje dopadenje. liad si je dal na primer na izletih, ki sta jih po-gostoma napravljala skupaj v bližnjo okolico,
postreči v dežju z oiicijalovim dežnikom, s tistim krasnim turistovskim dežnikom, ki ga je gospodu Krhnetu v hotelu pozneje kar naenkrat zmanjkalo. Gospod svetnik je bil toliko lojalen, da pri takih prilikah tudi dežnega plašča ni odklanjal, s katerim mu je žarečih lic in sreče trepetajočega srca postrczal gospod olicijal. Kratko, ko sta se poslavljala, je gospod svetnik oiicijaln velikodu.šno zatrjeval svojo naklonjenost in mu obljubil, ako bi morda mogel zanj kdaj kaj storiti, bo to storil z največjim veseljem.
Ta prijetni doživljaj, časti vredno znanje s tako vplivno osebo, jo bilo edina svetla točka na temnem obzorju njegovega skažcnoga dopusta.
liavno sedaj so ga je spomnil na poti v pisarno in nakrat se mu je zazdela njegova nezadovoljnost krivična in neutemeljena, zakaj za malega uradnika, kakor je bil gospod Štefan, je tako visoka protekcija gotovo velike vrednosti. Gospod oticijal je postajal polagoma zopet dobro volje; z novim pogumom jc hitel v urad, pridno je hotel delati, biti mož na svojem mestu iti s pomočjo pokroviteljstva visokega gospoda dvornega svetnika se bo že kako prerinil do višjega in malo boljšega mesta.
Potoma je stopil v trafiko,
„Dve za šest in jutraiyi list!"
Zapalil si je cigaro, stopil zopet na ulico, razgrnil dnevnik in čital: „Sleparski „dvorni svetnik" ! V Gradcu so včeraj aretirali nekega sleparja, ki se izdaja za Ferdinanda II,, rodom iz Nižje Avstrijskega. O resničnosti podatkov se dvomi. Navedeni je stanoval pod imenom dvornega svetnika — ----
Oiicijalu Štefanu Krhnetu je bilo dovolj. Jezno je zmečkal časopis in ga vrgel pod široko metlo pometaču, snažečemu ulico. „Torej s protekcijo tudi nič — —" to jc bila edina misel, ki jo je v trenutku zmogla njegova razbeljena glava.
Bled in s klonjeno glavo je stopil v urad. Prvi, katerega je srečal, je bil „kolega", ki ga je bil tisto dni pred dopustom zasačil s torbo na plečih v mestni okolici.
„No, gospod Krhne, že nazaj? In danes brez nahrbtnika?!"
Štefan ni odgovoril ničesar; sedel je za svojo pisalno mizo, na kateri se je bilo za časa njegove odsotnosti nabralo precejšen kup nerešenih aktov; molčé in z divjim srdom se je spravil na delo.
Prejsno'a leta pa je imei prvi dan po dopustu toliko povedati svojim tovarišem---!
lodec tako utrjen, da prenese tudi žo kuhinjske od])adliO, če niso preveč kisli ali močno slani.
V	tej starosti ugaja prasetoin zlasti različna zclorqava, zelena trava in detelja.
Pripomniti pa treba, (ia je tudi od te starosti naprej pokladati krmo, ki bodi dosti tečna, da se mlada žival krepko in hitro razvija. Napaka je, če dajemo prasctom v tej starosti preveč vodeno in preveč prazno krmo.
V	tej starosti se morajo razvijati kosti in mišičje (meso). Napačno bi bilo, ako bi tako mlade živali prevcĚ tečno redili, tako da bi začele debeleti. Napačno je pa tudi to, če dobe živali premalo tečno krmo in če se ob taki krmi razvija samo vamp, dočim zastaneta zadnji in predaji konec života.
Zelo važno je tudi, da imajo mlade živali dosti prilike za gibanje na prostem. Mlada praseta je zaraditcf^a spuščati ven, vsak dan na jilano v ograjene vrtove ali ]m tekališča. Kolikor slabši, kolikor bolj soi>arni so na.ši leseni svinjaki, toliko bolj je irel)a skrbeti za to, da pridejo praseta ven. Z zadostnim gibanjem se praseta utrjujejo, na ta način se razvijajo kosti in mišičje, kar je glavna stvar za mlade živaíi.	r—
Kako naj se travniška ruša zagosti.
Po naših travnikih in košenicah bo letos manj krme kakor lani. Na prvi pogled jo letošnja košnja sicer lepa, v resnici je pa ruša v obče bo|j redka. Po travnikih manjka trav, posebno tadi po takih, kjer se je z nmetnimi gnojili enostransko gnojilo. Vzrok, da se jo ruša zredčila in da manjka trav, je iskati v letoSryi mrazni in suhi zimi, kateri je sledil suh marec, Meseca aprila smo imeli sicer dosti dežja, ali tega nam ni mogel povrniti, kar sta vzela letošnja zima in suša v prvi pomladi. Na vsak način nastaja letos za nas skrb, kako naj se ruša po travnikih zopet zagosti, popravi in izboljša,
Z dobrim gnojenjem bomo lahko mnogo dosegli, da se bo ru.ša s travami zagostila. To velja za travnike, kjer so se trave zatirale z enostranskim in ponovnim gnojenjem z umetnimi gnojili, s Toniasovo žlindro in kalijevo soljo. Na take travnike treba jc napeljati gnojnico, hlevski gnoj, kompost ali ])fl straniščni gnoj (strani.ščnico). Po takih gnojilih se nam bo trava obrastla in zgostila.
Na vsak način se pa tudi to priporoča, da izredčene travnike zagostîmo s po.setvijo travnega semena. To storimo lahko na dva načina.
Prvi način je ta, da pustimo travnike prezorevati, tako da se nam ob košnji travno some samo zaseje. Ta način samozasetvc bi se dal zagovarjati, ker je naravnejši, ima pa slabo posledice. Ne le da dobimo boý prazno in slamnato seno, ampak trpi tudi otava, ker prične pozneje odganjati in ker po dozorelih travah slabše odganja.
Boy se priporoča zaraditega drugi način zagostitve, ki obstoji v tem, da sc travnik pravočasno pokosi in po košnji obseje s potrebno množino pripravnega semena, /ia tako posetev se priporočata po naših legah posebno lirancoska pahovka in pasja trava, potem mačji rep in izmed nizkih trav pa travniška bilnica, angleška Ijulika in travniška latovka.
Posejejo se te travo tudi lahko spomladi, vendar se sedanji čas po košnji zaraditega priporoča, ker je po naravi za to nanioiqen. Da nam some boli ^ zemljo zaleze in bolj iz-kali, je dobro, če se travnik provleče s travniško brano in sicer pred setvijo. Važno je seveda tudi, da dobimo seme, ki jo dobro kaljivo._—r—
Občnizborkmetijske podružnice v Novem mestu.
Kmetijska podružnica v Novem mestu je imela svoj občni zbor dne '2. junija t. 1, Zborovanje otvori podružnični tajnik strokovni učitelj R. Zdolšek in opraviči odsotnost načelnika ravnate^a Rohrmana in odbornika mil. g. prošta dr. Elberta. Na to poda svoje poročilo o podružničnem delovanju, kateremu bi povzeli kot najvažnejše sledeče:
Podružnica je stela koncem 1. 1912. 290 članov. Z zaupniki razširjen odbor je imel 4 sejo, ožji odbor pa 1 sejo. Podružnični Ojiravnik je imel v tem letu zaradi bolezni dopust in ga je do 1. marca t. 1. nadomestoval začasni opravnik Filipič. Predlogov, ki jih je sklenil zadnji občni zbor, ni bilo mogoče predložiti, ker še ni bilo v Ljubljani občnega zl)ora.
