I I I VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 29. marca, 2001; 72. številka /I 1L . 3 ■1 * 'J A <*/ A t ! V 4 M. ^■' * >4 ■ ♦i 1 & > - ... naj zavolo betega ne zbisnen! /4^ f. t jilJ f " r •( i < £ ■ * r Pujsi prinašamo srečo brez nje se v teh hudih parkljevskin časih ne bomo veselili pomladi. Do naslednjega Pčna (26. 4.) . u bodimo vsi vsaj živi ^^^^(če že ne zdravi)! »s I u' PrasiKch Sellittius - slovensko Pomladni Vunarek je evropski štirinožni selivec. Znanost trdi, da je prispel k nam z Madžarske. Verjetno ga je privabila železniška povezava z državama, ki uradno še ni odprta, zato je toliko več prostora za Prasixchevo gibanje. marec 2001 tute Pe" tute VESTNIK M SLADKI SMEH PISATELJICE KAROLINE Samo tebi! KAROLINA KOLMANIČ je lahko nasmejana, saj se predstavitev njene 15. knjige in obenem proslave 70-Ietnice življenja udeležujejo »ljudske množite«. Velja za »ljudsko« pisateljico in verjetno ga ni večjega priznanja kot prepolna dvorana soboškega gradu, enako pa je tudi drugod, kjer se pojavi - v prekmurskih krajih, na radgonskem koncu, celo na Primorskem ... Karolina: »Za koga pa naj bi pisala, če ne za ljudi. Torej SEM ljudska pisateljica!« Fotografija je iz soboške Zvezde, kjer je bilo pretesno za vse, ki so želeli prisluhniti voditelju JOŽETU VILDU in pisateljici. Prvi je ob tem pripomnil, da bi morali na pomoč poklicati Butalce ali Veržence, da bi ti hotel povečali... ekec KATERA JE OBJELA s» o. s. 4 Evgen Titan USODNO KURENTOVANJE 4 JIH u BOJANA B.? 3^. Poklic TV-snemalca je hudo nevarna reč - nikoli ne veš, s katere strani te bo zadelo! Tako je nič hudega sluteči BOJAN BALAŽIČ z življenjsko družico sedel v enem od prijaznih pomurskih lokalov, da bi v miru proslavil materinski dan (ali kaj drugega) in se s svojo MAJDO pomenil o vsakdanjih življenjskih tegobah. Pa je meni nič tebi nič skočila k njemu neznanka, mu pritisnila poljubček na lička (na fotografiji), potem pa jo je jadrno popihala. Dogodek Bojanove soproge (spet glej foto!) sprva sicer ni spravil v slabo voljo, potem pa se je le zamislila: Le kdo je poljublja- joča neznanka? tekal I J KI Ka Sl nouri, kak ga fe stijsnola! te L*’ S H ur KURENT. KORANT! HKRATI DALJNI POTEPIN! KDO. PISANI, SI Tl ŽE, TAM VISOKI POZVAČIN? VSAK LENUH TRDEGA ŠE NE ZDRŽI POTEPA! MLADI DEČKI! BOJTE RESNO TEGA SE PRETEPA! TEDEN MINE, ODIDETA ZA NJIM ŠE TUDI DVA ZIMA NIČ NE PREDE DEDEK ŽAGA SUHA DRVA. SNAHA TEKA, SRČNO POJE, NIČ TUDI NE SEDI! ŽE SOČEN NJEN JE KROF, MAST IZ UST SE JI CEDI SUHI JANUAR ŽE DALEČ IZGUBLJA SE ZA NAMI SNEGA ČUDNO, V FEBRUARJU, PA ŠE NI NIKJER! REVICA POSTOPA SAMA S PALICO NA SVOJI RAMI. VSE NAJ BI JI ODNESLA HUDA ČRNA, TUJA ZVER? DRVA TREBI IN NE SEKA SUHE VEJE, NIHČE VEČ. V KLETI SPATI. V ŠT ALI KLATI NI POTREBNO MUH. V »PISNIVEM« ČEBRI, JE VSEGA ŽE TAKO PREVEČ! PRI OGNJIŠČU, KDO ŠE CENIL BO OVSENI KRUH? OB HLADNI PEČI, ZDAJ UTRUJENO, ŠE MAMA JOČE KER ZA SINOM, MALI VNUK, VEN, ZA NJIM SE HOČE. KDO PA Z DRUGIMI? KDO PA ŠE, BO TU OSTAL DOMA? SEČKO REZAL? ŽIVINO KRMIL? JEDEL PA LE SPOTOMA? DANES Časi paC so taki, da ne živimo mi ob mlaki. OCE, mah, dedek, BRAT! KUMA, SESTRA MIU SVAK! MNOGE ŽEUE S CILJI SO ŠE DALEČ! ALI MED OBLAKI? BODITE VSI PREVIDNI! NE PODVZEMITE ŠE V! KORAK! KURENT, V NOČL GA JE Z JEŽEVKO HUDO POSEKAL, SPRL SE JE! VELIKO PIL IN SAM ŠE DALJE SE POTEPAL. A, ŽALOST V HIŠO, VSE HITREJE, POTIHOMA SE VRAČA. [ZGLEDA, DA SPOMLADI VEČ NE BO DOMA KOPAČA 1. 4 In Mej vinogradi nam tam, ZOISE, bodo vselej v travi. Petelin dtmtači! Kšpricerje< natočil Drago Drvarič. Na zdravje! Ženske $0 za hrbtom in ne vidijo, kolikokrat bo ponovil... Do nedavna Je v Trdkovi deloval zbor ljudskih pevk, prav za letošnji praznik dneva žena pa so se Javnosti prvič predstavile mlade pevke. Za svoj debitantski nastop so naštudirale in odlično odpele nekaj lepih slovenskih narodnih. Prisluženi aplavz Je obveza, da bo kvartet Irdkovskih snah v sestavi Anica Zrim, Jožica Gubic, Irena Kalamar in Sonja Rogan nasledil zbor ljudskih pevk. Korajža velja! iz dramske skupine Tromejnik, ki vsako leto preseneti s kar nekaj točkami in z zelo skrbno priprav- Prijeten kulturni večer se Je po tradiciji prevesil y zabavo. Peter Avguštin Je poskrbel, da so srbele pete. Prihodnje leto bo v Trdkovi spet tako, zato naj živi 8. marec, mednarodni dan žena. . ■ Irma 0. Pen VESTNIK -1(1 marec 2001 8 t^ojeno nam je živeti in - umreti ■4 Grobnica 1'i') ' i Janeza Košalina Družinske Vse, kar se rodi, prej ko slej umre. Tudi človek, čeprav marsikdo, ki je poln ustvarjalnega elana, noče misliti na smrt. To je zanj tabu tema. No, da, na stara leta pa končno le spozna, da fizično življenje posameznika ni večno. Verni se tolažimo, da je še eno: duhovno življenje, ki se nadaljuje po smrti. Graškemu oseminosemdesetletniku se je upiralo, da bi moral gniti v grobu, v katerega prodira voda, zato je financiral gradnjo vodotesne grobnice. Ibdi krste za grobnico so neprodušno zaprte. Morda človek niti ne strohni, čeprav nima svetniških zaslug. Iz starega groba (desno) je dal prekopati svojo pokojno Emo. Vas je smrti strah? Kakor koga! So posamezniki, ki se smrti bojijo; so tudi ljudje, ki se je veselijo. So ljudje, ki spomini tudi na lepše strani svojega življenja. Na poroko. sami prekinejo svoje življenje, so pa ljudje, ki se (povedano v prispodobi) oprijemajo slamice na vodi, samo, da bi na primer. Ženil se je 1948. leta, ko je bil star šestindvajset let. Žena Ema je zanosila osemkrat, žal pa so ostali pri življenje podaljšali. So ljudje, ki jim je hudo, ker bodo življenju le trije otroci. Smrti je zrl torej v oči tudi, ko je morali vse, kar so prigospodarili, pustiti drugim, ki se jemala njegove nedolžne otročičke. »Taka je usoda,« se je nanje pozneje niti spomnili ne bodo več ... So ljudje, ki tolažil. Usoda je najbrž tudi to, da je ostal pred dvema jim ni toliko ža! lastne smrti, ampak so žalostni, ker bodo letoma vdovec, saj je žena umrla v 74. letu starosti. svojci v veliki duševni bolečini, ker so jih (umrle) izgubili Najpogosteje je narobe: prej umrejo možje. _ »Razmišljal sem kaj bo z menoj potem, ko me bodo Janez Košalin od Grada je star 88 let in o smrti že dlje zakopali. Naj gnijem na močvirnatem graškem po-časa veliko razmišlja. Zanimivo (in za nekatere zelo kopališču in v grobu, kamor smo že pololožili mojom spodbudno) je, da se smrti ne boji* »Ko pride, pač pride in tu ni pomoči« je povedal. Emo. Potožil sem se sestri Mariji, ki živi od 1934. leta v Franciji, zaposlena je bila pri »doktori«, je vdova in Smrt je človekova spremljevalka že od samega rojstva, premožna. V zakonu ni imela otrok. Ostala bo v tujini in čeprav tega nočemo priznati. Vsako sekundo, minuto, tamjedalazgraditigrobnico.Obobiskusemsijoogledal. uro, dan, teden, mesec, leto ... smo bliže smrti. »Leta 1941 sem bil v Franciji, ki so jo zasedh Nemci. Ob vrniti domov sem šel na ogled grobnic na Slaveče in na Trdkovo. Navdušil sem se. Potem, ko pa je sestra Odpeljali so me v lager v Nemčijo, a sem od tam pobegnil obljubila financiranje, pa sem kar najel kamnoseškega in se zaposlil na manj nevarnem območju v Launawerktu, mojstra Bunderla in naredili so grobnico, katere gornji kjer je bila rafinerija. To so zavezniki 1943. leta del meri 240 krat 240 centimetrov, »jama«, pa je toliko -. bombardirali in tudi sam semkomajda ušel smrti. Kmalu široka in globoka, da lahko postavijo pri tleh tri krste, sem se vrrdl domov in vpoklicali so me v vojsko. Bil sem iznad njih pa še tri. Notranjost je obložena s kajlicami šofer v Slavonskem Brodu. Tam sem nekaj ušpičil in (ploščicami), vse, kar je zunaj, pa je iz kakovostnega gra- namesto, da bi šel domov na dopust, so me kaznovali in nita.« -f poslali na fronto v Ukrajino. Pomikal sem se s fronto gor in dol, velikokrat sem začutil, da bom zdaj zdaj »gotov«, a sem imel srečo. Drugače je bilo z nekaterimi mojimi sotrpini, ki so padli.« Devetega maja 1945. leta se je pri Dunaju predal Rusom. Potem se je vrnil domov in že dvanajstega maja so ga vpoklicali v jugoslovansko vojsko. Tri mesece je bil graničar, sedem mesecev pa je služil drugod. Ni bilo težko, ker je bil njegov »top« - volan avtomobila Voznik torej. Po vrnitvi iz JNA je delal kot strojnik na Jesenicah in drugod, 1958. leta pa je postal za šest let in pol traktorist v KZ Grad. Naslednjih šest let in pol pa je tudi vozil traktor, vendar tedaj na KG Rakičan. Upokojil se je 1983. leta. Oseminosemdesetletni Janez Košalin ima dober spomin. Ker o smrti ne razmišlja veliko, se pa na njo pripravlja (in v tem se loči od mnogih drugih), mu uhajajo Pomisliš, dragi bralec, da nihče ne uide Matildi? ” Janez Košalin od Grada je ob finančni pomoči sestre Marije dal zgraditi na graškem pokopališču grobnico za šest krst, vredno več kot milijon tolarjev. Veliko? »Ne.