MiMMMMMMMMIMH
j j"PROLET AREC" I
j I je delavski list za
< >
< ►
:: mislece čitatelje ¡
i: _Z :
J
MMMM»MMMIM<MMI
>
►
! Drugi najstarejši jugoslovanski
i	s • •	t
socialistični list
MMMMMIMMéllllMM
1 —
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV,.FEDERATION, S. P
fiTEV. NO. 1165
Knt«rvd a« ««c-.n4.cla** n«tU-r DMettblr «. 1»SI, at tk« Ki» t of lic« • -i Chicago, lil., uader the Act of Con«r«»a of March SrU. Iii».
CHICAOO, ILL., 9. JANUARJA (JANUARY 9), 1930
' Published w«ekly «I MS» W. 2tth St.
LETO — VOL. XXV.
NAD DVAJSET POROČIL IN REFERATOV BO PODANIH DELEGATOM
NAČRTI ZA AGITACIJO V PRID POJA-CANJA J. S- Z. BDDO PREDLOŽENI PRIHODNJI SEJI
Pričakuje se, da pošljejo delegate vsi klubi in mnoge organizacije Izobraževalne akcije.
Kk&ekutiva .1SZ. j{> na h v« ji rednrseji v petek 3. januarja razpravljala o agemli ali sporedu o-smega retlnega /.boni JSZ. ki bo imel zasedanje 30. iu 31. maja ter 1. junija ta leto. Kje se bo zbor vršil,. odloči članstvo na referendumu. Prošli i bor 11111 je določil tri mesta: IMroit, »Chieago in Waukegan. izmed 'katerih ima izbirati. Kolikor je razvidno rado-sedanjih nasvetov, bo večina najbrž za Detroit.
Vprašanje J. 8. Z.
Problem nase federacije je ena stvar, kateri bo moral posvetiti prihodnji zbor mnogo pozornosti. Treba ae bo bolj pobrigati v agitaciji ¿a nove člane. V ta namen bo imela eksekutiva izredno .sejo enkrat koncem januarja. Po-neben odsek, v katerem .so C'has. Pogorelec, John Olip in Auton Oarden. ji bo predložil načrte za izvajanje aistemitične agitacije, katera uaj pomnoži 'nase članstvo. F. Aleš je poudarjal, da je sentiment naši stranki med delavstvom bolj ugoden koi kdaj poprej |k) vojni in tudi nit d jugoslovanskim delavstvom je mnogo boljši kakor je bil. I*red vsem je naloga tega odseka skrbeti, da se dobi «načine /.a aranžirauje shodov ju» v sod kjer VV lička j mogo-ee. S to kampanjo pridemo na zbor že pripravljeni.
Na*c publikacije.
O naših publikacijah, predvsem o "Proletarcu" busta zboru poročala Pogorelec in Zaitz, J os. Snov pa bo imel referat o agitaciji zu naš tisk po deželi. Potem bo razprava.
Jubilejna agitacija za razširjenje "Prolctarca," katere ciij je tri tisoč celoletnih naročnin od strani agitatorjev, je v teku. Pi-va |K»ročila «o razveseljiva. Do zbora bo že v polnem zamahu in pričakujemo, da ibo zaznamovala do tedaj že velike uapehe.
Slovenski domovi.
'Posebna točka sporeda na bo-<iočcm »boru bodo Slovenski domovi. V cem so uspešni, Kako se jih bi lahko bolje izrabilo v prilog kulturnega tlela, ali so finančna bremena včasi prevelika, da je trrba vse energije porabiti le za pridobivanje dohodkov, in v koliko je pridobila ¡naša delavska javnost s svojimi dvoranami, je en predmet za razpravo. J^edlo-žil ga bo poročevalec, ki ima sam vnestranake izkušhjc. Po njegovem referatu «ledi diskuzija o do. movih. V to jmglavje pride tudi poročilo fttavbin<4kega fonda J8&
V točki " Izobraževalna «^ccija" bo "podan referat o pevskih in dramskih «borih, o knjižnicah in čitalnicah. Tudi diskuzija pri tej točki bo živahna in poučna.
Kal pokret in Hrvatje ter 8rbi.
Z ozirom na nase delo med hrvatsko* rbak i m delavstvom bodo jut sl>ori> <fov<irili trije poročeval
ei v lirvatsko-srbvkem jeziku. — Kdo bodo referantjt. bo v tem listu pravočasno «poročeno.
tO stvareh, s katerimi so se že mnogo ukvarjali prejšnji zbori, bodo na tem obrazložena naša stališča v resolucijah, ki jih poseben odsek predloži zlmrovaleem.
Ženttvo in agitacija.
iV našem gibanju nimamo pogubnih ženskih agitacijskih skupin. Žonske delujejo skupno z moškimi v skupnih klubih. Ker vemo. da bi morala JSZ. imeti med ženstvom vee zaslombe. Is» Vili'1. mini zbor tudi temu vprašanju posvetil |minjo. »Referat ¡H»da članica, potem stadi razprava.
Bodočnost stranke.
V unije prodira bolj in bolj »poznanje, da mora taktiki odbora Ameriške delavske federacije, kakršno zastopa v politiki, odzvo-niti. Socialistična stranka je sedaj edina delavska politična skupina, ki pride kot taka v upo-
«tev, toda je šibka iu razen v par Jaliuarja li!29 je bilo mestih ni še političen faktor. — 1 iških ječah 121|G4ti oseb, ali prt-Vprašanje je, ali se bo delavstvo ( biižno ena na vsakih 1,000 ljudi, združilo v socialist ioni stranki, a-, V tem številu niso uključeni tisti, li pa bo nastala federativna ki so bili v zaporih v mestniMn stranka delavskih organizacij, Ji! okrajnih ječah pred obravn&vo. kateri bo pridružena tudi sociali-j V teku deset let je število jetni-atičiia. Ali bi bilo umestno spre-, v ameriških ječah paraslo za meniti ime. in komu na ljubo? v<m; fcot 50 odstotkov m se že vedno
"ZMANJŠAJTE VOJNE MORNARICE!"
Mirovni ptogram socialistične internacionale.
Indijski nacionalstični kongres, ki je zboroval koncem decembra in prva dneve januarja v Lahore ju, je zahteval popolno neodvisnost od Arglije in se izrekel za taktiko, In bo po mne
nju večne na [uspešnejša k cilju. Okrog dva tisoč delegatov je bilo prisotnih. Glavni voditelj kongresa je bil Mabstma Gandi. Na tej sliki, ki je bila vzeta 1. 1926, je on v sredi (brez srajce). Gardi je na prošlem kongresu zastopal stališče nrvrnc, preudarne akcije v borbi proti Angliji za neodvisnost, medtem ko so ekstremnejši voditelji zahtevah, da Indijci takoj prenehajo s plačevanjem davkov in odrečeio angleškim oblastim vsako sodelovanje. Gandi je zmagal. Anglešk* državni tajnik za Indijo, Wedgwood Benn, predlaga za Indijo samoupravo in statut doitfirjona, kakor je npr. Kanada. Vprašanje Indije je svetovnega pomena, ki se ftfč^ ne le nje nego tudi drugih dežel. Angleška delavska vlada se trudi, da dobi miren izhod, dovoljil Indijce in obenem obranil Indijo v brit tki federaciji. Istočasno kot nacionalisti« n-gre» je zborovala v Madrasu liberalna stranka, ki je osvojila predlog Wedgwood Benn se s tem izrekla za samoupravo Indije na podlagi dommjona.
ŠTEVILO JETNIKOV V AMERIŠKIH ZAPORIH NARAŠČA
v aine-
Tudi lo bo vprašanje, o katerem bo razpravljal prihodnji zbor. »SjKircd bo imel okrog dvajset točk (poročil in referatov), o katerih Im> treba razpravljati iu sklepati. 'Delegatje IkhJo imeli vse tri due ve mnogo dela.
Pričakuje sc, da pošljejo vsi klubi in konference svoje zastopnike iu sodeč po zanimanju, bodo mi zboru številni delegatje tudi od podpornih i vi kulturnih društev, ki pripadajo Izobraževalni aikciji JSZ.
liaglo uitioži. Ječe so prenatrpaue in v letu 1U29 so se v nekaterih dogodili upori kaznjencev, ki so zahtevali število človeških življenj.
DRŽAVA, K! JE BREZ POKOPALIŠČA
ŽETEV ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ AMERIŠKIH CESTAH M
Komisija socialističue-delavske ,internacionale za jMstpeševauje razocoževaiija, ki je zborovala prvi teden januarja v I Lajni, je naslovila vladam, ziistopanim na konferenci v Lomi01 tu za omejitev iravali/ma, spomenico, v ka-teii jiiu kliče, da delavski svet pričakuje od njih faktlčno zmanjšanje vojnih flyt, ne pa sa* ino omejitev oboroževanja.
Komisija v svojem poročilu kritizira nierodajne faktorje v ligi narodov radi njihove inlačnosti v prizadevanjih za svetovni mir iu zmanjšanje militarizma.
"Svet pričakuje od vas (od zastopnikov velesil, zbranih v Londonu), da boste zmanjšali vojne mornarice «vojih dežel v vaeh o-airih/ - prav i socialistična sporne-niča. "Zmanjšanje števila ene vrste ladij bi le pomenilo, da si jih bi nadomestili z ladjami druge vrste ter s popolnejšo opremo. To ru» bi bilo ne zmanjšanje, ne omejitev oboroževanja, in ne bi spremenilo ničesar v stvari." Ko-misija nadalje zahteva v imenu delavskih strank po svetu, da se vsak dogovor med pomorskimi si-livmi registrira v uradu lige ua-rod«ov in da postane liga zanj moralno soodgovorna. Komisija v svojem |M>ročilu tudi obžaluje, ker Zeil. države še niso včlanjene v lifd
VRAČANJE DAVČNIH VSOT
Radodarni Mellon
Andreu- Mellon je zelo liberalen minjstr, kadar se gre za usluge velikim korporucijam. Kon- f eem |>ro5Lega leta je vrnil <*ar-negie «teel kom p<an i ji blizu milijonov dolarjev "preveč vpla- -čaii"ga davka.** Vitega skupaj je vrnil decembra minulo leto nad 11t0 milijonov dolarjev davka, kor so ga kom|>ajiije plačale 44pomotoma preveč." •
Največje povračilo je dobila o-menjena kompanija, druge pa |>o par milijonov ali po nekaj stoti-:x>čakov.
ZLOBA LJUDI NIMA NOBENE PRIMERE
KOUltSNI SO VASI DOHODKI NA LETO
__j Znani ekonomski veščak Stuart
Nad 32,000 ubitih tekom prešlega leta v avtomo- ^ ^¿^o^Sl
bilskih nezgodah. Število se dviga od leta do leta.
meriških družin manj kot dva ti-•uoč dolarjev letnih dohodkov.
Konvencija socialistične stranke v Michiganu
Srečna država, ki bi ne potrebovala pokopališč! Žal. da je ni na svetu. Pač eksisfira* država, ki pokopališča nin{kt čeprav ao ji
Kadar je _j>aillo ;f2,(XX) mož, smo si vetit^o predstavljali veliko bitko, v kakršni se s|>opadejo velike armade. Nič kaj se ne biiga ameriška javnost za življe. nja, ki ginejo v avtomobilskih ne-zgodah. dasi segajo v visoke tisoče.
A. V. Hali, član llooverjete-ga safety komiteja je, izračunal na podlagi statistik posameznih mest. in okrajev, da je «bilo v prošlem letu ubitih v Zedinjenih državah	osi'b, materija I na škoda v avtomobilskih nezgodah pa v rsti dobi »naša eno milijardo šestdeset milijonov dolarjev. Si (»tisoče ljudi je bilo v teh ne»
lzre<lna konvencija michigan-ske soc. straikke -se bo vršil* *2(). januarja ob 8. zvečer v Workmen'«» Circle Center.^ o27 llol-brook Ave. v Detroitu. Na dnevnem redu je volitev tajnika in Več drugih važnih zadev.

NOVA POVEST i
ŠTEVILKI raOLETARCA

državljani prav tako podvrženi smrti kakor vsi drugi ljudje na zgodah poškodovanih, in med nji
mnenju A. V. llalla ne bodo mnogo spremenjene.
Največ ljudi je ubitih in pohabljenih vslttl n epa z n ost i. — Mnogo voznikov je skrajno brezbrižnih, nekateri pa *o preko vsake meje drzni iu drve po cestah iu ulicah — prej ali slej v propast zase in oik'. s katerimi pridejo v dotiko.
Avtomobilskim interesom ni 11a tem, da bi vplivali na zakonodajo. kajti čimmanj #je restrkkeij, boljši je avtomobilski trg in tim več je profita. Nekaj tisoč življenj sem ali tja in nekaj deset tisoč pohabljencev profitarjem ne dela razlike.
svetu. "To je nova cerkvena država v Hi mu, lina sicer svoj poštni zavod, svoj telefon, svojo posebno železniško postajo in vse mogoče druge komforte za žive ljudi, s smrtjo pa njeni ustanovitelji po vsej priliki *plok niso računali. r In tako so bili n^dav-j ino v nemajhni zadregi, kako naj pokopljejo svojo prvo mrtva kili jo 70letno Terezijo tDesantiso-vo, ki ji je duša ušla na oni svot, ne da hi prej pomislila, kako bo s l( lesom na tem svetu. Končno so zadevo rešili v toliko, da so po-kojnieo pok(»pali v "inostran-stvu," v nekem rimskem pokopa liscu na italijanskih tleli. Za bodoče pa so sklerili, da bodo svojim državljanom vendarle osnovali' pokopališee, da jim po smrti ne bo treba koprneti po draorih domačih tleh.
Oglaiajte priredbe društev in drogiti* organizacij v
cu

"Proletar-
i» t. \ ,
mi je postalo tisoče trajno pohabljenih. Smrtne ponesrečbe so od prejšnjega leta narasle nad 1 •"> odstotkov. Najmanjih odstotek beležijo tiste države,- v katerih moA vsakdo dobiti dovoljenje voziti avto, predno sme iti njim na ulico. Dobi pa dovoljenje le, če napravi predpisano izkušnjo. V državah, ki nimajo teh odredb, sme vsak otrok in vsak bebec voziti avto iu nesreč je v njih največ.
Pregled smrtnih nezgod skozi prošlih «edem let je sledeči:
Leto	rbitih	Narastek	v
195M	18.410	• • •	• • •
	19,356		5.1
	21,936	2.570	1:1.2
1i»2*>	, k2.V»09	1	72
P>27	23,ft5Í		99
1928		•2.129	8.2
W«2!>		4.400	15.7
Medtem ko bnzirajo številke do prožlega leta na točnih podatkih, so za teto lf)20 še nepopolne, Po
Glasilo čikaske F. of L. za delavsko stranko
POZABLJIV ZUPAN
Newjoriki župan Walker si je pustil mesec po volitvah povišati plaoo iz-$2 >,<>00 na *44).00<) letno. Poviaek torej znaša potnajst tisoč dolarjev. Na mestno delavce,
izmed katerih eni 'prejemaj» 1« $20 na teden, je delavski prijatelj Walker čUtO pozabil, ne pa /ua svoje ožje politične tovariše, katerim je tudi znižana plača za mnogo tisoč dolarjev.
Federation Nevvs, ki je glasilo čikaške Delavske foderacije, «c zavzema v svojih kolonah za organiziranje velike ameriške delavske stranke na bazi pridruženih organizacij. Pravi, da je ta strank« že dolgo v procesu in da -J nji no ustanovitve ne nore niče- Ig s«r preprečiti. Vzelo-bo jk> njegovem mnenju morda še pet šest let, jicedno se utrdi iu ugladl, toda priti mora. ker jo ameriško ljudstvo nujno potrebuje. List izraz« upanje, da bodo socialisti delovali v tej skupni stranki. \
V odboru za progresivno politično akcijo, ki pripravlja teren za ustanovitev .skupne delavske stranke, «o t tuli nekateri *ocia-listi, med njimi James Maurer in Normam Thomat.