V	sredqjem odborn jo zastopal podružnico njen načelnik ravnatcij liohrman.
Podružnica oskrbuje svojo trtnico, ki jo je prevzela deloma lansko zimo od posebnega konzorcija. Spomladi 1. 1912 se je pridelalo 91.200 ključev, od katerih se je 53.400 po-cepilo in 29.200 zabilfalo. Prodalo se je 15.141 cepljenk in za nje izkupilo 3031 K 66 h. Prodalo se je tudi 6535 bilf, 3900 med člane brezplačno razdelilo. Na pomlad 1913 se je pridelalo 5G.800 ključev in od teh zabilfalo 25.500 in 29.ÍÍOO pocepilo. Od pridelanih 24.600 bilť se je le 8100 prodalo in 1000 ćlanom razdelilo; 15.600 je pa bilo treba zopet vložiti, ker so preostale. Cepljenk se je prodalo 9964
za 1567 K 60 h. 5900 cepUeck je pa preostalo in jih je bilo treba zopet v trtnico vložiti. Ker je tedaj vsled tako slabe razprodaje trt dohodek trtnice iotos manjši, se ne sme računati s tem, da bi imela podružnica od nje kaj^ čistega dohodka.
Viiled uime, ki je zadela vinogradnike v preteklem letu po mrazu in toči, je vložil odbor v dogovoru s „Kmečko Zvezo za novomeški okraj" potom c, kr. kmetijske družbe v Ljubljani prošnjo na vlado za primerno pomoč. Vlada je to prošnjo .šele letos rešila in dovolila za Dolenjsko 70.000 K podpore kmetijski družbi v Ljubljani, ki jo naj porabi za oddajo modre galice, žvepla, škropilnic in žveplalnikov po znižani ceni. Podružnica je tudi posredovala kot vsako leto pri oddaji modre galice in letos tudi naročila ventilirano žveplo naravnost iz Italije. Ker se je pa poverilo zbiranje naročil tudi drugim faktorjem, je nastala pri razdelitvi modre galice precejšnja zmešnjava, toda brez vsake krivdo podružnice. Kdor je pri podružnici kaj naročil, je tudi naročeno pravočasno dobil. Poročevalec je opozarjal pri tej priliki člane, da prihodnjič svoje potrebščine pravočasno pri podr.užnici naročajo. Podružnica je tudi pri kmetijski družbi ugovarjala proti prodaji škropilnice „Corona", četudi je cenejša, ker 80 vsled slabega materijala prehitro pokvari.
Iz podružnične drevesnice se je I. 1912. prodalo 140 dreves in 704 drevesca so se članom brezplačno razdelila. Pogorelcem v Ga-bcrju so je vsled sklopa občnega zbora 1.1911. oddalo brezplačno 82 drevesc in so še tudi nekateri drugi člani dodali svoja drevesca temu darilu. Letošnjo pomlad se je prodalo 126 dreves in 756 članom brezplačno razdelilo.
Nadalje je podružnica preskrbovala svojim članom umetna gnojila in jc razdelila 251 (] Tomasove žlindre, 700 q superfosfata, 48 q kajnita, 44 <[ kalijeve soli, 7 (i amonijevega sulfata in 6 (i vinogradniškega gnojila. Načelnik se je mnogo trudil za napravo zadružnega pašnika v podružničnem okolišu, toda brez uspeha.
Za premovai^e bikov, ki ga je priredila tukajšnja Živinorejska zadruga, je dovolila podružnica 50 K p-emijc. Glede nameravane akcije za povzdigo ovčje reje na Gorjancih, se pa ni dalo ničesar doseči.
Poročilo se je vzelo na znanje.
Na to poda blagajnik A. Lapajne svojo poročilo, iz katerega posnemamo, da so znašali stroški 1. 1912. 22.012 K 50 h, dohodki pa 2G.052 K 35 b.
Na predlog pregledovalca računov J. Berg-nianna se poročilo odobri in da blagajniku absolutorij. Na predlog tajnika Zdolšeka se sklene priporočati na občnem zboru kmetijske družbe, da bi se zavzela kmetijska družba za to, da se uvrsti poškodbe vinogradov po mrazu v isto skupino poškodb, kjer se dovoli odpis davka že tedaj, ko znaša poškodba dotične parcele 1/4 letnega pridelka, kakor se to dovoljuje pri poškodbah po toči in povodnji.
Dosedanjemu odboru se izreče soglasno zaupnica in zahvala za i^egovo uspešno delovanje, Izvoli se načelnikom zopet ravnatelj Viljem Rohrman, odbornikom pagg, ; strokovni učitelj R. Zdolšek, pisarniški adjunkt A. Lapajne, mil, prost dr. Sebastian Elbert, c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalický, posestnik in gostilničar Janez Jakše, posestnik in gostilničar Ivan Košak, posestnik Franc Medved, Krka in župnik Jakob Porenta, Stopiče. Zaupnikom pa gg. Anton Kos, Ločna, Anton Globelnik, Bršljiu, Anton Avsec, Gotna vas, Josip Zurc, Kandija, Prane Kaatelic, Št. Jošt, Jože Može, Stopiče, Kulovic, Podgrad, župnik Češenj, Podgrad, Josip Dular, Jurkavas, Kulovic, Vavtavas, Bojane, Št. Peter, Becele, Št. Peter, Špendal, Mirnapeč, župnik Zore, Mirnapeč, Ivan Rakoše, Straža, Franc Vintar, Hrušovec, Janez Ferkolj, Vinvrh, Zorko, Dru-žinskavas, Turk, Orchovica, Potočar, Oreho-vica, Medle, Brusnico, župnik Nemanic, Brusnice, župnik Vole, Soteska, Kline, Goretije-polje, Sitar, Toplice.
Sprejme se tudi predlog, da postavi podružnica svoje lastno skladišče za kmetijske potrebščine in se dovoli odboru v to svrbo kredit do 2000 K, kî naj se v 20. letih amortizira. Za ureditev te zadeve se izvoli poseben odbor.
KoDcem soje se konstatira s posebnim zadoščenjem, da so se uredila nova pravila na nasvet naše podružnice in da je izšel ravno iz naše podružnice predlog, da glasujejo na občnem zboru kmetijske družbo v Ljub^ani delegati jiodružnic. Za delegate prihodnjega občnega zbora v Ljubljani se izvoli soglasno gg. Zdolšek, Skalický, Porenta, Vertačič, Vintar (llrušovec), Bojane. Kot njih namestnike pa gg. župnik Nenianič, Rakoše, Medved in Globelnik.
Na to se zborovanje zaključi.
Gospodarske drobtine.
— Niii'ofiila na iimetiia gnojila zu ajdo. Kmetijska podružnica sprejema naročila na rudninski sui>crfosfat, ki se je zadnja leta prav dobro sponesel pri ajdi. Nujno prosimo naše gospodarje, da potrebni superfosfat takoj naroča in da ga tudi zaarajo, Naročila se morajo že sedaj izvršiti, da ne bo prepozno. Pri
tej priliki prosimo tudi naša županstva, da v prid občekoristni stvari podpirajo težnje gospodarjev in da nabirajo naročnike, ki morajo tudi tam zaarati svojo naročitev. Posredovanje županstev je pri nas potrebno, ker ima podružnica prevelik okoliš in bi bilo vso naro-čevanjeod strani gospodarjev silno otežkočeno, ako bi se morali vsi gospodarji obračati naravnost le na podružnico. Kmetijska podružnica se bo tozadevno obrnila na vsa županstva, ki se nahajajo v okolišu novomeške podružnice.