< pravi Janez, »kajti, če bi dali graditi šest nagrobnih spomenikov, bi stalo več.* Sicer pa vsak dan obišče pokopališče, vendar se ne boji Matilde. Tako Janez Košalin. Človek, ki se ne boji pokopališča (vsak dan ga obišče) ne smrti, vendar ni dovolil, da bi njegovi posmrtni ostanki gnili v blatu, ampak bodo v neprodušno zaprti kovinski krsti. Sicer pa je v grobnici že ena krsta. Truplo svoje žehe Eme je dal prekopati iz sosednjega klasičnega groba, zunaj obloženega z marmorjem, v družinsko grobnico. Na njej je tudi spominska plošča. Na njej je napisan priimek KOŠALIN, spodaj pa je kot prvi dal napisati svoje ime: Janez * 1922, za njim pa je križec, znak za leto smrti, letnico pa bodo pač pritrdili, ko bo prenehalo njegovo življenje. Sam si prizadeva, da bi še dolgo živel. Pod njegovim imenom je napis Ema in njeni letnici rojstva in smrti; vodoravno ob njunih imenih pa je njuna skupna fotografija. Ostala nista skupaj le, dokler ju smrt ni ločila, ampak bosta skupaj tudi v grobu - grobnici. Draga žena, srečno smo prispeli v precej prijeten kraj. Nastanjeni smo v vasi, 99 kilometrov oddaljeni od Karlovca, kjer so domačini zelo prijazni. Svoj naslov ti bom sporočil v naslednjem pismu, ker nas še niso prevzeli, kot da smo jim odveč. Imamo pa dobre hrvaške rezervne oficirje. V naslednjem pismu ti bom sporočil svoj naslov, saj bomo ostali na tem mestu. Pušk ne bomo dobili. Drugih novic ni. Poljubljam vaju! Karoly 1941. IV. 5. Rumena, oguljena dopisnica. Na prvi strani štirje žigi. Na desnem delu znamke, s podobo mladega kralja Petra, žig: KARLOVAC (latinica in cirilica) 05. 04.1914. V desnem kotu na velikem žigu je desni del napisa v cirilici nečitljiv, z levega se razbere TELEFONSKO TELEFONSKOJ STANIČI. Tesno ob karlovškem žigu je manjši z napisom BUDAPEST 941 AUG - 8. Čisto v desnem kotu dopisnice je nemški žig z nečitljivo, drobno gotico in z orlovo podobo. Naslovljenka je Marija Tomšič, Kot 14, poš. Dol. Lendava, 153/14 Prekmurje 115. Med vrsticami je odtisnjen napis; Volt jugoszlav levelszekrenyben talaltatott (Najdeno v nekdanjem jugoslovanskem poštnem nabiralniku). Karoly takrat, ko je svoji ženi Mariji pred šestdesetimi leti na veliki četertek, 5. aprila 1941. leta, v tisti neimenovani hrvaški vasici na vojni pošti oddal dopisnico, še ni vedel, da so beograjske množice pozivale k vojni; »Bolje rat, nego pakt!« Nemci pa pripavljali bombnike za polet. Naslenji dan, morda prej kot njegova dopisnica, je razpuščen kontigent rezervistov krenil za železniško postajo. Kasneje, ko so moški obujali spomine na velike in majhne vojske", je rad pripovedoval, kako je prilezel z nekaj rojaki iz okolice Lendve na prvi vlak proti Zagrebu, od tam pa so po pešačenju ob progi proti Varaždinu na neki postaji jurišali na vlak. Spet peš, spet z vlakom, dokler se po enem tednu ni zn8,šel v Murskem Središču. Med potjo mu je neki rezervni častnik priskrbel še odpustnico iz vojske. Zgodba, kot na tisoče podobnih, a zame vseeno nekaj posebnega. Karoly, star 34 let, Marija, deset let mlajša, njuna petletna hči pa je ves dan čakala ob lesi, in ko so nad Kotom leteli avioni, je ponavljala: »Striček pilot, pripelji mojega očka!« ■ KM. Družinska relikvija, ki jo vsako leto 5. avgusta nekajkrat preberem. ŠTEFAN L. SOBOČAN | VESTNIK 41 Pen marec 2001 skrivnosti J Na srečo je Karoly Tomšič po tej avanturi ušel vsem vojskam. Ko so ga 1944. leta puščičarji na silo hoteli odvleči, se je izgovoril na ženinih šest osirotelih bratov in sester, ki jim je bil edini hranitelj. Po vojni ga je ljudska volja izbrala na prvih svobodnih volitvah. O tem je pričala skupinska fotografija, posneta pred Pepijevo gostilno, kjer so vsi odborniki lendavskega okraja z optimizmom zrli v svetlo prihodnost, A kaj, ko pa ni bil zagret za oblast, in da bi ga »prijateljsko« prepričali o njegovi pomembnivlogi pri zgraditvi Titove Jugoslavije, so ga za teden dni zaprli, potem pa prevzgojenemu zaupali Živo ustno izročilo v Prekmurju in na Štajerskem Ustno izročilo in legende pogosto skrivajo v sebi spomin na resnične dogodke iz davne preteklosti. Nekoč naši predniki še niso imeli ne omike ne materialnih možnosti, da bi dogajanja časa zapisovali. Le iz roda v rod se je ohranjalo ustno izročilo. Tako se je ohranil tudi spomin na sveta brata Cirila in Metoda, ki naj bi skozi naše kraje potovala v Rim in spotoma krstila naše poganske prednike. 1. ■ Karo1y Tomšič je po prihodu iz Karlovca kupil svoj prvi prostobežeči bicikel. A kaj. ko pa ga je madžarska oblast takoj uvedla v svoje evidence kot morebitno uporabno prevozno sredstvo za vojsko. ■ X •<£ čt '1 Sveta moža naj bi prečkala Muro v Melincih Reka Mura je blizu Mek-nec nekoč tekla drugje kot danes. O tem priča tudi dejstvo, da so našli pred desetletji na drugem koncu vasi dva mejna kamna, ki sta mejGa med Avstrijo in Ogrsko. Verjetno sta bGa iz dobe Marije Terezije. Po ustnem izročilu naj bi pri Melincih prečkala reko sveta brata Ciril in Metod, ko sta potovala proti Rimu. To mi je povedal poleti leta 2000 predsednik sveta tamkajšnje krajevne skupnosti Peter Dugar. JlsS*'.-', fci vodenje obvezne oddaje in kot malemu proletarcu zabičali, naj budno sprejnlja vsak korak reakcionarnih kulakov. V vasi ga najprej niso lepo gledali, a ko je stric sedanjega poveljnika slovenske vojske, Ladislava Lipiča, namesto ene zaklal dve svinji in ga je neki dobrohotnik prijavil, tovariši pa so vzeli v precep mojega očeta, se je vse spremenilo. Mama je iz zadnjih jajc spekla šmarn za oblast, in ko so se oni mastili pred vedno lačnimi Vidajevimi otroki, je svojo sestro poslala k Peterkovim, češ tovariši so tu in vse vedo. Meso ene svinje so poskrili, toda v naglici pozabili na eno taco in ledvico. Tovariši so pregledali, prešteli vsak kos mesa, ugotovili, da vse Štirna, In podpisali zapisnik. Gospodinja je vsem trem zavila precejšen kos mesa v Ljusko pravico. Moj oče pa je uvidel, da niso izkoristili prilike in naznanili svetu, da so v majhni obmorski vasici imperialistični Amerikanci in celo veliki Mičurin, ki je uspel križati bučo in paradižnik, a nikomur ni upelo selekcionirati praseta s petimi gnjatmi. In kako vem jaz o tem, čeprav me še niti ni bilo na svetu? Karoly je bil moj oče. In žal mi je, da sem ga razočarala že ob svojem rojstvu. V tistih inforbirojevskih časih, ko niti sladkorja ni bilo, je v upanju, da mu bo drugi otrok privekal na svet kot fantek, uspel priskrbeti mordo dudico. Moja mama, ki ji je neka Ciganka prerokovala, da bo imela tri otroke, je točno sledila božjemu Krst v Kršovščaku blizu Male Nedelje v Kuršincih blizu Male Nedelje je območje z zanimivim imenom Kršovščak. Tam je stan izvir, ki mu domačini po domače pravijo »studenec*'. Ljudsko izročilo pravi, da naj bi tukaj nekoč krstGa takratno pogansko prebivalstvo sveta brata Ciril in Metod. Spomin na to dogajanje naj bi bilo tukajšnje ledinsko ime Kršovščak. Izviralo naj bi iz besede krst. Na tem območju je zdaj veliko vodno zajetje za potrebe gospodinjstev malonedeljske-ga območja. V portalu benediške cerkve je letnica 853 Živ spomin na brata Cirila in Metoda je tudi pri Benediktu v Slovenskih goricah. Naselje leži ob magistralni cesti Maribor- Mura je nekoč pogosto spreminjala tok. Foto; F. Š. c=:i namigu, čeprav je 1941. leta za nekaj časa Ella Pivar -,, ustno izročilo pravi, da sta jo tam prečkala brata Ciril in Metod. Foto: F. Š. