14. štev.
Sovo mento 15. julija 1*J0G.
XXII. letnik.
DOLENJSKE NOVICE
!zti»jHj<i 1. in 15. Tsacttga meseca. Cena jim je s poštnin» vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bohiji) iu druge evrupske države znaua 2 K 50 h, xa Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejejna urednik, naročnino m oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatu.
GOSPODARSTVO-
Naši živinoreji je treba posredovanja.
Nasa živinoreja je se v marsičem pomanjkljiva. Mej drugim trpi tudi zaraditega, ker ji manjka zadostnega posredovanja. Navadno skrbi vsak gospodar le sam za se in se ne briga dosti čez prag svojega lileva, in naj bi bila občna korist èc tako dobra in potrelina.. 'J'ako se zgodi, da proda gospodar prav lepega teleta mesarju, dočim pusti njegov sosed kako revno tele za rejo Kaj ni škoda, če pridejo lepa teleta mesarju v roke? Kaj bi ne bilo bolje, da bi se teleta od dobřili krav in dobrih plemenjakov pridržala za pleme in skušala prodati gospodarjem, ki bi radi prisH do boljšega plemena? Teleta od lepili in dobrih krav bi se murala sploli odrejati, saj nam manjka povsod lepe, raščne in dobre živine. Slabotna teleta naj se pa prodado mesarju, ker niso za drugo rabo. Ko bi se pri nas te razmere nekoliko uredile, koliko hitreje bi prišli do lepše živine ! Trebalo bi le malo več posredovanja med živinorejci in kmalo bi ee razmere na bolje obrnile. In kar velja za rejo telet, to velja tudi za odraslo živino. V najbližji okoUei se še izve, kje bi se dobila kaka lepa telica na prodaj, sicer pa ne, in to ni prav. Eden ali drug bi rad kupil kako telico ali kakega jnnČka za pleme, pa ne zve zanj — ker manjka posredovanja. In tako je tudi g kravami, posebno z mla-dovnimi kravami. Koliko lepih in za pleme sposobnih krav se ne pobije po tržaških mcsnicah, ki bi lahko doma še dobro molzle in dajale lepa teleta! Koliko dobrih živali mora zapustiti vsako leto dolenjske hleve, docim se mnogi gospodarji ukvarjajo z rejo prav slabih iti malovrednih krav! Kaj bi se ne dalo temu odpomoci ? Seveda bi se dalo, a treba je nekaj dela za to. V takih razmerah, kakor so nase, treba je s posre-ova njem vplivati na to, da se dobre živali ohranijo, Biabe pa odstranijo. Lepa krava, ki je dobra za mleko za teleta, je dandanes lep kapital pri hiši. Takih Živali ni prodajati, in če se prodado, naj se skušajo prodati za rejo, ne pa za Trst, kjer jih izmolzejo potem pobijejo. Največ bi se doseglo v tem oziru, bi tudi naša dežela dobila živinorejskega nadzor-"'•ia, ki bi sel našim živinorejcem tako na roke, kakor gredo vinarski veščaki našim vinogradnikom. Pri občnih ''-t'orih kmetijske družbe se je že večkrat poudarjala potreba takega veščaka, ali doaedaj se ni se ničesar doseglo, vzlic temu da je živinoreja najvažnejša vejica Ííffletijstva, in da potrebuje tudi ona vsestranske pomoci, naj bolj VHpešno napreduje kakor doaedaj. —r—
Umetna gnojila za ajdo.
Ajda potrebuje pred vsem ugodnega vremena, da nam dobro obrodi. Treba ji je pa tudi močne zemlje. Ce ni zemlja dosti gnojna od prej, nam ajda ne more dajati obilnih pridelkov in naj bo vreme se tako ugodno. Za gnojenje ajdi se močno livalijo umetna gnojila, s katerimi so se dosegli že najlepši vspebi. Hlevski gnoj se za gnojenje zato manj priporoča, ker vpliva s svojim dušikom preveč na bohotno rast in premalo na razvoj zrnja. Taka ajda nam rada poleže. Razun tega se hlevski gnoj za hitro rastočo ajdo primeroma prepočasi razkraja. Ce hočemo, da bo ajda polna, potem ji je treba pred vsem fosforové kisline, ki se nahaja v najpripravnejši obliki v umetnih gnojilili in sicer v tako imenovanih s u p e r fo st at i li. Zato se pa superfosfati tudi najbolj priporočajo. Izmed siiperfosfatov se rabita zlasti kostni in rudninski supertosfat. Kostni supertosfat ima 17 do 18'7(, fosforové kisline, rudninski superfosfat pa 13 do 14^*ju] prvi je močnejši in stane v IJubljani 11 K 100 kg, drugi je cenejši in stane 7 K .50 vin. 100 kg, zato se ga rabi pa tudi nekoliko več. Kmetijska družba prodaja in priporof^ pred vsem rudninski supertosfat, katerega je treba po iî5 kg za vsak mernik posetve. Ce rabiš kostni superfoelat ga zadostuje 20 kg za en mernik posetve. Superfomfat se raztrosi tik pred setvijo na preorano etniisče. Na to se seje ajda in zavlači. Ce manjka v zemlji kalija, kar vidimo posebno pri lahki zemlji, potem se priporoča tudi gnojenje s kalijevimi gnojili, in sicer s t;iko imenovano kalijevo soljo, ki ima 40"/!, kalija in stane 12 K (Í0 vin. 100 kg. Te soli se vzame po 10 kg na vsak mernik posetve. Oe gnojiš s kalijevo soljo, moraš supertosfat in kalijevo sol tik pred rabo dobro skupaj zmešati in potem raztrositi. Namesto kalijeve soli se vzame tudi lahko pepel. Kajnit pa ni dober, ampak je škodljiv pri ajdi, kakor nam potrjujejo razne izkušnje. Ajda je važen pridelek v naši deželi, zató naj se tudi na to stran stori, kar je mogoče, da se letine zbolj-šajo.	—r—
Dolenjci in kmetijsko zadružništvo.
Kmetijsko zadružništvo napreduje s čim dalje lepšimi vspehi. Dvajset let je tega, kar so se ustanovile v Avstriji prve denarne zadruge in če pogledamo danes, kako velik in lep napredek je nastal vsied zadružnega dela po raznih deželah naše Avstrije, pa moramo odkrito priznati, da je zadružna misel zmagonosna, da prodira v enomer naprej in da vstvarja vspelie, ki so po nekod naravnost velikanski. Po krajih, kjer je prej
vsako skupno delo počivalo, kjer je delal vsak le za se in 81 pomagal kakor je znal in vedel, navezan le na svojo lastno moè, po teh krajih se je pričelo novo gospodarsko življenje. Zadružni duh je prodrl med gospodarje, iistanovljati so se zafcele denarne in druge kmetijske zadruge, ki so postavile vse gospodarstvo na ugodnejšo in bolj zdravo podlago. Pridelki so se začeli lažje in boljše prodajati, dočim se je potrebni kredit izdatno pocenil. Dohodki so se vsled tega povzdignili in z njimi vred tudi vsa vrednost posestva.
Posebno lepe vspehe so dosegli v tem pogledu na Nižjeavstrijakem. Tam deluje danes nič manj kakor 670 zadrug. Ko je letos meseca maja zboroval na Dunaju prvi kmetijsko-zadružni shod, se je glede na lepe vspehe dosedanjega delovanja močno poudarjal veliki pomen, ki ga imajo zadruge ne te na gospodarskem, ampak tudi na nravno-vzgojevalnem in družabnem polju in »tavila se je opravičeno za izgled nižjeavstrijska dežela, kjer se je zadružništvo dosedaj se najbolj razvilo. Iz dotičnega poročila povzamemo, da deluje danes na Nižjeavstrijskem 528 denarnilt zadrug, 101 mlekarska zadruga, 21 skladísčnih zadrug, 9 viaorejskih zadrug in 1,5 raznih drugih zadrug. Ves ta razvoj mogočno pospešuje zadružna osrednja blagajna, ki se je ustanovila na Dunaju 1. 1899, in ki preskrbuje zadruge s potrebnim kreditom. V tej blagajni združene zadruge ao imele konci 1. 1904 čez 19 milijonov hranilnih vlog. Posebno lepe vspehe so dosegle mlekarske zadruge, zlasti odkar se je ustanovila nižje-avstrijska osrednja mlekarna na Dunaju. V tej mlekarni je združenih 76 mlekarskih zadrug. Prav vspešno delujejo pa tudi druge zadruge. Da se je vse zadružništvo na Nižjeavstrijskem tako ugodno razvilo, pripisati je zavednosti nižjeavstrijskih kmetov iu izdatnim podporam od strani dežele in države.