—	Vinogradniški tečaji na Dolenjskem. Tekom meseca junija priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalický, sledeče tečaje za vinogradnike še v teh krajih;
1. V torek, dne 10, ob 8, uri zjutraj na Radovici; 2, isti dan ob 2, pop. v Repici, obČ. Drašiče; 3. v sredo, dno 11. ob 9. uri zjutraj v državni trtnici v Črnomlju, kjer se ob onem razdele zeleni cepiči; 4. isti dan ob ,-t. uri popoldne v Strážném vrhu, obč, Dobliče; 5. v četrtek, dne 12. ob 8. uri zjutraj na Tanči gori; 6. isti dan ob 4, uri pop. v Starem trgu; 7. v petek, dne 13. ob 8. uri zjutraj v Ka-dencah; 8. isti dan pop. ob 2. uri v Dolu; i), v soboto, dne 14. ob 8, uri zjutraj v Čepljah;
10,	v torek, dne 17. na Bučki ob 9. uri zjutraj;
11.	isti dan pop, ob 3. na Kaki; 12. v sredo, dne 18. ob 8. uri zjutraj na Studencu; 12. isti dan ob 3. pop. v Boštanju; 13. v četrtek, dne 19. ob 8.uri zjutraj v Radečah; 14. isti dan ob 3, uri pop. na Pol.šniku pri Litiji; 15, v petek, dne 20. ob 8. uri zjutraj v Šmartnem; 16. isti dan pop. ob 3. uri v Temonici. — Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in le ob ugodnem vremenu. Kraj sestanka se razglasi potom oklica. Podučevalo se bode v zelenem cepljenju trt, poletnem delu v vinogradih, zatiranju trtnib škodljivcev itd.
—	Oddaja zelenih trtniJi cepičev. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos oddajali iz državnih trtnib nasadov na Kranjskem brezplačno zeleni cepiči priporočljivih trtnih vrst, in sicer: dne 9, junija t. 1. na Slapu pri^Vipavi, dne 11, junija v Kostanjevici in v Črnomlju ter dne 12. junija v Novem mestu. Kdor želi ce-pičev dobiti, ta se mora takoj, najpozneje pa do 8 dni pred oddajo zglasiti pri dotičnem delovodju državne trtnice, ali pa naravnost pri c. kr, vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Na dan oddajo, ob 8, uri zjutraj, pride naj vsak po naročene cepiče. Prosilci, ki se ne oglasijo v pravom času, dobijo le tedaj nekaj cepičev, če jih bode kaj preostajalo. Ob enem se bode isti dan v drž. trtnicah razkazovalo cepljenje, podberanje trt itd.
0. kr. vinarski nadzornik: B. Skalický.
—	Prodaja borovega, jelovoga iii bukovega losa. Deželna vlada v Sarajevu proria iz gozdnih okolišev a) Črna gora, oddelek Konjic, b) Slatinica-liačica, okraj Konjic, c) Grušča-Rakitnica, okraj Konjic približno 208.000 m" borovega in smrekovega lesa ter približno 62.000 m^ bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ti jih je poslati najkasneje do 9. junija 1913, 11. ure dopoludne deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	l'roilîijajclovegîi in bukovega Ipsa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Kozara-planina (okraj Bos. Dubica in Prijedor) približno 28.000 m^ jelovega in 25.000 m^ bukovega lesa. Sprejemajo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do 31. julija 1913, 11. ure dopoludne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtni.ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
—	l'rodaja stoječih hrafitovili delieL Deželna vlada v Sarajevu proda iz raznih gozdnih oddelkov okraja, Gračanica, Maglaj in Gradačac približno 18.390 stoječih hrastovih debel = 17.030 m". Sprejemajo se lo pismene jonudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 9, jii-ija 1913, 11. ure dopoludne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtni.ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Prodaja jelovega, borovega, sini-e-kovega in linkovega lossa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz okraja Foča približno 1,670.000 m^f jelovega, borovega in smrekovega lesa ter približno 406.000 m» bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih jo vložiti najkasneje do 5. julija 1913, 11. ure dopoludne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Obvestilo o približni potrebščini oskrboviiluili predmetov za c. iii ki\ vojno. C. in kr. intendanca voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o približni potrebščini predmetov, ki se bodo putrebovali v dobi 1913/1914 za oskrbo c. in kr. vojno na raznih postajah. Potrebovalo se bo: rž, oves, seno, slamo za steljo in postelje, trd in mehak les, premog. Čas, v katerem se bodo ponudbe sprejemale, se bo pozneje določil. Gori omenjeno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani,
Politični pregled.
Državni zhor. Razprava o izvajanjih ministrskega predsednika o zunanjem položaju se je vlekla dalje skozi mnogo sej in potratila mnogo časa s to debato, zakaj govorniki niso povedali nič novega. Vsi so ponavljali to, kar je povedal že poslanec dr. Korošec, da tiči rešitev Avstrije le v pravični rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Povdarjali so zlasti potrebo narodnega sporazuma med Nemci in Slovenci. V torek 3. t. m. se je pričela splošna razprava o drugem čitanju malega finančnega načrta. S tem je v poslaniški zbornici iinančni načrt_ saj načet, kljub temu je pa malo upanja, da bi se ta lahko rečemo življenska zadeva za dežele in za uradništvo rešila že v nekaterih dneh, ker so se Rusini nprii z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi proti temu, dokler se ne reši v Galiciji volilna reforma. Naši poslanci so vložili na železniškega ministra interpelacijo radi jezikovnih razmer pri ravnateljstvih državnih železnic v Trstu in Bedaku. Jako ostro je tudi prijel dr. Vrstovšok pravosodnega ministra Hohenburgerja, zakaj ne odgovor na rasino interpelacije.
Hrvaška Sti-atika Prava je imela te dni posvetovalne v Trstu. Razdor, ki se je zadnji čas pojavil v stranki, se je poravnal. Dosedali načelnik stranke dr. Mile Starčevič je zopet izvoljen za načelnika.
Slovenci v Tr,stu in okolici se še nikdar niso tako živahno pripravljali na volitve kakor ravno letos, ko so Nemci sklenili z Lahi pogodbo, da bodo volili laške kandidate. Ta zveza Nemcev z Lahi jasno kaže, kako strastno sovražijo Nemci Slovane in kako se oba bojita, da bi se slovanska moč v Trstu zopet ojačila. Kljub temu pa bodo volitve v Trstu pokazale veliko moč Slovanstva ob Adriji.
Vohunstvo avstrijskega polkovnika Itedla vzbuja po vsej Avstriji v najširših krogih močno ogorčei^e. Imenovani polkovnik je izrabljal leta in leta svoje visoko in ugledno mesto na najgrši način, namreč s tem, da je izdajal z ovaduštvom in vohunstvom našo državo tuji velevlasti Rusiji, Kot generalno-štabni častnik in šef generalnega štaba armad-nega zbora ob naših mejah je imel pristop do najvažnejših listin in aktov, ki določajo vojske, in vse to je prodal za drag denar ruskim agentom. Ker je imel v rokah tudi nekatere stvari iz nemške armade, je tudi to izročil ruskim vojaškim krogom. Ko so mu dokazali izdajstvo, se je ustrelil. Obsodbe vredno je na vsak način dejstvo, da so mu prinesli častniki revolver, da se je lahko ustrelil in se s tem odtegnil zasluženi kazni. S tem so najbrže nekateri krogi hoteli atvar vc6 aH manj pomečkati, kar se jim pa ni posrečijo. Cesar si je pustil o Rediovi izdaji večkrat poročati in se je hudo razburil ter obsodil ogorčeno ta zločin. Sklenjeno je, da bodo generalni štab popolnoma preosnovali, zakaj v resnici rečeno, ta afera je spravila nas Avstrijce v tako slabo luč kakor Še nobena ne in no pomeni ie sramote, ampak tudi hudo pretečo nevarnost.