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Melinci Peter Dugar je povedal: »Tam zadaj teče Mura in ■j' Franček Štefanec izgubila upanje. A ko je 8. avgusta, štiri mesece po prihodu moža, dobila dopisnico, je že vedela, da so vse bitke dobljene. Ciril in Metod potovala skozi Melince, Malo Nedeljo, Benedikt... Lenart-Gornja Radgona... Prvi pisni viri o Benediktu so iz 9, stoletja. V portalu cerkve najdemo letnico 853, ki je dokaz za njeno romansko poreklo. Novo gotsko cerkev, ki je do danes preživela prezidave, so zgradiG v 14. stoletju. V ljudskem izročilu živi prepričanje, da sta tod mimo hodila po nekdanji rimski cesti CirG in Metod, učitelja slovansjjega jezika iz Velike Moravske. Benedičan Janez Šijanec je v knjižici Benedikt skozi čas v sliki in besedi, ki je izšla leta 1993, med drugim zapisal:"... Kakor smo doslej zaznali, ustno izročilo sicer domneva, da bi mogla sveta brata CirG in Metod obiskati tudi ta kraj, vendar ni nikakršnih zapisov o tem. Povsem pa je mogoče sklepati, da so bGi rodovi skozi stoletja prepričani, da so vendarle sprejeli omiko in krščansko vero v slovanskem jeziku prav po njuni zaslugi, zato sta postala in ostala po razglasitvi za svetnika nekakšna zavetnika benediške župnije. O resničnosti takšne miselnosti pričata kar dve znamenji. Prvo v cerkvi sv. Benedikta, kjer stojita na podiju na levem opornem stebru pri križni kapeli kipa obeh bratov s simboli oznanjevanja vere in omike (tablice in knjige v roki). Drugo, mlajše znamenje pa predstavlja reUef, ki so ga postavili domačini leta 1938 nad betonski nadstrešek nad vhodom v Ci-ril-Metodov dom, sedanji .Sv Ciril in Melod. prosita za nas'. V Benediktu je posvečeno sv. Cirilu in Metodu dvoje znamenj. Po njiju se je imenoval tudi kulturni dom. Ta kipa stojita v benediški cerkvi. kulturni dom pri Benediktu. Žal je moral ta relief »pobegniti« med drugo vojno pred Nemci v cerkev sv. Treh kraljev (stoji na bližnjem griču, op p.), kjer je še danes...« Ustno izročilo je treba povezati z zgodovinskimi dejstvi. Sredi 9. stoletja je država Velika Moravska namreč že pokristjanjena. Naše območje je takrat spadalo pod to vladavino, katere kneževina se je imenovala Panonija s fevdom po imenu Spodnja Panonija. Cerkev naj bi bila jSri Benediktu pozidana že leta 853, torej v času, ko je knez Rastislav spoznal mnoge zmote, usodne za obstoj narodov. Prav od leta 853 dalje je bila Velika Moravska z majhnimi presledki politično samos tojna. Bavarski duhovniki so morali oditi. Med našim ljudstvom so ostali le italijanski in bizantinski misijonarji, V takšnih razmerah je bilo moravsko krščanstvo precej površno. Knez Rastislav se skuša otresti nemške politične in cerkvene oblasti. Kljub hudemu pritisku vzhodno-ftankovskega kralja Ludvika Nemškega uspe Rastis-lavu navezati stike s središčem vzhodnega krščanstva v Bizancu. Od tu je pro-sG za pomoč slovanske misijonarje in ponujal politično zavezništvo. In prišli so. Vodila sta jih apostola, brata Ciril in Metod. Njuno poslanstvo se začne v Veliki Moravski leta 863. Potem potujeta po nekdanji rimski cesti, ki je vodila proti Ptuju, Celju, Ljubljani, in prispeta v Rim v poznem poletju leta 867. Prvotna benediška cerkev z letnico 853 ne more biti povezana z opisanim dogajanjem, a to vseeno ne pomeni, da se Ciril in Metod tukaj ne bi ustavGa. Benediško območje ima bogato zgodovino. Arheologi so odkrili železnodob-ne in rimske gomile ter celo ostaline rimskih stavb. In če se ozremo po današnjih evropskih turističnih oziroma kulturnozgodovinskih poteh, bomo ugotovili, da naši zahodni sosedje znajo prodati vse. kar le malo »diši« po resnici. Melinci, Kuršinci in Benedikt bi lahko opisano ustno izročilo unovčili v turistične namene »stotero in tisočero- ... marec 2001 po Pen tepanje VESTNIK 42 STANE LITROP Indijski zlati trikotnik z Potovanje v Indijo sva z Ireno načrtovala že na lanskem popotovanju po Maleziji in Borneu. Ker v času načrtovanja letošnjega dopusta ni bilo možnosti skupinskega odhoda, sva se odločila za potovanje po Indiji in Nepalu po individualnem programu, ki ga je pripravilo turistično podjetje Kompas Holidays. 16-dnevno potovanje je zajemalo ogled Delhija z zlatim trikotnikom Varanasi in Katmandu. Svetovno znana draguljarna Kohinoor v Agri je prava paša za oči. Dragocenosti so skrbno zaščitene in varovane. Ob obiskih si jih vedno ogledajo tudi najbolj vplivni svetovni državniki. Na ogled so veličastne tridimenzionalne tapiserije in dragulji neprecenljivih vrednosti, med njimi tudi figura slona, oblečenega v oblačila z rubini, perlami, ametisti, smaragdi.... .f: . u Ji 42 metrov visoka VRATA INDIJE v Če se odločiš, da si v Delhiju privoščiš prosti dan Delhiju, zgrajena leta 1931, so že za brez vodnikov, je najboljše prevozno sredstvo avto »Jff 11 mojim hrbtom. Pred kratkim sem - rikša. Običajno zelo prijazen voznik ti zna stopil skoznje in S tem Spet uresničil približati vse velemestne sladkorčke. Vnaprej je košek svojih otroških sanj. Že kot koristno vedeti le, da se je za ceno treba dogovoriti otrok sem bil zvedav in željan spoz- pred začetkom vožnje, sicer vas bo ta drago stala. navad ljudi in kraje. Vsako leto je moj cilj vsaj ena oddaljena dežela. Že so se zvrstile Tajska, Kenija, ŠriLanka, Mehika, Malezija ... in letošnje potovanje v Indijo in Nepal. Glavaje polna novih potovalnih načrtov in z življenjsko spremljevalko Ireno že zarisujeva prve obrise za širšo javnost še skrivnostne poti. Sicer pa se vedno vrnem tja, kjer je najlepše - v rojstno Mursko Soboto, v Ciril-Metodovo 19a, kjer se z Ireno in sinom Sergejem znamo lepo imeti. Sicer sem diplomant visoke šole za menedžment v Kopru in kot diplomirani ekonomist zaposlen v Po- (1 ■S r 9 ’’ fA J h 9 'L 'Xj MS ■>* murski banki. Večina mojih fotografij z dosedanjih poti po svetu je takšnih, da sva na njih z Ireno oba ali vsaj eden, ker so tako spomini najbolj živi, zato takšne fotografije prevladujejo tudi v moji prvi reportaži za javnost. Indija pusti sledi. H "J ■■'i] 4 I <1 'I L iTh r H h > i!j ♦ ti R I H '!i > I 5'75 ■J' ,1 I I ilTK HI * L:] h J 4 H ll ll p 1 ,^ii J j bT T 11 Stolp Qutub minar je najveli-1 častnejši del velikega obzidja v Delhiju. Je muslimansko svetiš I če, ki ga ne zaobide noben turist. I Minaret je visok 72,5 metra. DELHI - razgled po mestnem središču, kjer se mešajo stare in nove kulture, kot da bi delali koktail. .4» it E V ■ ~ V železni repertoar turističnega potovanja po Indiji sodi ježa na slonih. Midva sva na tak način doživela vzpon na trdnjavo Amber. Sloni so opravljeni lepše kot ljudje - gospodarji jih skrbno oblečejo in poslikajo. ■ ■ tlj^ I t I '?a' š E E Živali, vprege, množica ljudi -najpogostejši prizori na ulicah indijskih mest. PALAČA VETROV v Jaipurju, 200 kilometrov jugozahodno od Delhija, ki sodi med bisere indijske ki -te J .f ♦ ( . S; Lučka želja, položena na gladino svete reke Ganges, pred jutranjim svitom prinaša uresničitev najbolj srčne želje. V ozadju je pogled na kraj obrednih kopanj in očiščevanja vernikov. Rahel dim opozarja tudi na mesta, kjer kremirajo umrle, vendar tega turistom od bliže arhitekture, ne dovolijo fotografirati. VESTNIK « marec 2001 po Pe" tepanje Varanasijem in Nepal * ■ I SR z Brnika sva odletela proti Parizu, kjer sva prenočila. Let proti Delhiju sva nadaljevala naslednji dan z letalom družbe Air France Po občasnih rahlih turbulencah sva ob časovnem zamiku 4,5 ure po 7 ur in 40 minut trajajočem letu utrujena pristala na letališču v indijskem glavnem mestu. Kot individualna potnika sva morala najprej opraviti vse potrebne formalnosti za vstop v Indijo. Po izstopu iz carinske cone so naju čakali s tablo z imeni Mrs. Irena in Mr. Stane, V hotelu, kjer sva imela rezervacijo, sva doživela prva »šoka« že v petih minutah. Okrog 2. ure ponoči sva utrujena pričakovala le še posteljo, vendar so bile vse sobe kljub rezervaciji zasedene. Lastnik hotela naju je sicer prijazno sprejel in zaprosil za razumevanje zaradi zasedenosti sob, V hotelu je bilo namreč praznovanje poroke in kot je pri tovrstnih gostijah premožnih veljakov v navadi, so bili hotelski prostori najeti le za ta namen. Drugi šok je vezan na komuniciranje s tamkajšnjimi lokalnimi vodniki. Ne glede na predhodni dogovor in plačilo za nemško govorečega lokalnega vo'dnika se je zdelo indijski agenciji samoumevno, da nama ponudijo osebnega angleško govorečega vodnika. Na najino srečo smo s pogovornim poznavanjem angleščine uskladili stališča s tem, da sva takoj zjutraj dobila ustreznega osebnega vodnika, midva pa sva to noč prespala v postelji drugega hotela istega lastnika in kategorije, ki je bil na srečo oddaljen le 15 minut vožnje s hotelskim taksijem V zahvalo nama je lastnik hotela za preostale dni bivanjav njegovem prvotno zasedenem hotelu ponudil luksuzno bivanje v najboljšem apartmaju hotela s posebnim tretmajem in pozornostjo, ki je vključevala darila hotela in nadstandardno