Kaj pa pri nas? Tudi pri nas na Kranjskem se zadružništvo lepo razvija, posebno na Gorenjskem in Notranjskem. Poleg obilnih posojilnic ustanovilo se je tudi že mnogo mlekarskih in drugih zadrug. Na Dolenjskem smo primtiroma ae najbolj zaostali, človek bi mislil, da so prav na Dolenjskem, kjer prevladuje malo posestvo, razmere ugodne za združeno pospeševanje kmetijskih koristij in da hi se dalo prav tu doseči prav lepe vspehe. Ali ni tako! Dolenjska tla niso se pripravljena za tako gospodarsko delo. Deloma so temu krive naše gospodarske razmere, nase raznolično in vsled tťga razkosano gospodarstvo, deloma pa tudi pomanjkanje potrebne zavednosti. Kjer bi trebalo složnega in skupnega dela, tam je needinost in sploh premalo zanimanja. Pa tudi od merodajnih strani ni dosti za-slombe in podpore.	—r—
Velike napake v sadjarstvu.
Od kar daje C. kr. kmetijska družba v Ljubljami svojim članom vsako leto gotovo množino sadnega drevja in si ga kmetovalci tudi lahko iz drevesnice kmetijske sole na (Irmu, ter iz druiiih drevesnic kupujejo; posadi se vsako teto po Dolenjskem na tisoče sadnih dreves. To je vse hvale vredno in le želeti je, da bi se v tem oziru storilo še več. Obžalovati je pa, da sadno drevje marsikje tako ne uspeva kakor bi moralo in tega krivi so v premnogih slučajih gospodarji, kateri drevje za-sajajo sami. Že zasaja se sadno drevje ne pravilno
posebno se ga pa, ko je zasajeno, veliko preveč zanemarja. Eno kakor drugo, je pa velika napaka v sadjarstvu, kateri bi se moralo prej ko prej v okom priti. V ta namen hočemo danes gospodarje opozoriti na poglavitne pogreške, kateri se pri zasajanju sadnega drevj* in poznejši vršijo. Pred vsem je napačno to, da se na-pravlja pri nas po Dolenjskem, kjer imamo zelo povsod težko ilovnato zemljo, jame na spomlad neposredno pred saditvijo samo. V tako težkem svetu, napraviti bi se moralo jame že na jesen pred zimo, da bi v zimskem času ilovica lepo razpadla, sprhnela, se v rahlo zemljo spremenila, v katero je potem na spomlad lahko zasa-jati, ker ni cmokasta. Druga napaka, katera se pri zasajanju sadnega drevja vrši je ta, da sc ziasaja drevje dosti pregosto. Drevesca, kakoršiia se iz drevesnice dobi, 80 še drobna, njili krona je še ozka, in to je ravno vzrok, da se vidi oddaljenost drevesa od drevesa, ako znaša 3 do 4 metre, žc velika, zadostna. Pri zasajanju sadnega drevja bi moral vsak pred očmi imeti, prihod no velikost, to je obsirnost drevesa namreč obsirnost krone kakorsno doseže drevo pri ugodnih razmerah Čez 2 0 do 30 let. V tem času razširi se vsaka krona lahko ua vse strani za 2 do 3 metre tudi se več in kje naj v taki goščavi potem drevje dobro uspeva, ko je bilo prvotno komaj toliko narazen sajeno. Drevesca sadi naj se toraj ako se zasaja tiruške, jabolka po 8 metrov, ne pa le po 3 do 4 metre narazen. Oretie zasajati se mora se clo na 10 metrov, za česptje pa zadostuje oddaljenost 5 do 6 metrov.
Tretja napaka, katera se v nasiti krajih pri zasajanji sadnega drevja skoraj redno vrši je ta, da se napravlja veliko premajhne jame. Ker niso korenine iz drevesnice izkopanega drevesa kdo ve kako na široko razsežne, ker jim je premer k večjemu 45 do ,50 centimetrov, ali pa še toliko ne, pa se tudi jame komaj tako široke dela. Da, neredkokrat vidi se napravljati še celo ožje jame, tako ozke, da se v njo postavljenemu drevescu korenine k viško zakrivljujejo. To je pač skrajna nedostatnost, recimo kar naravnost, skrajna malomarnost. Vsaka jama naj bode meter široka ne pa le 4,5 do 50 centimetrov, potem bo drevesce lahko dobro uspevalo in se Èvrsto ukoreniČilo. Iti kakor «e pri nas, pri zasajanj» sadnega drevja jame redno preozke, napravlja se jih ne manj redno tudi veliko preplitve. Izkoplje se večinoma koinaj 30 do 40 centimetrov globoko jamo s pretvezo, saj tudi drevesce daljših korenin nima. Tu je sicer res, da dalših korenin znabiti nima, ali daljše mora pa napraviti, in zato je pač neobliudno potrebno, da mu je v prvih letili globokej^a rahla plast na razpolago. In v tf» svrho kopati se mora 70 do 80 centimetrov globoke jame. Kar so pregloboke ae jih pa pri zasajanju toliko zasuje, da ne pride drevesce globokejsi s svojimi koreninami v zemljo kakor je pred v drevesnici rastb. To, kar srao ravnokar rekti, je velikanske važnosti pri zasajanju, da ne pride namreč drevesce globokejâi v zemljo kakor je prej rastlo. Na Dolenjskem se pa to skoraj nikoli ne zgodi, veliko rajši nasprotno, da pride drevesce v preplitvo zemljO) ker se preplitve jame dela.
Oetrta velika napaka, katera se pri zasajanju sadnega drevja po Dolenjskem skoraj redno vrši, je p»
ta, da se v jamo postavljenemu drevescu korenine kar z matiko zasuje, namesto da bi se jili z roko in k rahlo zemljo lepo podkladalo, in tako v tisti legi obilržalo, v kateri so se prej v drevesnici naliajale.	—1—
(Dftlje prihuiíiijiĚ )	^
Skrbimo bolj za hosto.
Ilosta je pač Iiranilnica, da, zaklad kmetovalca. Kako srečen je gospodar, kateri poseduje poleg njiv, travnikov, vinogradov, sadovnjakov, se toliko boste, da mu lie primanjkuje drv, stavbnega leaa in nastilja za domačo potrebo. Še srečnejsi je pa tisti gospodar, kateri ima boste toliko, da labko iz nje les še prodaja. Takemu je liosta prava hranilnica in zaklad, iz katerega labko zajemlje, kadar rau denarja nedostaja. Žal le, da se marsikdo preliitro poslužuje te Iiranilnice, tako da mu zmanjka zaloge prekmalo. Koliko lioste se dandanes, ko se dragi stavbeni les po železnici prav laliko izvaža, poseka brez prave potrebe? Marsikateri gospodar bi imel pri umnem gospodarstvu v hosti za domačo potrebo se leta in leta dovolj vsega, česar mu bosta daje. Vrh tega vzel bi pa lahko vsako leto kolikor toliko za odprodáni les. Ali žal! odkar imamo železnico, izginjujejo boste, osobito one maiili kmečkih posestnikov, kar kakor hi gorelo. Lesni trgovci pri tem bogatijo, kmetje pa se večinoma ubožajo, namesto da bi si opomogli. Brezpotrebno, ali vsaj veliko prenaglo izsekavanje bost razodeva najprej slabo skrb za hoeto. So pa ae druge prikazni, katere spričujejo slabo skrb za iiosto. Prva je pač ta, da se ne skrbi, kadar se kako hosto poseče, takoj za to, da bi se dotični svet iznova pogojzdil, to je s takimi gozdnimi rastlinami posadil, od kakorsnih je v pribodnjctsti največje vrednosti in denarne koristi pričakovati. Izsekani Bvet prepusti se samega sebi, čes, ae bo že sam zopet zarastel. Tako postopa se se celo vkljub temn, da imamo postavo, katera odločno, jasno veleva, da se mora izsekana, osobito jako kamnita, toraj kraške narave liostna tla, takoj zopet posaditi, pogozditi. Koliko nekdanje, prav lepe smrekove, hrastove ali drugačne dragocene hoste se spremeni na tak način v le kaj malo vredno trepetlikovino, gabrino, brezovino.
Druga, pač že smešna, brezumna prikazen v slabi skrbi za hoste razodeva se pa v tem, da se izsekani Svet sicer pogozdi. to zato, ker postava tako veleva, in ker se s tem dotični gospodar kazni izogne, novo pogozditev prepusti se pa potem samo sebi. V takih P<igozditvab naselijo se kmalo hostni pleveli, to v podobi trepetlike, srobotine, hmelja itd. in v par letih je ob pogozditev. Naštete hoatne plevelne rastline zadušijo posajene smreke, inecesne, borovce in ti zginejo popolnoma ali pa postanejo nič vredne pokveke.