Nil Ogrskem vladajo razmere, kakoršne so le na Ogrskem mogoče. Sodišče v Budimpešti je 3. t. m. slovesno proglasilo ministcr-skega predsednika tajnega svetnika Njegovega veličanstva Ladislava pl. Lukaesa za največjega panamista na svetu, to je za človeka, ki slepari kar na debelo in krade javen denar za svoj žep. Bivši državni tajnik Desy je namreč na nekem banketu vseiičiliščnikov razkril, da je Lukacs kot iinančni minister oškodoval državo za celih 6,000.000 K in sicor v volilne namene stranke „narodnega dela" in ga je zato imenoval „največjega panamista Evrope". Lukacs je seveda tožil in Desy je bil obsojen na en mesec ječe. A stvar se je kmalu obrnila. Krona je sodbo prve instance zavrgla in odredila novo preiskavo, pri kateri je bil Dosy oproščen, Lukacs pa pred vsem svetom proglašen kot največji goljuf. Cast predsedniku sodišča Baloghu, ki si je prvi upal izreči sodbo proti vladi, kakor jo zahteva pravica! Lukacs je moral seveda s svojim čednim kabinetom demisijonirati, Vkljub temu pa ni preveč upati, da bi se razmere na Ogrskem bistveno kaj izpremeniie. Jugoslovani so dobili s tem veliko zadoščeioe, da je bil eden najhujših sovražnikov jugoslovanskih pravic, ki ima tudi tiranijo na Hrvatskem na vesti, obsojen kot največji slepar Lvrope, Ta zadeva in Redlova afera pa razsvetljujeta s čudno lučjo javno življenje v naši avstro-ogrski monarhiji. Tu mož, ki jo bil tako rekoč up cele armade — tam načelnik vlade — oba najhujša zločinca, sleparja in izdajalca in to ne dva popolnoma izjemna slučaja. Iskalo se je izdajic na jugu med najzvestejšimi državljani, a bili 30 v vrstah onih, ki so se najbo^ trkali na svoja i)rsa, češ nn smo najzveatejši podaniki cesarjevi in najboljši državljani. Difficile est, satiram non scribero.
Na lîalkauu. V petek, dne 30. maja so balkanski zavezniki v Londonu podpisali nd-rovne pogoje s Turčijo. Po teh pogojih odstopa Turčija skoro vao evropsko Turčijo zaveznikom, le oni kos ozem^a, ki leži med Carigradom, Dardanelami in črto Enos-Midia, ostane v rokah nekdaj tako mogočnih Turkov. Toda sedaj, ko se gre za razdelitev osvojenega ozemlja, je pa zopet bruhnila na dau
stara balkanska nesloga. Bolgari zahtevajo zaso del ozemlja nižje od reke Vardar y Mn-cedoniji, ker so se tako pred vojsko domenili s Srbi, ti pa sedaj nočejo več odstopiti teh pokrajin. Obe državi imata že na stotisoĚo vojakov na meji. Velevlasti, zlasti Rusija, se trudijo, 4a bi preprečile vojsko. Tudi balkanski državniki delujejo kolikormogoče pomirjevalno. Dal Bog, da ne bi priSlo do vojske. Nadalje se vrše pogajala med Bolpri in Grki gJcfle Sohna. Vsekakor jo položaj na Balkanu sedaj še nerazjasiyen in je pot do trajnega miru še precej dolga. Črnogorci tudi ne morejo pro-boleti izgubo Skadra in so ga zapustili le z gnevom. Kdaj dobi Albanija svojega kralja, se tudi še ne ve. Esaad-paša sicer poiitja svojo čete nazaj v Turčijo, poleg tega pa pridno zbira albanske vojake okrog sobo, da napravi Ž rijimi deželno brambo. Na previdnosti balkanskih državnikov jo sedaj ležeča usoda slovanskega Balkana.
Rezervisti se vračajo sedaj domov. Aktivni vojaki v obmejnih posadkah na jugovzhodu so pa dobili dvanajstdnevni tiopust, da morejo obiskati svoje domače. Vojaki prepevajo od veselja, da so vendar enkrat rešeni mučne obmejne službe.
Žiti Nathan, ki je odložil nedavno čast rimskega župana, je bil od kralja Viktorja Emanuela pozvan, naj zopet sprejme županstvo.
V	katoliških krogih je to vzbudilo veiiko začudenje, saj je znano, da je Nathan kot glavar italijanskih prostozidarjev strupen sovražnik katoli.ške cerkve.
Nemčija. V Berolinu se je vršila 24. maja poroka edine hčere nemškega cesarja, prin-cezii\je Viktorije Lujize s princem Ernstom Avgustom Kiimberlandskim. Poročnih slovesnosti v cesarski palači se je udeležil tudi angleški kralj s kraljico in ruski car. Le noben član avstrijske vladarsko hiše ni bil povabljen, kar gotovo ni dobro znamenje 7.0. toliko hva-lieano prijateljstvo Nemčije z Avstrijo.
Sv. oče so sedaj ozdraveli in ao v nedeljo dne as. maja vprvič maševali v svoji privatni kapeli. Sprejemajo tudi že romarje, ki jih je letošnje jubilejno leto zelo veliko iz raznih krajev.
DomaČe in tuje novice.
Ob petdesetletnici ilr. 1. Šiišteršiča. Dne 2E). maja 1.1. je obhajal načelnik S. L. S. in deželni glavar kranjski g. dr. Ivan Št)šter.šič petdesetletni CO svojega rojstva. Ne bomo naštevali velikanskih zaslug, ki jih ima dr. Tvan Sušteršič za slovenski narod, saj ga ni imena, ki bi bilo na Slovenskem bolj znano, kakor je i^egovo, ni imena slovenskega moža, ki bi bilo tudi pri drugih narodih Avstrije in ostale Evrope tako znano, kakor ime dr. Ivan Šuštoršič, Nasprotniki se zaletavajo vanj kot stekli psi in ga blatijo |iovsod kjer le morejo, a to ga ne plaši, mirno kot vešč vojskovodja gre naprej svojo začrtano pot. Zato pa prosimo sedaj ob njegovi petdesetletnici: Vodite^a našega ^udstva dr. Ivana ŠuSteršiča ohrani Bog še dojgo vrsto let slovenskemu ljudstvu. Dr. Ivan Šušteršič naj živi!
I*i-oiiiocija. Dne 2, junija je bil na Dunaju promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Ervin Murgel, kateri je obiskaval tukajšnjo gimnazijo, in je sin g. K. Murgel, c. kr. davč. nadupravitelja v pok. Mladi gospod doktor ostane kot asistent na dunajski kliniki.
Zavarovalnii vest. Glavni zastop banke Slavije ima od 1. junija 1913 naprej svojo pisarno v hiši g. dr. Slanca na Velikem trgu v pritličju nasproti pisarni bolniške blagajno ter se uraduje vsak ponedeljek in semanji dan od 8. ure zjutraj do polu popoldan, v sredo in petek in neobvezno tudi v soboto od 9. ure zjutraj do polu 12. ure dopoldne. Člani zavarovalne banke Slavije naj blagovolijo to vzeti v vednost.