koriščenje hotelskih storitev. Z obojestransko uresničitvijo dogovorjenega smo bili tako vsi zadovoljni in rek Slab začetek, dober konec se je iz dneva v dan vse bolj potrjeval v praksi Po prvi prespani poiovički noči v Delhiju sem se zjutraj lotil menjave denarja. Za zamenjane ameriške dolarje sem prejel indijske rupije, ki so se mi zdele kot bančnemu uslužbencu v naših razmerah kot popolnoma neuporaben denar. Nemalo sem bil presenečen, ko je položil blagajnik na pult zavitek bankovcev, ki so bili speti s sponko. Od vsebine je preštel določen,o vrednost in bankovce na si so pdlrgal od preostalih, tako da je na bankovcih nastala luknja, v nekaterih primerih večja od desetih odstotkov površine, drugi pa so bili v skorajšnjem stanju neprepoznavnosti. Na moje začudenje je receptor le skomignil in mi zagotovil, da z uporabo takega denarja ne bom imel težav, saj je taka pač splošna praksa. Nadaljevanje dneva je potekalo s celodnevnim ogledom turističnih zanimivosti glavnega mesta Indije. Delhi spada med zvezna ozemlja s približno 12 milijoni prebivalcev. Stari Delhi s številnimi mošejami, palačami, trdnjavami in spomeniki iz obdobja od 12, do 19. stoletja je bil prestolnica muslimanske Indije, Sodobno vladno mesto New Delhi pa so v začetku 20 stoletja zgradili Angleži in posledica je tudi uporaba angleščine kot drugega uradnega jezika. Prvi uradni jezik v Indiji je po ustavi iz leta 1950 hindi v pisavi devanagari Poleg navedenih se v Indiji sporazumevajo še v 16 regionalnih jezikih. Uradno ime Indije v jeziku hindi je Bharat in je zvezna parlamentarna republika, nekakšna psevdofederacija z unitarističnimi potezami in s površino več kot 3 mio km2 in okrog 1 milijardo prebivalcev, to pa pomeni gostoto več kot 300 preb, na km2. Po številu prebivalcev je Indija druga država na svetu s povprečno letno dvoodstotno stopnjo rasti, nepismen pa je skoraj vsak drugi Indijec. Po verski pripadnosti je večina prebivalcev hindujcev. Prvi prosti dan sva namenila samostojnemu ogledu trgovskega centra mesta in za prevoz do izbrane lokacije izbrala motorno rikšo - prevozno sredstvo, povsSm podobno vozilom, ki sva jih že preizkusila na popotovanju po Tajski, kjer jih v Bangkoku imenujejo »tuk-tuk«. Standardni taksi se je namreč zdel kljub svojemu specifičnemu videzu kar preveč klasično prevozno sredstvo. Vožnja z rikšo po mestnih ulicah je vsekakor svojevrstno doživetje cestnega slaloma s truščem, premetavanjem in trobljenjem avtomobilskih in drugih zvočnih naprav, s katerimi vsak po svoje opozarja, da je v prometu. V pojasnilo je šofer rikše povedal, da je v primeru prometne nesreče kriv tisti, ki ni zatrobil in ki tako ni opozoril drugih udeležencev. S šoferjem rikše se je vsekakor treba dogovoriti za ceno prevoza pred začetkom vožnje s tem, da je to cena za opravljen prevoz, ne pa za posamezno osebo. Sicer pa so prevozi z rikšami poceni, so pa precej zanimivejši kot s taksijem. Sprehod po trgovskih delih ulic dopolnijo prodajalci vsega mogočega, ki te dobesedno -obkolijo« s svojimi izdelki in storitvami. Ulični brivci in zobozdravniki, ki svojo dejavnost opravljajo kar na odprtem prašnem stranskem delu cest, niso nobena posebnost, prej način za preživetje PO ROŽNATEM MESTU NA SLONIH Nadaljevanje poti je vodilo v glavno mesto zvezne države Radžastan Jaipur, ki leži 270 km JZ od Delhija. Prihod v mesto zaznamujejo številne vprege z delovnimi sloni. kamelami in bivoli ter prosto gibajoče se oz. ležeče krave po s prometom prenatrpanih mestnih ulicah. Ohraniti avto nepoškodovan, je v tem prometnem kaosu umetnost, ki nekaterim uspeva le za kratek čas. Vzpon do slikovite trdnjave Amber sva opravila z ježo na slonih, ki jih uporabljajo za tovrstne komercialne dostope obiskovalcev do trdnjave. Tako imenovano -rožnato mesto-, kjer dejansko prevladuje rožnato opečna barva z znamenito Palačo vetrov, sva po dveh dneh zapustila in se namenila proti 220 kilometrov oddaljeni milijonski Agri, in to prek največje industrijske zvezne države Utar Pradeš. Na poti sva se ustavila in si ogledala Fathepur Sikri, ki je bil glavno mesto Mogulskega cesarstva pod Akbarjem v letih i570-1586 in je bil zgrajen v zahvalo za rojstvo sina. Po poti do Agre so ob cestah opazni številni prevrnjeni tovornjaki s tovorom, po drugi strani pa mladeniči, ki poskušajo ob cestah zaslužiti nekaj denarja z izvajanjem atrakcij z na pol zdresiranimi medvedi, oblečenimi opicami in kobrami. Vožnja po levi strani slabo asfaltiranih cest s hitrostjo med 60 in 80 km na uro sicer utruja, vendar ti raznolikost dežele ne da miru in vmesni postanek ob motelu pod senco ob nacionalni hrani in kozarčku domačega piva Kingfisher kar prija. Razpoloženje dopolnjujeta oče in sin, ki z glasbo in plesom pričakata prihod gostov. z RIKŠO PO NEKDANJI PRESTOLNICI Danpoprihoduv Agro, ki je bila v 16. in 17. stoletju v času Mogulov glavno mesto Indije, je minil z ogledi znamenitosti, od mogočne trdnjave Agra Fort do svetovno znanega Taj Mahala (kronska palača], ki predstavlja veličasten simbol najčistejše in neminljive ljubezni predzadnjega velikega mogula Shash Jahana do soproge Mumtaz Mahal in je zgrajen iz marmorja. Nasploh je Agra znana po izdelkih iz marmorja, ki so morali med drugimi spominki in darili v najini prtljagi priromati tudi v M Soboto. Med nakupovanji naju je z navadno rikšo spremljal prijazen starejši možakar, ki se je ponujal za prevoz. Izžareval je preprosto nezaigrano iskrenost in njegova nevsiljivost naju je privedla do odločitve, da ga najameva za prevoz. Že to je zanj pomenilo srečo. Možakar ni znal ne brati ne pisati, vedel pa je nekaj angleščine, ki se je je naučil v dolgih letih, odkar »poganja« rikšo in tako prevaža turiste. Kljub starosti je to zanj, za njegove otroke in mater, za katere nesebično skrbi, edini vir preživetja. Iz pogovora se je dalo čutiti velik pomen, ki ga pripisuje družini, spraševal naju je o najinih otrocih, pokazal pa nama je tudi sliko svojih otrok, ki jo ima vedno s seboj Žena mu je pred dvema letoma umrla, čeprav tega ni povedal sam, ampak je le žalostno odgovoril na vprašanje. V tem času naju je pripeljal do hotela. Na vprašanje, koliko sva mu dolžna, je odvrnil, da bo zadovoljen s kakršnimkoli denarjem, samo če kaj dobi za preskrbo družine. Z Ireno sva vedela, da je cena takega prevoza 5 rupij, starcu pa sva izročila 50 rupij. Z neizmerno srečo je sprejel ponujen denar in v ihti so mu zmanjkovale besede zahvale V naju pa je še do danes ostalo veselje, da lahko s tako majhno gesto pozornosti tako osrečiš sočloveka. LUČKA ZA SREČO NA REKI GANGES Potovanje se je naslednji dan z letalom nadaljevalo v sveto mesto Varanasi na levem bregu Gangesa, ki je pomemben hindujski romarski kraj z več kot 1500 svetišči. To je velikanski romarski center, v katerega se vsako leto strne več milijonov hindujcev. Zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom ob 5 uri smo se z vodnikom in ladjico odpravili po reki Ganges. Njena voda je še zmeraj sveta in ena kapljica na jeziku ob smrti zagotavlja zveličanje. Ogledali smo si kraj obrednega kopanja in očiščevanja vernikov ter mesto kremiranja umrlih Mrtve sežigajo na odprtem mestu ob reki, pepel pa nato usujejo v Ganges. Otrok ne sežigajo, ampak jih odpeljejo na sredino svete reke, obtežijo s kamni in potopijo. Kljub formalnemu zagotavljanju enakosti vseh državljanov je v Indiji še vedno zelo pomembna kastna ureditev, ki temelji na podedovanem družbenem položaju posameznika, ki se kaže predvsem v lastništvu zemlje, poklicnem statusu, prav tako pa tudi v načinu prehranjevanja in kraju bivanja. Z močnimi vtisi sva se poslovila od Indije, ki omogoča doživetje, ki se ne pozabi, in preseneča z raznolikostjo, nasprotji med bogastvom in revščino, sedanjostjo in preteklostjo ter materialnim in duhovnim življenjem. GURKA IZ NEPALA Zadnje štiri dneve pred odhodom v Slovenijo sva preživela v Nepalu, ki sicer sodi med najbolj zaostale in najrevnejše države. Pismen je približno le vsak četrti prebivalec. Nepal obišče vsako leto vedno več ljudi z vsega sveta. Po pristanku letala na letališču v Katmanduju si je najprej treba urediti vizum za vstop v kraljevino Nepal, ki stane 30 ameriških dolarjev na osebo, potrebna pa je tudi predložitev osebne fotografije. Uradni jezik je napalski, uporabljajo pa pisavo devanagari ■J * I b JI 1 |H|I \ w;,h^ui L. L-' J