Tretja, najsmešnejša, brezumna prikazen v slabi skrbi za liosto razodeva pa to, ako se po izsekanih 'l'ilih ae celo živino pase, kar se pri nas tudi nikakor redko ali izjemno ne godi. Vsakemu gospodarju bila naj pač častna, vestna stvar skrbeti za to, da svoje lioste prehitro in znabiti se celo brezpotrci)no ne izseče.
jo pa že izseče, potem naj bi bila pa njegova naj-ï'i:«nej8a skrb, da dotični svet koj pogozdi in da za dobro iispevanje posajenih rastlin vestno skrbi. To pa
s tem, da v dotičnem »vetu pred vsem ne pase, da pa tudi vsako leto arobotino, hmelj in druge hostne plevelne rastline uničuje. Kako škodo da srobotina in hmelj v pogozditvali lahko povzročita, je kar neverjetno. Ne-manjso povzročijo pa tudi drugi hostni pleveli, ako tudi ne tako bitro. Jlttsta dela deželo bogato, pomanjkanje boste pa beraško. Zato skrbimo i zanjo isto tako, kakor skrbimo za druge kulture.	—1—
Politični prej^led.
v odseku za volivno preosnovo ao imeli vroče dneve. Prišla je na vrsto Kranjska in Nemci so res zahtevali poseben mandat za KoČevce. Dr. Šusteraič je zahteval za Spodnje Štajersko se en slovenski mandat kot odškodnino, ako se to zgodi. Kar na enkrat pa so začeli v odseku obštrukcijo Italijani, in najbrž bo ali je že padel kočevski mandat.
Državni zbor razpravjja še vedno obrtni zakon.
V	delegacijah je dr, Šustersič s spretnim govorom znal na najvišjih mestih vzbuditi zanimanje za slovanski jug sploh, osobito pa za belokranjsko železnico ; dokazoval je, da je edina pametna za morebitne vojskine čase neobhodno potrebna železniČna zveza države s sedaj osamljeno Dalmacijo mogoča le preko Ljubljane-Novega mesta in Hele krajine dalje do Dalmacije.
liivši ministerski predsednik dr. Korber se je v zadevi stavb v tržaški luki zagovarjal sicer spretno, a to se mu je pa vendar dokazalo, da je njegova vlada ravnala z državnim denarjem preveč potratno.
Nemškega cesarja so boteli anarltisti umoriti.
V	francoski zbornici so vložili predlog za odpravo smrtne kazni.
Na Ruskem poostmje se položaj od dne do dne bolj in bolj. V mnogih mestib, da, celo na samem carjevem dvoru so se nprli vojaki, tako da so jili komaj komaj ukrotili. A niso ukr(»tili upornega duha, ki se loteva cele Rusije tako, da se bo kmalu vprašalo: kdo ni več revolucijonarec? — Sedaj sodijo častnike, ki so zakrivili oni grozni poraz ruske mornarice pri Cnšimi. Nekaj so jih obsodili na smrt, a priporočili carjevi milosti, admiral Roždeatvenski pa je kar sam prosil, naj mu odmerijo najvišjo kazen, vsaj tako pišejo ruski listi. 1'ravib krivcev pa ne kaznujejo, in to so podkupljivi ruski velikaši, ki so pustili vao mornarico skrajno zanemarjeno, denar pa vtaknili v svoj žep.
-H-
Na tretji slov. k;it. shod v Ljubljano!
Vsa društva, vse slovenske župane, občinske odbornike, sploh vse zavedne slovenske inože in mladeniče pozivamo, da se vzdignejo v velikem številu na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano, Naj bi ne bilo slovanske vasi, iz katere ne bi prihiteli m* žje iu mladeniči na katoliški shod. Vsi, ki dobro hočete eloveiiskemu ljudstvu, pnhitite v Ljutiljani», da se združimo v mogoćen khc po našili pravicah ! Društveni odbori naj imajo takoj seje ter ae naj potiudijo za najobilnejšo udeležtio. Zglasilne pole dobe te dni župni uradi. Prosimo preć. župne urade, da tndi oni takoj razvijo v družbi zavednih mož v župniji najživahnejšo agitacijo. Sestavite živahno delujoče agitacijske odbore. Vsa društva in vsi posamezniki naj svojo udeleibo naznanijo pri svojih župnih uradili. Diuštva naj ondi naznanijo tudi, ako pridejo s pevskimi zbori, zastavami 1.1, d. S tako urejenimi naznanili se prihrani mnogo stroskov. Župni
uradi naj dopoHljejo zglasilnice najpozneje do 30. julija na nasloT dr. Evgen Lampe v Ljubljani, želeti pa je, da to store še prej m da se zato udeleženci takoj naznanijo pri župnih uradili, da bo hitro podan natančni pregled iz katerih okrajev je treba posebnih vlakov. Glavna manifestacija bo prirejena za DajSirňe IJadske mnoitlce v nedeljo, dne 26. avg. tako, da se jo bo moi^el vsakdo udeležiti. Po dohodu vlakov ho slovesni odhod na slavnostni prostor na vrt v „Alojzije-višče", kjer bo av. maša, potem pa se otvori tretji slovenski katoliški shod. Govorili bodo najodličnejši govorniki iz vseh slovenskih dežela. Tudi zastopniki drugih slovanskih narodov pnhite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljudska slavnost, ki bo aranžirana na najširši podlagi. Tu bodo nastopala društva iz vseh islovenskili pokrajin, nastopali bodo ljudski govorniki, sviralo bo veô godb. koristno se bo združevalo z pravo ljudsko zabavo. Zvečer bedo posebni vlaki zopet odhajali. V pondeljek, 27, avgusta se pnČne delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusU. Vnak većer zuklju-iujejo delo slovesni shodi, Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij shoda samo v nedeljo 26. avgusta in koliko tudi 21. in 28. avgusta. Na vsak naéin je želeti, da je tudi 27. in 28. avgusta obilna udeležba od strani svetnih in duhovskih naših somišljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno udeleže mnogobrojni zastopniki občin, društev iu tudi naša vrU mladina. Vstopnina bo za vse priredbe dne 26 avg. 40 vin. za osebo, za vse tri dni pa 1 gld. za osebo. Sedaj pa takoj na živahno delo povBud,^ kjer se razlega sloveuska govorica! Slovenci iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske iu drugih dežela, podajmo si na tretjem slovenskem katoliškem shodu bratske roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na shod, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hoćemo napredovati I
Spomini starih dnij.
II.
Zadnjič smo slišali o Jožetu in njegovi spretnosti za okrašenje pri cerkvenih slavnostih; danes vam hočem nekoliko povedati o njem, kako spreten da je bil pri posvetnih slav-Bostih in veselicah. Možje jecljal; pred vsakim stavkom je rabil besedo „ek". Bilo je tista leta v našem mestu dosti vojakov. stalni lovski bataljon 7. godbo. Pogostokrat ao tudi iz Karlovca hrvaški polki marširali skozi mesto v Ljubljano. Mudili so ae pri Uis po več dni. Neko zimo je bilo dva inspektorata zemljemercev tu, bilo jih je od 40 — 60, mnogo jih je bilo oženjenili. Po zimi so imeli v mestu svoje pisarne, po leti šli so na deželo po svojem delu, družine bile so pa vedno tukaj, ob nedeljah so prišli gospodje k svojim družinam. To je trajalo, će se ne motim, okolo dve leti. Denarja ni bilo ravno odveč, ali vendar mnogo pri tako živem prometu; imel je veliko veljavo. Dobilo se je za mali denar veliko blaga, zlasti živila ao bila po ceni. Zemlja je obilo rodila brez posebnega truda. Vinogradi niso poznali današnjega umetnega dragega dela, a dajali so obilo močnega vina. Med ljudmi vladala je edinost, preprostost in zadovoljnost. Strankarskih prepirov se ni poznalo, je li Nemec ati Hrvat, liberalec ali klerikalec, tega takrat niso poznali. — Bil je zlat mir! Ne vem, kaj so bili gospodje tisti ćas, ali liberalci ali klerikalci, samo tO dobro vem, da so uradniki, zemljemerci in višji častniki večinoma vsi ob nedeljah in praznikih k sv, maši radi prihajali, zvečer so se pa tudi na plesišču vrtili. Bili so usmiljeni do revežev, brez yse ošabnosti, zares izvrstni možje. Uradnistvo, duhovščina, vojaštvo in meščanstvo živelo je v najlepši slogi. Iz tega popisa lahko povzamete, koliko odličnih diiižin je bilo tista leta tu, tudi si lahko mislite, da pri tako obilem odličnem občinstvu in taki zlati slogi, ki je vladala tisti čas, ni manjkalo veselic, zlasti ker ste bili tu dve godbi: močna vojaška godba in domaća 28—30 mož močua. Eazlika od prej in sedaj se ne da primerjati, to je sedaj prayi veliki petek. — Zadnji sledovi poprejšnjih veselih Časov je samo še
gardna in meščanska godba, to je še edino, kar je naâemu mestu ostalo, vse drugo je že pokopano za vselej.