('aMíniin občanom v llokroiiogii je imenoval tamošqji občinski odbor radi obilih zaslug za občino Mokronog in naklonjenosti njenim občanom okrajnega glavarja gosp. dr. Friderika Mathiasa v KrSkem.
Niičcliiikoni «knijiiogii cestnega odbora kostanjeviškega^ je bil izvoljen gosp. Janez Repselj, župan v St. Jerneju, namestnikom pa Janez Frigelj, župan v Veliki Dolini.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Adam Draxler, l>ianina pri Črnomlju; Kelicita Poljšak in Julijana Luschiitzki Suhor; Friderik Dermeti, nadučitelj Višnja gora, Marija Zlakraj-šek, Metlika in Marija Hirschmann Anibrus,
V	Malem Slatniku se ustanovi dvorazrednica.
Strašen uboj se je zgodil v petek, dne 30. maja v Ovničkovi hiši v Malem Slatenku pri Novem mestu. Janez Ovniček je usodnega dne dopoldan s kladivom za kamenje tolči ubil svojo ženo Nežo, s katero jo živel že dolgo let v prepiru. Udaril jo je s kladivom parkrat po sencih, da je bila žena v par minntab mrtva, potem pa zaprl hišo, povedal ljudem v vasi, kaj je storil, in so še! sam naznanit sodišču v Novem mestu, kjer so ga zaprli.
Porotne obraviiiivc v Novem inestii so se pričele afi. maja. Ta dan je sedel na obtožni klopi Janez Kuhar, dvajsetletni pekovski vajenec iz Celin pri Raki. Obtožen je
bil, da je dne 10. marca t. 1. v nekem i)ro-piru sunil Hrastnikovega sina Alojzija s stile-tom v prsa in se je ta zgrudil na tla ter bil v par minutah mrtev. Svoje dejanje je Kuhar skesano priznal in rekel, da je ravnal v razburjenosti in pijanosti. Sodni dvor ga je obsodil v IS-rnesečno ječo, uporabljajoč izredno milost. — Dne 27. maja je bil na obtožni klopi 48 letni hlapec Rok Vutala iz Leskovca, obtožen, da je 23. oktobra 1911. pretepal in obsuval Franca Pluta, ki je valed tega moral v krško bolnico. Vutala je bil že radi tega obsojen na 8 dni zapora. V septembru pa se je Plut znova zglasil pri sodišču in zahteval obnovo obravnave, ker je pri rgcm nastalo trajno hiranje in nezmožnost za svoj poklic. Sodišče je ugodilo IMutu in obnovilo obravnavo pred porotniki, ki pa niso bili prepričani ko rivdi Vutola in so vsa vprašanja soglasno zanikali, na kar je bil obtoženec oproščen. — Dne 28. maja je sedela na obtožni klopi ne-poboljš^iva tatica Helena Krvina, ki je bila že mnogokrat kaznovana večinoma radi tatvine. Vdinja se kaj rada kot kuharica, potem pa ukrade, kar more. Izvršila je v kratkih mescih nešteto dokazanih ji tatvin in bila obsojena na 6 let ječo.
.lavno breziilačiio ce])l,jenje koz v novomeškem okraju so vrši letos:
Zaradi sv. birme v Brusnicah se je cepljenje kúz v Mal. Slatenku (pri Rohrm.), v Brusnicah, v Orehovici, v Beli Cerkvi, pri Zorkotu, v Št. 1'etrii prestavilo in se vrši sledeče:
<<'y,	<< CP <<< <
^ ĚP ^ ^ ^

" <
>-1 cr
H
ti> .—I
B
«
cc
i:
to
», C —. y.
as
T
&
o
B

o-•1 B
o. a
CD
«—I.
U
pa
' 3 1
^ p^ li i—t i—I li^ u	ti J— IŮ r«
lO p pt J,:; p O pO GC 0& rfi. W IÍ; p p œ
lio
Cb	15
T 'i °
PL.
_ 3 S O 13
t
ii ii-iti-iiaai-.. íí
• • &
i
o
o
ti: tV3 to to bo hs lo K)	to t«
OiOlCîOtOloiCîlrfi-tW — H-'»-' — I— ^
1
g
g-
C >f
treba skrbeti za to, da so otroci pred cepljenjem zelo dobro umiti ali okopani, ter oblečeni v popolnoma sveža preprana, (ne nova) spodiga oblačilca.
V smislu uradnega naročila iz leta 1912 se tem potom nadalje naznanja, da se imajo babice, uslužbenci bolnic, sploh osobje, ki je zaposleno s strežbo bolnikov, nadalje mrliški og edniki in grobokopi podvreči ponovnemu cepljenju kóz. V ta namen naj se isti zglasijo ob napovedanem času na oni cepilni postaji, ki jim je najbližja.
Rudolfovo-Kandija, dne 20. maja 191.^.
I>i'. Jos. Itiili, okrožni zdravnik.
Hranilnica in ])osojilnica zii Kandijo in okolir.o, regîstrovana zadruga z neomejeno zavezo, jo imela meseca maja 1913 denarnega prometa 129.1(37 K 27 h. Vložilo je 123 strank 28.828 K 66 h, dvignilo 173 strank 30.501 K 82 h. Posojil je bilo danih 37 strankam 24.621 K. Skupno število članov znaša 2235.
Botri - botre!
ilsilh birmonec mora dobiti
za spomin
Cepljeiije kijz je javna zdravstvena odredba, ki se vrši vsako leto enkrat ob napovedanem času v naznanjenih krajih brezplačno.
Dokler človeštvo še ni imelo tega uspeš-nep varstva pred kozAmi, so se koze večkrat epidemično pojavljale in zahtevale ogromnih žrtev. Po nekod so pri tem izumrle cele vasi in Še več. Strah pred to boleznijo je bil velikanski.
Odkar pa je znana od )omoč in se vrši splošno in rodno cepljenje kúz, je ta strah skoro pozabljen, Iz tega, ker te bolezni menda že predolgo ni bilo, je nastala tudi pri nekaterih ljudeh lahkomišljenoat, da strašijo, — četudi brez umevanja stvari, — pred cepljenjem.
Če se pomisli, koliko ^ubljenčkov je na primer v zadnjem letu po celem okraju ugrabila škarlática, se lahko uměje, da bi bila smrtna žetev ob izbruhu kôz še neprimerno večja, ker ta bolezen ne dela izjeme v starosti, ampak ugrabi mlado in staro. Varstvo proti taki kužni bolezni je tedaj neprecenljive vrednosti, četudi se mora odkupiti z majhnimi neprijetnostmi. — Boljša je na vsak način mala bolezen, kakor pa huda bolezen ali smrt. — Slabost človeška je pač pozabiti nadlogo, kadar ga ne tepejo več. To pa še ni opravičba za lahkomišljenost, ki jo človek napravi s tem, da .se nadloge ne obvaruje, ako bi se jo lahko obvaroval. Proti kozám imamo prekoristno varstvo, to je cepljen[jo kóz. Zato naj se ljudstvo točno poslužuje tega varstva.
Cepljenje kóz povzroči sicer majhno bolezen, katero pa vsakdo v kratkem času z lahkoto in brez ,škode preboli. Ostane pa za tem v krvi prebolelih moč, zopcrstavljati se okužbi s kozami za dúbo najmai^e 8 do 10 let. Nató se varstvo s ponovnim cepljengem lahko obnovi.