Kriminalno blazne bi morala oblast spraviti v bolnišnice.
M rs. Naomi Hali Brady v Seat Pleasantu, Md„ je dobila neko jutro "božično darilo.'' Ni prišlo po posti, P"go ga je prinesel po naročilu neznanca 12-Jetni deček
Do 50,000 bolnikov v eni bolnici tekom leta
V Cook County bolnišnici v ChicagU se je zdravilo v prošlem letu vsega skupaj 4!>,H41 bolnikov. 51,910 pa je bilo odklonjenih ker je zdravniška preiskava dognala, da pomoč bolnišnice zanje ni bila nujna. Nad 22,000 so jih zdravili tekom lela v kliniki bolnišnice.
Ti bolnišniea ima opreme za Ne po4abiUf ^ gQ Mt^ naj-
.'«,000 bolniških postelj Knla 11. Iabavnejii pHjat^lj. Naročite jih bila lani nobenftat do kraja »a-!^ |mj^arné #4Proietarca.M polnjena.	__,. ■ ■
Steu art Oarneal. Vsa družina-se
je zbrala,' da vidi, kaj jc v paketu. Ko »o odpirati poslednji pokrov, je sledila močna eksplozija, ki je jKibila šipe v okolici, raztrgala 'M Bradyjevo na kose in težko ranila sedem drugih. Tudi deček, ki je prinesel "darilo," je bil ranjen. Tu vidite njegovo sliko. •
Samo človdk z najnižjimi instinkti je s|M*>oben poslužiti is* take maščevalne metode. 'Morda je ubil osebo, katero je imel zaznamovano, morda nekoga čisto drugega. 'Povzročil je mnogo škode, razmesaril žonvko in jioslal v bolnišnico kopo drugih ljudi. — Blazneži te vrste ne spadajo v ječo. kadar jih izglede, nego v blaz-nico, kjer bi morali ostati v interesu osebne varnosti drugih ljudi.

KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
-
4'Cankarjeva družba" ja izdala za leto 1930 štiri knjige. Ameriški naročniki jih dobe v knjigarni "Proletarca." Pošljite naroČilo takoj. Sunejo vse štiri $1. Glejte oglas na 7. strani.
Ako še niste naročili izvod letošnjega "Ameriškega družinskega koledarja," storite to čimprej. Priporočita ga svojim prijateljem.

. A ......... .v ..


usooi iz SI ascga Çi banja
.........
NAŠ PREGLED OB SKLEPU LETA
Iz Johnstowna, Pa.
Ob koneu leta je navada, da se napravi finančne in druge preglede, tla se z njimi ugotovi, koliko uspehov ali neuspehov nam je prineslo minulo leto in kaj i-mamo pričakovati v novem.
De lave i smo liož pri kraju h takimi računi; navadno jih še treba ni, če pa vendar kaj beležimo, imamo ob koneu leta samo fttevilke — skromni dohodki jo navadno sproti popihajo po svojih pravkih.
01 a n-t v o našega kluba št. ¡5 )M je mnenja, da se ob koneu leta poleg računov pregleda lahko tudi druge za nas delavee važne stvari. Sklenili smo torej, da malo pogledamo nazaj V minulo leto in pregledamo, koliko smo u-speli v širjenju delavske zaved-♦nosti, v kulturnih ozirih, sploh v vsem kar vodi k napredku.
Slovenci v Johnstownu smo sl.ro rim i ljudje. Semtertja se res oglasi naš Kronikar, ali kdo drugi h kakimi poročili o našem delovanju, navadno pa smo tiho in ne raznašamo naših 44vrlin" (pa tudi napak ne) po širnem svetu •pctom listov.
Zato je umestno, da ob koneu leta povemo javnosti, da nismo skozi leto ždeli v brlogu.
V	tem okrožju je več slovenskih naselbin, ki so .skoro brez izjeme vse napredne v kolikor se tiče delavske zavednosti.
Slovenci smo v Johnstowuu na prvem mestu med razredno zavedli'm delavstvom — to dejstvo je dobro znano tudi tukajšnjim poli-tikašem — kajti četudi smo v primeri z drugimi narodnostmi majhni, se ob času volitev vendar precej zanimajo za nas.
Kot najbolj '4 rdeča" naselbina je razglašen Park 11 s 11, 'kjer živi šestindvajset slovenskih družin. Pretežna večina teh je res delavsko zavednih — to se tudi vselej jKtkaže ob volitvah, vendar pa bi lahko dodali se marsikaj k naši — zavednosti.
Nikakor ne zadostuje, da smo "zavedni" samo ob volitvah, kajti delati moramo tudi drugače, če hočemo, da se bo socialistična misel širila med delavskimi sloji.
V	Franklin/"onemaugh imamo socialistični klub št. f> JSZ., ki je piošltm letu pokazal pre<$»j volje za aktivnost v svoji stranki. NaŠe članstvo stalno narašča in zanimanje za klub je precej ži* vnhnn. V minulem letu smo imeli nekaj uspešnih priredb, pri katerih je sodelovalo v programih pevsko društvo "Bled".
» ,
Nadejamo se, da bomo tudi v tem letu enako ali pa celo v ši bolj prijateljskih odn6šajih s starim "Bledom".
¡/ia njegovo naklonjenost se mu toplo zahvalimo. "Bled" bo v tem letu obhajal petindvajsetletnico svojega obstoja. Spodobilo bi se, da mu priredimo "surprise par-
«v". -
Okrog "Bleda" se zbira čezda-Ije več tu rojene naše mladine, kar je zelo razveseljivo. Dokler jim je ljuba naša pesem, se nam ni bati, da «e nam prehitro odtuji.
Naš klub je prošlo leto kupil štiri delnice stavbinskega fonda JSZ., katerega cilj je, da »e zgradi "Proletareu" in J825. lastni dom.
Na političnem polju smo delovali toliko kolikor je nam bilo pod danimi razmerami mogoče.
Članstvo je bilo aktivno tudi i::ven «vojega kluba. Sodelovali «mo pri raznih prireditvah podpornih društev in drugih organizacij.
Ko nas je meseca novembra o-biskal Jos. Snov, mu je šlo članstvo pri agitaciji za Proletar-ca na roko, in uspeh je bil zelo razveseljiv.
Za kulturni napredek se bomo morali v bodoče bolj potruditi. Sodelujemo tu, sodelujemo tam, pri klubu pa s teiu delom zaotita-nemo. Gledati bomo morali na to, da bomo v bodočih prireditvah podali občinstvu kolikor mogoče izbran spored, ki bo ob enem pomagal širiti našo misel in ideje.
Amerikanci imajo navado, da delajo ob novem letu vsakovrstne resolucije (zaobljube), ki jih običajno kmalu po novem letu pozabijo. Tudi mi bi lahko napraviti resolucijo, ki bi koristila klubu v agitaciji — seve, da bi se morali resolucije tudi držati! Pokažimo, da ni naš klub le politična ustanova, pač pa ustanova, kjer se, goji delavska zavednost na vseh poljih napredka.
Tudi nam delavcem so potrebne plemenitejše stvari v življenju, ne samo garati, jeati in spati, ter spet tako naprej iz dneva v dau.
Pot do teh lepših stvari v življenju pa si moramo graditi sami v svojih kulturnih ustanovah.
Naša novoletna resolucija naj bo izobraževati delavstvo v vsem, kar mu je potrebno k blagostanju in kulturnemu napredku.
Ako se bomo tega vestno držali potem u)>am, da si bomo kedaj voščili res srečno in veselo ^novo leto! — A. P. K.
Ivana Kebol je podarila keke, in J os. Straus, Jr., pa zajce, s katerimi smo imeli mnogo zabave. Obema hvala.
Udeleženci so prišli iz vseh krajev. Pokazalo se je, da v skupnosti se da dosti narediti. Priznanje vsem, ki so sodelovali.
Klub JSZ. bo tudi v bodoče aktiven, kolikor mogoče, na dramskem polju. Prvo prireditev bo iiuel enkrat v aprilu. Točen datum in spored bo objavljen pozneje.
Za igre je nastalo veliko zanimanje tudi med mladino. Ako želi kak klub ali društvo v tem okrožju dramsko predstavo, če i-nia na razpolago dvorano in oder, bodo igralci iz liridgeporta radi prišli. Obrnite se za pojasnila na Jos. Snoy, KFl) 2, Bo* 7, Bridgeport, O. Šli bi tudi v bližnje predele v Pennsylvaniji.
(.'lani in članice kluba št. 11, videli ste, da je vaša organizacija upoštevana in da je delavna. A« gitirajte, da pridobite klubu še več članov.
Prihod i|ja k I ii bova seja bo v nedeljo 19. januarja. Na dnevnem redu bo mnogo važnega in kakor so čuje, bo pristopilo več novih članov. Tudi bomo ukrepali o pripravah za našo prihodnjo predstavo.
Dvignimo kJub v Bridgeportu iu najvplivnejše mesto v JSZ.
ft» n kluba in društva št. lit SNPJ.
a
Najprijetnejia Silve-sirova zabava" *
Chicago, 111. — Tone Medved mi je na seji dne 27. decembra Inalo pojamral: "Ponudil sem ti-kete za našo Silvestrovo zabavo nekaterim, pa pravijo, da ne vedo, kje je dvorana. Težko tla bodo prišli, ker še nismo imeli v nji nobene priredbe»" Na Silvestrov večer je okrog 'J. ure postal tudi Tone Medved velik optimist, si nataknil predpasnik in je delal do jutranje ure. Ljudje so prišli iu biii so — taka je bila splošna sodba. bolj zadovoljni kot na katerikoli prejšnji Silvestrovi zabavi našega kluba. Dopadlo se jim je, da so lahko sedeli pri mizi, bili jKistreženi irf plesali vse v eni dvorani. Iiaz|>oloženjc je bilo izbor-no.
Varderoba v spodnji dvorani Lawndale Masonic templja je velika stvar. Sodruga Mačus, iu Svetlik, ki sta imela v oskrbi var-derobo, sta jo na|H)liiila z oblekami popolnoma. Pridno sta delala. In Jolun Hochevar s svojim orkestrom je pridno igral.
Miz je bilo postavljenih mnogo. Po JO. uri so bile zasedene in trebit je bilo postaviti novih. Dvorana se je napolnila in je ostala polna do konca zabave. "To ti
u> I. i I t v u liu l- u ' „ .	.. k ... lil 1 m
^r mia saifava, i < nt u|sinivr
ves novoletni dan.
Matt| Videgar je napravil klobase, iji vsi so mu priznali, da je i<«oj*teO' v tem poslu. Kuhinjo je vodila Mrs. Church, pomagale pa so Anna Hribar, Angeline Tie h, Kristina Turpin in pri raznašanju mnogo ilrugih.
Točilnico sta upravljala Medved in 4%iril Obed, st reža ji pa so bili mnogi so drugi. Mrs. Oiner-za je prinesla veliko potico gratis. Seveda je šla v denar in s tem v korist klubove blagajne.
Božič, Grose-r, Novak in drugi ko iuieli v oskrbi blagajno in pobiranje vstopnic, razen teh pa je pomagala velika vrsta drugih so-d rug o v iu sodrugiuj.
Vstopnice so bile |m> 7.1c.
Nakana klubovih neprijateljev, ki so se igrali na stroške dvorane SNPJ., da bi preprečili klubu št. 1 običajno .Silvestrovo zabavo, se ni posrečila. Naselbini, slogi, in KNPJ. s svojim postopanjem niso koristili. Klub pa je imel vzlic njim priredbo, ki je bila moralno in gmotno uspešnejša kakor katerakoli v zadnjih letih.
Ptihodnua klubova priredba Is» v it < del jo 36. januarja v dvorani ('SI'S., ko vprizori angleški dramski pododsek 1'pton Sinclairjevo tridejanko "Mašina." Vstopnice v predprodaji se sedaj dobe.
Poročevalec.
JOSEPH SNOV GRE NA AGITACIJO ZA PROLETARCA V PENNSVLVANIJO
Koncem tega tedna odpotuje v Pennsylvanijo na ag taci jo za P roleta rca sodrug Joscph Snoy iz Brrdgeporta. Ustavil s« bo naj-prvo v Syganu, Pa — Klubu št. 13, JSZ. priporočamo, naj skliče sa dne 10. ali 11. jan. sestanek, na katerem se bodo člani posvetovali s sodrugom Snoyem o agitaciji sa razširjenje "Proletarca" in drugem našem delu.
Na prošli konferenci JSZ. za zapadno Pennsylvan .jo je bil s. Snoy povabljen na agitacijo v Penno. To bo v delokrogu te konference njegov prvi agitacija!* obisk. Pride tudi v Strabane in potem še v druge naselbine. Sodelujte s njim, da "Proletarca" čimbolj razširimo.
O TEM IN ONEM
Csmu napredna društva vase ne oglašajo svojih pri-
redb tudi v "Proletareu"?
O skupni priredbi v Bridgeportu
Bridgeport, 0. — Priredba, ki sta jo imela dne 28. dee. skupno klub št. 11 JSZ. in društvo št. 1.1 SNPJ. je imela tolikšno udeležbo kakor je v tom kraju že davno ni bilo, čeravno so delavske razmere sedaj pod ničlo.
Spored je bil izvajan raamero-m a dobro. J os. Snoy, Jr., je rešil svojo točko )>ovoljno. Igral je na gosli "Marseljezo". Devetletni E. Sodnikar je zelo TTohro deklami-ral pesem "Labor" v angleščini. Margaret Snoy je prav |>ovšečno deklamirala "Bread Line", z ne-priliko, da se ji je enkrat ustavilo. Pa je treba upoštevati, da so to še malčki, od katerih se ne more pričakovati dovršenosti pri izvajanju točk na odru. katere so jim poverjene.
Igra "Sovražnik žensk" je a v-dijenei ugajala, kar je pričala a svojim veselim odobravanjem. — Vloge so imeli: Jos. 8uoy st. vlogo Milana; Josepinc Sodnikar vlogo Milanove žene Betke; Tonv Kravanja pa je bil Gruža ali sovražnik žensk.
Naj omenim, da je Josepins Sodnikar tukaj rojena, vendar pa zelo domača na slovenskem odru in ena najboljših igralskih moči, kar se jih more dobiti pri nas. O K ravan ju se mora reči, da je rešil vlogo dobro. Ni dolgo, kar je prišel iz stare domovine. Je v sorodstvu z znano Kravanjavo družino na Glencoe. Pisec želi, da jo bo v aktivnostih za napredno stvar posnemal.
Po igri se je razvila splošna in plesna zabava, ki je- bila ren zabava. Godba društva št. 13 SNIM. je fino igrala, razen nje pa še s. Fr. Blatnik na harmonikft, da je bilo veaelja za vse. Prebitek je precej dober. Dasi se je pripravljalni odbor dobro preskrbel t. rečmi, ki ao potrebne za pogostitev udeležencev, je zmanjkalo %'sega.
PODPORNA DRUŠTVA IN IZOBRAŽEVALNA
AKCIJA J. S. Ž.
V.
s
I
Ï
i |7A ne moreš storiti ničesar illlv za svojo stranko in list, obišči pogrebnika. On je vesel
mrtvih ljudi.	C. S.
.
Izobraževalna akcija JSZ. zdruzuje v svojem delokrogu napredna podporna društva vseh jednot in zvez. V prejšnjih člankih smo navedli, da ji pripada število najaktivnejših kulturnih društev med ameriškimi Slovenci, sest ženskih podpornih društev, največje društvo SNPJ., največje angleško poslujoče društvo SNPJ., prvo in največje društvo J P-ZS., vsa društva SNPJ. v Waukeganu in ravno tako vse napredne kulturne ustanove v Waukeganu, veliko število društev SNPJ., sest društev SSPZ., tri društva JSKJ., tri društva JPZ Sloga in nekaj časa proslo leto je bilo v nji tudi eno društvo Zapadne Slovanske Zveze.