Pa tudi ta zadni ostanek ima mnogo sovražnikov, ki že prežijo, da bi še to edino, kar naše mosto ima, pokopali. Pri današnji needinosti jim ne bo treba veliko truda, grob0k0i>i so že pripravljeni, da še ta zadnji ostanek zagrebejo. Putem bo vsem nasprotnikom srce mirno in vladala bo v našem mestu popolnoma vaška tíhota. Resnično, ali žalostno ! Pa kmalu bi pozabil na Jožeta. BJa je enkrat slavnostna veselica na nekdanjem strelišču pri Krki, kjer je dosedaj stalo kopališče; tam v zgornih prostorih je bila dobra stalna krčma s kegljiščem. Kegljalo se pa ni tako mlačno kot danes, ne veliko manj kot noč in dan so kegljali. Tisti čas si starejši gospodje, po 60 in še već let stan, z večjo vnemo kegljali, kot danes mladeniči. Tam se je ob nedeljah in praznikih popoldan Čez Krko streljalo v tarčo. Imeli so društvo, obstoječe iz uradnikov, častnikov, bližnjih grajščakov in mestnih trgovcev, to je trajalo več let, od spomladi do jeseni. Dolí na vrtu bili so vojaške in domače godbe koncerti in plesi. Ti koncerti so se m^avali tam, kakor v mestu na nekim drugim znanim vrtu Bř^ŤfSTicnega občinstva je bilo povsod več kot dosti. Neka veselica je bila tam, treba je bilo lepo okrasiti, zsstave postaviti; vzel je to dekoracijo neki stotnik v oskrbo. Stotnik nariše približno neki načrt, kako mora to okrašeno biti. Veselični odsek, obstoječ iz častnikov, uradnikov ter trgovcev, pokliče Jožita. Gospodje mu pokažejo načrt, vprašajo ga: „No Jože, bi ti znal to tako narediti, kakor so ti gospod stotnik narisali?" Joie pogleda, ter pravi; „Ek, vse zastopim, bom ek tako lepo naredil, da bodo gospudje mislili, da so v ek paradiž." Gospodje pravijo: „Će boŠ pa res tako lepo naredil, bos pa smodk in pijače dosti dabil." „Ek, to imam pa jaz ek rad", je odgovoril. Ker se tista leta ni na denar, še manj na kak stMr bokal vina veliko gledalo, zato je bilo povsod dosti pijače. K*» proti večeru Jože konča z okrasenjem in postavi zastave, so bili gospodje z njegovim delom popolnoma zadovoljni, še vojaki BO ga pohvalili. Veselica se otvori, Jože se zadnje balončke prižiga, godba zaigra, mladina se že vrti. Starejši gospodje lotili so se kegljanja, ali s postavljačem je bil pravi križ, poskusili so mni>go fantičev, a nobeden ni obstal, nobeden ni hotel postavljati, vsak je hotel le doli pri godbi in razsvetljavi biti. Kegljalcev je bilo mnogo, kaj je narediti? Neki gospod pravi: „Pakličimo Jožeta, akoravno je že prileten in danes izmučen; pa ker je za vsako porabo, bo tudi zato, on nam bo gotovo obstal." Jožeta pokličejo in ga vprašajo: „Hočeš nam postavljati?" „Ek, bom, samo gospodje, večerjal še nisem ek nič." Dali so mu gorko boljšo večerjo in pijačo, in šel je na delo. Ker se je pa tisti čas v boljših krogih in zlasti roed častniki večinoma le nemško govorilo, so tudi Jožeta vedno nemško vprašali in napovedati je moral, koliko kegljov da je padlo, Jože je bil is Straže doma, ni veliko hodil v šolo, tudi ni veliko znal, v mestu je bival, preživel se je, ker je nekoliko vrtnarskega razumel, z delom po vrtoyih, z okrašenjem pri slavnostih, « vseh svetih je grobove lepšal, pri vodnih partijah je veslal, v predpustu je kinčal veselične dvorane, in tako ga je tudi vedno kaj dn-ietelo 1. t. d. Najrajši se je pa sukal okoli kake slavnosti, rad je godbo slišal, in notranje cvetlice zamakal." — Vomšali s> ga; „Jože koliko kegljev je padlo?" „Ek drei, ek fiinf naprej ek acht itd." Ďez nekaj časa se Jožetu to preneumno zdi, da bi se on na svoje stare dni tolikokrat pripogibaj, uiislil si je svoje delo sem dobro izvršil, dosti je, to pa ni moja naloga. Karzakriči; „Gospodje, eno (ik cvaDcgerco pa en polč starig» ek vina mi dajte, če ne bom pa ek vse pustil." — Gospodje, v ognju kegljanja, dali so mn kar je zahteval, samo da jih ni pustil. Jože zamrmra: „To so ek faj gospodje" Spoznali so kmalu, kje ga tišči, začeli so mu pridno natakati. Jožetu je začelo vroče prihajati od dela in starega močnega vin», ter pravi: „Gospodje, necoj smo pa vsi ek Židane volje, n» bom vas pustil, če smo prav tri dni ek skupaj." Pozna ura je že bila, veselica je šla k koncu, kegljalci iz kegljišča, dali so mu pet cvancgarc, pijače preveč in večerjo. Vprašajo ga: „No Jože, ali si zadovoljen nocoj s to plačo?" ,Se gospodom lepo zahvalim sem prav ek cufriden. Prosim gospodje, nekaj bi še rad povedal, da ne bi bil kaki ek ferdrus ali ek zamira." „No Jože le hitro povej kaj bi pa Še rad?" „Tako bi šel r»d še nocoj v ek kafehans en glažek ek vanilli • geista izpiti."
-»No to se bo že zgodilo/ pravijo gospodje, le pojdi za nami, mi gremo tako tja
Kavarna je bila tisti cas tam, kjer je danes gospoda Mo-raiic^ prodajalna. Jožetu se obraz zasveti, se lepo z«hvali za pok^nbilo ter jim zatrjuje, „da jib ne bo ek zapustil, da so Tiedni, di jih ek človek poôasti, res tu bo ta pravi ek gn-spudje." Vesfla družba je ie bila v kavarni, ko Jože za njimi prileze; ko jih zagleda, visoko klobuk vzdigne in se'globoko priklanja ter jih nagovori „ek smo spet skupaj". — „No, le sedi k oni mizi in pij, kar hočeš," „ek druziga ne maram, samo ek vanillj-geista". „No, le pij ga." Jože se „vanilli-geista" dobro naleze, in začel je še bulj jedjati ter pravi markeriu; „Ek, to imam Jaz najrajši, zito ki je to ek za zdravje ušti-manu." Zopet kliće markerja, zatrjeval mu je, „če bi jaz tako bogat bil, ko so ti moji ek gospodje, da bi se m.igtil vsaj trikrat na teden vanilli-geista napiti, gutovo bi jaz se ek sto let ek šs živel." Vesela družba je odňia in plaCala za njega. Op) j« «e (istal in od dvojne trudnosti pri mizi zaspal. Ko so novi gosti prihajali, videli so Jožeta za mizo spati; ker je pa bil on nekak star mestni inventar, znana oseba pri veselju kot v žalipsti, ga je vse pustilo počivati. Proti jutru se zbudi, zagleda druge vesele obraze, zastoka, da je žejen in bi rad pil; plačali mo mu, da je bil na novo pijan. H^idil je dva dni vrtoglav po mestu in ni mogel zadosti napovedati, „kako je on za veselico lepo okrasil po stotnikovem načrtu, in kaj so bili tu za eni ek faj gospodje na kegljišču, ki ne gledajo na to, da so ta velike ek šole studirali, bili smo celo noč vsi ek edea; to pa reôem, če je bolj učeaa, večja ek glava, bolj je «k prijazen gospod; Če je bolj ek zabit in tumpast, bolj je ek ošaben, ti> je Že ek stara reč,"
Kakor čez leto, toliko bolj se predpuatom ni manjkalo veseîic. — Neko leto se je nekaj gospodov zavzelo, da hočejo sijajno m pustni dan popoludne na trgu yeliko mask postaviti. Najeli so nižje sloje ljudi, dali so jim za obleko nekaj denarja in dosti pijače, bilo jili je za to delo dosti za dobiti. Godba tisti ćas v polnem, močnem številu, bili so eni godci v ženskih krilih, drugi v jopicah itd. našemljeni. Neki gospod pravi: „Jože mora tudi iti." Vprašajo ga: „Jože, hočeš iti v maŇkare na trg?" »Ett bom sel." „Kaj pa misliš narediti?" „Biim v ek Btacuni žakljev nakupil, pa bom si iz njih obleko naredil in s smrečevjem nasil, bum za ek liostniga mojta," Popoludne bilo je na- trgu veliko mask in smeha. Jože je hodil po trgu ves a smrečetjem preprežen, kakor bi medveda spustil; fantje dei6 za njim in vpijejo: „Mi tebe poznamo." Maska pravi: „Ek mene ne poznate —
To je neka mala slika iz prejšnjih dobrih, veselih let, ko so bile dobre letine in ljudje edini in s priproslostjo zadovoljni, ko sta bila boj za obstanek življenja in kruhoborstvo ie neznana. — Kakor je pa na svetu pri vsakem enkrat konec, tako je bilo tudi pri Jožetu. Lotil se ga je nek suh kašelj, lazil je bolan po mestu, delati ni mogel več. Kakor so pa dane.s v našem mestu blage gospe usmiljenega srca do revežev, tako so bile tudi tisti čas do Jožeta. Dřili so mu v več hišah juho, zjutraj mleko, gospodje kaki denar. To ni trajalo dolgo, vlegd se je. In neki dan se iz visoke kapiteljske line oglasi ïiiali zvon tuinega glssu, da ae je sedaj Jože preselil v daljno večnost. — Bog mu bodi usmiljen-'
Ko je Jože delal na vrtu. ako je bil vesel, je tudi kako zapel; bil sera še mhid in zabeležil sera si od njega nareka-*ano pesem:
Ririice lele, nideče, lepo di.Heoe, tm vrtu luinlrif stojeća, lepo laBteíe, v iiiSi se Rovori, lU «a tukaj ohcet naredi: ttko «8 to zffoiii, ne vam, rožice, življenje jsamori.