Med domačini pred mošejo Sikov v Agri Državna vera je hinduizem. Mesto Katmandu je pravljično bogato mesto s številnimi templji, pagodami in trgovinicami. Prodajalci na osrednjem trgu nama ponujajo značilne nepalske izdelke, med katerimi se v veliki večini pojavljajo znani noži -gnrka«, v vojski imenovani »kukuri«. Kralj Prithvi Narayan Shah je z dobro organizirano vojsko (gurki) 1769. osvojil Katmandujsko dolino in postavil temelje sodobne nepalske države s prestolnico v Katmanduju. Ce navedeni nož samo podrobneje pogledaš, je to signal za prodajalca, ki takoj začne z značilnim ritualom ponudbe z »ugodno« ceno. Začetna cena vsekakor niti slučajno ni tako ugodna, zato je treba spretno postaviti svoje izhodišče za barantanje o ceni in vrednosti. Vsekakor pa prodajalec ne sme dobiti občutka, da si predmet tudi želiš. Na ta način mi je uspelo krepko znižati ceno in s stiskom roke sva sklenila kupčijo. Sočasno sva z Ireno opravila še zadnje nakupe spominčkov in daril za najine domače, prijatelje in sodelavce. Naslednji dan sva si ogledala Patan - prejšnjo prestolnico Nepala s kraljevo palačo in slikovitim mestnim jedrom okrog trga Durban Za konec najinega potepanja sva si privoščila še bližnji pogled na Himalajo z južnega pobočja himalajskega predgorja iz smeri Nagarkot. Iz te smeri se razprostira pogled na osrednji greben Himalaje, kjer so vrhovi Makalu. Lhotse in najvišja gora na svetu Mount Everest oz. po nepalsko Sagarmatha z višino 8848 m. Po vrnitvi iz Nagarkota naju je naslednji dan v Katmanduju čakalo le še pakiranje kovčkov in slovo od gora, voda, zemlje in neba ter seveda ljudi, ki so drugačni kot tisti, ki sva jih poznala. < # d 7 Ll El?" I. •; "j f I I t" ■ lil K v e •* Vrata v Patan. nekdanjo prestolnico Nepala. TU se je moja pot po Indiji in Nepalu končala. Ostali so spomini in spominki, ki sva jih z Ireno prinesla najbližjim in prijateljem. S takšno fotografijo se konča vsako najino potovanje. marec 2001 Pe" VESTNIK 44 VIGREDNA RAPSODIJA I I Gospod konj so se odločili podreti ogrado (za ceno prijetnega odnosa s samico, čeprav bo gospodar zakuhal od jeze),_____ ■ I "c 'V ■V*- • ■! * r ■■ * It/".' Če malo poškilile okoli sebe, vam bo jasno, da ne razganja samo vas: pomladno razposajene so tudi prijateljice živali. Vsaka po svoje, . A A Poiithiil je < us, kil se niiiitiplii ira l•n^ii< ll^l Ziive.sl. 'linij pri f^ijskith- b> <4* SP /4' iniilliplit ii /ij S(> kar Miri, ki ■ii' pri|>riivl{it|<* ■lil |skii|>inski’| ii/itkc! k K k ■ ■■'Crnobela Maca je rekla; "NE, ker me boli glava! f4 N. .Tnhnnv Ni ga inštrumenta, ki ga ne bi znal igrati Več kot pol stoletja je poznan kot odličen in cenjen ljudski godec, v občini Moravske Toplice so mu v zahvalo in čast namenili najvišji naziv - častni občan. Geza Dora se je rodil v Motvarjevcih. Je odličen glasbenik, ki se je prvič z enim od glasbenih instrumentov - tamburico, srečal že pri treh letih, kasneje začel z violino, zadnje čase pa ga po nastopih skoraj izključno srečujemo s harmoniko. Ob glasbi je vse do danes ostal zvest srednje veliki kmetiji. »Moja glasbena pot sega v sredino tridesetih let prejšnjega stoletja, ko mi je oče, ki je bil zelo veščjgranja na tamburico, kupil prvo otroško tamburico Že kot 6-letni deček sem na sosedovi gostiji godca n'4 gosli (violino, op.p.) prosil za njegov inštrument, da bi poskusil zaigrati. Ker mi je šlo že ob prvem nastopu presenetljivo dobro in je bU nad igranjem navdušen tudi moj stric Pavel Kalman iz Lendave, mi je prav on podaril svojo manjšo, rekli bi ji lahko polovično violino. On mi je bil prvi učitelj igranja na ta inštrument. Med drugo svetovno vojno sem obiskoval gimnazijo v madžarskem kraju Csurg pri Kaposvaru, kjer me je upravnik doma, kjer sem stanoval, zaradi mojega dobrega obvladovanja gosli prvič vpisal v glasbeno šolo. Ker pa se je vojna kmalu zatem končala in sem se moral vrniti domov, sem zapustil tudi glasbeno šolo. V letih med 1948 in 1951 mi je naposled vendarle uspelo končati nižjo glasbeno šolo za violino v M. Soboti. Ker za nadaljevanje šolanja moral bi vsaj v Maribor, ni bilo ne dovolj denarja ne časa - vmes sem se namreč tudi poročil, od mojega nadaljnjega glasbenega izobraževanja žal ni bilo nič.« Veliko glasbenega znanja je osvojil kot samouk, saj ga je to področje neizmerno zanimalo in prav v glasbi je našel veliko sprostitve. Tako je ostalo vse do danes. Ko je začel igrati na številnih gostijah, veselicah in drugih prireditvah ■ zlasti v lepem spominu so mu ostale prireditve ob dnevu žena ter dolga leta igranje za staro leto v Prosenjakovcih ter za pusta v Šalovcih. je bilo tudi naporno. Spominja se, da je bil včasih na teden zdoma tudi po šest dni (gostije so se navadno začele v nedeljo in so trajale do torka), zato je trpela tudi kmetija. Ker pa je že leta 1952 iz sosednje Čikeč-ke vasi pripeljal pridno in skrbno ženo Rožiko spoznal jo je nikjer drugje, kakor v času svojega igranja prav v Čikečki vasi, mu je bilo seveda lažje. Oče je bil sicer poznan kot odličen mizar, vendar sta bila z mamo nepogrešljiva tudi na kmetiji. Tako je bilo za Gezovo glasbo in igranje dovolj časa. »Svojo prvo glasbeno skupino sem ustanovil že leta 1946 ter z njo vztrajal vse do vojaščine v začetku 50. let. Prav v letu ustanovitve skupine sem prvič igral na gostiji. Bilo je to na Kobilju. Za sabo imam več sto gostij, največ jih je bilo v 60. in 70. letih.« Temni CACKO pa (podučen z dolgomesečnimi ^i^ušnjami; "Dobro, dobro potem pa NE!“ hZ* Ljudski godec Geza Dora iz Motvarjevec fantje (z leve): Jože Veleberi (Bogojina), Geza Dora, Izidor Gutman (Tešanovcf) n Pavel Puhan (Ivanci). Posnetek je iz začetka 60. let. Geza Dora je med ljudmi poznan tudi kot harmonikar Ta inštrument je prvič prijel v roke leta 1955 Sicer pa pravi, da ni inštrumenta, ki ga ne bi obvladal. Izvedel sem, da je med obiskovanjem glasbene šole v Murski Soboti igral celo prvo violino v takratnem soboškem mestnem orkestru, ki je deloval v okviru KUD Štefan Kovač. Povprašam ga o tem. »Res je. Takoj, ko sem se vpisal v glasbeno šolo, sem začel igrati v šolskem orkestru, kmalu zatem pa so me pritegnili tudi v takrat zelo cenjeni in poznani mestni orkester. Začel sem kot drugi violinist, ko sem obiskoval zadnji letnik glasbene šole, pa so mi zaupali celo vlogo prvega violinista. kar je bilo zame seveda veliko priznanje in obveza. Žal po glasbeni šob več nisem vztrajal v orkestru...«. Kaj pa zaslužek, nas je zanimalo. »Včasih ni bilo tako, kot je danes. Igrali smo za zelo male denarce, s katerimi si komaj pokril stroške. Včasih pa kar zastonj. V 70. in 80. letih je bilo nekoliko boljše, a od tega človek še vedno ne bi mogel živeti.« Geza Dora še ima svojo glasbeno skupino Violete. Vse od uradne ustanovitve kulturno-umetniškega društva Jozsef Atila (od 1980) sta z mlajšim sinom Gezo, ki je prav tako odličen glasbenik, (starejši Ladislav, ki mu glasba prav tako ni tuja, saj je v otroštvu v očetovem ansamblu včasih »vskočil« kot odličen bobnar, pa še danes trdi, da vsak ne more igrati, nekdo mora tudi plesati) nepogrešljiva pri nastopih tam kajšnjih plesalcev, saj jih s harmoniko m bajsom spremljata na slehernem nastopu. Ti pa so bili doslej v številnih krajih na Madžarskem, tudi v Budimpešti, pa v našem glavnem mestu ...Ker so se glasbeniki v preteklosti prevažali iz kraja v kraj s kolesi ali pa so hodili kar peš. ima seveda naš sogovornik veliko spominov na zanimiva doživetja. Spominja se časa takoj po vojaščini, ko je s svojo skupino igral na gostiji na Bistrici. Ponoči je zapadel visok sneg, zato je bila pot do doma dolga in težka. Da se je lahko s kolesom, ki ga je seveda moral potiskati ob sebi, prebil do doma, je potreboval več kot petnajst ur. Na Kobilju, kjer se je spotoma ustavil pri prijatelju, se je okrepčal in dobil v poduk, naj se do doma nikar ne ustavlja, saj bi lahko od utrujenosti «11 vedno zaspal v visokem snegu In najvišje občinsko priznanje*^ Seveda ga je bil zelo vesel, saj pomeni potrditev njegove pravilne odločitve, da se je zapisal glasbi, ki mu pomeni način življenja. G. Grabar f VESTNIK IS Pen marec 2001 Ledava Ledava je Pomurska reka (po Slovenski enciklopediji), ki izvira vzhodno Bad Gleichenberga v Avstriji in se izliva vzhodno od Lendave v Krko, katera se potem nedaleč od tega sotočja izliva, v Lendavskem kotu, v Muro. Le 8 km Ledave teče v