Na konferencach Izobraževalne akcije lahko zborujejo zastopniki vseh teh organizacij in skupno razpravljajo o stvareh, ki so vsem skupne. Te vrste zborovanja se sele razvijajo. Ko bo narod bolj spoznal, kolikšnega pomena sa take okrožne organizacije, se iih bo oosluzil v večji meri.
Vsa napredna podporna društva, neglede kateri jugoslovanski jednoti, zvezi ali zajednici pripadajo, naj se pridružijo Izobraževalni akciji JSZ.
Vsa, ki
morejo, naj pošljejo delegate na VIII. redni zbor JSZ., ki se bo vršil 30.—31. maja in 1. junija to leto.
v
Organizacije, ki so bile včlanjene v Izobraževalni akciji JSZ. proslo leto, štejejo približno 14,000 članov in članic. To je največja jugoslovanska prosvetna organizacija v Zedinjenih državah. Na polju izobraževalnega dela si je iztekla ze velike zasluge. Njene naloge, so velike. Potrebuje več sodelovanja.. Zanj se obrača na podporna in kulturna društva, ki ji se niso pridružena. Članarina je nizka. Vsako društvo plačuje mesečno kolikor samo določi — od SOc do $2.50. Večinoma plačujejo dolar na mesec.
Vsa sredstva se porabijo za izdajo in nabavo knjig, ki jih Izobraževalna akcija deli med članstvo brezplačno, nadalje za izpopolnjevanje zbirke iger, za nabavljanje vlog, aranžiran je predavanj, za dobav-ljan je navodil in pripomočkov društvom, kadar se pripravlja io na jubilejne slavnosti in druge priredbe.
S pomočjo malih sredstev, ki jih ima na razpolago Izobraževalna akcija, izvrši veliko dela. A potrebno bi bilo, da bi ga izvršila se desetkrat
več.' N jen namen je, da ga poveča, in zato apelira na napredna podporna druitva, da jo podpro v teh stremljenjih.
♦ Sklenite, da se pridruži Izobraževalni akciji JS£. tudi vase društvo.
Collinwood, 0. — Ker srno bili pri ¿tadnjih mestnih volitvah preveč navdušeni za republikanske, demokratske iu slovensko-narod-nt kandidate v mestno zastopstvo, ao nam povišali voznino na cestnih železnicah v Clevelandu. Sedaj plačamo osem centov in en cent za transfer. Tega zadnjega v Clevelandu vedno pozabijo šteti, če ga prav plačaš.
Pravijo, če bi imeli zonski sistem. bi imeli nižjo voznino. Se motijo, kajti voznina bo nižja šele ko bo mesto prevzelo poulično železnico in se odločilo za delavsko administracijo. Pa to bi bil socializem, ki ga mi ue maramo iu radi tega tudi nismo izvolili soeia-listov v mestno zbornico. Kajše plačamo malo več, samo da ne bomo pogubljeni.
Nedavno sem čifal o potovanjih in predavanjih Toneta Grdi-ne. Tone je kakor Billy Sunday. Billy izganja hudiča. Tone pa socialista in komunista ter vraga rdečega. Ko |>a je Tone prihajal v svojo prodajalno, nad katero i ~4 ibh dvorano, je lahko tistikrat vse lej bral sledeči napis:	»
"Communist will hold Bazaar on Sunday, December 8th, at this hall. K very body welcome.M Tudi Tone Grdina.
mi sugestijami, kako I>omu čimveč dobička.
omogočiti
* Tone Grdina piše, da bi se moral vsakdo pod svojim dopisom podpisati s pravim imenom. Teli that to "A. S." and to "A. D." 1'odprs je sicer važen.« Jone Pod-goriran mi je rekel enkrat lansko leto, da on najprvo prečita podpis, potem šele dopis. Si pač prebrisan, Tone, zato daš podpis na vrli. da čitatelj najprej prečita.
Dramatično društvo "Anton Verovšek" je dalo priliko gdč. Zori Ropasovi, da priredi svoj koncert pod njegovo avspicijo v Slov. delavskem domu v nedeljo 12. januarja ob 7 :.'M) zvečer.
Ker je umetnica morala prenehati s turo kmalu po svojem prihodu radi zdravstvenih vzrokov, je upati, da bo sedaj dosegla toliko večji uspeh. Pričakuje se velike udeležbe.
V sredo 15. januarja bo občni zbor delničarjev Slovenskega de-lavsfeega doma. Od kar je dom postavljen, so bile seje delničarjev precej vzrujene, to pa radi tega, ker smo se na vsaki seji bolj zanimali kdo bo upravljal in de lal v našem domu. Preveč je bi lo brige za interese posameznikov in premalo za dom. Vprašanje, ki je glavno in za katerega se bi morali brigati, je: Kako domu za-«igurati močno gospodarsko podlago, zmagovati obresti in odplačevati dolg.
To je vprašanje, ue pa "dostojna plača" kakega posameznika. Delodajalec, pri katerem «te vpo-sljeni, ae ne ukvarja z rečmi, ki so vaša stvar, nego gleda, da mu opravite čimveč dela za čim nižjo plačo. Dom ae ne ravna po tem pravilu. Pripravljen je plačati P'> vrednosti dela, in to je pravil-no. Ni pa pravilno, če nam bi bil kak posameznik, ali njegova služba več, oziroma, če se nam bi adel v.ižnejši kakor pa je vprašanje: Kako razbremeniti dom čimprej velikih obveznosti.
Na občni zbor pridite z dobri-
<e ogledujete sliko nebeškoga očeta, ima sivo brado, njegov t»in Odrešenrk pa črno. Ko so £a začeli slikati, še ni bilo v modi britje in brivskih priprav sploh ni bilo. Tovarna za gillete britve in kline je bila &e čisto neznana stvar. Tudi Rusi — boljševiki in ne boljše vik i — nosijo še vedno brade, dasi se jih mnogo tudi brije. Tudi ruski svečeniki si puste rasti, kar jim je dala natura. Na Francoskem so brade še tudi v modi. Gillete kompanija želi, da se bi ta navada povsod opustila, pa daje britve za začetek kar zastonj, le kline je treba plačati, ali pa brilno milo. Zastopniki te kom-panije so dolgo študirali Unijo sovjetskih republik, kjer je za razširjenje britev skoro še devi-ško polje. Velikanski profiti se obetajo — samo če bo mogoče mužike pridobiti, da si brijejo brade. Omenjena kompanija je dognala, da ona ni prva, ki hoče Ruse pripraviti ob kocinaste brade. Car Peter Veliki npr. je bil mnenja, da naj bi ae Kuai brili, a priporočila in odredb niso sprejeli v dobri veri. Če je bila brada dobra za stvarnika, čemu ne z« nas. so vpraševali, in nihče jim ni mogel zadovoljivo |>ojasniti. -7-Dne 2!). avgusta 16!W je car Peter Veliki vseeno izdal ukaz, da se morajo njegovi podaniki oblačiti po framenskem kroju in si briti brade. Slike oblek so bile nabite pO VOgalih ulic, da si je vsakdo lahko predstavil, kaj mu je stori-. ti. S<T>t let je bilo določenih za to spremembo. Bogatini so bili veseli novih šeg, ki jih je prinesel ukaz, kmetje pa «o prosili v svojih testamentih, naj se da njihove brade z njimi v krsto, kadar umrjejo, da se spodobno predstavijo svetemu Nikolaju.
Iz zgodovinskih zapiskov je razvidno, da je bil dvornik Ivan Naoutnov v Moskvi bičan, ker se ni hotel briti. Ko je pozneje Peter Veliki rabil denar, je obdavčil brade. Vsakdo, ki jo je hotel nositi, je plačal 50 rubljev na let o davka. Toda na vidnem mestu so morali nositi licenčno številko z napisom: Brada je brezpo-treben prirastek.
Frank B&rbič.
Novi odbor kluba st. 27 J. S. Z. v Clevelandu
Cleveland, 0. — V odbor kluba št. 27 JSZ. so bili za to leto izvoljeni: Tajnik-blagajnik, Kari Trinastič; organizator, Louis iZor-ko; zapisnikar, Fr. Jerina, Au-gust Komar; tajnik med iti u bom in "Zarjo/' John Krebel, Nadzorni odbor: Edvard Bran »sel, Anton K p pičli. Delegata «a konference centralne organizacije: John Krebe.l in K. Trinastič.
Prejšnji klubov tajnik je bil •John Krebelj, ki ostane tndi v bodoče aktiven, kot je razvidno iz we/.nama ml bora.
Klub se pridno pripravlja na . v pri zori te v Cankarjeve drame Za narodov blagor" ki jo bomo Videli na našem odru v nedeljo 0. februarja.
Poročevalec.
Listnica uredništva
Had i spremembe s tiskarno je moralo iz te številke več dopisov izdati, ki bodo «priobčeni v prihodnji.
PftOLBTARBÇ
Vzrujenje proti suhačem v Bostonu
V Boston« in drugje v državah Mas«, in R. !. je nastalo pred tednom novo razburjenje radi drastičnih metod carinskih stražnikov proti ljudem, ki so osumljeni, da utihotap-Ij.ijo alkoholne pijače. Pred dnevi so zopet z ene carinske, ladje otvorili ogenj na motorno ladjo pri Newportu. R. 1., ker je bila na sumu, da služi utihotapljanju žganja. Trije delavci na nji' so bili ubiti. Na sliki spodaj sta dva izmed njih. na vrhu pa je poveljnik carinske ladje in strojna puška, s katero so streljali v osumljence. V Bostonu so se proti obrežnim carinskim stražnikom vsled tega čina vršile velike demonstracije.	'
Petindvajsetletnica društva "Sloga"
it. 1€ S. N. P. J.
lo pri g. Fr. Kosiču, napravili do- njegov'?, bor. Ker je bil ¿a* z«loL govor, da ae koncert v So. 4'hiea-' kratek. je g. Kubina «prejel po gu pričneob 2. Vzrok temu «kle- uudbe pod pogojeni, da ga odpe
Življenje moje je «ares prijetno na vse kraje; Se vleče lijrja čet in če«.
inn le ne najdeni graje. Tako bo povedal Nace Hlačnica po njegovem sasliftanju pri go-hpadu kriminalu dne ID. januarja v So. ftide «Turner dvorani v Milwaukee o priliki proslavljanja petindvajsetiafrniee druitva Sloga št 1« S\IM
O, 4e nekaj dragega bo, prav tu prav fte ve£ drugih stvari boste sliiali in videli na tej slavnosti. >?a primer, enodejanko "Junaki, v kateri »o res junaki, ki se niko-
pu je bil, da se apored pravoAas no konfla in bi g. Ranovee Ae o-tognil dospeti na koncert "8ave,M kjer je imel sodelovati v dragem delu programa
Trditev Verbic-a, d« bi kdo od 4#pokreta'* tahleval, da ae Jtanov-iev koncert ne sme vršiti isti dan, je izmišljotina in podtikanje, kj»fcr*no mn ne dela nikake *asti.
Ker je zbor * * SlovanM previel vae priprave aa aranžira nje koncerta, je bilo {>ae tudi oglašanje njegova nalaga. Nedvomno ao mu liati priobfali vaa sporočila in dopise o koncertu, in ravno tako gotovo je, da so mu uredniki pri tudi pomagali. Ako
gar ne boje, kot pravi. Robotas'^«™ a «aananili ni bil dovolj en tak strah, pa se poslovim žurrn» bi ¿ih P0*1»*1 »i*0*' od tega «veta." Hieer pa boste «>	i»* n{e*»y* kriV(U'
\ ideli omenjenega
dne v Bo. Skl.- P* k**'*" "p,"ln,kl P" '"n »'• Tnrnrr dvorani »«mi. Pomenili ■ onf"' li*,u-m« bomo o n.fc-m na,»rodku v piv-l jSUt>r ■» hl1"	*•"
t-Uih 25 letih in o naiih n.loKah'	v.vojih naznm.hh o
prihodnji'. Na programu bo do- k°nf"rt"	P*"™-
i: ___________ r». .___ levega sodelovanja. \ dopisih v
volj romega in smeinega. Po kon-
difnsilt
ianrm program« »r bo P<»krhHo ' " Pro,'U,('n" >« vwl"° ««»*
«a la^ne in žejne, Martinčkov or-
ftano, da pride g. Banovee na k on-
nopisi
Brezbrižnost škoduje delavstvu
Latrobe, Pa. — Ljudi je mnogo brez dela. Nekateri delajo po par dni v tednu, srečnim pa .se lahko štejejo tisti, ki delajo vsak dan» čeprav za dobiček kompaniji, ker njim itak le malo ostane. Toda ne glede kako malo, boljše kakor fric, je današnje pravilo. ,
Leto je šlo iz ene letniee v <1 rugo in to pomeni éas računov. Delavci si z njimi ne mešajo glav, razen ako jih sestavljajo za kom pange. O prihrankih sedaj ni go vora, in če ima kdo kaj računati, računa, koliko je dolžan, in se u-kvarja s skrbmi, kako bo dolg pla-éfil.
Vse to je "običajno" in bo 1 a ko dMalo, dokler bo delavstvo tako brezbrižno. Sistem je krivičen, a-li delavstvo ae nič ne briga, da bi gn ¡«premen ilo sebi v prid/
Priporočljivo je, da se bi naročili na dnevnik "Prosveta" in tednik 'Proletarea." S Vitanjem teh dveh listov bi si človek lahko zelo razširil svoje znanje in razredno za*rest.
Ozrite ne malo naokrog in poglejte, kako zelo se nasprotniki delavstva trudijo, da ljudstvo o-statre nevedtto,' ' patriptieno" v kapitalističnem duhu, cerkveno in pa brezbrižno za svoje strokovne in politične organizacije.
Kakor drugod, tudi tu zidajo nove cerkve. Postavili so tudi lepe kosamo za m i ličarje, da bodo pri rokah, kadar bodo delavci zahtevali večji delež od svojih pro dnktov.
Starši pošiljajo svoje otroke po večini v cerkve, četudi sami ne gredo.» T njih jih opajajo s prav l.Ji«innii o čudežih, v sezoni, kakor je božična o Miklavžu in parki jih, o Čndežnem rojstvu odrešenika in drugih rečeh, ki nimajo nobene zveze S resnico,
Hilo jo pred zadnjim božirem, ko je učiteljica pripovedovala o-trokom v šoli, in to že v 6. razredu, o rojstvu Jezusa, pastireih itd. in otroci »o peli božične pesmi. Pa se oglasi en deček in vpraša uči-
. . . Z 4 •• i j- cert "Save" po svojem koncertu
!'• h7k',,UI u,tref' m,,d,,n1 v So. Chicaffii "!>roM.™," ki in starim plesalcem.	I .. . , ^ ,	'
Bratje in Mtr*. 19. janH.rja jr'^IK-krr a pai poJtrno» po-... a » r. m jA kreta, je oglašal Banovčev kon-naa dan. je dan društva »Sloga št. .	7,. .
civt»»T • * »/ . «i . xl cert v 80. < hieacru v noticah m 16 a\PJ in sleherni član in čl-	n<i ^ w	n
mea naj pripomore k večjem«	^^ ^ ^^ onih ~ £
uspehu, tako, da aatane ta dnv-	^ aninžira|i
nost vsem ^spominu.	Q VefW ^^ kakor dt
Z letom 1930 stopamo z novo	ff ^ Hft
energijo v drugo ¿etrtstoletj,. ta v «o. rhieagu ne bo. kajti Ba-Nas« porast v preteklosti nam da- -now bo ,.nj| kancept41 je upanje na ic v^je uspehe v ^^ ^ ne ^ ^ Ui imM
bodločnosti. Iz male skupine čla-	krntkp ^ XereHnično«t Ver-
nov je nastala armada okrog ti-	hi?fyih ^okllftjc
soe elanov m upamo, da v kratki	nofic|| pfioMena v -p^etaren '
bodočnosti prekoračimo to stevi-	nA razvidnpjn mostll na fttra.