Jokal lii ua ven glaa, kh l.inUe niruHie vas, Bftilil, jjftlival kem vrs, te tuili IjÍI je itirfta, setlaj ])a vzftmftni flil vas to ljubo éiIoïo, íetudí težko, srne'lili krvavi, ker rožio uikjer ve6 ui.
Pníelc iï vna naredim, ali oil KHlosti omedlim, lie hodite Birotke žaliřHtiie ve, ker v hiSi je ohcet ie, ženin X nevťsto za mizo sedi, se pufeljca veseli, sîdftj pa ,Iezu.? govori, vse modro inolSi.
Jeïiis rekel je avatiim, rožiijam Uko, da liog v tiebèsib sklenil je tsiko, svatje rožico bili «o veseli, ter so tudi eno napeli, .TesiUM na oliceti pri mizi je bil, ali videti se ni pustil.
Meščan.
DomaČe vesti.
(Pastoralna konferenca) za novomeško dekanijo je preložena na poznejši čas.
(Osebne vesti.) Dr. br. Celestin Liebsch, bivši .s6-kundarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, je toliko okreval, da se je dne 4. t. m. odpeljal Jz Aleksandrije v Trst in potem v Gradec. — G. dr. Janko Slebinger je imenovan za pra-Tega učitelja na e. kr. gimnaziji v Novem mestu — 6. t. m, je bil promoviran doktorjem modrosíovja g. Vinko Šara bon, učitelj na c, kr. gimnaziji v Novem mestu,
(Javna šolska skušnja) g. Hladnikove „Glasbena šole" v Novem mestu seje 7 četitek 12. julija ob 4. uri popoludne v dvorani „Narodnega doma" v navzočnosti lepega števila starišev in prijateljev godbe obnesla prav sijajno. Jako ugodno zbrani vapored so izvajale uienk« in učenci posamezno in skupno zares povsem hvalevredno. Tfžko bi bilo soditi, katera učenka ali kateri učenec je zaslužil piednost, ker vsaki točki sledilo je burno odobravanje. Na novo presenetili so nas pa letos dvtpglasni zbori, kateri so si z izvajanjem mičnih pesmic, če tudi ob koncu sicer jako velikega program», pridobili vsestransko simpatijo in uplivno priznanje. Cast toraj vsaki učenki in vsskemu učencu posamezno, kakor vsem skupaj! Gospodu učitelju Hladniku'pa gre prisrčna zahvala za uprizoritev tacega užitka glasbene umetnosti. Le želeti je, da bi si njegova šola v vseh slojih nwáega prebivalstva pridobila vedno več naklonjenosti. — Lepo slovesnost zaključila je cesarska himna, katero so vsi navzoči stoje poaluSali.
(Mestna hranilnica v Novem mestu,) V meseca juniju 190fi so 204 stranke vložile 98 J 71 K 35 h. 220 strank vzdignilo 66 666 K 96 h, torej več vložilo 32.504 K 40 h. 11 strankam se je izplačalo hipotečnili posojil 26.700 K ~ h. 224 menic se je e8k*iinptovalo zi 80 700 K — h. Stanje vlog 2,962.479 K 88 h. Denarni promet 415.638 K 90 h. Vseh strank bilo je 937.
(V bolnico Usmiljenih bratov) v Kandiji pri Kn-dolfovem se je sprejelo meseca junija 159 bolnikov, koncem meseca maja su ostMli 104, skupaj 263. Od teb se je ozdravilo 105, zboljsalo 40, neiizdravljenih odšlo 13, umrla sta 2. V oskrbovanju jih je ostalo 103. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 3086,
(Trgovci) iz Novega mesta iu Kandije so se z lastnoročnimi podpisi sporazumeli, da bodo imeli svoje prodajalne popolnoma zaprte ob novem letn, velikonočnih, binkostnih m božičnih praznikih. Ob teh dnevih se tedaj sploh ne sme prodajati tudi ne pri odprtih oknih za zaprtimi vrati. Će bi pa kateri ravnal temu sklepu nasproti je kaznovan z globo 40 kron v prid olepševalnemu društvu v Novem mestu. Občinstvo iz mesta in okolice naj blagovoli to hvalevredno odredbo upoštevati ter ob omenjenih časih svoje potrebščine pravočasno nabaviti.
■ (Izgubil) se je pred devetimi dneyi neki Solagna Vincenc, ogljar v Peščeuiku. Bil je nekoliko slaboumen in se ne ve, kam je izginil, Kiior v« kaj o njem, se prosi, da sporoči župnému uradu Podgrad.
(Prodaja grajšČine Breitenau.) Iz Novega mesta se nam piše: Dne 4. julija je bila tiisodn» licitacijskim potom prodana ena svoj Čas največjih grajščin, Breitenau pri Straži, Prodaja ae je vršila sledfče: Grad Breitenau s pritiklino vred deželne deske št. 1087, cenjen na 196 034 K; prodan za 332.000 K; zgodovinska J'azvalina grad Lueški, svoj čas last Erazma Predjamskega iz leta 1580 pod številko 1048 deželne deske, 47 oralov, cenjen na 14.ii95 K 76 h, prodan za 23.000 K. Zemljišče parcele „Pot ob Prečku", 130 oralov, cenjeno na 78 084 K, prodano za 130.000 K. Vse to sta kupila dosedanji najemnik Jurij Kind 1er in neki Du-najčan Jožef Reiner. Zadnjo postavko zemljiščne parcele ka-tastralne občine Jurk« vas je kupil g, Ivan Viiitar, trgovec v Gor. Straži, za 11.640 K. Vse skupaj je torej vrglo 496.640 K. Lastnik Fass-Belezn ay je prišel sem iz Dimaja z zahtevo, da se fundus instructus izloči od prodaje. Pa je prišel prepozno s svojo zahtevo, kljub temu, da jo je podkrepil „mit Verordnung des obersten Gerichtshofes". Pravijo, da se
je stvar tako dobro prodala, da je lahko Fasa-Belezuay vesel, kajti njegovi dolgovi znašajo le nekaj blizo 300.000 K. Mnogo kupcev Se je udeležilo te dražbe, seveda sami bogataši; tudi iz Ljubljane smo jih nekaj opazili, med njimi tudi g. Babovec,
(Izpisek [Consignation]) tiskovina za gg. učitelje dobiva se v tiskarni J, Krajec naal. v Rndolfovem,
(Družba 8v. Cirila in Metoda) v Ljubljani opozarjs, da je ud 1. julija t. 1. naprej edina zaloinica kavinih izdelkov v korist nase diužbe le tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani*'. Tvtdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstïu. Postala je pa ob enem tudi naša do-brotnica. Tudi to dobro ve nas narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi đvugtmi izdelki te vrate. Zunanja oprema te nove „družbene kave" je umetniška in ob enem pduâna. Na nje ovitkih vidite nasa družbina šcUka poslopja v Trstu, v Velikovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odale) le to novo druibino ka\o.