Avstriji, preostali del, 68 km je naš, slovenski V bližini Sotine, v za Prekmurje redki in zanimivi soteski, prečka mejo, naredi pri Domajincih veliko jezero in se kljub številnim pritokom (Lukaj, Mačkovski potok, Lipnica, Puconski potok, Kobiljanski potok. Črnec, Kopica itd.) izlije v Krko kot malo večji potok. O Ledavi dandanes, na žalost, veliko lepega ne moremo povedati. Z razmeroma majhnim pretokom je prej podobna odprtemu kanalu z odpadno vodo kot pa naravnemu vodotoku. K temu dodatno pripomore njen izgled: regulirana, ravna struga z golimi nabrežinami. Z regulacijo je bila bogata naravna botanična dediščina v glavnem uničena. Ohranjen je poplavni log črne jelše (Črni log, Dobrovniški log). Fizikalno-kemična analiza Ledave v Soboti kaže obremenjenost z velikimi količinami organskih snovi, dušikovih spojin, detergentov, fenolnih spojin, biocidov, težkih kovin (baker, nikelj, svinec, živo srebro) itd. Količina v vodi raztopljenega kisika je v poletnih mesecih praviloma majhna, pogosto pa ga tudi zmanjka. Od Murske Sobote naprej je Ledava ena najbolj onesnaženih rek v Sloveniji. Nekoč pa ni bilo tako! Današnji potoček, ki ga lahko brez posebnega truda prebrede 4 letni otrok, je takrat res bil prava reka. Številni Sobočani se še danes spomnijo treh naravnih kopališč: Cipičnjek (nekje ob današnjem •'sotočju Puconskega potoka in Ledave, Koleno (pri razbremenilnem kanalu) in Gad (pri zapornicah, kakšnih 306 metrov nad Šiftarjevim mlinom). TUkaj se je včasih iTi V->- kopalo več ljudi kot na kopališču. Ledava pri današnjem kopališču je bil v tistih časih tako globoka, da so fantje lahko brez skrbi skakali na glavo. Na hrbtni strani fotografije je zapisan datum 11. VII. 1954. Odtisnjen je tudi žig: J. Purač, fotograf. Fotografija je bila posneta nekje med Šiftarjevim mlinom in mostom čez Ledavo na Lendavski ulici v Murski Soboti. Od zadaj sedita, zdaj že pokojni mlinar Antolin in Miki Šiftar, ki živi v Avstriji. Spredaj s kravato,stoji hišni pomočnik pri Šiftarju, sedijo pa otroci: Šiftarjevi hčerki, nečakinja din drugi, ki so bili doma v bližini mlina. S takšnimi čolni kot ga vidimo na sliki, se dandanes lahko vozijo le po Muri. Vabilo lastnikom starih slik Vabimo lastnike starih fotografij, da nam jih, z opisom oziroma $ kratko vsebino, pošljejo. Normalno, da bomo poslano honorirali, fotografije pa vrnili. Da bi objavili kakšno staro fotografijo, lahko sporočite tudi po telefonu: 531 19 60. r T Od 29. marca do 26. aprila HOROSKOPfiTV Pripravlja: Agencija Hogod J 'I za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen o dlično se Tlo OVEN (21. IIL - 20. IV.) ro. Bo energija, bo moč. Bodo p LEV (23. VIL - 22. VIII.) dosežki pri delu, rekreaciji, športu, poteh, to pa vas bo delalo samozavestne. Možnost, da se na novo zaljubite. Ponedeljek boljši od drugih dni v tednu. Rojeni v marcu lahko potujete daleč ali se poskušate v pravnih in finančnih zadevah. Ne zaletavajte se in pri resnih,zadevah ne iščite bližnjic. Kakšna kritika naj vas ne odvrne od vaših namer. av lep mesec bo to, še posebno zato, ker se bo za vas D STRELEC (22.XI.~21. xn.) s BIK (21. IV-21. V.) once bo poskrbelo za harmonijo in odlično počutje. Stvari ne prepuščajte naključju, ob tem pa ne bo greh, če boste tu in tam malce sanjarili. Sredi meseca nemir in nestrpnost. V tretji dekadi se bodo razmere umirile. S partnerjem ravnajte tankočutno, saj vse kaže, da bo prišlo do prepira. Zaželeti si preveč stvari hkrati, ni najbolj pametno. Lahko ostanete praznih rok. Pozornost namenite prehrani! V ▼esi DVOJČKA (22. V.-21. VI.) es mesec boste utrujeni. Pri poslu ali v šoli priporoča- mo previdnost. Računajte predvsem nase, izogibajte se partnerskim poslom. V pravnih in finančnih zadevah ugodno. Proti koncu meseca bodo rasli odločnost, razpoloženje in dinamičnost. Povrnila se bo moč idealizma. Če boste energijo usmerili v točno določen cilj, lahko računate na polni zadetek. P RAK (22. VI.- 22. VII.) omemben mesec na poslovnem področju. Z uvajanjem novosti bodite dokaj previdni. Okoli 10. ali po tem datumu vam bodo ponujali »mačka v Žaklju«: zadeva bo sprva videti fantastična, vendar se že v maju lahko izjalovi! V službi pokažite, da imate ideje: v obnavljanju ali uvajanju novega. Ponovno sodelujete z ljudmi, s katerimi ste sodelovali že nekoč v preteklosti ... V ljubezni stabilno. Preti vam nezadovoljstvo, ker se s partnerjem ne bosta mogla pogovoriti. šele zdaj začela prava pomlad. Vaša povezanost s Soncem, virom življenja (Sonce je vaš »vladar- - nebesno telo, ki simbolizira vaš notranji ponos, plemenitost in sijaj), bo vplivala ob uspešnem delu tudi na navdušenje nad športnimi in rekreativnimi dejavnostmi. Če ste rojeni julija, boste manj zagnani, toda imeli boste (še) več sreče. N l DEVICA J (23. VIII. - 22. IX.) ekoliko nervozen mesec za vas, ki ste že tako ali tako nagnjeni k napetosti! Obstaja nevarnost, da vas nekdo zapelje z zanimivo ponudbo. Če se pojavijo težave v finančnem smislu, ukrepajte čimprej, da ne bo prepozno! Okoli 8., ko nastopi polna luna v vašem znamenju, bodite previdni v medosebnih odnosih, občutljivi boste tudi zdravstveno (želodec, črevesje). Nihče sam od sebe ne bo potrkal na vrata. Z u EHTNIC 5 (23, IX. - 22. X.) ačetek meseca bo dinamičen in živahen s polno energije. Partnerju ne postavljajte zahtev, ki jim bo težko ugodil. Zanesite se raje nase! V vašem življenju se lahko (veijetneje po 10.) pojavi nova oseba, ki vam bo ponujala takšno ali drugačno sodelovanje. Kljub morebitnim začetnim fantastičnim obetom se bo kasneje izkazala za nezaželeno. Ugodno torej za študij in druge intelektualne dejavnosti. B L ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) oj za denar bo srdit, zmaga mogoča. Sicer srednje ugoden mesec. V sredini meseca se bo postavila na preizkušnjo vaša notranja moč. Nekdo vas lahko močno razjezi, ne dajte sel Na poslovnem področju vam bo šlo bolje po 18., ko boste postali zaradi prehoda bolj domiselni in iznajdljivi. Konec meseca nadzorujte prihodke in odhodke, da ne bo prevelikega minusa. Ta mesec ne ciljajte previsoko. inamičen, športniki bi rekli adrenalinski mesec. Bo pa tudi ustvarjalen in romantičen. Pomembno, da tisto, kar začnete, tudi dokončate. Odločitev o potovanju še enkrat premislite. V bližini je sorodna duša, ki samo čaka na vaš namig. Malo poguma, ki bo prišel konec meseca z drznostjo in bojevitostjo. Vrnila se bo preteklost. Ponedeljek bo dvakrat zaporedoma najboljši dan. Melanholija in umirjenost v soboto. K KOZOROG (22. XII. - 20. L) lalu boste občutili potrebo po širitvi obzorja in zna- nja. Prihaja obdobje harmonije in razumevanja. Kritiziranje ne prinaša nič dobrega, prej pohvala! Druga sreda bo prinesla spremembo. Mogoče se bo pokazala možnost spremembe v službi ali sprememba službe. S pomembnimi odločitvami nekoliko počakajte, da se štrene razpletejo. Meditacije ne zanemarjajte, čeprav vam »ne leži«. M VODNAR (21.1. - 19. II.) le sec april bo srečen in optimističen. Ves mesec boste imeli dovolj energije za delo, šport, zabavo in ljubezen. V tem pogledu bodo posebno živahni dnevi okoli 20. aprila - v družbi boste takrat središče pozornosti! Po 18. aprila lahko ugotovite, da stara ljubezen ne zarjavi. Na vidiku novo prijateljstvo, prebudila se bo raziskovalna žilica. Dva konca tedna boste izredno občutljivi. Premalo vitaminov! I RIBI zkoristite te dneve, da naredite (20. II. - 20. III.) načrt za prihodnost Okoli 10. aprila boste zelo nemirni - vozite previdno in se ne prepirajte! Po 17. aprilu pazite, kaj počnete z denarjem. Mikali vas bodo nakupi, ki bodo videti kot enkratna priložnost, toda ponovno razmislite! Ne posojajte ga, ker ga ne boste več videli. V službi bo ves mesec pravi direndaj, posebno okoli polne lune. Jeza ne bo prinesla nič dobrega. P^n Pe» krniko rečeno. Veeinlkova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovlien |e bil, da bi. v skladu z Imenom In asociacijami učinkoval kot časopisni pen | tnalo) In penetrantnož Iprodlralec) ter bil poln folografil. kakor se za tabloid spodobL Izdafa ga P0d(et)c za i»formiran(e.Odgovornl urednik matičnega r/asepisa le Janko Volek, uredniki Pena so Boian Peček, Jože Hituper in Irma Benko. Oblikuie ga Endre Gonter, za fotogr^flie skrbim Nataša Juhnev tn Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuie Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n marec 2001 VESTNIK-16 Hoče biti več •tl I jV'/ p /j?" »Dovolj mi je dejstva, da sem le spremljevalka Antonia Banderasa,* je te dni izjavila Melanie Griffit (43), »zato bom ponovno začela s filmsko kariero.