In, ako strnemo naše sile v pre-	y f {}ne ^ novembra:
vdamo in kooperativno delo za	«j,^ kollctrt v go. Chicign. proevit naiegs društva. J y Jw|eljo x (|wembrt ^ imel
Naj bo proslava petindvajset- Svetozar Banovee pod avapieijo niče našega druitva začetek več- ^vskega zbora "Slovan " koncert je agilnoati, večjega števila član- v eahnnet Park Firtd Hoitse, stva in dobro obstoječe blagajne, ogth and Uke MichiiraI1 Naj bo to začetek medsebojnega Sp0N>(l .koncerta	17
razumevanja med članstvom 111 ^^ M	ob ž popoldne,
med narodom v naselbini v obče. Xa ^Umo™ ga ^o spremljal g. K Ne poiabite torej^da je 19.Ja- Kubina. Nabavite si \vropniee
naprej ker se jih pri vratih *»c bi oddajalo. Dobite jih^ pri članin pevskega zbora "Slovan" ali pa v trgovini rojaka Josipa Kuhelja, B5S8 Bwing Ave/
Hoja k i v South Cbicagu, na^k Pu Uma 1111 in drugje v Cfcicagu, pometite ta 'koncert v obilnem ste vilu in ne pozabite, <la si morate preskrbeti vstopnice v naprej. | 8 tega koncerta odide g. Bano-
miar DAK SLOGE ÔT. 16 SKFJ
F. Odbor.
€t
Laz ima kratke noge"
Odgovor na g. Vrbičevo potvarja-nje resnice.
vee na koncert "SaveM v dvora-
Tnkaj imamo klub št. 178 JSZ Vsem nudi prilika, da pitane- teij^^«^ Yo, da je mogel biti
jo njegovi člani, da delujejo za delavske interefce in izobrazbo, ali vzlic vsemu prigovarjanju in slabim delavskim razmeram ni napredka v klubu. Vr«ak ima svoje izgovore. Glavni je, saj nič ne pomaga, ko pa mu ^>ojasnnješ namene in delo kluba, pa se te otre-fle t zagotovilom, bom drugič, drugič pa se ponovi ista povest. Tega je kriva samo malomarnost irj nevednost delavstva. Premalo Aita. Dobro, pončno čtivo no zdi -enim pregrešno, drugim dolgočasno, eni eelo pravijo, da ni nič novega in tako tavamo iz dneva v dan. Za nič se ne brigamo, da gredo le dnevi naprej in da zač-ne vsako leto vsaj meseca marca trava rasti, ko pa nas več ne bo, pa lahko se to nehn
snejr tam, ko vendar pravijo, da je vroče, in nikdar ne sneži, če pa je bilo r<vi vse s snegom pokrito, kako so mogli pastirci ovce pasti t Tudi otroški možgani ne sprejmejo v,sako bajko za resnično. —■ Nnvajajmo otroke na čitanje knjig in časopisov, ki jim prikazujejo resnico in razgalimo laž, s katero jim ugonahlja razum vladajoči sloj. Pokažite mladini, kAtera pot vodi iz teme zablod v znanje ¡11 v pravičnost, pa jo bo-privedli v socializem.
Mary Fradel.
Chicago, 111. — V zahvali sodelavcem. ki so pripomogli k u-epehu jesenskega koncerta socialističnega pevskega zbora "Sa- m,Bt . ,	... va,sem omenil meti drugim, "da ™ «IPJ., jgar zapoje ne^kaj pe-
je g. Banovee i svojim nastopom *mi m v zbor» ~ P- <>• na tem koncertu dokazal, da jej ČVki «P. O. sta kratici za klu-umetidk, 1ci ni do»toi#n intri- bov pnblicijski od«ek, ki je tudi gam."	I publieijski odsek "Save/' Khi^
S tem sem hotel malo opozoriti je torej oglašal Banovčev kon-na naše ljube prijatelje pri aose- cert v 80. 1'hicagu pošteno z na du, kateri so pred «koncertom za-1 menom, da mti pripomore do n-trjevali, da g. Banovee ne naisto-1 speha. HteviHca "Proletarefl/' v pi <nn koncertu 44Save," na dan kateri je bila omenjena nottca, je »koncerta pa so sP zavzeli, da ga bila poslana vsem Slovene-em ^ zadrže, da ne bi mogel pravočas- Chicagu, od katerih smo mo«;! no dospeti na 4<SavinM koncert. ¡4obiti naslove. Storili smo vne Prav nič slabega nisem mislil o kakor več, kakor pa tisti, ki mi priredbi v So. Chicagu, niti ne o slijo, d« smejo izrabljati ime
pevskem zboru "Slovan,*' ki je aranžiral koncert g. Banovcu. — Sej je bik) vse prirejeno sporazumno. Vsaj jaz sem mislil tako.
"Slovana'' za trošenje svojih laži O. Verbič se pritožuje nad "Prosveto," da je begala ljudi, ki m potem prihajali k njim trn
Bil bi še pod tem vtisom, da ni' moma, « Prosveto v rokah, vpra-
prišel s tako "natančnim ' opisom g. Verbič, tajnik "Slovana."
V svojem dopisu zavija, namiguje in laže. Pravi: "'Prvo je
BREZPOSELNOST V BOSTONU
V BoMtonu je to zimo ve** stav-bin-4<1h dela vee v brez posla kot kedaj poprej od 1. 1ftt0 naprej.'
ifVSITIIVHIVVVIIf Vi
I
VVAUKEGAN, ILL.
V NEDELJO 12. JANUARJA OB 3. PO» POLDNE V SLOVENSKEM NAR. DOMU
"MRAK"
s::! drama ▼ treh dejanjih * (Glejte oglas na 7. strani.)
koncert g. Banovca v Hrvatskem domu v &ooth Chicagu. Ker so pa zahtevali $10(> za dvorano, smo vprašali še za dvorano v Ca-luraet Park Kield Musenm, kjer nam je bila dana na razpolago za« stonj dne 1. decembra.
Kakor hitro je zato izvedel
mijoč, certa f"
se g. 'Verbič rajše	pot radii ter
pošiljal dopise o	koncertu
"kaj pri nas ne bo kon Rekel sem že, da naj bi
bilo govorjeno, da se aranžira za 41Prosveto," kakor jih mora vsa-
kdo, ki hoče, da obvesti javnost o^tej ali oni priredbi,
•Dalje omenja, da je moral po •končanjem programu odpeljati g. iBa novca na "Mavin'' koncert nji hov somišljenik in da smo mu «a uslugo računali vstopnino. Kden od pokreta pa je prišel na kon
pokret, so nam zabičali, da se a- eert v -Ko. Chicagu brez vstopni-
menjeoi koncert na sme vršiti na isti dan, ker pride v konflikt s
ce in je edini, ki je prišel notri zastonj, piše g. Verbič. Po Ba-
koncertom "Save." Namesto, da novca sta prišla dva naša člana.
bi bili hvaležni, so se hudovali. Pa ja niso pričakovali, da ho prišel g. Banovee od bog ve kje sirom Zdralwih držav v Chicago izključno zato na tisti dan, da ho pripomogel "Savi" in jim več pesmi prav lepo gratis zapel."
Ker sem bil nnvzoč pri vseh dogovorih t. zastopniki "Slovana," kateri m bili glawii funkcionarji v arsnžmi sa Banovčev koncert, naj Verbičn. ki ni Ml prisoten, resnici na ljubo povem, da se je
Oba sta plačala vstopnino. Vstop niei je vzel John Rak od J. Tiso la. Prav nič lepo ni za funkcionarje prosvetnih organizacij, ako komu nekaj podtikajo, kar ni storil.
Rekel sem že, da snio bili pripravljeni sodelovati za uspeh Banovčevega koncerta, in »mo sodelovali. Ko so nas vprašati, da preskrbimo pianista za koncert, smo na željo g. Tla novca dobili Fr. Kubino, ki živi na 80. Lawn-
Ijemo na kou< ert pravočasno' in nazaj za njegov koncert. Na dan koncerta smo mu dobili taksi in ga odpeljali v So. Chicago, račun za taksi pa smo plačali mi.
Za nazaj &ta Kubi mi va spremljevalca Kkušala dobiti tak\i, in obljubila ga je dobiti tudi mrs. Ziherle, medtem pa je dobila jr. Oglarja, da jih je odepljal v dvorano SMPI. in Kubmo na njegov dom. Verbič pravi, da je moral dotični, ki je nam napravil to nslngo (pripejjal pevca) plačati vstopnino, ker je čakal, da odvede g. Banovca nazaj v $0. Chicago. Pojasnilo z druge strani pa je sledeče: John Rak mu je naroči), da ne rabi plačati vstopnine. Blaž Novak, ki je i-mel v oskrbi pobiranje vstopni* na "Savinem" koncertu, pravi, da je pnstU tistega, ki mi je rekel, da je pripeljal Banovca, v dvorano brez vstopnice. ,0. Verbičev dopis ne more skriti dejhtva, da je bila njih želja škodovati "Savi," kar se jim seveda ni posrečilo. V ostalem sem tu dokazal, da so trditve, ki jih navaja v dopisu, zlagane.
Prav vedeli nas, da je koneert g. Banovea v So. (^hieagu uspel, veneli nas zato, ker smo k uspehu mnogo pripomogli. Na oni «rrani so agitirali na vso moč. ds b« od vrnili ljudi proč <><1 tukaj, kajti draga če gotovo ne hi hiU# kakor niso, ko sta bila tu Tone Šuhelj in ga. Lovšetova, dasi bi obema tak uspeh v So. Chicagu od srca privoščili. Ni bilo "Savi-nega" koncerta, pa nista imela te sreče.
Toliko v pojasnilo onim, ki morda niso bili na jasnem o Ver-hičevih trditvah.
Frank Alesh.
Andrej Podlesnik umrl
Arma, Kans. — Zopet smo izgubili enega naših sodrugov, ki ga bomo zelo pogrešali.
Dne 1. januarja je umrl po več mesečni bolezni sodrug Andrej Podlesnik iz Jacksville. Rojen je bil 30. nov. 197*3 v vani Sadeže, občina St. Rupert na Dolenjskem. V Ameriki je bival okrog 2o let Tukaj zapušča ženo in štiri btroke; najmlajši je 12 let star. Po greb je bil januarja po civilnem otoredu na H i gh lami i>oko pališče v 'Pittsburg. *
Pokojnik je bil zvest član kluba št. 31 d>«. v Armi. Bil je tudi vesten naročnik "Proletarca" ter vedno aktiven v* delavskem gibanju. Bil je tudi član društva št. 281 SNPJ.
Bodi mu časten spomin. Družini naše sožalje.
A. talar
AU UBITE
zahume?
PUiU p*
vNfct katere VMktaur poil j* in o ZASTONJ. IM. mo tu« • i« zfotovljcn* . bUilne. Z» popolno wméo-rolj.tvo Jan. Umo
ALBERT STETZ FEATHER CO.
ISS Paaaaic St.. Paa»aic, N. i.
Zabava mikuauikega
kluba in predavanje
Milwaukee, Wis. — Klub št. 37 JSZ. Jrircdi domačo zabavo v nodeljo 12. januarja ob 7. zvečer v Tamšetovi dvorani na 'ird in National Ave. (poleg S. S. Turu llall), na kateri bo nas go*t tudi Charlt* Pogorelee, tajnik JSZ., ki luiin bo v kratkem vzpodbudnem govoru pojasnil, kako moramo delati, da borno uspešnejši v agitaciji za klub, JKZ. in stranko.
Rojaki tu in v W<st Allisu, pri. dite na to priredbo z družinami. Manifestirajmo naše skupno delo s nkupnostjo. Na svidenje v nedeljo zvečer!	Odbor.
: *....... . . ...............-
-••«• • . . . . . . . . . . . ..........
PrUtojajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročit« al dnevnik
"P E 0 S V E T A"
Stan« sa celo loto $6.00, pol l«ta $3.00.
Ustanavljajte nova druStva.
Deset članov (ic) je treba za novo družtvo. Naslov za list in
za tejništvo Je:
2687 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. 11 um i amTOUiiLt T I m 1
♦»eeeeaeeeeeeeeeeeeaeesees
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at S724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212 1:30 — 3:80 — $:80 -- fij80 Dally At Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. . . 4:80 — 0:00 P. M. l>aily Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel. — Crawford 8440
>aeeeeee<»eeeo»oa»oo»o»»»aes


. -
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ofden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od U. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 0. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop, in od C. do 9 zvečer. Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816.

j)
FENCL'S ¡1
RESTAVRACIJA IN . KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tel. Crawford 1382
Pristna in okusna domala jedila. Cene smerne. Potreiba točna. < ►
"TksMilwsokee Leader"
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $0 na leto, 43 za pol leta. $1.50 za tri mesece.
Naslov: 526 Jun«aa A v«.
MILWAUKEE. WIS.
; arrrrrrrrrr vv. ¿ra i ^ in.
FRANK . MIVSEK
Coal, Cok« and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phon« 2726

►
ROYAL BAKERY |[
SLOVENSKA UNIJSKA i PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1734 6. Sheridan Rd., No. Chicago, III.
Tel. B&24 Gospodinje, zshtevajte v trgovinah kruh Iz naše pekarn«.
♦e»ee»eeeee»eeeeee«eeeeeee

ANTON ZORNTK HERMINIE, PA.
Trfovina s m«iani«i bb|On.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herminie 2221
aeessMaooeeooeaaaa+eee»' -
"NEW LEADER" j
«nfleski socialistični tednik !
I
Izhaja v New Yorku. Naročni- , na $2 na leto, $1 na pol lata. ! Najboljše urejevan angleški so- ] cialistiČni list v Ameriki. Mno- j go slovenskih delavcev fta čita. \ Naročite si ga tudi vi. Naročni- j no zanj sprejema "Proletarec". J
»a«««aaees«se«aesseeseeea
xîfim ii J.UJ.JÜ j lijaia MARTIN BARETIN0IC
........ ...... ....,-. .
a
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
kavarna MERKUR
3561 W. 26th St., . CHICAGO, ILL.
|SM»MMMMMIMM»MM
j MLADENIČI - MOŽJE! OMtka pa ?t$i meri
I vam izdelamo obleko ali

suknjo, da vam bo pri- < stojala kakor rokavica na roki
Cista volna
SAMO-
$25.00
NaroČite «i obleko ah suknjo pri na«. Dek> jamčeno
John Močnik
6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
MMMMMMMIMSMSMM
(V bližini urada SNPJ in Proletarca.)
FINA KUHINJA IN POSTREŽBA.
KARL GLASE2, lastnik.
eeeeeeet»^
VINKO ARBANAS
1320 W. IStK 3t., Chicago, III. Te'c f on (anal 4340 SLOVF.IiGJCO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice s« plese, svadhe, pogrebe itd.
>eeee+eeeeeeoeeee##<
Ce hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name
Isdelujem jih li^P* > vsakovrstnimi okraski ta celuloida.
Pišite po cenik.
i John IMIkuš
6607 Edna Ave.,
CLEVELAND, 0. ►eessseeeeeeeeeeeeeeeeeeee
POGREBNI
ZAVOD
Tel. 1475
rrnxm
324 Broad Street
JOHNSTOWN, Pa.
W3S«fa§ïïsM*a» eiw!! mm- ««•a««'
DR. OTIS M. WALTER
ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
V uradu od 2. do 4. popoldne in od f>. do 7:30 zvečer. TKI,.: LAVVNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
rrnrrtrr: n
Victor Navinshek i
331 Greeve Street, CONEMAUGH, PA.
Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, i znakov, kap, uniform, itd.
Svilene zastave, slovenske, i hrvatske in ameriške.
Zaloga godbenih inštrumentov ter finih
COLUMBIA GRAFONOL
od $30 do $250 in slovenskih ; ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo j«: Zmerne c«n« in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Zdruienih držav. Za obilna naroČila se toplo priporočam.