(Druiba av. Cirila in Metoda v Ljubljani) vsem svojim podružnicam. Premnogokrat opazuje podpisano vodstvo „družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da porabljajo posamezne podružnice svojevoljno denar, ki naj se po pravilih celokupno steka le v nasj glavni blagajni. Nekatere izmed njih podpirajo razna obrambna društva, ki so v njih okraju ali deželi, druge kupujejo ob danib prilikah drage vence, tretje nam zopet pošiljajo ne prevažna obvestila v priporućenem ali celo ekspresnem pismu, ali porabljajo drage denarne nakaznice mesto poiítno hranijničmli čekov, ki so v nebrojnem številu raztreseni pO slovenskem svetu. So pa tudi, ki potrošajo skoraj vso nabrano udnino v to, da aijajueje prirede svoj obCui zbor. Nabavljajo si namreć dragih ti.^kanih vabil ter si naročajo godcev-piskačev. Valed t^ga plačujejo godbeno licenco ter nam slednj č pošiljajo ostanek v malenkostnem znesku — morebiti 5, 7 ali 10 kron v našo druibino blagajno. Opetovano je podobnosti užigusavalo druibino vodstvo t syojih oklicih; ado danes zelo zaman. Zato pozivljemo vsled ponovljenega aklepa 172. vodstvene seje izza 16. majnika 1906 »e enkrat s pričujočim posebnim pismom vse svoje podružnice in njih č. funkcijonarije, naj Btedijo z nabranim denarjem. Vse kar natere kaka podružnica, je last osrednjega družbinega vodstva in nikdo nima pravice s tem denarjem razpolagati po avoje. Le če druibino vodstvo povodom prošnje dovoli od slučaja do slučaja, le takrat sicer nikoli in nikjer. Cast pa bodi vsem onim podružnicam, ki popolnoma umevajo naš težki položaj in jim je vedno to pred očmi, da ima naša družba le rednih troškov do 3 600 kron na mesec. Prav kratko dobo bi se mogla naša družba diiati, ako bi vse podružnice delale po tem tu vam znamovaneni načinu. Saj naj nam po družbinih pravilih prihajajo glavni in najzanesljiveji dohodki uprav od naših podružnic. Slavni podružnici odbori Revnega in bednega, a toliko upapolnega naroda previdni Činitelji bodimo vai Vi in mi.
-f-i-
Gospodarske stvari.
— (Varujmo prašiče pred rudečico.) Radečica spada med najnevarnejše prašičje bolezni, ker pokonča v naj-krajšeiu času napadene prašiče. Danes je prašič še ješč in zdrav, jutri je pa mrtev. Pripetilo se je letos že par takih slučajev, ki so napravili mnogo Škode našim posestnikom. Ker nastopa ta kužna bolezen sploh le v poletnem času, najbolj v mescih julij in avgust, varovali moramo prašiče pred vročino in soparicu, ki je v teh mescih največa. Skrbimo, da bodo prašiči na hladnem in na suhem. Zlasti je paziti na to v svinjakih, ki so pri nas v obče premalo zračni in preveč soparni. Úe imaš svinjake na mokrem, prestavi jih na suh prostor, in če to ni mogoče, skrbi, daj se prostor pod svinjakom osuši. Okrog svinjnka in pod svinjakom bodi snaga. Gnoj naj se spravlja tja, kamor spada, namreč na gnojišče. Prašičem pa je nuditi prilika, da se kopljejo. Ůe tega ni mogoče, naj se pogostonia umivajo. To upliva neizmerno ugodno na dober počut živali in s tem vred tudi na boljšo rejo. Klaja bodi zdrava, ne na-gnjita ali sprijena. Bolezen se prenaša najraje po krmi. Pre-kupcev ni puščati v svinjake in prašiče, katere si na novo kupil, imej nekaj Čaita ločene, da vidiš ali so zdravi ali ne. Po krajib.
koder se rudečica redno prijavlja, so vpeljali cepljenje po L> rencevem načinu. S takim cepljenjem prašičev ae odvrača nevarna bolezen. Tudi pri nas bo kazalo, da se vpelje to cepljenje, ako ae hočemo bolje varovati pred rudečico.
—	(Prašičja reja na Tirolskem.) Na Tirolskem je prašičja reja veliko manjšega pomena kakor pri nas. Vendar jo pospešujejo na vae mogoče načine. Sedaj hočejo v vsakem sodnem okraju napraviti eno postajo za rejo plemenih prašičev tn v vsaki občini po eno postajo za rejo mrjasca. Kaj pa pri nas? Vzlic temu, da je prašičja reja največjega pomena za nas, imamo cele sodne okraje, kjer ni nobenega rarjaRca, Kako naj se pa v takih razmerah vpelje reja plemenih svinj?
—	(Kake vinske letine) se imamo po zdajšnem stanu vinske trte letos v novomeški okolici uadjati? Po presodbi zvedencev, nastavile so letos trte za tretjino, da tudi za polovico manj zňroda kakor v laimkein letu. Posebno velja to za nove vpeljane vrste, nase stare, kakor: lipna belina, žametasta črnina i. t. d. so plodnejše. Vrlin tega, da niso trte tako zarodne kakor bi bile lahko, je tudi zarod pri mnngih vrstah tak, kakoršnega si razumen vinogradnik ne želi. Vsled dolzega deževnega in hladnega vremena v prošlih tednih, se je nastavljeni zar<id jako neugodno spremenil. Postal je namieč, namesto da bi ostal zastaven debel, pri dostih vrstah nekam čudno dolg in tenak spičast, in zraven vsacega zaruda se nahajajo vilice Zarod se je toraj kakor po dolenjsko pravimo iztrebeličil, ali po vipavsko rečeno zvilčil se je- Ako ne bo ob času cvetenja prav lepo ugodno vreme, spremenilo se bode dosti zdajšnega še nekam kaznega zaroda v vilice. In zato smemo tako-le sklepati o letošnji vinski letini: ako ta zarod, katerega so trte nastavile prav povoljno odcvete, in ako ne bo nikake druge nezgode, utegne biti vinska letina vendarle za tretjino do polovice manjša, nego je bila ona lanskega leta.
—	(Sadni aemenj v Ljubljani.) Kmetijska družba v Ljubljani priredi letos mesca novembra prvi sadni aemenj v Ljubljani. Ta semenj bo imel na eni strani nalogo pokazati, da imamo na Kranjake^n lepo namizno sadje in da je pre-skrbovanje ljubljanskega mesta z živili krivo. Če ob sv, Miklavžu in na Božič ni dobiti lopega domačega sadja; na drugi strani bo pa imel ta semenj nalogo naše sadjarje navajati k pravilnemu hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja. Na semenj se bo namreč sprejemalo le pravilno zavito sadje v primernih zabojih in košarah ter bo morala biti vsaka posoda napolnjena le z eno vrsto jabolk ali hrušek in sicer v najmanjši množini vsaj 5 kg.
—	(Kako se izplača kokošja rejaí") Nekateri trdijo, da se kokošja reja ne izplača, da je reja dražja kakor znašajo dohodki od jajc. Ali se kokošja reja izplača ali ne, to je odvisno od cene in števila jajc, ki jih znese kokoš, po drugi strani pa od stroškov krmljenja, C« redimo slabo nesne kokoši, potem se reja gotovo ne izplača. Kokošja reja se začne izplačevati, če znt^se kokoš saj 120 jajc na leto, če prodajamo jajca poprek po 6 vin komad in Če nas krma ne stane več kakor po 1 in pol vin. na dan. V tem slučaju imamo 6 K dtihodkov in 5 K 48 vin. 8tr<)škov, tako, da ostane 62 h prebitka. S skrbnim odbiranjem dobro neanih kokoši, kakor so n. pr. laške jerehičarke, se da doseči, da znese kokoš tudi do 160 jajc na leto. V tem slučaju se reja veliko bolj izplača. Ko bi ae pri »as malo bolj računalo, bi se gotovo pričela tudi bolj skrbna reja, skrbna namreč v tem pogledu, da bi začele gospodinje bolj skrbno odbirati dobro nesne kokoši za rejo.