« Igralka, ki je zaslovela leta 1988 s filmom Žensko orožje, je začeli pisati knjigo o svn^m življenju. Knjiga naj bi bila tudi predloga za poznejši film, v katerem bi imela »ona in on- glavno vlogo. Ban-dens zaenkrat te novice se ni komentiral. Pen----------------------------- Prosim, prosim, I igraj z mano F Večina si je Sharon Stone zapomnila le po filmu Basic Instinkt. S prizorom, ko na zaslišanju prekriža noge in pri tem zasliševalcu - Michaelu Douglasu - »pokaže vse*, je zaslovela po vsem svetu. Zdaj si mora najti soigralca za film Basic Instinct 2. V bistvu si je naredila problem sama, saj je v pogodbi za ta film zapisano, kot je zahtevala, da bo soigralca poiskala sama. In tu je nastal problem. Vsi, ki jih je doslej zaprosila za sodelovanje, so odklonili, čeprav bi B dobili za vlogo 5 milijonov dolarjev A honorarja. V čem je potem problem? H/ Mogoče njihova nečimrnost, saj bo ona zasluzila 15.000 milijonov .„! I 1. Michael Douglas (56): Prvi je dobil ponudbo in jo brez razloga odklonil, I 2. Harrison Ford (58): Takoj odklonil. 3. Pierce Brosnan (47): Zaposlen z drugimi filmi, 4. Russel Crowe (36): Sodelovanje I prepovedalo dekle Meg Ryan. 5. Kurt Russel (49): Dolgo se je pogajal, na koncu pa odklonil. 6, Benjamin Bratt (37): Se še ni odločil za sodelovanje. I t I > 1 I t Dekle meseca... i s ,C j i’] InčiEa še je in hoteti i|' ■■ i-:,. istočasni ijavjavtfisv<||^ fok^rafije. Opazili ro jo foto^^afi PIa7b(i>f a, poročHa^m fi>č3a> iič ie z bogataSe Plajbufa, poročilajm tudi žu 1 k>č3aj je z bogatašem... Duai i^i 'riiflijoiiov hna Da^nr^niFUi 4^ doIarisT. < * i ICB Michael Douglas, M, Harrlsan Fortf, H, 1 3 Plan:« Broanan, fl. Russell Crawe, 36, 4 :v ^KurtRutseft,4S, g Benlamln Bran. 37, ... je Anna Nicole. Pred osmimi leti se je prvič pojavila na straneh Playboya in takrat izjavila, da je to največ, kar je lahko dosegla v življenju. Pred tem je v avtomobilski prikolici prodajala pečene piščance. 1^ Pri osemnajstih Hk, se je poročila s kolegom, s katerim je HF skupaj Hp prodajala, in z osemnajstimi rodila. lV .d- r z«" rd n k 1, Belo, ljubijo belo Večerni beli hlačni kostimi, to je nov trend! Že stara pevka in igralka Marlene Dietrich je ugotovila, da je moški stil na ženskah privlačen in zanimiv. V hlačah so lahko videti ženske izredno seksi, je vedno govorila. Brez belih oblek ne morejo več niti takšni mojstri, kot so Armani, Boss, Rene Lezard ali Yves St. Laurent. Tudi ženske, ki v svetu kaj pomenijo, ne. I' Mamica Tudi Madonna se vedno več pojavlja v belem. I < -V tem trenutku ne razmišljam o drugem kot o tem, da bom postala mati,< je odgovorila Calista Flockhart, ko so jo vprašali, kaj je v tem trenutku za njo najpomembnejše. Vprašanje so ji zastavili na srečanju v Los Angelesu, kjer so podeljevali igralske nagrade združenja režiserjev. Za tiste, ki se ukvarjajo s čenčami, pa je bilo najbolj zanimivo, da je Calista sedela s svojo družbo, Robert Downey, domnevni prihodnji očka, pa za drugo mizo. Menda so se gostje največ spraševali, čemu skrivata ljubezen. Jo skrivata ali pa je konec prišel prej, kot se je vse skupaj začelo. VESTNIK 47 >0n rockregerep marec 2001 ■Rinili.. J k' l * K5'®i A ' dPušbuo mPhUiH pesniKi TTT t ^«awA ] lit— •Klil ura, ki si jo morate zapomniti, če se želite ponovno srečati s skupino Društvo mrtvih pesnikov ali v nadaljevanju DMP, to pa ne pomeni, da je to kratica za dump. Ob 20.00 je skupina ponovno oživela po uspešnici Rabm in dveletnem nastopanju na slovenski sceni z novim albumom z naslovom 20.00 (beri: dvajset nič nič). Na njem je 12 skladb, med katerimi ]e večina v hitrih ritmih, npr. naslovna »20 00% potem vas čaka še zelo spevna pesem Do lune in nazaj in tudi tisti, ki ljubijo romantične, ne bodo prikrajšanji, njim se bo prilegla pesem Ti si vse. Na radijskih postajah že lahko slišite skladbo Me že ma, da bi te, za katero so si seveda umislili tudi video različico. I Pesem označujejo člani skupine DMP kot francosko I parodijo v slovenskem jeziku, ki se bo hitro udomačila pri £ poslušalcih, zlasti tistih, ki jim je ugajal njihov doslej največji n hit Neki rabm, da te ne pozabm V primerjavi s prejšnjo je nova plošča v še »tršem« slogu, čeprav še vedno ostaja v mejah pop-rocka. Aranžmajsko gre predvsem za kitarsko glasbo, ki se nagiba k prist------~ nejšemu, bazičnemu, a še vedno modernemu zvoku. In če Je bilo na prvi kaseti z naslovom Iskanje čutiti glasbo Dire straitsov, lahko najdemo v zvoku najnovejšega izdelka spet tuje vplive od Brucea Springsteena, Doobie Brothers in Steely Dana, Santane, Bryana Adamsa, Neka, U2. Gibonnija, Plavega orkestra in Letečega odreda do Natalie Imbruglia. In naj povemo, da se fantje tega sploh ne sramujejo in ne prikrivajo. Besedila sta prispevala kitarista in pevca Borut Tiran in Alan Vitezič. Borutova besedila so včasih izrazito lirična, drugič neposredna in pogovorna, v vseh pa je čutiti nekakšno negotovost, kot jo doživlja mlad človek na prehodu iz brezskrbnih študentskih let v »resni in odgovorni« svet odraslih. Alanova besedila so na prvi pogled vedrejša, lahkotnejša, morda celo prozornejša, vendar se pod povrhnjico skriva globoko čutenje, dojemanje in razumevanje duha sodobnega časa, njegove naglice, neosebnosti in izpraznjenosti. Z jezikovnega stališča so za Alana značilni tudi mešanje različnih jezikovnih ravni in uporaba slengizmov, hkrati pa celo neobremenjeno kombiniranje z drugimi jeziki. 20.00 je torej nova iztočnica za avanturo z DMP, in če boste potem, ko boste kupili nov album, še lačni, vam ponujamo še vroč naslov, ki bo potešil vse vaše želje; DMP FAN CLUB, Košenice 83, 8000 Novo mesto. Res je - Nuša na Eurosongu 2001 Najbrž je odveč pripovedovati, da na letošnji EMI ni prišlo do nobenih presenečenj, saj če se spomnite našega januarskega članka, smo lam že vse opisali. In oe ste nanj že pozabili, vas lahko spomnimo, da smo zapisali, da je Simona VVeiss na EMI le zgolj zato, da bodo mediji lahko o čem pisali. S svojim nastopom na taki prireditvi je postregla z dovolj materiala, da se je do finala govorilo samo o njej. No, pa se govori Še zdaj in najbrž se še bo. Zdi se namreč, kot da je televizija Simono poslala v ring, da bi jo kaznovala. Simona je imela namreč prepoved nastopanja na RTV Slovenska popevka 2001 Se je čas, če želite sodelovati na festivalu Slovenska popevka 2001. Rok oddaje je namreč 15, april, pogoji pa podobni, če ne enaki, kot pri vseh razpisih za podobne glasbene natečaje. Glasba in besedilo ne smeta biti javno predvajana - torej pridejo v poštev samo na novo napisane skladbe, dolžina le-teh ne sme presegati 3 minute, prijave pa je treba poslati v obliki demo posnetka na naslov: RTV Slovenija Kolodvorska 2-4 Za Slovensko popevko 2001 1550 Ljubljana Slovenija zaradi spora pred dvema letoma. Zato je bila novica o njenem sodelovanju na EMI kot strela z jasnega. Nastopila sicer je, a v finale se ni uspela uvrstiti, kljub njenim številnim oboževalcem, kljub vedno polnim koncertnim dvoranami? Še več... s telefonskim glasovanjem ji ni uspelo priti nit! na 6. mesto ... naključje ali morda prekinjene telefonske linije . ali kakšen drug scenarij? Kdo ve. Jasno je, da Simona finala, tudi po obtožbi, da je pesem z S O ce Po uspešnem H lanskoletnem 1 albumu ' Milijonar je pripravil Zlatko To stran ureja Regina- Slovenski glasbeniki letos brez priznanj ot vse kaže, se bodo slovenski glasbeniki letos za zlate Peteline lahko obrisali pod nosom. Direktor organizacijskega podjetja zlatih petelinov Urban Centa je javno izjavil, da do podelitve letos ne bo prišlo, ker je RTV Slovenija, ki pa je bila vsa leta koproducent, sodelovanje odpovedala. Žalostno pri vsej zadevi je to, da brez televizijskega prenosa torej potemtakem ni mogoče nagraditi glasbenikov, ki si to zaslužijo. Karmen Stavec ukradena, ni videla. In prav to je vzrok številnim govoricam, da je RTVS Simono Weiss uvrstila na EMO 2001, da bi jo lahko javno ponižali in kaznovab. .Toliko o zakulisju, in če se vrnemo na Januarski članek, v katerem smo zapisali, da bo zmaga pripadala Nuši Derenda, lahko pač povemo, da je imel organizator letos zelo dobro pripravljen teren. Še posebej mu je bil naklonjen petkov predizbor, pri katerem so lahko dodobra preračunali možnosti finalnih skladb Seveda je treba privoščiti vsem tudi izjemne pohvale. Tako izvrstno in kakovostno izpeljane oddaje namreč doslej še ni bilo Oba dneva Eme sta tekla po zaslugi odličnih povezovalcev zelo sproščeno in odkrito povedano dolgčas nam ne na predizboru in tudi na finalnem izboru ni bilo Zelo spodbudno je dejstvo, da prireditev iz leta v leto dobiva na pomenu. Ooo, marsikaj se je dogajalo še v zakulisju, ampak to sploh ni pomembno Pomembno je, da nas bo na Danskem zastopala Nuša Derenda, ki bo svojo vlogo brez dvoma odigrala brezhibno, saj jedobrasn suverena pevka Od vsega si vsi seveda najbolj želimo, da bi se Eurosonga lahko udeležili tudi naslednje leto, a o tem odloča naša letošnja uvrstitev, ki mora biti tokrat zelo visoka: vsaj 5 mesto. Morda nam bo uspelo, sicer pa lahko zagotovo povemo, da bo dala Miša Molk vse od sebe, da bomo uspeli, kajti letos ima Miša še poseben privilegij, je namreč članica komiteja Eurosong 2001. Tako lahko računamo na najboljše, razen če si bomo morali prepevati: »Ne, ni res!