>e»»»e
tem zastopnikom takoj pri prvem <\n)<> Ave. ihllim 23. eeste. Takoj dofpnvoru povedalo, da f, Bano-1 p0 „pnroMln fel h Knbinn ter vee «odelnje 1. deeembra na kon- mi, «porodil *eljn. Dejal je, da
eertn •'«ave." iti da smo na dru- mu ho skoro nemeffo^e n»oditi. ;
«eeeeeseeseesesessessssseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeseeeseeee; POilLJITE DENAR	POTOM BRZOJAVA!
I MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, 111.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno br«$ posebnih stroškov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo fsplsčana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in^to brez odbitka.
Mi smo potrošili mnogo časa in densrja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaš« korist. Posluijte se ga. in nikoli vel ne boi«te na drugi natyn pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno aiij« od poštnih cen liodiai katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašsjte ta tlaše posebne cene. *
URADNE URE:
V p*nd«ljeb Hi četrtek	sjatraj do S. pv«č«ri v torek, sredo in petek od S. »jutraj do 6. popoldne;
v soboto od 9. a ju tra j do 3. popoldne.
lil'IVIim « nfiniiii.
gem poevetovanj«, ki ee je Trii- ker ima isti da* sveSer koncert ......................................................
01534823482353234853535323484848232353484823482353
PROLETARËC
List sa interes« delavskega ljudstva. I s h a j a vsak četrtek.
listja Jugoilovanika DaUvika Tiskovna Družba, Ckicago, 1U.
Glaailo Jugo.lovaa.ke Socialistična Zveae.
NAROČNINA sa Zedinjene države in Kanado, za celo leto 93.00; ta pol leta $1.76; sa ¿«trt leta $1.00. —-Inozemstvo: t« celo lete $3.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naAem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna.
PR0LETARX0
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906
Editor..........
Business Manager
,.... Frank Zaits Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $».00._
Addreasi
PROLETAREC
3030 W. 26th St., Chicago, III. Telephone Rockwall 2004.
1 Londonska konferenca
Zastopniki petih pomorakih velesil, izmed katerih sta močni na moriu v resnici samo dve. se te dni zBirejo v Londonu na povabilo angleške delavske vlade, da sklepajo in tudi kaj sklenejo za omejitev navalizma.
Voine se ne izplačajo, razen tistim posameznikom. ki imajo največ milijonov. Deželam kot takim škodujejo. pa naj "zmagajo" ali pa "izgube". Le majhen aloj ima koristi od morij na debelo. Le majhen sloj tajno podpihuje na vojne. Kar je drugih agitatorjev za militarizem, so ali kupljeni ali pa zapeljani. Preiskava v ameriškem senatu (zadeve Shearer) je to znova dokazala. Z njo so prenehali, ko je prišel /cm MacDonald. da ne bi razkazovali pred njim umazanega perila, nato so nanjo pozabili, kakor je bilo pričakovati.
MacDonald in z njim vsi ministri angleške delavske vlade imajo najboljše namene in voljo, da privedejo konferenco za omejitev navalizma k uspeinemu zaključku, ¿al. da ne stoje na čelu drugih vlad možje enakih nazorov in prepričanja. Ameriški kapitalizem ni načelno za zmanjšanje vojnih flot. pač pa je za zmanjšanje angleške in vseh drugih vojnih mornaric, razen svoje. Pripravljen jo je zmanjiati relativno — to je, "naša naj bo prva", potem pa druga za drugo.
Diplomatje v Londonu le niso ljudje, ki bodo ree napravili odločilne korake v družbo, v kateri bo vojna obsojena svojemu koncu. Zborovali bodo v duhu militaristične psihologije, toda vendar v zavesti, de je vojni usojen—konec.
Nobena stvar, tradicionalno ukoreninjena, se ne more izdreti na mah. Mednarodno delavstvo izdira zlo vojne od kar se je pojavilo. In mednarodno delavstvo je tisti faktor, ki jo bo docela odpravilo — a iele tedaj, ko odpravi vzroke, radi katerih nastajajo vojne. Odpraviti jih bo mogoče le v socialistični uredbi.
Po novem letu
Skrajševanje
Par dni pred koncem leta je preletel Fokker-jev aeroplen ze osebni premet razdaljo ned 300 milj med Chicago in Clevelandom v eni mri in 37 m nutah. Brrovlak vzame okrog osem ur. V teku neka i let bodo potovanja, ki vzamejo sedaj dneve, vzela le nekaj ur. Ograje in na zemljevidih začrtane meje izgubljajo svoj pomen.
Mir kitam - boj paltfam
Dea asiika revslacieaarja, pisatelj Gserg 1 Buechner in dr. Ludvig Weidig.
Püe Vano Vaaa»or, Ljubljana
Prazniki "so za nami". V marstkekšni kleti se je praznina v sodčkih jako povečala. Pišejo, da se na Silvestrovo in na novoletni'dan v tej deželi ni le nobenkrat po prohibiciji toliko pilo kakor zadnjič. Iz tega sa lahko sklepa, da so ljudje pili zato toliko več, ker imamo "prosperi-teto", ali pa morda zato, ker jo nimemo. Ali pa zato. ker se prohibicija noče razvijati po željeh suhačev.
Vsak dan ni praznik, pravi pregovor. Človek si je dneve uredil tako, da niso vsi preveč enolični. Na ene je trezen, na druge ae posti, in dela, na tretje počiva, par dni v letu pa ima "pojedine" in "pijančuje".	^
Potem sledi maček, treba je na delo, in zopet je hudo kakor poprej. Nič sprememb v teku leta, voičila nič ne izdajo, vse lepe slike z željami v verzih so le ponavljanje. Le malokdo je deležen dividend. ki jih dele kompanije po zaključku leta. Veliko več je takih, ki niti plače „ ne dobivajo, ker so ob delo.
Uredba kakrina je, ni po našem okusu. Tudi pravična ni, niti ne bazira na družini, kakor trdijo nali prijatelji pri inkorporirani svobodi, nego na profitu, na izkorilčanju, korupciji, militarizmu, ropih in le mnogih takih ne lepih stvareh. Mi pa hočemo uredbo, v kateri bo družina imela garancije ze delo in s tem za zaslužek, da bo rešena skrbi za preživljanje. Pod kapitalizmom je smoter profit v prid tietih. ki se kopljejo v milijonih. Pod socializmom bo smoter sodelovanje družbe v prid celote. Novega leta. ki to spremembo prinese, sicer še ni bilo, toda pride. Razvoj ge prinaša.
STOTISOČE BUŠLJEV ŽITA ŽGORELO
(Konec.)
Takrat pa je spet priilo do izdaje. Isti Kuhi jih je izdal. In tako so zgrabiti kot prvega Buechnerjevega toveriša-ltudenta Minnigerode-ja I. avgusta 1834. Zaplenili so pri njem letake. Potem so aretirali tudi ostale, med njimi Weidiga. Buechner pa je ves razvnet pisal svojo dramo "Dantonova smrt.' Drama sama nam najbolje kaže tedanje duševno stanje Buechner-ja. Dogodki francoske revolucije naj bodo prispodoba njegovega časa in ilustracija njego-vege prepričanja. Pisal je. skriveje rokopis za velike knjige v očetovi pisarni. Pisal je. Goreče. Tu je, narod. Velik sin. narodi Vidi, kako naskočijo, zmagujejo. Denton. Danton . pade, Robespierre vriska v zmagoslavju. Ce je Buechner dvignil glavo iznad rokopisa, je zagledel na ulici pod oknom policaja, kako straži. Ce je zapustil hiše. mu je sledil žandar na vsakem koraku. Z vseh strani so prihajala poročila o aretacijah. 24. februarja 1035 je bilo delo končano. Buechner je zapisal na prvo stran: "Dantonova smrt. Drama," ter jo poslal kritiku Gutzkowu v Frankfurt.
Potem je zbežal. 9. marca je prekoračil pri Weissenbergu francosko mejo.
, Celica štev. 32.
V Darmstadtu je sedel ie mesece 22. aprila 1835 aretirani župnik Weidig. Preiskovalni sodnik je bil dvorni sodni svetnik Georgi. Med tema dvema se je bil silen boj. Georgi je zahtevni od Weidiga. da mu izda vse tajnosti. Weidig je vsak odfcovor odklanjal. A Začno ge počasi miuditi. Vzeli so mu knjige. . Vzeli so mu toplo hrano. Položili so mu od časa do časa verige na noge. Dp Iga zasliševanje. Wei-ge ia roke. 27. oktobra 1835 si je s stekleno dig zboli. Vročica. Položijo mu verige na no-črepino razreza) noge ter s krvjo zapiael na hišni red. ki je visel v celici, da zahteva drugo pre-
. * C	f
iskovalno komisijo. 9. novembra je to prošnjo
ponovil. Ocfbito. S krvjo je zapisal svojo pro
« • . <
šnjo na svojo roko.
| ?£e umrem, bodo vsaj na mojem truplu bra Ii." je dejal Weidig Georgiju. Georgi je za hteval odgovore ne svoja vprašanja. Weidig je ponavljal venomer: "Vztrajam pri svoji s krvjo napisani zahtevi Ni se omajal. Telesno pa je slabel.
Decembra so se že pokazali znaki blaznosti. Podnevi je imel strašne sanje, glava ga je silno bolela. Zdravnik je dejal, da simulira. Georgi je grozil, da g» bo prikoval na zid. Weidig veruje, da je njegove smrt blizu. 8. marca 1836 je kričal iz ječe: "Moji protokoli so ponarejeni, ubili me boäßr Georgi je ukazal, prikovati Weidiga na zid. Ob najmanjšem uporu'naj uporabijo bikovko. Stal je prikovan na zid. Poletje. Sodišče počiva. Razprave ni. Weidig se počuti živ pokopan. Umira, gine.
Dobival je blazne napade. Divjal je. -Dne 23. februarja 1837. zjutraj ob pol 8..uri je vstopil v1 celico k Weidigu stražnik, ječar. Tla so bila pokrita a krvjo. «Weidig je ležal a sklenjenimi rokami v postelji. Plaval je v krvi. Na zapestjih in na razgaljenih nogah pod glež njem je bilo videti velike, zevajoče rane. Poleg (postelje je ležala razbita steklenica. Weidig je bil še živ. Pustili so ge dve uri ležati, ne da bi mu dali obvezo. Sele krog II. ure je prišel zdravnifk s sodniškim osebjem. Weidig je ležal na desni telesni strani. Na vratu je bila globoka rana; prerezan je bil ves sapnik. Weidig je umiral. Umrl. Na steni celice je bilo s krvjo zapisano:
Ker mi , . •	«-.
sovražnik odreka . . . vsak zagovor . . . sem izbral . sramotno smrt . . . prosto . . . voljno .
Do danes je ostalo neznano, kdo je Weidigu prerezal vrat.
Slutnje
Georg Buechner je pisal svoji zaročenki Min-ni Jaegli: ,
Zurich, 27. januarja 18*7.
Moj dragi otrok, Ti si vsa v nežni skrbi in skoro mi sboliš od strahu; mislim celo. ds mi umreš— ampak jas nimam nobenega veselja do smrti . . . Danes mi. ja nekoliko dobrq, še od včeraj uživam, solnce je'bile veliko in topld na popolnoma jasnem nebu . .s Prideš kmalu? Z mladostno preiemostjo je konec, oslvim še, moram se kaj kmalu okrepiti ob Tvoji notranji sreči in Tvoji prostodušnosti in Tvoji dragi" lahkomiselnosti in ob vseh tvojih malopridnih lastnostih, malopridno dekle moje. Adio piccola mia!
Georg Buechner je klical svojega dekleta, da bi mu bila v oporo. Bil je strt kakor njegov junak-—Danton.
1| $ Plamen ugasne.
Ceorg^ Buechner je zbolel. Od 2. februarja 1837 je ležal v hudi vročici z Zurichu. Vzela ga je k sebi gospa dr. Wilhelme Schulze, ki ga je z možefn skrbno negovele. Keko je u-miral Buechner. je zapisale v svoj dnevnik. Ob smrtni postelji je bile tudi Buechnerjeva nevesta Minna Jaegtč 'II dnevnika soproge Schulze:
19. februar.Bila J« nedelja. Nebo je bilo sinje in solnce J« sijalo. Otroke smo poslali proč in bilo je^ tiho v hiši in tiho na cesti. Zvonovi so svonili. Minna in jaz sva sedeli sami v moji sebi. Vedeli sva, da leži nekaj koi^kov od naju človek, ki umira, In kakšen človejc! ' Vddli'^a se v božjo voljo, zakaj kar more storiti človek, da bi rešil dragega človeka, smo storili. Spominjam W idelo tako svečanih ur, kot le bila ta ura. Svet pokoj se je razlival preko naju. Brali sva nekažet» pftnti, govorili sva o njem, dokler ni vstopil Wilhelm pokllcat Minno, da bi izkazala dragemu aadnjo uslugo. Bila jc mirna, a potem je glssno bruhnila is nje bolest. Vsela sem jo v svoje roke
Požar, ki r« j« dogodil v ihnen, .lektorju (AUdiKu) Albert Schwill komp«ge n, 104 črti in utci C v CMcm» 30. decembra, je miil .»otooi. b-ljer p.enice. SkUdrfie Je «dem nadstropij. Skoda m.i. nad milijon dolarjev. Sedem kompam, ,«dcev « jeJmdüo uataviti požar. Par delavcev in dva galilea w> bdi poškodovani ab obifani, en delavec «rt
Dvajset let po tivolski konferenci
I. doaodaj priobčenih člankov o ti»ol.k» ko.foroaei I. 190» so lahko raavideli, da j. bila -cialaa damokracija prea, ki jo i«d.Ula prakušo« program aa adrnša.jo Jeg-leve.ee, I. da ja bila .lov.p.ka a-iaU.t.io. » t ran ka prva. ki .i jo eedel. io ob avojâ eat—vitvi i«.
Pi ograai, kakor «a jo aaasialUa tivolska ko.ference prod dvomi d—etletji. ja la doloma ¡aeodon. Predvidoma adreie.je vseh J.f-leeaeev <t.di Bol.e-roe, kafro oficiolei "Jes-leveai" odbijeje) .a baai fed—tive. domokra-ti*-, socialno pr.eiiee Ijedevlede. J- aecieüsttfee <ioUv.tvo	«
«trami agraditi tako kooperativo driavo ee B.|ka.«; Sladeé, "Deaj.et let po tivl.ki ko.f.re.ei" (HN.ati.kojome po "DoUvski pefitiki s dna 90. novembra 1929.
Delavstvo in meščanstvo.
Nihče ne mor^ tajiti. da «o je
izmed vseh političnih strank »o-cijalnn-demnki*e4ščna stranka prva zavedla historičnega pomena jugoslovanskega vpfaianja, in si-
cerene samo, da je. ta stranka prva «prejela označbo jugoslovanska v svoje ime.
.Jugoslovanska socialna demokracija je na konferenci leta 1^00 kot prva postavila temeljno pro-g rama t ion o zahtevo j>olitično in kulturno zedinjenje vseh južnih Slovanov.
Temu programu je ostala J SDS in tudi nje naslednica Socijalisti-ena stranka .Jugoslavije zvesta do zadnjega, dokler ji je splolt bilo mogoče javno in organizira no po litičnn delovanje.
Jogoslovaneka konferenca je k onstp tirala, da jugoslovanstvo ni prazen fantom, tam več historična nnjnost.
Habsburška monarhija je bila Irta 1909. torej v času, ko je a nek* tirahi Bosno in Htreegovino, čeprav razjeda na po narodnostnih sporih, politična velesila, na videz ustvarjena, kakor bi iinela trajati večno. Mala »Srbija pa je leta 1909 sezala samo do Vrania Onkraj Vranja se je pripenjala ie oblast sultana. Ideje tivolske konference pa so bile ideje bodočnosti in vsaka mednarodna konflagraeija, ki je sledila tej konferenci, jih jc približevala uresničettffu.
Slovenska Ijndrfki stranka se je leta 1909 * norčevala i« tivolske konference, ter se je takrat ogrevala v svojem ".Slovencn" za ne
ciji. Majala deklaracija sc odlikuje ju» «roji ladnjvosti (kabs burilko lezlo, hrvatsko pravo!). Na laži pa ne more temeljiti ni-kakšna «drava narodna politika.