—	(Na kaj je gledati pri kurnicali, da so zdrave). Kakor za druge živali tako je treba tudi za kokoši ugodnih bivališč, Tudi kokoSim je treba zdravih, zračnih in svetlih prostorov, ki so po zimi dosti gorki. Pri nas su ])» na vse to premalo pazi I Saj ni res, da je vsaka luknja dobra za kurnico, samo da je pod streho ! Dobra kurnica mora biti zavarovana pred prepihom in pred mrazam, Zito mora biti kurnica ditsti trdna. Lesena kurnica naj se napravi iz dvojnih sten, med katero je zatlačiti žaganja, šote ali finhega mali"r da je po zimi bolj gorka, po leti pa bolj hladna. Dalje je gledati na to, da leži kurnica na južno stran in da se drži na ."jeverno stran kakega diu^iega trdno zidanega poslopja
n. pr. govejega hleva, sviajaka itd. Kurnice tik Iilefa so posebno po zimi dobre, ker so bolj gorke, če napravimo za dovajanje toplot« potrebna okna iz Iileva v kurnico.
Darovi za dijaško kuhit^jo v Novem mestu.
G. J. KiĚíĚek je Ah\ za. kurjaTO tri voze otItmUkov iia žnei. VeleiS. (t. žnimik .r. Viderifar 20 K. Neimenovana 6 K. O. okr. iflararja tajnik Dembsclier 2 K. Velei «. zupuik Jakob Porenta 10 K, iKjtubljeua stava M 20 K. Neimenovana in MirueiíeĚi 3 K Hranilniua in posojilnica v 8e-MiĚn Ï0 K. Kaniiija in Novu meftti la tiiCBeo jiillj 88 K. — Preû. g. profit Fr. Ddvitsn je iiodla) ii Metlike 85 K, ki si jih darovali prei. R. pruSt aatn 40 K. veleů Hat. Novak, župnik 16 K, A, Ûolobiù, knezoSkof. duh. svétjjik JO K, Stanko DobW), kaplan 10 K, in lilajr. g. Martin Vukiiniû, n. v. r. oskrbnik 10 K. Blag. g, Fr. Setina, naduSitelj v Ortiomlju je nabral 100 K. Ooap. Mužina, poB. 1 K. — Podpisani ižrekani naU"p]e|So ïalivahi Cbsti preč. gosp. proStn metliSkenm in g. nadniiiteljn v Ornomljn r.tk tmrt it «krb, koju «ta izkazala potrebuim dijakom novomeikiin. Zalivaljujem pa i>b tfj priliki tudi VBe biage dobrotnike, ki a t, bodi*] kakorkoli, |iođpir»li
oaSo dijaSk't kuhinjo. N ihova iïdatna puravuftti vf8 nřdoBtatek, ki ee je pokiia: Nova mesto, 14. julija lEWG.
podptra ie storila, da je bilo mo£no :azal v prvem polletju.
Dr. Jos. Marinko.
Loterijske številke.
GRADEC, 30 junija	49 51 16
TRST, 7, julija
63
42 84
27 87
71 14
Tržne cene dne 9. julija 1906 v Rudolfovem.
Imenovanje	Hektl. po		Imenovanje 1	Hektl. po -K J	
	K	h			
Scnica......	14	m	Lei'.a......	12	86
Rž.......	ID		Bob ......	10	40
Kornza . ,	11	71	Ajda......	tO	40
Oves......	7	80	Proso......	12	30
Jeimen . ...	10	40	SorSea ......	13	_
Krompir ....	5	20	Lan......	—	—
Fiž„l ......	12	3(i	.laj(!a po 8 za 40 vinar;	ev.	
	12	36			
Častna izjava.
Podpisani Franc Štamcar, posestnik v Kndolfuvem, obžalujem in preklicujem žaljive besede, ki sem jih govoril o gosjiotk Janezu Ferlič-u iz Rudolfovega glede njegove tehtnice, ker so bile moje obdulžitve puitolnoma neosnovane.
Rudolfovo, dne 10. julija 1906.
Dražbeiii oklic.
K 235/« 12
Po zalitevanju gospoda Henrika Kastelica iz Rnđolfovejc«, sedaj v Zairrehu 7,HSt.<ipancKft pn it. Jakob« Scliegula v Rudolfovem, bo dno 31, julija 1906 dopoludni! ob 10. ur) pri spodaj oznamenjenem sodiifu v Izbi it. a. dražba ZBinljiÉù vi. fit. S«tí. d. o. Rii-iolf.jvo obitoječega iz stavbene parcele t4b ibisa) in vriiip parcele IfiG k nuvo hiSo.
Nepreniiinini, ki jo Ja prodati na dražbi, je doloiena vrednost na 9767 K fiO v, v katerem znesku 80 ïapopadeue na 1440 K oenjeue stano-valske in živežne pravice Henrika Kastelii;,
NnjmatiiSi ponudek ztiaSa 4878 K 76 v, pod tem «nesko-n se ne prodaje, Drižbeiie pogoje, ki se ob jediiem odobre in listine, ki se tičejo ne-Přemičnitie. cemljiiko-knjižni iïpisek, iiipotekariii iapisek, izpisek iz katastra, «enitvene zsipinnike itd. snioio tisti, ki žele kupiti, pre^lo-iati pri spodaj OEtiBinenjeiieni «oiiisûu v isbt St. Ď, med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripužůale dražbe, je oglaiiti pri sodiSĚu naj-poKtieje v draibeneiu obroku pred zaSetkom dražbe, ker bi sa sicer ne noKle raivclj,iviti glade nepremićnine same,
O nadaljnilj dogodkih dražbeuega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj iia nopremiiinlni pravice ali bremena ali jib zadobe v teko dražbeneifa postopanja, leda} samo z «abitkom pri sodišin, kailar niti ^^ stanujej.) v okoliSu «p.jdaj ozu'atnenjmie soduije niti ne imenujejo tej v «odiicin kraju ntaniijoûega pooblašíenca te vroĚbe.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II.,
due í;8. maja I'JOiS	(IGO)
Posestvo iz proste roke
na prodaj. Taisto obstoji iz liiše, vsega gospodarskega poslopja, 'fodnjaka, njiv, lioate iu vicfigrada za rigolât pripravljenega, vse ^ dobrem stanu in blizu ceste leíeíe. VeS se izvé pri Janezu Bi-adovič-u, Ursno selo št. 30, pošta Toplice.	(162-2-1)
Izjava.	(161)
Podpisani sem zgubil okoli 166 gld, denaija in sera t „Dol, Novicah" št. 13 to oglasil, pa napačno, da bi se lahko mislilo, da mi gA je kdo vzel v prodajalni urarja g. Raj ca. Jaz to prekličem, ker je to pomotno. Novo mesto, 8. julija 1906,
Matija Luzar iz Gabfrja át. 49.
I/borna, /«jainčoiio pristna
istpijansha vina
kakor tudi puntigamsko ^ pivo in žganje
je dobiti po najnižjih cenah pri gosp.
imiii jfticftz-e,
hotelirju in kavarnarju v Novem mestu.
Sprejema tudi naročila za neposredna (direktna) pošiljanja istega vina iz velike istri-janske zadružne kleti.	(16I-3-J)
Zagotavlja ae najpoBtenejsa postrežba in toSna - izvršitev naročil. -

í^J lastnega |H'iílclka, v vsaki inno- l^É
P /ini, je po nizki ceni za dobiti â v graščini Struga,
JJ Št. Peter pri Norem niestn.
Dčeiiee za mesarski obrt
se takoj sprejme pri Ljudevit Ferlic-u v Novem raeatu. Taisti dobiva zraven hrane in stanovanja tudi ne-kuliki) pUie.	(167-3-1)
Pomoćnih in dva močnejša dečha
se sprejmejo v stalno službo, počensi s 16. jnlijem t. 1, Izučeni mizarji ali tesarji imaju prednost. Oglasi se lahko ali v nedeljo od 10. do 12. ure v Kandiji št. 37., ali pa v pondeljek zjutraj ob 6, uri v parni žagi g. Košíčka v Kandiji. (iss)
== Posestvo z vsem gos-
podarskim poslopjem -
je iz proste roke na prodaj. Pripravno je za gostiluo. Zraven spadajo lepe njive, velika hosta, dva sadna vrta, vse v bližini hiše. — Natančneje pri Mariji lljaš, Žalovfie st. 17, fara Šmar-jeta, Diilenjsko.	{154-2-t)
I l Vino na prodaj I I ■ ■ _ê_ ■ ■
Prav dobro rudeče namizno vino, posebno pa fino beto starino (zeleniko) ima na prodaj kmetiška šola na Grmu.
