Vzroki se ponavljajo
Podatek, da je imelo 156 slovenskih orga-nizacij združenega dela v lanskem letu za okrog 4,4 milijarde dinarjev izgube, zgovor-no kaže na stanje v našem gospodarstvu in probleme, s katerimi se ubada. Dejstvo, da so se izgube v letu dni povečale skoraj za še enkrat, je vsekakor zaskrbljujoče, kajti če bomo tudi naprej dopustili, da bodo rdeče številke v zaključnih računih organizacij združenega dela rasle s takšno hitrostjo, se nam ne piše nič dobrega.
Res je, da bi lahko kot vzroke za nasta-nek izgub našteli celo vrsto objektivnih vzro-kov, toda ni moč mimo spoznanja, da so pre-cejkrat za nastanek izgube krivi tudi sub-jektivni faktorji, kot zavito pravimo vzro-kom, ki jih povzročijo ljudje.
Med glavne vzroke za izgube lahko uvr-stimo drage in neučinkovite investicije, ne-ustrezno strukturo sredstev, nezagotovljene vire surovin in reprodukcijskih materialov, nezadostno izrabo proizvodnih zmogljivosti, neurejene dohodkovne odnose, preraalo pre-verjene proizvodne programe glede na po-trebe trga, nesorazmerja v cenah, nespo-štovanje sklenjenih samoupravnih sporazu-mov, hitro spreminjanje pogojev gospodar-jenja, neusklajenost ukrepov ekonomske po-litike, veliko izvozno usmerjenost in s tem ustvarjanje nižjega dohodka.
Če bi hoteli te vzroke razdeliti med ob-jektivne in subjektivne, potem so nedvomno tisti, na katere v samih organizacijah zdru-ženega dela ne morejo vplivati, le nesoraz-merja v cenah (v pogojih popolne družbene kontrole vseh cen), pogoji gospodarjenja in z njimi povezane ukrepe ekonomske politike in tudi izvozna usmerjenost, kjer je cena, dosežena na tujih trgih, odvisna pač od po-nudbe in povpraševanja po določenem iz-delku.
Na vse ostale vzroke za izgube lahko v večji ali manjši meri vplivajo v delovnih organizacijah. Toda kljub temu se ti vzroki ponavljajo v vseh analizah, ki se ubadajo s proučevanjem izgub.
Med največje izgubaše v Sloveniji sodi iz šišenske občine Petrolova delovna organiza-cija Zemeljski plin, ki je lani imela okrog 160 milijonov dinarjev izgube, sozd Iskra pa je imela okrog 300 milijonov dinarjev izgube v desetih temeljnih organizacijah, med ka-terimi so tudi nekatere iz šišenske občine.
Pri Petrolu gre za dobro znane težave okrog prodaje sovjetskega zemeljskega pli-na in je to ne samo šišenski, temveč širši problem. Tudi v nekaterih Iskrinih organi-zacijah gre za nekatere objektivne vzroke. Toda vse to nič ne pomaga, izgubo je treba pokriti, pokrije pa jo lahko samo združeno delo z delom svoje akumulacije. Prav zato tudi ne bi smeli prezreti vse resnejših opo-zoril, da delavci v organizacijah, ki že leta dobro poslujejo, ne vidijo posebne razlike med osebnimi dohodki in družbenim stan-dardom v primerjavi s tistimi delavci, ki ustvarjajo' izgubo. (Lani je delalo v organi-zacijah z izgubo 17.814 delavcev.) Ce noče-mo, da bo padla motiviranost delovnih ljudi za delo, bo vendarle treba nekaj storiti tudi za to, 4a bomo bolj dosledno uveljavili na-čelo delitve po delu in rezultatih dela.