I javos t Slovuicev o kulturni pre moči so pre#raem ovirale iskroro
Božične praznike smo srečno preboleli, ali pa prestali, kakor ( «e vzame. Bilo je darov, molitve, zvonenja, in razume se, tudi pi-1 jače, ki je nekaterim kar za veé dni zatemnila razum.
Želja pobožnih, napol pobožnih in iz navade katoliških Klaven-cev se je ureeničila. Napolnili so baje svojo zareutano cerkev do zadnjega kota, da se je oéetu frančiškanu kar samo smejalo. Kronikar mu žetve ni nevoščljiv. Dckler bodo ovce, je pač nekoga treba, da jih atriže . . .
Lepa pridiga, objokane oči, po. tem pa roke v denarnice in ofer sijajno us|>e.
Opazovalec je videl med "kranjskimi" verniki precej Ircev z višnjevimi noaovi. Izvedele se je, da so zapustili svojo faro Sv. Johna, v kateri stolnje pod-akof Altonske škofije, ker jih je preveč "strigel," pa so šli v "kranjsko cerkev," kjer ne zahtevajo toliko za izveličevanje duš. Ali strea božja — podškof se je razjezil, in jc izposloval, da je dobil *loven*ki frančiškan ukaz, da naj se preseli nazaj v Oambria City, še boljše pa, če gre tja od kjer je prišel. I^e skrajne prošnje so pomagale, da je ukaz od-goden. Ko to pišem, ni še znano, kakšne bodo posledice tega spora.
Kot vidite, je akebstvo utabor-.jeno tudi med duhovniki. Drug drugemu konkurirajo in tudi cene za zakramente nimajo vsi enake. Denar je za gospode svečenike pač važnejši kakor kaj drugega. Prodajajo žegne, ki koristijo samo onim, ki so zanje pla-Toda, kakor v življenju posa cani,- maše, odpustke in sploh vse meznika, tako se tudi v življenju kar morejo prodati takega, ki
narodov pojavljajo tragični, vča sih pa tudi komični momenti. Udeleženci, tivokike konference
njih nič ne stane.
e
) Slovensko hranilno m posojilno niso mogli pričakovati, da bodo društvo bo obhajalo 15-letnico ob-njili ideje vsaj formalno nstva- stanka. V ta namen priredi ban-rjene še preden bo minilo deset ket v Četrtek 23. januarja ob 8. let.	" • (zvečer v dvorani druš. Sv. Aloj-
i de manj so mogli pričakovati,' zija v Oonemaugh, P*. Povabije-da ie ba, prodan bo poteklo dvaj-'ni so vsi delničarji; tisti, ki se ga •et leti v obrambo krtih idej, ki,udeleže, morajo plačati vstopnice Jih je socijalna demokracija prva pred 16. januarjem, da se bo mo-
kak avstro-ogrsko-jugoMlovanski
trializem.
V zadnjih letih vojne pa je SLS obrnila svoj -plašč in je Čez noč postala najbolj * "jugoslovanska" stranka. Vse svoje ustanove je tudi prekrstila v ' jugoslovanske.'w
"eTugoslovanstvo^ STiS je dobilo pravi izraz v majski deklara-
Zaraditega so pa tudi posledice rnaj»ke deklaracije take, kakršne so.
Po prevratu, ko se je zedinje-nje Slovencev, Hrvatov in Srbov vsaj formalno izvršilo, so bile ideje tivolske resolucije postavljene na težko preizkušnjo. Duh kaj-nakčalaiistva med Srbi, zastarale tisočletne državnopravne ideje meni Hrvati, malenkostna domiš v on
e|p
notranjo konsolidacijo države. 'IVh narodnih slabosti so se polastile meščanske politične stranke v medsebojni'm boju za oblast in jih s svoje strani se podpihovale.
V dobi po prevratu je SLS (klerikalna stranka) svoj "jugoslovanski" plašč nekajkrat obesila na klin, pa ga hitro zopet oblekla. če se ji je obetala udeležba pri vladnem koritu. .»'DS (liberalna stranka) pa je s silo ubijala narodno edinstvo v »rde butiee Slovencev, Hrvatov in Srbov.
SS.I (socialistična stranka) tudi v teh časih ni nikdar izdala idej tivolske ri-solncije, čeprav to večkrat ni bilo popularno. Žal, da je bila SS.I preslabotna, da bi bila mogla v skupščini od ločevalno vplivati na potek razvoja. Toda SS.I je vztrajno po poslancu Pctejanu v skupščini kakor tudi po svojem časopisju predočevala posledice, kam nas bo dovedla ta, n^ samo samopašna, temvetj tudi nora politika meščanskih strank, •«večinskih in opozicijonalnih. Časopisje SS.I je tedaj po pravici očitalo meščanskim strankam in njih voditeljem, da so grobokopi demokracije in snverenltete naroda. ČV bi se bile meščanske stranke vsaj malo zavedale svoje dolžnosti in odgovornosti napram narodu, bi danes ne bili tam, kjer smo.
formulirala in jim dala politične ga izrasa, smatralo sa potrebno,
razveljavljati ustavo, ukiniti splošno in enako volilno pravico, ukiniti - vsa državljanske pravice, društveno svobodo, svobodo besede, da se bo smatralo sa potrebno v zaščito teh idej isdajati posebne zakone in ustanavljati posebna državna sodišča.
Tako je prišlo, da mojče, tiho in vsak zahe praznujemo dvajsetletnico tivolske resolucije.
gel pripravljalni odbor ravnati na
podlagi števila prijavljenih oseb.
Vstopnina je $2 ss osebo, e
. Direktorij Slov, hranilnega in posojilnega društva je razen ene spremembe ves prejšnji. .Ie pa sprememba v odboru. Vidrieh, dosedanji triletni predsednik, je bil poražen, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Čuček in za podpredsednika M.' Jager. Nekateri I domnevajo, da je začel tudi v to
Ideje tivolske resolucije pa so ustanovo posegati verski" duh,
pravilne kljub vsem slabim izkušnjam še danes in ni sile, ki bi mogla ustaviti historični rasvoj, na katerega je jasno pokazala tivol ska resolucija.
kajti žele si jo imeti "blizu." Če ne bodo aodrugi oprezni, bodo Vi-drichu s časoma sledili tndi dru-
, g'
VILJEMU JS TRAJALA V0J-NA dE PREMALO ÖA1A-
Osebica, ki hodi po naselbinah okrog rojakov, da mu dajejo naročila, s katerimi ae skromno preživlja, naj ne škoduje sam sebi s
...	.	. ... trošenjem laži o konvenciji SN
uivki ncn.Hki m je dovo .l, 0J to}nem ZavortnHiu. Hi*.
zaetopmku «rte«, »n.rle.k.ga 1>-, ni,nfmi| dn*vu< 0 ^^„„a
sta pogovor, ki izdaja vso njego-
.	i S. H. P. D. Vidrichu in Oabrenju,
vo omejenost In popolno nepoena-i, . -	. . . , .__
' i a. luZT- I češ, da	sta grafterja in kaj vem
nje sveta in njegovih stremljenj. I '	v, . • . , . .
J . . . • . .'kaj se.	Naj si zapomni, da taka
Ko ga je novinar vprašal, zakaj A \ .	, 1 . , . ,
je .Nemčija ¡«ubil» vojno, je	""U! ^ m"
Sen <Kigovo.il, dk »i	"•>
ljudstvo zaupalo slepo v IVoga. Uprlo se je, da bi se postavilo v bran za svojo vero. Hilo je potrebno, da bi vztrajalo do zadnjega moža.in do zadnje krogle. Zaupati bi moralo v Boga in se ne vdati skusnjavi \Vilsonovih 14 tot'k. l>alje je bivši potentat izjavil, da smatra svojo insodo kot j>reizkušnjo iz nebes in jo prenaša vdamo kakor «Job. "Namesto da bi vladal ljudstvu, sadim rože. Poskušal sem, da bi upravljal svoji cesarstvo v večjo čast božjo in v tem zmislu upravljam sedaj svoje posestvo v Doormi. Morda me jc Bog izbral, da bi avetu povedal resnico o vzrokih vojne. Tem nalogam posvečam ves svoj prosti čas podnevi in ponoči."— Kakor je videti, se 'Viljem z Bogom zelo dobro /azume, čeprav je idelal vse življenje hudiču v za doačcnje.
Thomasu, W. Va. Ljudje imajo lahko usmiljenje do njega, toda tudi to ima gotove meje, ker vidijo, da je v njegovem gornjem štu-ku nekaj narobe, ker mu je tudi
Proletarec" na «poti.
e
Nekaterim ¿lanom .SNP.T. v Johnstownu je žensko društvo it. 600 SNP.T. silno neljubo. Pa menda ne lato, ker je v njemu nekaj članic, ki se agilno trudijo v agitaciji za pojaČanje društva v članstvu, in ker so uspefcne s priredbami t Bratstvo je treba razumeti bratsko, pa bomo tudi a sestrami lahko izhajali. Boljše je, da si drug drugemu ' pomagamo — član članu, brat brstu, sestra sestri, društvo društvu. To naj bo naša "politika" v tem letu. Garantiram, da bo uspešna.
Kronikar.
in jokals s njo vred.
«
Buechner je umrl. Dva dni pred Weidigovo žalostno smrtjo so pokopali Buechnerja na griču nad Zurichom. Njegov samotni grob krasi kamen, ki so vanj vkleseni verzi revol. pesnika Herwegha.
Odmev po pol stoletja.
Ko je Robert Blum napisal knjigo o Weidi-govi smrti, jc napisal veliki nemški socialist Wilhelm Liebknecht sa predgovor t
4'Weidig je bil s mano v sorodu — njegova mati je bilo rojsna Liebknecht — in je s svojo tragično usodo bistveno uplival na sme? mojega življenja. —— Na vprašanje, ali je tako uničevanje političnih nasprotnikov danes še mogoče ali ne, naj odgovore bralci.
WILHELM LIEBKNECHT.** Seme je nemogoča aatreti. 50 let po Weidi-govi smrti, je njegov potomec Liebknecht vodil rlno nemško delavsko gibanje/ Sr me jr nemogoče satreti.
MNOGO UUDI KRS! ZAKONE
Na Čikaškem municipalnem sodišču se je v prošlera letu obravnavalo 334,725 kriminalnih zadev, v civilnem oddelku pa 14-V 197. Večina je bilo rešenih, neka i je bilo prenešenik v to leto. Med tem ae od dneva do dneva kupičijo nove.	,
JošKo Ooen: JTa SolflCem
(Nadaljevanje) Lep izlet.
IN»/. 11 o popoldan smo prišli v dolino, ob desetih »avečer pa v Dubrovnik. To je edrn najlepših izletov na um še m jugu. Tudi podaljšate ga lahko a l'etinje-Fod-gorica-Skopi je, kar vzame nekako tri dni. * ,»
In ne samo to.' Vedno je kaj novega. Pride star Dalmatine« v narodni noši in za njim pa caplja Ha vrvi — Osliček, Avto pridrvi izza ovinka osel ne plaši, šofer in f>almatincc prekljinjata, in mi i muino pa zabavo. Z osi on» že šc gjCf», Ali kadar je meato osla tro-pa ovac, pa res nastane prava babilonska amešnjava. Nekaj sem o-pH/.rl — da avtomobili niso nič kaj priljubljeni v Dalmaciji, saj pri pastirjik tn gongih ne.
Drugi dan — bik) je v nedeljo *veifer smo se odpeljali s par* niknm proti Sušakn'.
Po Dalmaciji.
Dalmacija ima dobro plovno zVezo. *Vzame« lahkn, če se ti mudi, brzo progo, ali kot turist, ki in>a dovolj časa je bolje da vza-itoei tri dnevno vožnjo. Parnik u-stavi v večjih važnejših krajih.
enkrat hc je nekaj' «irremeiiilo. Mlad črnolae fant, ki je igral ki t«»ro, jo je zamenjal za vijolinit. Hrup je hipno polegel. Zasula se je pesem kot je ar nisem slišal. (*i. sti polni zvoki divje melodije, da mb« strm«' gledali na oder. On ji» igral sam, samo Časih ao zapele ženske uli N> je bilo čisto kratko. ?a lurmi stopi na nogo — 44 Ali sli-šiš!" Igral je. t rni lasje so ntu viseli po čelu, Zvoki so udarjali in bežali, čudna, groba, di^ja harmonija. ki je |H»easi začela dobi» vati formo. Kolo — ta m buriti je zazveneI — mornarji .-kočili izza miz m i>o vsej gostilni je zado-n« la |>exora in pa — ples.
Na čuden način se danes ne mo.-rein pozabiti te pe*mi tn godca. Tako sorodno se mi je zdelo vse to t divjo, golo lepoto Dalmacije, z burjo, ki piha s Kvarnerja, z Dinarskimi alpami, ki se ti zde da rastejo iz morja. In pa Dalma-tiuci, ki sem jih videl, vesele in brezskrbne, kos črnega kruha ter čiišo vina. Pri nas na l>olenjskem so pa jam nt I i,
Prva večja postaja je bil Split. Prišli smo tja pojrnldan in takoj odrinili v mesto, fte preje smo se ustavili par ur v Korčnli, Trpa-nju in Makarski.
?SlJr"*"lof 1 'i
----- -
Nituki, ki' hi ime) biti odkrit
«*pt#mliru.
Dalmatinsko obrežje.
* •
Balkanu. Ni treba misliti, da so glavni izvoz Jugoslavije. Opazit naši pradedi bili pohlevni pastir- sem, da je luka premajhna in »to
ji kot so jih <*a»si slikali nuši ro-.tako kolodvor edine železnice, ki doljubni zgodovinarji. Kavno na spaja Suša k z notrauostjo države, sprotno je resnica. / Ce. tudi so Kdor je zasledoval in pozna zgo-
bili nomadnko pastirsko pleme in se pečali,tudi s poljedelstvom, nO znuli labitl meč in silo; in rabili mi um. Vidino starih dalmatinskih tne.it so porušili Sloveni in Avan
Po pa leu velike hrvatske dr
Tako je napi minil večer in 'žavesh po Dalmaciji v večini go-drirgo jutro smo odrinili priti ! spod.-irili Benečani. Sleilovs ne-Trogirjn in aihenikir« Vožnja po' kdauj«* beneške oblasti in k uit li-
tem morju je nekaj čudovitega. \e zato ker; si na vodi aH zato ker je .1 piransko morje, ampak tisto kanivn.ito obrežje, kjer je v>uk košček zemlje religijozuo obdelan in pa višnjevo morje, ki j« tako mirno, da se ti zdi, da so branje, ki jih reže parnik v res-niei brazde. In po tej višnjevi ravnini mimo otokov in obrežnih gora hiti parnik. Povsod vidiš mesta, bete masivne hiše »n gradove.' V Dalluamji niso gradili hiš Milino za eno generacijo. (Ira-dili no. da ostanejo . . , Stara jle-h ia je Dalmacija. 'Kosem, se pe-Ijal mimo starih m«*t kot je Tro-gir in druga, mi je prišla v spomin junaška ¡^odovitia Dalmatin-cev. Tu so stanovali nekdanji Iliri, ki no se delili v veliko plemen k<\t Lapodi, Lihurni in Dalmati. Bili so pastirji, močne junaške rasti i.i dobri mornarji. V bojih z Kimoni so mu dali silno veliko o-pravila in vzelo je več stoletij p redno so jih Kitnljani pr< maga-
re najdeš |h» e» ti Dalanaoijt.