Da se pri cepljenju kóz ne primeša ce pilu kaka druga zdravju škodljiva okužba, je
lep molitvenik
in požnivenecy
ki se (iol»i v iiajveíyi izlti^ri pri
]. KRÍ13EC nasi, v Novem mestu.
Ifinrli so v Novem inestn: 24. maja, Anton Mraček, inženir, 45 let, 29. maja. Manja Golob. 56 let, 30. maja, Katinka Oblak, trgovke hči, 24 let.
Shod obrtnikov. Pretočeno nedeljo B. t. m. so zadružni načelniki sklicali shod mestnih in okoličanskih obrtnikov. Razpravljalo so je, kako pokriti primanjkljaj 3600 K pri obrtni nadaljevalni šoli v Novem mestu. Vodstvo ozir. odbor te šole je sklenil vladi predlagati, naj se pobirajo pristojbine od vajencev, za katere bi morali jamčiti mojstri. Ta predlog je shod obrtnikov soglasno zavrgel in izjavil, da mojstri ne [irispevajo ničesar, ker so dovolj oškodovani s tem, da so jim^ vajenci odvzeti sredi tedna celo popoludnc. Župan Rosman, ki ima veliko besedo pri tej šoli, je priporočal obrtnikom, naj se obrnejo na deželni odbor s prošnjo za večjo subvencijo. Ni pa pri tem pomislil, da je dež. odbor storil svoj čas sklep, da se prispevek obrtnim nadaljevalnim šolam da le tedaj, če so vpelje krščanski nauk kot obvezni predmet. V Novem mestu pa verouka dve leti ni bilo, šele letošqe leto se je zopet vpeljal. To je torej vzrok, zakaj dež. odbor že par let sem ui dal nič podpore. Dež. odbor bo pa letos gotovo prispeval k obrtni šoli z višjim prispevkom, ako se mu je pravočasno naznanilo, da se je verouk vpe^al. Župan naznani končno, da se mora, ako se ne pokrijejo izdatki, vpeljati ali prisilno prispevanje mojstrov ali pa šolo zapreti. Proti prvemu predlogu pa mojstri odločno protestirajo, saj so že tako dovolj hudo prizadeti z visokimi davki, s čimdalje večjo zahtevo prispevkov za bolniško blagijno in zavarovanje, skratka splošna draginja tare neznosno tudi obrtni stan. Če se pa vpelje še prisilno prispevanje mojstrov za obrtno nadaljevalno šolo, bo pa to smrtni udarec za malo obrt. Zakaj vsak obrtnik se bo dobro premislil, li vzame kakep vajenca ali ne, in tako kmalu ne bomo imeli nobenega obrtnega naraščaja več, kar bo le v korist veleindustrije, ki komaj čaka, da izumre mala obrt, a ne pomisli, da ji le mala obrt pripravlja izvežbane moči.
Sejmi; Junija 13. v Trebnjem in Zdenski vasi. 19. Kandija. 23. Bučki. 24. na Mirni, v Višnji gori in Cermošiyicab.
Nesreče. Simon Dorčič, delavec pri gradbi belokranjske železnice, je delal v predoru pri Prelogih. 6. t. m. so je pa v prodoru vsulo podkopáno kamenje, nakar je Dorčič naglo odskočil in se tako otel gotove smrti. Odnesel je sicer dušo, nikakor pa zdrave pete. Kamenje ga je vjelo za desno nogo in mu jo je zdrobilo nad stopalom. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico in je malo tipanja, da bi ozdravel, če se mu noga ne odvzame. — Voz sena se je zvrnil na Mateja Sitar, kočarja v Martinji vasi pri Mokronogu. Moža so izvlekli izpod voza še živega, a zlomila se mu je leva noga v stegenskem vratu in so ga prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov.
Slepar 1'olajnko, ki je osleparii Zadružno Zvezo in Jadransko banko, jo bil pred ljubljansko poroto dne 26. maja t. I. obsojen na šest let težko ječe, poostrene s posti in trdim ležiščem ter s povrnitvijo 40.000 K oškodovanima zavodoma. Proti razsodbi se je pritožil, če bo kaj pomagalo.
Zaznamek sejmov v „Di-iii. Pratiki". Slavna žujianstva po Slovenskem založništvo naše „Družinske l'ratlke" vljudno prosi, naj mu čimpreje, zanesljivo jia do 15. junija na-
znanijo vse morebitne premembe ali pomoto v letošnjem zaznamku naše „Pratike", ker je nujno želeti v korist občin kakor tudi občinstva, da so zaznamki strogo natančni. Na poznejše prijave bi se žal ne mogli ozirati. Naslovi naj se dopisnica: Družinska Pratika, Ljubljana.
Iliade ainei-ikanske postrvi bo oddajal deželni odbor kranjski ribarskim upravičencem in najemnikom po znižani ceni 8 K za tisoč ribic tekom meseca junija. Prošnje jc vlagati čimpreje. Navesti je vode, v katere so mladice namenjene.
Strašna vroiiua in nevihte vladajo na Nemškem, V Berolinu znaša vročina 35" C. Na vojaškem vežbaliSču Arys na zahodnem Pruskem je zadela strela 24 vojakov pešcev, 5 je mrtvih, 19 pa nevarno poškodovanih. V okolici Koblencase je utrgal oblak in popolnoma ojiustošil dolino mod Koblencom in Rehnsom. Strela je ob tem viharju ubila 6 oseb, toča, ki jo padala 30 minut v okrožju Eitïel, je žetev popolnoma uničila. V Sollu na Tirolskem je strela udarila v drevo, pod katerim so vedrile 3 osebe; dve sta bili takoj mrtvi, tretja pa nevarno poškodovana. Bog nas varuj takih nesreč!
Semenj za volno v Jliškoven. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošqi semenj za volno v Miškovcu vršil dne 17, junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda.
Itekliško društvo „Miulcheiiliort" se je pred več leti ustanovilo na Dunaju, za katero pa se pri nas nihče ni brigal, to je drušvo, katero daje posebno mladim dekletom lepo svoto za opremo ob času možitve. Geslo tega društva je; vso za jedno, jedna za vso.
Iz vsakdanje izkušnje razvidimo, da so vsako življenje, vsako delo, vsaka obrt in trgovina in sploh vse na svetu pričenja le z denarnimi sredstvi. Čim večji so ta sredstva, tem ugodnejši si zamore vsakteri upeljati in nadaljevati pričeto eksistenco.
Eno teh najvažnejših in najpogosteje pričetih del na svetu pa je tudi omozitev. In ravno tukaj se žalibog prepogosto vsiljuje po-nmnjkanje denarja. In na podlagi teh točk se je ustanovilo ravno to društvo „Dekliško varstvo" (Mitdchenhort) kot prvo splošno človekoljubno društvo za opremo zamožnih deklet. Tako se nudi deklicam od 16. leta do vsake staro.sti, ako pristopi k temu društvu, da si zagotovi z mesečnimi vplačili do največ šest kron že po preteku dveh let ob času omožitve najmanjšo svoto K 300. Ako pa «plačujejo po šest do dvanajst kron, dobe po dveh letih v slučaju možitve najmanj 600 K. Vsako nadaljnje leto 100 K več v denarju takoj izplačano. Iste pa, ki se no omože v teku osmih let, dobijo 600 in 1200 K gotovine takoj po osmih letih izplačane in lahko ostanejo še članico dalje. Društvo se razvija medsebojno, vzajemno, čira več je članic, tem manj plačujejo medsebojno možetvinim članicam. Ker se snuje za Kranjsko deželna podružnica tega občo koristnega društva, vabimo, da posebno stariši pristopite in vpišete svoja dekleta ter jim na ta način z malimi svoticanii priskrbite lepo doto. Ravno tako pa tudi dekleta same, ki ste v boljših službah ali šivilje i, t. d. si same lahko priskrbite bodočnost z malimi mesečnimi vplačili. Vplačuje se vsaki dan pri „Dekliškem varstvu" Miulchonhort Spodnja Šiška Kolodvorska cesta 149. Na zahtevo po dopisnici pride naš zastopnik tudi k strankam na dom.