« Za veselo razpoloženje: Zlatko Dobrič '1 * Dobrič za svoje Št.evilne^t zveste poslušalce in sploh — za vse ljubitelje vedre glasbe nov album ter ga poredno naslovil Lumparija. Na novem albumu je Zlatko spet tak, kot ga poznamo: poln energije, veselja in prijetnih čustev. V skladbah Lumparija, Zdaj živim, kot žena hoče, Vražja Štajerka in Cesarica mojega srca je nagajivo poskočen, nežnejše strune pa ubere v pesmih Brez ljubezni naju ni, Najina ljubezen. Zaigrajte mi, prijatelji in Tebi bi namenil vse noči. Večino pesmi za album Lumparija je Zlatko napisal sam, večinski avtor besedil pa je Vili Bertok. Med skladbami je tudi nekaj zanimivih priredb, na zgoščenki pa je kot dodatek uvrščen še Euromb! - venček nekaterih najbolj odmevnih pesmi, ki so nas zastopale na Evroviziji in ki jih Zlatko pogosto zapoje na svojih koncertih. Novi Zlatkov aranžer, mladi in obetavni Omer Ferenčak, je vtisnil celotnemu projektu pečat bogatega zvoka in domiselnih instrumentalnih izpeljav. Zlatko je popestril album Lumparija z dvema duetoma, ki ju je zapet z zvezdnicama slovenske popularne glasbe: šaljivo pesem Vražja Štajerka z Natalijo Kolšek in romantično Najino ljubezen s Heleno Blagne. Ob izidu albuma je priredil Zlatko v športni dvorani pri Lenartu tudi promocijski koncert, na katerem je bilo mogoče slišati več zanimivih glasbenih gostov, med njimi tudi damo hrvaške glasbene scene Meri Cetinič, ki je v Sloveniji že lep čas ni bilo slišati. Koncertu pri Lenartu že sledi obsežna turneja, tako da bodo imeli Zlatkove nove skladbe priložnost slišati ljubitelji K’ vesele m čustvene popularne glasbe po vsej Sloveniji. Lumparija je po albumih Ne joči, Ančica, Ni važno, če govorijo, Marička, Vino in kitara, Naj se sliši. Milijonar - če naštejemo le najbolj odmevne - že dvanajsti samostojni glasbeni projekt Zlatka Dobriča. Zlatko pripravi vsako leto več velikih koncertov, lani jih je bilo, denimo, devet, manjših nastopov, solističnih ali z ansamblom Novi akordi po diskotekah, klubih in drugih prizoriščih širom po Sloveniji pa sploh ni mogoče prešteti. Njegovi nastopi so vedri in temperamentni, na njih da vedno vse od sebe in je zadovoljen, ko vidi, da poslušalci odhajajo domov veselo razpoloženi. In prav po to na njegove koncerte vedno znova prihajajo. Bralci Pena se predstavljaj Jožef Borovič * V otroštvu sem se največ igral s črnci * Prvi sladoled sem okusil že okrog leta 1930 Američan in Odrančan * Med živalmi imam najraje krave Najljubše opravilo: kartanje Najboljša tekočina za žejo in ...: vino •k 11 To fotografijo smo prinesli iz Amerike. Posnetek je nastal, ko sem imel prvo obhajilo. Ob meni stoji sestra Mera. to s oS 0) N © s a c > E 'S k* cu s 'g D 2 S § N 4^ CB »s,'S ra □ JI' F? od E B g g eS a en o rt-c > a o bo ■gg CiJ a; ti W O a N N s Poglejte, kakšen fant sem bil, ko mi je bilo 18 let! Na desni strani stoji ob meni prijatelj Štefan Mertik. Črnci, sladoled, avto Moja življenjska pot se je začela leta 1927 v Clevelandu v Ameriki. Tja se je izselil iz Odranec moj oče že pred 2. svetovno vojno, mama pa je odšla za njim kasneje. Staršema se je rodil prvi otrok že doma, potem nas je prišlo na svet Še sedem. Jaz sem bil četrti. Spominjam se, da smo živeli v četrti, kjer je bUo veliko črnskih družin, in da sem se največkrat igral s črnci. Ko sem bU malo večji, tam okrog petega leta, me je neki gospod večkrat povabil, da sem se vozil z njim po nakupih zelenjave in drugega na okoliške farme. To so bile moje prve vožnje z avtomobilom. Takrat seveda nisem vedel, da v Sloveniji tedaj še niso imeli avtov; prav tako otroci na podeželju najbrž niso poznali ne sladoleda in ne žvečilnih gumijev, ki smo jim mi rekli »čumgan«. In pred sedemdesetimi leti sem že jedel celo banane. Iz življenja v Ameriki se spomnim le Še tega, da sem tam hodil k prvemu obhajilu. Ko mi je bUo skoraj osem let, pa smo se napotili domov, in to cela družina. Vkrcali smo se na ladjo, ki se je imenovala FrenchUne. Med vožnjo nekje na sredini Atlantskega ocena smo zvedeli, da s* v Marseillu v Franciji ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra. Postali smo zaskrbljeni, kaj nas čaka v Jugoslaviji. Oče bi se najraje obrnil, vendar poti nazaj ni bilo več. Srečno smo prispeli v pristanišče v Franciji, od tam pa smo se čez dva dni pripeljali z vlakom na železniško postajo v Beltince. Doma v Odrancih nas je čakala večja kmetija s hišo, za katero sta starša pošiljala denar najstarejšemu sinu, ki je ostal doma. In takoj sem moral začeti z delom na njivah, čeprav tega v Ameriki nisem počel SI;] J. T 4 i-W th 9nRb9Eff&E2^^^:^ Nada in Darinka y 4 C a. Ko sta odraščali, sta se obe pisali Kolarič (sta sestrični), doma pa sta bili na Hotizi. Zdaj živita in delata v Ingolstadtu. Nada (na levi) se je »preimenovala* v Dinulovič, Darinka pa v Kelenc. Ena in druga sta skupaj s svojima možema poskrbeli za hišo v domovini. In katera je boljša? Pred pričami sta vsaka zase trdili, da se ne dasta druga drugi - premagati v vožnji s kolesom. Preverjanje sledi. JOG 1 'i g ■4'; II 4 % 'f k* h f A M ■T' ■/. I Krave me imajo rade, Jaz pa njih. Čeprav imam že 75 let, Jih še vedno vsak dan ročno molzem. Delal sem... Ko sem odrasel, bilo ml je dvajset let, sem se poročil z Marijo in nato odšel na sezonsko delo v razne kraje v Sloveniji. Delal sem večinoma na cestnih gradbiščih. V Šenčurju so me izbrali celo za skupinovodjo. Takrat sem se naučil tudi marsikaj kuhati. Zdaj sem že vse pozabil, tako da me pri štedilniku nikoli ni. Verjetno mi žena tudi ne bi pustila, tako kot jaz ne vidim rad nje pri sodih za vino. No, vinsko trto pa zna rezati bolje od mene. Leta 1951 sem dobil stalno službo v Kmetijski zadrugi Lipa -Odranci. Bil sem blagajnik. Od leta 1964 do upokojitve 1989. pa sem delal kot skladiščnik - prodajalec v KZ Čren-šovci v Odrancih, Črenšovcih in nekaj časa tudi na Srednji Bistrici. Ves čas sem delal tudi na kmetiji. Še vedno Še vedno se vozim tudi s ~ L ■ kolesom. V tej skupini K J— odranskih upokojencev stojim B v prvi vrsti na desni strani. ■% •''v Tildi traktor in avto še rad vozim. Takole me je ujel v teleobjektiv prijatelj Žabot z Dolnje Bistrice, ko smo se vračali s srečanja v Kantini pri Muri. t »•&> Čeprav se ona ne da.. - * “ Skoraj ne mine dan, da ne bi z ženo Marijo vrgla kart. Trdim, da sem boljši od nje, 7 z; 1 a 7 M v v Jt . . /i imam v hlevu štiri krave - Šemo, Šeko, Cveto in Špelo -, ki jih tudi ročno molzem vsak večer in zjutraj, mleko pa nosim v zbiralnico. Zdaj so vse breje. Krave so moje najljubše živali, rad pa imam tudi druge. Svojčas sem bil tudi aktiven na družbenopolitičnem področju. Tako sem bil daljše obdobje predsednik KS Odranci in en mandat član republiškega zbora združenega dela. Zdaj me politika skoraj ne zanima več. Moje najljubše opravilo je kartanje s prijatelji in znanci. , Skoraj vsak dan vrževa karte tudi z ženo. Mislim, da sem boljši od nje. čeprav ona tega noče priznati, zato se včasih tudi skregava, ampak ne čisto zares Rad zahajam tudi v vinograd v Dolgovaške gorice, kjer pa večino delo opravijo mlajši. S športom se ne ukvarjam, rad pa gledam skoraj vse o športu na televiziji. Nekoč sem igral biljard in šah, in to, upam si reči, dokaj dobro. Jožef G. Bistriški