Cena po dogovoru,	flGO-O-l)

avico
©
lO'Tri'tei
ř 7nn
t Liù
IK
za kmetijske stroje firme
K. ], iBžeh, Blansho
Lepo posestvo na prodaj!
Anton Sternad iz Hinj, »t. 17 pri št. Janí.u na Dol«ajskťm daje na znanje, da je njegovo posestvo na prodaj. — Obstoječe iz vinogradov z letiiiiu piidelkotu 100 hektolitrov vina, mnogimi travniki, da se lahko 18 elav živine redi, velike njive v lepi le^i, lepi smrekovi, hrastovi in bukovi gnzdi. Nova velika hiša ter nov ko-ïolc z 9 okni (štanti). Temu primerni, prostorni živinski hlev v dobrem stanu, Skupno posestvo je 97 ornlov zemlje. Oddaljeno od farne cerkve 6 minut Cena 17.000 goldinarjev, polovico denarja se lahko obrestuje. (149-2-1)
Voinja traja	---, -.-■=—-,» __
dni 6 dm
znajninfeJĚimi leta 1905in OB^grajenimi veliKansI^mi parníl^t „	'"/Y ^^Kordo -ídai Vd.kj Pirriîl^ lí-EíOtHocami
F^asniia dajezastopníl^ Ft* QCU AÍQ
lubliana j^iodŽríte-unccsiv.28
Odhod iiljubljane vwiii ponedeleK,toreK«čdrttK_vtedru.
E o
co
C3-cd
lU
E w
<u >
o
o u o cx
E 0»
Q
u u
N
o o.
o
-o
cc >
v> ctf
o m
'n*
t-
[Q
(S
stanovanje:
llf.8-3-1)
na Krki od Novega mesta do potoka Rumunjevasi, potem na potokih Rumunjevasi in PreSine si je odkupilo 5. julija t. I. oskrhništvo graščine Breitenau.	(Ifift)
Pod strogo kaznijo je tedaj
prepovedano vsakteremu,
na omenjenih vodah ribariti in tudi onim, ki bi morda imeli dosedaj ribarstvo v postranski najemňtini.
dve sobi, kuhiiija, drvarnica, perilnica, klet in vrt se odda s 1. oktobrom t. I. Kje pove upravništv« Dol, Ntnic
Vrtnarskepi učenca
sprejme vodstvo kmetijske šole na Grmu takoj-
Dotični mladenič biti mora 15 do 16 let star ter krepak, slovenskega jezika tudi v pisavi popolnoma zmožen. Cas poduka traja tri leta. V tem času udobi vso obleko, stanovanje, hrano in poduk v šoli ter na vrtu brezplačno, Po preteku treh let izroči mu vodstvo sole spriĚevalo, s katerim ga imenuje vrtnarskim pomočnikom. Pismene pro.Šnie so kakor hitro mogoče osebno vložiti na Grran.	(i42-0'2)
k SX	s t


'Ť
fe se sprejmejo proti proviziji za vsfl večje kraje na ^^ çls	::::::::::: (i5iî-3-t) J
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani çt'i Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št. 31,
iz hrastove^^a lesa, vHake velikosti do 70 hektolitov prodajo
illex Breyep i sinovi v Križevci.
Cena počenši 6 K od 100 litrov.
Kupeu mora sode v Križevcu prevzeti. (148-5-1)


""'"'ïovîiriia strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamorezntc, reporeznic, koruznlfi robkarjev, drobilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, gr Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji -«a
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznat^ji.
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: J. HoXXXatiČ, Dunajska cesU ÍIbv. 31.


mmm
DolBnlshe Toplice pri Rudolfovem.
Vsem p. n. gostom letoviačarjeni, izletnikom, potnikom in obiskoTalcem Toplic priporočam svojo
noïo otîorjeno gostilno moderno urejeno
z lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje. Za dobra jedila in izviatno pijaćo vedno skrbljeno. C^neniiske. Postrežba toĚna, Za obilen obisk in blagohotno naklonjenoBt se najtopleje priporočam b spoStovanjem
(122-6-3)	Mihael Zupane, pek in gostilničar.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(SS-ICC)	vinogrartnik iu trifoveii iVodnjaii Digiisno-Istrft).
ki nese peze 80 centov
je na prodaj pri Janezu Fink-u v Smolinji vasi štev. 10 pri Novem mestu.	(138-3-a)
ŽENSKE LASE
(334-24-18)
zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačnjem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vUsuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz )aa po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kieihauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko m mnogo priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščnje prhnt.
SpoStovanjem se priporoínjem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hi^).
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
„Severonemškega Lloyda"
BREMENA
iz
p
(U
V
(D
pq
IH O SI
o Ph
NEW-YORK
a cesarskimi brzoparniki: Kaiser Wilhelm ti., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo
Natančen zHnesIjiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
B^đvai^đl la^ědl^-^l^f v Kolodvorskih i)lîc;ili nt. 35.
nasproti obćeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".	(83-24-11)
Odhod iz Ljubljane je vsak torel(, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poàtena, reelna in solidna, — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, Culifornia, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Qalveaton, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, Itakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Jos. Bergmann
v Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
átupo (seme)
C t v I
(glej podoba)
goríiciio seme (ženof), kamilice
in (linigii zdr;i-viliui zelišča in cvetje.
(132-1-2)

4	Vw ^w	*
(1-24-U)
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi šivalni stroji
Singer Co. del. družba šiualnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88,
(lostiliia Ferllč, Gliivni
iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7.
^131-0-1J
Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure.
Zidana

T»
I«
i«
za trgovino z raesanim blagom, dez 14 let star, nekoliko nemškega jezika zmožen ter iz poštene hiše, se sprejme pri J. RazborŠek-U v Šmartnem pri Litiji. (62-6-8)
je iz proste roke na prodaj v Rudolfovem št, 13,, ležeča blizu glavnega trga. 4 sobe. 1 kuhinja, 2 kleli, 2 jedilni shrambi, 1 hlev, 1 svinjak, voda v hiši, zraven lep vrt. Natančneje pové lastnik ravno tam.
FAFF
v t
SI
I ■
Ljubljana, rotovški trg 9.
80 najbolji z& družinake potrcbii, kakor: šivaiye, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik:
Franc ThcIiíiiIícI,
--Kočevje, v gradu.
Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo!
KAPLJICE SV. MARKA.
(266-aO-lG)
Ta glasovite In nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Usubiti) odiitranjajeja trganje In koijenfe po kosteh, nogah in rokah, ter jKieiřiju vHnki i^Iavubul, One ilelujejr> uetlonejjljiru in apaeonoeno pri Ixiletuili im žebduu, ublažHjejo katar, urejujejo iiiueSke, »rtpraviju nadubo, boleiioe in krie, pospaSujej» in iljoljSujejo prebavo, «istijo kri in ûreva. Preženejo veliko in male gliste, ter vse boleiiii, iavirajoře oil )|flist._ Delujejo iiburito proti bripavoBt.i in preblajetijn. Lečjjo vee bolezni na jetrih m slesib ter kúliko iu ščipanje v želoduu. Odpravijo vsako mrzlico in vee bolezni, isrirajuCe od mrzlice. Te kaprice bo najbo^fe erecUtvn proti boleznim na maternici in inidronn, radi tej^a ne bi smele manjkati v tiobeni mehiianhki in kmetuki biSi.
Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Baditega naj se naroča naravnost pod uaHlorom; ..Mestna lekarna, Zagrab, Markov Irg itev. 50, poleg cerkve sv. Marka.
Denai ae pošilja naprej ali poviame. Manj kakor 13 stekienic se ne pošlje. Cena je naslednja in eiuer frauko postavljeno na vaaho pošto:
1 ducat (IZ stekl.) 4 K — v Z ducala (Z4 itekl.) 8 K - v
3	ducati (36 slekl.) It K - v
4	ducati (48 stekl.) 14 K GO v 5 ducatov (60 šleki,) 17 K - v
Na razpolago imam na tisoče priinalnih pisem, kat«rih mi tii inogoiSe radi pomanjkanja prostora navesti, Zato navajam samo imena nekaterih Rospodov, ki so uporabljali ^kapljice sv. Marka" z najboljSira vspebom, ter popolnoma oadravili; Ivan Baretimlić, učitelj ; Stjepan tiarić, ŽQpQik; Ilija Mamié, opa^kar; Janko Kiiíalj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, eeljak; Suflja VnkRliâ, Ňivilja itd, itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50. poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360.
OdgoTomi nrednik Fr. Stl. VVatil.
Isdiýatelj in uloinik Urban Horvat.
TiRk J. Krajec, niit.