Diinašiijemu listu prilagamo priporočilo tukajšne urarske tvrdke Alojzij Hajec.
O vremenu.
Mesec junij bo gospodar vročega značaja z večkratnimi nevihtami. Dnevi zelo vroči, noči pa dokaj hladne in jasne. — Po stoletni pratiki tedaj lotos ne bo vincar prereven, ker rožnik ne bode deževen. — Tudi sv. Urban, patron vinskih goric, nas tolaži in nam obeta letos vina še obilo, ki bode tudi sladkó, ker je bilo na njegov imendan soince gorkó. Seveda če no bode Se kakšne druge uime, kar nas Bog varuj!
Kratkočasnice.
Iz šole. Katebet; „Kaj prejme binnanec pri zakramentu sv. birme?"
Učenec: „Kno ruto lecta". *
Učitelj: „Kaj* je vol?'*
Učenec: „Ako bik dela, je pa vol."
Vedno enako. ,.No, Tonček, kako je že kaj?"
„Ah, ta večna enakomernost, doma tejien, v šoli tepen, na cesti tepen."
Zato . . Sin: „Oče, zakaj ste pa kupili tako velik klobuk, ki imate tako majhno glavo".
Oče: „Zato, ker ravno toliko velja kakor majhen."
Nevarna grožnja. Mož pride že pozno domov, seveda pijan. Žena ga začne zmerjati in ga hoče celo udariti. Tedaj pa ji zagrozi mož:
„Špolica, kar tiho bodi in nikar se me ne dotakni, če ne se lahko zgodi, da razpočim in potem oba utonoval"
lied dijaki. „Katero tvoje izpričevalo je najboljše?"
Drugi: „Tisto o cepljenju koz?"
Kitajski pregovori.
Učenjaki govore o knjigah, mesarji o presitih.
Denar ae Jahko izda, težko pa pridobi. Kdor kupi, kar ne potrebuje, bo potreboval, kar no more kupiti.
Dražbeni ohlic.
E 300/13
i;s
Dne 28. Junija predpaldnc ob 9. uri bo ua licu iiiciita v Jiirčni vaei dražba tîicdoiiili [larcel Ie2Bi:ili v k. o, SřmiiHkn vas in wti^or: n) Pam 78/1 litéa it. 13 Birioa van, svinjak iu jiod, h) !2J0 goad, e) 1254 ffo^d, d) 127H/1 njiva, e) 1274 travnik, ť) 12^7 travnik, deloma vrl s kozdlcRiji, (t) 1308/1 ujiva, li) 13Í5 njiva, i) ]32(V1 njiva, j) Kia7/1 vrt, k) 13^1/1 travnik,!) 1359/1 vrt, m) 15-^7 travnik, n") l.'jlitl travnik; cenilua vrednost ad a) 4100 9-1 K, ad b) iiU2 l2 K, ad c) fifi (iO K, ad d) «31 80 K, ad e) t)M6 K, ad f) SíiíJ 60 K, ad p;) 632 0+ K, ad bi 'JI3 K, ud i) Iňíi «O K, ad jI l(i7 80 K, ad k) ao9-94 K, ad I) 2t;2-40 K, ad m) Si46'l(i K, ad n) t53'(iU K; uajmanjSi ponuduk ztiaKu ad a) 2734 K, ad i)) 135 K, ad c) 4.t K, iid d) «22 K, ad e) (;3 K, ad i) 2:y> K. Iid g) 4aa K, ad h) 1K, ad i) 105 K, ad j) Ilii R, ad k) 140 K, ad 1} 175 K, ad m) 105 K, ad n) 103 K. K lii^i v Itirčoi vani ppada tudi ísolaíítiiin' Kka pravica po 1/lň do vi. ňl. KiS li, o. Stranska van in 1/9 do vi. it, lfi7 ÍHto d. o. ťonjone »kupaj na 70 K 94 h. ]^od najniaiijšini jionndkoni bo ne prodajtí.
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek If.,
dne 1(1, maja 19Í3. '	115
MÎM ohlic.
E 815/1^ fi
Dne tG. julija 1913 predp. ob polu 10. uri bo pri
turn Bodiiihi, v izbi št. H na podstavi odobrcnili pogojev dražba Kledočiii uoprtinii(''nin : 1) vi. St. 422 k. o. Smoliuja vas, biSa na ('ikari St. 10, svinjak, gosipodnrtiko poslopje in vrt; 2) vi. St. 473 k. o. Sniolinja van, 1 vrt in 2 gOKda; 3) vi, àt. ri32 k. o. Sniolinja vas, 1 njiva; 4) vi. št. 535 k. o. Smolinja vae, 1 njiva; 5) vi. i^t. 845 k. O, Kandija, J njiva in 1 travnik; ti) vi. «t. 624 k, o, Kandija 1 njiva. IJeniliia vrednost; ad 1) 1879 K, ad 2) 7tiřť K, ad 3) fiOO K, ad 4) 200 K, ad 5) 493 K, ad «1 (ill K. skupaj 4551 K; najmanjĚi ponudek; ad 1) 1253 K, ad 2) 512 K, ad 3) 400 li, ad 4) 134 K, ad 5) 32it K, ad B) lOfl K. Pod najmanjšim ponudkom so ne prodajo.
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd 11.,
dne 18. maja 1913.	IHi
Loterijske številke,
GRADEC, ^8. maja «5 .-tO Cí3 72 TRST, 4. junija GC (iO 15 150 24
na 7. redni občni zbor kmetske posojilnice in hranil, v Mirni peči,
registrováno zadru]^'e z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 15, jun. 1913 ob 3. uri pop. v zadružni pisarni.
Dnevni red: J. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanjo revizijskega poročila.
3.	Odobritev ozir. potrditev računskoga za-
k^ućka za leto 1912.
4.	Slučajnosti.
MIIÍNA PKČ, dne 1. junija 1913. 113	Načelstvo.
Hiša z vsem gospodarskim poslopjem
se da takoj v najem. Zraven je lep vrt in se lahko dobi tudi nekaj igive. VpraSa se pri J. /an^orcii, kamnoseku v B^š^jiQ^l pri Novem mestu.	112-2-1
Jako lepo posestvo
obstoječe s lii.še in vsega gospodarskega poslopja, 9 njiv, 5 travnikov, 3 goztiov in vinograda se iz proste roke protia. Posestvo se nahaja na Drami prj St. Jerneju. Več se izve pri Francu Žonta na Potovrhu jiri lindolfovem. 105-3-2
Zaradi smrti gospodarja se proda
lepo posestvo m- v Žabji vasi
pri Hudolfovem h. št. 2fi. (pri Šepicu). ÎS'atan-čneje se izve pri lastnici ravootam. 117-2-1
Čoln s podládjem
se išče v Kovem mestu za vsak drug dan. ~ Ponudbe na upravo Dol. Novic.	ïiK
Hiša
e-0-4
z lepimi sobami in vrtom, se takoj odda v najem v Kandlji (prej Zega). Natančneje Jiri Jtts. >Viii(liscln:rjii v liaiidiji.