V Šibeniku smo se ustavili eno um, kar je vaekako premalo za
ogled mesta. Pogledali smo v naglici kar smo mogli. .Tudi to me-Nto je ntaro in je danes zrlo važno pristanišče. Zelo slikovite so stare trdnjave Šithieevae. Cerkva iu palač je dovolj; posebno sa iimha je stolna eerkev iz petnajstega stoletja. Cerkev je zidana v zgodnjem renesančnem stilu. Ima h'pa vrata z velikanskimi portali. Na dolnjem zidu vidiš 71 glav, ki predstavljajo različne tipe Slovenov, Italijanov, (Jrkov itd. -ŠibenTk, ki trna danes H>,0i)0 preb., je* staro hrvaUko mesto, ustanovljeno od Šuhieev v desetem stoletju. Od Aiihieev je posrveje prišlo pod oblast Bernetk 11412-1787.)
•	'	..>'."*'	o.
Drugo noč kiiio stali ua otoku Kab, Kolnee je zahajalo ko smo korakali čez plažo mimo lepih modernih hotelov proti starem delu mesta.
dovino konflikta z Italijo radi Keke ve, d* so naredili kolikor se je v danili prilikah dalo /narediti. Ali e*w» je gotovo — Suša k raste — in Keks pada.
Tukaj je tisti al o v iti most, ki veže obe mesti čez malo rečieo, od katere ima svoje iine. Seveda, z senu sva murala iti še enkrat v Italijo. .Po kratki eereiuoniji te piuste eez mast. V Keki sva ostala samo kakšno uro. Lepo mesto z lepim ali praznim pristaniščem. To je naravni rezultat šovinizma iu imperializma. Ktika, ki narav-r.»o spada zaltslju, pod veliko Ita-
liin strada. Odrešeni in
lač-
ni
s a
Split, največje meito V Dalmaciji.
J—
)
'ili* uSiki «t« s/ieolti Hv*Mi4»i»». ' j
Voziš se samo po dnevu, zvečer pa ostaiu*«r-v pristanišču.
(¡mi/, (dubrovniško pristamišče) »Jo živahna Inka. Ob obrež-t. ju /so kavarne,,hoteli in gostilne. ^ Iz pol razsvetljenih (jipresnih vr-' Jov čnješ žvenketanje čaš, hrupno govorico in zvoke godbe. Ne toliko tam kjer so tujci, ali iz malih 44 gost ion," prav ob obrežju, se euje pa pravo rajanje. Dalmati-nec je vesel človek, ter kot vsak mornar, brezskrben in razposajen.
Mi smo čakali na parnik; ko pa so nam povedali, da bo treba čakati več # ur, smo stopili v eno teh gostilnie. Omenim to zategadelj ker če potuješ in hočeš spoznati ljudi ter njih šege, moraš iti tja kjoT je narod. Če boš potoval v prvem razredu, jih ne boš spoznal. Ako boš hodil v najboljše hotele in kavarne, boš zamudil tri dele stvari, ki so interesantne. Isto je na parniku.
Ženske so bile malo boječe pri vstopu. Usedli smo se za čedno nepokrito mizo in naročili vino. Gostilna je bila skoro polna večinoma mornarjev, ali bilo je tudi precej ljudi v dalmatinski narodni noši. Prav na koncu pivnice bil mal oder za godbo. Orkester je bil V <*v<1 fenski in dva moška. Pri našem vstopu je ravno ena žensk pela in spremljala pesem s tamburinom. Pili smo. Gledal se po gostilnici. Sami zagoreli obrali a mornarniškimi sli pa dalmatinskimi eepicami. Orkester je zaigral neko narodno pesem. poslušal sem, ali še bolj sem pa Občudoval visoke mižičaste Dal-matince v pisanih jopičih in strganih srajcah. Kakšni ljudje, kakšni brezskrbni obrazi! V hrupu se je komaj čnla godba. Ali na-
*-t»0 »'.i1 •
Split je luijvainejie pristanišče Jugoslavije. Zanimivo je, da je to mesto nastalo iz ene jtL¡^ce. Split ima krasno obaloJm^OKoli-eo. Na t< m kraju i^jrimski ce-aar Dioklecijan dal Sezidati lepo palačo, kjer je stanoval od od po
vedi cesarstva pa do svoje **nrti „(Tisyir^, Ivi*.** itd.
leta 305-^ltf po Kr. Ta veličastna in močna stavba je služila be-guncem nntita Soluna, katerega so porušili Obri, kot trdnjava in na ta način je sredi na pol porušenega zidovja palače nastalo mesto. Dioklecijanova palača je še danen ceintrum mesta. Mogočno zidovje Peristilaf katedrala — nekdanji mavzolej, krstilnica še stoji in |»a sledovi nekdanjih izhodov — vrat Porta Aurea, iPor-ta Argentea, t<T zapadna vrata »Porta Ferrea.
Ogledali smo katedralo, ogromno poslopje, nekdanja grobnica Dioklecijana, katera je bila poznejše spremenjena v eerkev, ter krstilnico, ki je bila tempel Jupitra. Katedrala je lepo okrašena dočim dajejo mogočni velikanski stebri cerkvi nekak čuden pagan-aki značaj. V cerkvi so imeli popoldanske litanije. Četudi je bila polna, so orgije odmevale kot da smo v velikanski votlini. Zunaj cerkvt» je visok zvonik, ki je tudi »namenit. Po kratkem sprehodu po mestu smo se vrnili nazaj na Peristil. <V gostilni, ravno nasproti palsee smo večerjali. Palačinke, črno dalmatinsko vino m zunaj v polmraku pa vitki stebri Perifftils s sfingi v ospredju.
Spodaj blizu jupitrovega templja je bil neodkrit spomenik. Izgledala je zelo velika reč. Vprašal sem o in ji redarja; povedal nam je, da je Meštrovičev Grgor
li mi pod vrgli. Še preje, nekako v četrtem stoletju pred Kr. so bili |>oraženi od Keltov s katerimi so ne |>ozneje spojili v en narod. Že takrat so ob Jadranski obali nastajale gr.-ke trgovske naselbine, tn tako »najdemo •Kpidamnus U>rač), Kpidaurus, Tragifirion,
Wm. B. PUTZ
Cicero'» jLi Florist
Cvetlice in venci za vse »lučaje
5134 W. 25th St.,	Cicero, III.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143
Danes so sledovi Kelto-Ilirov izginili, razen v gorati Albaniji, kjer je še ohranjeno njih narečje, dočim še tudi v Dalmaciji .najdemo sledove njih jezik* še dolgo po naselitvi Hlovenov. * • ■'
Zgodovinska mesta.
Posebno važno mesto za časa Ilirov in pozneje Kimljanov je bil Solin (Salonae). Bilo je to silno bogato, zelo utrjeno mesto. Odbilo je nebroj navalov barbarskih rodov, ki so se pomikali proti 'Balkanu. Nahaja se •nekakako sedem kilometrov od Splita in ga je radi starih razvalin vredno pogledati. Porušen v sedmem stoletju po Kr. po Avarih in -Slove-nih ni nikdar več dosegel nekdanje slave. Tudi Trogir je zelo ntaro mesto. Osnovan od Grkov
bran zelo
11. in 12. stolotja — gledaš in se prenessš nazaj v srednji vek.
Tudi zgodovina Slovenov, današnjih Dalmatincev, je pestra kot je njih dežela. V večnih bojih z rimskimi in ilirskimi -naseljenci jih rinejo pred seboj in so koncem sedmega stoletja že kompaktno naseljeni po Dalmaciji in
faro mesto. Osnovan od Grkov f ]>red rimsko nadvlado se je u-ranijl usodi Solina, fie danes je plo )ep. Hiše in cerkve iz 10.,
Malo je otblio^in mest, ki'bi jili pmnikl vseh narodov tako o-pevali kot to malo mestece na Ja-(iianu. In kolikor sem mogel videti v eni nori je v resnici lepo. Stare kamenite plače a širokimi vtiodi iaoed katerih gledajo nate bteieški levi. Balkoni polni rož in zelenja. »Stare vijugaste ulice, ki se vzpenjajo v hrib. Tn je eno najlepših letovišč v Dalmaciji.
'Dolgo v noč smo sedeli na krovu ter poslušali godbo in šum množice, ki je prihajala iz plaže. -Morje je bilo popolnoma mirno, tako da si lahko videl odsev neba v vodi. • Seui od Velebita je piha| lahek 'veter ter prinašal
ser nt rož in aromo cipres iz vr-,«k»»»«- Sadragi, prikajajta
na »«j« ia pridobiv.jt. nov,h ¿la
(Dalje prihodnjič.)
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij.
JANUAR. WAUKEGAN, ILL. — Pod avdicijo kluba it 44 JSZ. varia*ri dramski odMk klaba št. 1 JSZ. tridajaasko dramo "Mrak" t n.d.ljo 12. iaaaaria
CHICAGO, ILI--V »odalj« 20
januarja vprisori klub it. 1 Upton Sinclair joro dramo "Tbo Maebin«" v dvorani ČSPS.
FEBRUAR. COLLIN WOOD, O. — Vodica in nrodetara kluba it. 4t JSZ. v nodoljo S. fobrnarja v Slov. dol. domu.
CLEVELAND. O. — Vocolica in Ifra "Za narodov blagor" v pri mori klnb it. 27 JSZ. r nodoljo fob. v Slov. nar. domu. t CONEMAUGH-FRANKLIN, PA.— Pustna v a »al i ca kluba it. i JSZ. v •o bo to ročor IS. fob. v Isobmiornl. nam domu» na Franklina.
MAREC.
STRABANE. PA. - Plocna rtu-
eeeeeseeeeeeessseeeeeeee»^
Z Književni Vestnih Z
*....... .......... t
"Mladinski list", decembrska številka, prinaša uied drugim pesmi Katke Zupančičeve, A. P. Krasne, Ivana Jouteza, Alojzija (iradnika in drugih. Ima število zanimivih spisov za mladino v slovenskem iu angleškem delu in ob efiem vsebino celega letnika littt? —
Pod novim uredništvom veje tudi iz " Mladinskega lista" dnh na
Drama "Mrah" v Slov. nar.domu v Waukeganu
Waukegan, ni. — Kot je gotovo že marsikomu v tukajšnjih dveh naselbinah, Waukegan in Np. 4'hieago znano, vprizori dram. od*ek kluba št. 1 v nedeljo 12. januarja v Slov. nar. domu krasno in velepomenljivo drainn 4Mrak.' Pričetek predstave točno ob tretji uri popoldne.
Vsebino te drame, kakor tudi
- , . .	uvnt . - t 1 d ruge |)odrobnosti menda nt po-
čel in programa SNPJ., kar se je . . 1	,	.. . ;
t	» ,	. ... «trebno ve rko več ismav jati ker
preje - pogrešalo. Bil je slicen ,	J • . 1 , . V
buržoaznim mladinskim listom, ki
radi ljubega profita nikoli ne odkrijejo na poljuden način malčkom resnice o socialnih krivicah. "Mladinskemu listu", ki ga izdaja SNPJ., ni bilo treba iti za pro-fitom. in če je bil vzlie temu zgre-Šeno urejevan, je bil pač kriv u-redhik UM. L.4< in pa odbor, ki g t je toleriral.
Vf ileeehuberski številki 44Mladinskega lista" je kon.statirano, da so se |wxl novim uredništvom, ki je prevzelo list julija 1920, slovenski in* angleški dopisi mladih čitateljev več kot podvojili. To je znamenje, da je uredništvo vzelo prave smernice in da urejn-je list za mladino, kateri je namenjen.
"Mladinski list" stane $1.20 nn leto in se naroča pri SNPJ. v Chi-eagu.
"M asina99 na odru C. S. P. S. v Chicagu
je bilo že precej poroča no ob pri-liki vprizoritve v Chicagu in zneje v Milwaukee. Ke«čeno naj bo toliko, kdor hoče videti v resnici dobro dramo, dobiti vsaj nekoliko vpogleda v razmere, ka-knršne so bile v starem kraju ob času zadnje svetovne vojne, naj pride pogledat to dramo. Drama je slika povojnega življenja velike večine onih, ki so bili direktno-ali indirektno prizadeti vsled vojne; drama pokazuje, kako grozno so vplivali» razmere, v kakršnih ' so morali ljudje živeti v času vojne. Demoralizaeija na eni strani, duševno trpljenje na drugi, in vmes pa grozno klanje. Voj-na je razdjala vse: Domove, družine, podivjala ljudstvo. Nešteto družin je bilo uničenih popolnoma vsled deinoralizacije ljudstva, ne-I roj domov uničenih vsled odpoklica v vojno najboljših delavcev, ogromno število vojakov se je povrnilo domov pohabljenih za celo življenje. Nemogoče je opisati vse, in radi tega naj pride vsakdo * v nedeljo popoldne v dvorano Slov. Nar. doma in naj bo navzoč,
Atmosfera Wall Streeta; blaz na fekma špekulantov; kupovanje ko ** bo vrstila slika za sliko opi-
iu podkupovanje, sodni izreki, ki so kupljeni^ hči milijonarja, ki je zašla v družbo idealistov in se na-
____ _	vzela njihovih nazorov o krivici
lica klub. it. 118 JSZ. T •oWto^ročor{ m (	nr^ti. kapitalist, ki je v nM
ivaukee. Nikomur, ki pride na
vJ£T|Mbe£	kakor i,,p,in' ki nar°'
ni vocor 4. marca.	41 ^»je in drugi sprejemajo ukaze—
CHICAGO, ILL.—Prodatnva draa»-| jm nt o tisočake, idealen miidec, »o-
ftkoga odsok. it. 1 v nodoljo 30. marca v dvorani ČSPS.
APRIL.
CHICAGO. ILL.—Koncort "Javo" v nodoljo 27. aprila v dvorani CSPS.
DETROIT, MICH. — Pnroa»ajcka •lavaost klnb. it. 114 JSZ. v soboto vocor »7. aprila v HrvaUko m domu na Kirhr Avo.
PINEY FORK, O. Zborovanja vskodnookijsko Konferenco JSZ. * nodoljo 27. aprila.
MAJ.
CHICAGO. ILL.—Dno 1. maja majska .lavno.t kluba it. 1 J dvoran»
SNPJ.
OSMi REDNI ZBOR J. S. Z. dao
30.—-31. maja tor I. junija v mosta ki fa članstvo določi meseca januarja s »ploinim glasovanjem.
(Tajnike Idnbov prosimo, da nnm •poroča datume svojik priredb, da jih n vrstimo v ta seanam.)
8odrugom v Clevelandu.
Sojo klaba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi potok ob 7:30 «večer in vsako tretjo nodoljo ob Si 30 popoldne v klubovik prostorih v SUv. narod.
m' JL ¡t ' '	1	.	' '
Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela :
TISKARNA "SFRAVEILIOSTI"
Last Češke federacije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, III.
'	Tel.: Crawford 3333
"Proletarec" se tiska pri nas.
tov. Tu in tam je ztadonela pesem ter vesel smeh z obrežja. In mi smo gledali ter sanjali z odprtimi očmi o lepoti, prošlosti in sedanjosti tistih lepih starih hiš t balkoni in bršljinom, iz katerih < gledajo beneški levi.
Zadnji dan na vo<li. Nekako ob desetih dopokUin ^uno se še Ustavili v iVikveniei, ki je zelo popularno kopališč* in jo po eno-urnem odmom odrinili proti iBu-šakil kamor smo dospeli ob eni popoldan.	*
Sušak, nekdanje predmestje velikega trgovskega metita Keke in dane» najvainejša luka dngosla-vije ima 16,000 preb. Leži ob širokem K va mer ju.
Kar sem opazil v onem popoldnevu je, da Sušak raste kljub vsem neugodnostim terena. Ob obrežju in v pristanišču opaziš o-gmmne skladovnice • lesa, ki je
nov, dn bo mofol napraviti Hm več na poljn socialistično vafojo in v borbi «a naša prava.
mim
nina it
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala.
6417 St Olair Ave., CLEVELAND, 0.
i* 'K "t- - • t.. ■ i.. ¿ .1 ■-«a » »,a, i 4 I rt*--rr
TTXX
elalist, žurnalistka, ki jo denarni značaj časopisja in magazinov ni okužil, odvetnik, ki je tisoče milj oddalje« od onih, ki so na prodaj in z dušo in srcem udani korupciji — to so eni izmed karakterjev, ki jih boste videli v nedeljo 26. januarja popoldne na odru dvorane ("SPS., ko bo vprizorje-na ITpton 8inclairjeva drama *• Mašina** v treh dejanjih. .