Proda se posestvo
obstoječe iz hiše, potia iu hleva, svinjaka in kozolca, ene njive na Vel. Skerjančem .it. 12. Pojasnila daje Martin Jak.še na Vel, ISkerjančem št.	i)2-3-3
Lidajatolj in naložnik Urban Horvit.
Steckenpferd-ovo
:-: lilijiiio mlečno milo :-:
od Bergmami & Co., Tescheii a. Elbe ostane slej ko praj ncdoi^Dgljivo sredstvo proti pi^f^ani, kakor tudi neobhodno potrebno za racijo-nalno froj'lev kože t.er nežnosti, kar noovrg-Ijivo doka^njc nebroj, vsak dan nnnt dušlih zabvulnili pisem. Dobi se pO 80 v komnd v kkarnab, drožeri-jab, prodajalnah diâav i. t. d, Istolako se priporofa lierf^nmnnova lilijina krema ,,Ma[iera" kot čudovito sredstvo /a Rojonjo neinili rok; dobi se v tiibfih il 70 v povfiod.	45-24-8
Občni zbor okrajne bolniške blagajne za pol, okraj Rudolfovo se bode vršit v nedeljo, dne 29. jun. 1913 ob 9. uri dop. „v dvorani na magistratu" v Rudolfovem.
K temu shodti so vabljeni in imajo pravico samo 30. marca I9I0 izvoljeni delegati, kateri se imajo na zboru z izlía/nit^aiuí le^itiinii'ati.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo g. načelnika o blagajniškem delovanju v ])retekli upravni dobi.
2.	Poročilo o računskem zaključku.
3.	Poročilo nadzorov, odseka in razsodišča.
4.	Dopolnilna volitev v načelništvo,
5.	Volitev nadzorovalnega odseka.
6.	Volitev razsodišča.
V. Kazni predlogi.
Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 9. uri sklepčen, vrši se pol ure pozneje ]>ri vsakem številu delegatov.
Okr. boln. blagajna v Rudolfovem,
dtjc s. junija lí)13,
ílakso Petríť, načelnik.
P. n.
Slavnemu občinstvu, prečastiti duhovščini ter eenjenim starišem naju^judneje naznanjam, da imam vedno v zalogi
storjeno obleko vsake vrste, : : : zlasti za birmance, : : :
po najnižjih ccnab ter tudi
nepremocljive pelerine
domačega dela. Ker delajo v ittoji delavnici najboljSe delavsko moči, zatorej jamčim za elciïiiiiino, Ii'pi) in iiiodei'iio izvi'.Šitev naročil, kakor tudi za to, da se vsaka v moji delavnici izvršena «blekii, ietio
Za miiogobrojen obisk in ceiijena naročila se najuljudneje priporočam. Spoštovanjem
Jakob Mikolič,
101-3-2	RUDOLFOVO, Glavni trg.
Lepa hiša "Wi
popolno moderno prenovljena, z novim štedilnikom s ploščicami ter pokrita z „Falc"-opeko, ležeča komaj 10 min. od Nov, mesta, je takoj na prodaj za 3000 K. Hiša je za vsacega posebno za penzijoniste, prav pripravna. Zraven spada dobro urejen sadni vrt z različnimi drevesci in za dva in pol mernika že zasajenega krom-))irja in druge zelenjave. Natančneje pri L. Kopač-u v Novem mestu,	lu-2-l
Pomočniha in učenca
takoj sprejme Leopold Bavdek kovaški mojster v Podbosti p. Toplice (Dolenjsko). 110,9.1
No prodal le hiša • {.»»rfiin
št. 12 pri Rudolfovem. K hiši ,, lUlfrilllllJ IrlllU
v Regerči vasi št. 12 pri Rudolťovem. K hiši spada pod hišo hlev (štala), 2 svinjaka, lopa, velik sadni vrt, konec vrta obdelana njiva. Vse v lepem kraju. Kupec si lahko posest ogleda ter se prepriča, da v bližini mesta ne dobi za spodaj označeno ceno enake posesti. S hišo se proda tudi vsa v enem letu na novo na-pravtjetia hišna oprava in pridelek obdelanega sveta za 2300 K, Polovico se plača precej, za drugo se prevzame dolg po dogovoru. 109
4-0-5
Ivan Kuntara
tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem ae priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakoni okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočcga dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica.
^SQDeaecaiMaeaBEe^sieaEŒiaeaeH
Stavbeni in mehanični kljttčiiv-iiiťar ter vodovodni itišltilafer
J. Ppeželj
v Novem mestu, Florijanski trg,
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela raznih konstrukcij: Železne ograje za vrtove, balkone in mirodvore, štedilnike, snežne držaje na strehah in strelovode, ter preisknSnga strelovodov, vsakovrstne vodovodne naprave in poprave, popravila raznih in šivalnih strojev, biciklov i, t. d. V zalogi ima priproste in lino štedilnike, kolesarske in vodovodne potrebščine po
primernih cenah in a točno postrežbo.
fiO-c-e
domačega pridelka leta 1911 in 1912 se proda po primerni ceni v graščini Bajnoť pri Rudolfovem. 108-3-1
Najboljše urejena
TISKilRNn
na Dolenjslieni, hi izgotauija vsithoupsttiB tishouine točno :: in lično, jc tupdha :s
]. Krajec nasi, v Novem mestu,
hi itna tudi prsu dobro :: :: urejeno :: ::
linjigoveznico,
hi izurliuje usa napadna, liflhor tudi ysa najfinEjša dela solidno, točno in ceno.
Milijoni
zdravijo
Kašalj
hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj
- S Kaiserjevimi prsnimi karamelami -„s tremi smrehami".
ilO'lO	poverjenih izpričeval od
zdravnikov in privatnih oseb dokazuje i;otov uspeh. — Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. 2-ao-2()
Paket in +0 vin., ovojček 60 vin., se dobiva pri iekaniarjili :
Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.

NUISOL''
od Ber^iiiaiiii & Co„ Tetsclien a. Elbe jo iii ostane slej ko prej nedosežen, kot iiresenetljivo naravno barvilo las iu brk. Dobi se plavo (blond), k on M Um j eve in íruu barve steklenit'a po K 2 M v Ickaniali, drožerijíib in briviiinib. 45-10-4
Keil^ lak

iitijhuljši lak za tla iz iiielikega lesa.
Keil-ova bûla jirovlaka (glazura) xa uniivalne
mizo 90 V. Keil-ova pasta ks ćevlje lïO v, Koil-ov lak za zlatcnjc okvirjev 40 v. Keil-ovo leSíilo ■/.& póde 90 v. Keil-ov lak klobuke v razliénib barvnli inia vedno v aalofri tvvdka:
J. Picek, Novo mesto.
Ctnomfllj: .\ntoii ZuTť. Idrija: Val, Lniiajne. Kamnik: [. Petek. Kočevje: Tran/. Loy. Kranj: Franc Dolen«, yubijana: I.cskovec & lleden. Škof ja Loka: M. Žigon. Zagorje: Hib. K. Milieltič. Radovljica: Otto Jloinan.
J
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnico in posojilnica za Kandijo in DhoUco
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, čo je njen ud ali ne, ter obrestuje po
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama
i/, svojega plačuje.
Za hranilne vloge kakor «a vse posojilniino obveznosti — jamři poleg rezervnega zaklada in doležov řez 9900 mdružnikov k vsem Bvojim premoženjem. Iz tega so razvidi, da nialokateri denarni zavod nudi toliko varnosti lîiikor kundijanskii hranilnica.
Odgovorni urednik Karel Supin.
Tink J, Krajec nisi.