Noben ameriški'pisatelj ne biča gnilobe v ameriškem javnem življenju s tako močno in brezobzirno satiro kakor Upton Sinclair, in noben ameriški pisatelj ni v kapitalističnem svetu toliko obso-vražen in napadan kakor je ITpton Sinelair. Kapitalistično časopisje njegova dela kolikor mogo,-če ignorira, in vodilni - dnevniki denarnega carstva si otvorjeno prizadevajo, da ga obsenčijo. — Vzlic temu je IJpton Sinclair v širnem «vetu najbolj znan ameriški pisatelj.
Vprizoritev igre bo v angleškem jeziku, a imeli bomo tudi slovenski program. In igral bo slovenski orkester. V dvorani ČS »PS. se po končani predstavi lahko posedete okrog miz, in se zabavate po domače v krogu prijateljev in znaneev.
Vstopnice so po 75c in se dobe pri članih in članicah kluba.
sanih razmer na odru.
'Drama je bila z velikim uspehom predvajana v Chicagu, kjer je zadovoljila udeležence popolno-
vprizoritev "Mraka" v tukajšnji raselbini, ne bo žal. Vstopnice so po ;V)c k predstavi. Zvečer se vrši v spodnjih prostorih ples in prosta zabava, in vstopnina je samo 35c. Za najboljšo postrežbo bo preskrbel klub štev. 45 JSZ., pod katerega avspicijo se vrši ta prireditev. Na svidenje v nedeljo popoldne v Slov. nar. domu.
P. 0.
. It X .77? ~ »	••
Nosa jubilejna , kampanja
Leto 1930 je petindvajseto, od kar izhaja "Proletarec." Svoj jubilej bo praznoval v znamenju a-gitacije za tri tisoč celoletnih naročnin, ki bo trajala do konca leta. Agitatorji, število 3000 bomo Ifihko dosegli s skupnimi močmi. Bodite zastopani z novimi naročninami v vsakem izkazu.
199 bolnišnic v Jugoslaviji.
Jugoslavija ima 199 bolnišnic, med njimi 26 v Sloveniji. &> je državnih, druge so samoupravne (v področjp občin in okrajev ter privatne). V Slovomiji je samo eu« državn« bolnišnica, v Srbiji pa 41. Zdravstveni urad pravi, da je število bolnic zadostno v Sloveniji, nezadostno pa posebno P. 0. v Srbiji, Bosni in Hercegovini.
VAŠI SINOVI IN HČERE
NAJ POSTANEJO
«v
ČLAN NAŠEGA BOŽIČNEGA KLUBA
Mala vsotaca vložena vsak teden VAS REŠI SKRBI KAKO NABAVITI BOŽIČNA DARILA.
, f t» ¡¡d] Jffj. y%' )jfi> ■», \>- *' -11' ■ » , . >• v v ■	<>	•	' '
Prijetno je dohiti denar tedaj, KO SE GA NAJBOLJ POTREBUJE.
■ . . *
. ODLOČITE SE SAMI, KOUKO HOČETE VLAGATI VSAK TEDEN.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
OTTO KASPAR, predsednik.
CHICAGO, ILL.
.........................»..........
¡ HANS KIBOHSTEIOEB:
Pod spovednim pečatom
(Roman, poslovenil E. K.)

»♦tMMIMttlllMMMMMMMMM» ►
(Nadaljevanje.)
Na dan Vseh Svetih je postni sel končno prinesel pismo s škofovskim pečatom in z opazko: Poštnine prosta verska stvar. Toda pismo je bilo namenjeno vaškemu župniku in se je glasilo: Prečastiti gospodi Pri tuksjinjen* uradu se je izvedelo, da živi v obsegu VaJe župnije nesrečni nekdanji svetni duhovnik naše škofije, gospod Hercog. Naznanja se Vam, prečastiti gospod, da je bil nesrečni duhovnik zaradi svojih težkih pregreskov degradiran in ga je smatrati za izobčenega iz cerkve., Ako bi omenjeni nosil duhovniško obleko, ako bi vzbujel s svojim življenjem pohujšanje, mi blagovolite takoj poročati, da se v sporazumu s posvetno gosposko lahko proti njemlu postopa. Od škofijskega ordinarijata."
Že trikrat je župnik prebral pismo. Četrtič ga je prebrala župnikova kuharica. Iz cerkve izobčen je torej ta tujec, ta vsiljenec, ta zape-Ijivec njegove črede> Da je le to vedeli Sedaj že ve, kaj mu je storiti! In sedaj se bo lahko videlo, kako zna biti dobra katoliška občina zvesta svojemu dušnemu pastirju, kako zna briniti svojo podedovano vero!
Stari župnik seveda ni slutil, kakšna nevihta se zbira nad njegovo glavo.
Plašno so se ga drugi dan izogibali ljudje, ki jo prihajali iz cerkve, najbolj pobožne tercijal-ke so celo demonstrativno pljunile pred njim in so menile, da so s tem storile posebno Bogu dopadljivo delo. Kmetje so plašni gledali na nebo, ali se ne zbira tam nevihta, ki jim a ploho in s strelo uniči hiše in hleve, ker živi odpadniški duhovnik v vasi. Celo otroci so se ga 6gi-bali: samo najpogumnejši dečki, ki so vČasi z blišccčimi «jčini gledali nanj, če jim je pripovedoval o ljubem Bogu, so se zbrali pred njegovim edinim malim oknom in so kričali, da so ohripaveli: "Martin Luter. Luter Martin, kri-voverec, hudičev sin!" Čim je pa stopil na prag. so se ustrašili in zbežali; niso se bali njegove slabe roke, ampak nevernika.) Žalosten in plašen je odšel k peku, da si kupi koe kruha za veci-rjo; ali debela, ¿icer kaj pogumna pekinja je prepadla in se prekrižala. Poslej ni pri njej več kruha zanj.
Ko je prišel domov, ga je že čakal hišni gospodar pred durmi. Njemu se je slabo godilo v gostilni. Vsi kmetje so ga napadli, da trpi takega hudobca v občini. Ako pobije drugo leto toča vse žito na polju, bo le on kriv, ker je imel takega krivoverca v hiši. Doslej si je občina ohranila čisto vero. Protestantov se tukaj ne trpi, še po leti ne za goste. In eedaj morajo doživeti sramoto, da imajo že toliko Časa odpadlega duhovnika med seboj, prav takega, kakršen je bil Martin Luter. Hudič je sama čista nedolžnost, če se ga primerja s takim duhovnikom, ki je slekel sveto cerkveno obleko.
Široko se je kmet postavil pred vrata.
Krivoverec mu ne sme za nobeno ceno več čez prag. Pa tudi ni bilo treba; kar je imel malega. je že ležalo pred vrati.
Vaaki župnik je pa hvalil Boga, da ima tako verno in vneto občino. Potomci onih otrok, ki jih je škof Firmian nekdaj odtrgal protestantov-skim materam od p rs, so si dali sijajno izpričevalo verske zvestobe, sedaj, tako kakor pri vsakih volitvah. Morda bi iz ljubezni do cerkve celo kamenovali Judeževega duhovnika, če ne bi prostovoljno zapustil strogo verne občine.
Ko je na dan po Vseh vernih dušah solnce zopet izšlo, je zaman iskalo svojega starega prijatelja iz Gospojne. Ni ga bilo več videti. Vprašalo je gore za svojega ljubljenca; tudi one niso vedele ničesar. Moral je oditi po noči, ko so spale. Razžaloščeno se je solnce zavilo v snežen oblak in z belo mrtvaško odejo je pokrilo zemljo, kjer je bila zakopana čista vera in ljubezen do bližnjega.
Solnce je imelo žalosten dan. A kako lepo bi bilo lahko na zemlji! - Vsej naravi daje zraka in toplote. Oh, če bi njegovi prijatelji razširjali luč ljubezni do bližnjega po ponosni poti napredka, tedaj bi svet bil paradiž. Ali neka-teftm ljudem je vedno ljubša solzna dolina, da tem ložje iz svojih rajskih vrtov pridigajo lačnim ljudem o večnem kruhu.
Šele po mnogih dneh je solnce našlo svojega ubogega varovanca. Toda povedalo ni, kje.
Tudi mi ne smemo povedati tega, da ne doseže preganjanega moža vnovič dolga roka njegove cerkve.* Po tradspolnem potovanju je ei-cer prestopil v deželo, ki jo omejujejo belomo-dri stebri; toda cerkev, ki ima Ijubezeii v ustih in maščevanje v srcu, ne pozna deželnihvmej; ona vlada nad vsem svetom, torej tudi nad vasico, kjer je utrujeni duhovnik neiel novo domovanje. Toda ne. Domovanja ne. Tukaj ni modrih planin« šumečega gorskega potoka, dišečega zraka in predvsem ni ljudi, ki bi zanje smelo biti duhovniško srce v ljubezni in požrtvovalnosti.
Bil je pust ¡n žalosten kraj, kjer je župnik izmučen obležal na cesti. Le toliko lahko povemo: V dalnji, dalnji daljavi se dvigata stolpa Marijine cerkve V Monakovem.
Toda kadar pritisne srrtrt, ki ima veČ usmiljenja nego škef, ubogi žrtvi spoveddega pečata svoj pečat na čelo, naznanimo škofuVnmrt mu-čenika, da se lahko veseli. Morda izmoli tedaj ♦»MtMMMMMMMMMMMMmMMM
Nova fcovest začne izhajati na tem mestu v prihodnji številki "Proletarca". Zanimiva vseskozi*
Če se niste, ponovite naročnino. »»♦»osoo«ooooo»o»»ooo»oooo»ooeso»s»o»a
za srečnega mrliča de profundis ali pa ne.
V uradnem smrtnem listu bo tedaj zepisano: Umrl vsled lakete. ' ' Če bi pa zdravnik natančneje poglediil. bi moral zapisati še: "Umrl za počenim srcem."
Toda Še čaka osramočeni duhovnik od dne do dne ris rešiteljico smrt. Tej se ps ne mudi; revež je itak že živ pokopan.
Mrtev mora biti za svojo cerkev, ki je za njo vse pretrpel. Mrtev za svojo občino, ki ne sme več živeti in delovati zanjo. Mrtev za svojo ljubo sestro in za svoje sorodnike, ki so doživeli tako sramoto 2'njim. Mrtev za oltar in prižnico. na katero ne .sme več. Mrtva so njegova usta za mladost, mrtva njegova roka za reveže, mrtvo za umirajoče njegovo toplo srce.
Živ pokopan pa vendar ne, da bi mogel umreti. Ali si je mogoče izmisliti hujšo usodo> Iztegnil bi roko, da bi dvignil kelih s sveto od-rešenikovo krvjo; toda krč škofovskega proklet-stva jo drži; usta bi propovedovala ljubezen evangelija, toda na ta usta je cerkev pritisnila pečat, ki jih zapira za večnost — spovedni pečat.
Noge bi pohitele na najvišje gore, kemor je našla pot revščina in bolezen, toda stale so vsled lakote ,in pomanjkanja.
Živ pokopan. Tako temno je v grobu — na svetu. Tako temno. Vehk črn plašč je raz-obešen pred resnico in zadržuje žarke ljubezni.'
/iv pokopan. Ves svet je zanj grob. In tako samotno je v grobu — tako sarvsotno! Ni človeka, komur bi lahko zaupal svojo bol; sveti spovedni pečet ne dovoli. Jezik sv. Nepomu-ka je bil baje |e v grobu živ. Tukaj je jezik pod spovednim pečatom Še v živih ustih mrtev.
Večji mučenik nego sv. Nepomuk je nekdanji župnik Hercog. Toda nikoli ne bo svetnik cerkve, za katere postave je leta in leta trpel neznanske muke. Saj njegov mučitelj ni bil kralj Vaclsv, ampak katoliški škof.
Ubogi trpinčeni mož ne želi svetosti Samo pokoja v grobu si želi in doseže ga, kadar izpije do dna kelih trpljenja, ki mu ga je spovedni pečat napolnil.
Tedaj mu bo bolje kakor gospodu škofu, ki mora stopiti s prestola nadzemeljske moči v temno kamnitno grobnico v stolni cerkvi.
Če tedaj tudi pozabijo na priprostega župnika, počivajočega v daljni tujini med mahorfl, se bo vendar solnce smehljalo nad njegovim grobom in vsako leto okrasi s svežo travo. Ako ne posveti nobeno človeško oko izobčenemu eoF ze, mu namoči vsako jasno jutro grob s svojo svežo roeo.
Škof bo zaklenjen v trojni krsti med hladnimi stenami pod težk6 m ram orno ploščo, v zatohli grobnici kamor ne pride nikdar solnčen žarek. Pod kamnom je najboljše mesto za kamnitno srce. Vsegavedni Bog pa bo sodil oba. Naj bi bil tedaj bolj usmiljen nego njegov zastopnik nad nedolžnim župnikom.
Vseokrog po deželi se lahko opaža ob rekah in potokih, na mostovih in brveh spomenike sv. Nepomuka. mučenika spovednega pečata.' Z zlatom m dragulji i^ zvesta vera okrasila njegov grob. Ali malo po smrti strohni leseni križ na grobu duhovnika, ki je tudi žrtev spovednega pečata in on bo pozabljen.
In vendar zasluži časten spomenik in sočuten spomin. '	|
Naj bi ta knjiga bila spomenik poštenemu* zvestemu duhovniku. In če se spomni tuintam čitatelj srčno na žrtev spovednega pečata, tedaj v se zasveti vendar še nad njegovo sivo glavo blag odsev prave človečnosti in svete ljubezni do bližnjega.
(KONEC.)
Ližnjivost ni prosveta, čeprav je "inc"
Ako izrabiš npr. poslopje SNPJ. v svojo ko-ristolovske ali pa maščevalne namene, s tem prav gotovo ne pokažeš, da si za njene koristi. To, kar gotovi tipi store takole na druge stroike, ne bi nikoli na svoje. So prelakomni.
Tisti večer, ko je skupinica kovala načrte, "mi jim bomo dali", ne bo šel tako hitro v po-zabljenje. Tisti, katerih se to tiče, bodo razumeli. "Mar mislijo, da so oženjeni z dvorano", se je ustil nekdo. V mislih je imel klub št. I. Stikali so glave, ne zato da bi koristili organizaciji, nego svojim ambicijam in nasladili svojim strastem sovraštva.
Med štirimi stenami so kovali načrte, se družili z vsakomur, če so le pričakovali koristi zase, ugaajali vsaikojske neumnosti, potem pa pride njihova luč in govoranči o bojkotu. Počakajte, da splezamo enkrat z zrcalom na PiWs peak I Lanterna "inc" ve kje je to^
Pravilo zadostne moči
Morda sta 2e videli stroj, ki potegne 1000 konjskih sil. To je brezdvomno že jak stroj; toda stroji so£ ki potegnejo do več tisočev konjskih sil. ' Tehniki, ki postavljajo te vrste stroje v razne služba, jih postavljajo vedno za odmerjeno delo, ki odgovarja gotovim silam. Kjer se potrebuje do* 1000 konjskih sil, vposlijo vedno stroj, ki more dvigniti vsaj to število konjskih sil. nikdar ps vedoma ne vposlijo strojev, ki potegnejo 1000 konjskih sif kjer je treba stroja z 2000 konjskih sil, izvzemši, če so poleg kaki drugi pripomočki^ ki to strojno silo povečajo izven tiste, ki jo ima stroj sam. Kakor preračunjena sila pri strojih, tako nekako dela tudi sila delavce gospodarske in politične orgnnitacije. Dokler ni naš politični in gospodarski stroj dovolj jak, da zmaga proti-silo, ki mu je odmerjena n preobrat, dotlej je treba delati na to, da bo ta •stroj kos svoji nalogi. Zato pa pravimo — v organizacijo, kajti organizacija je te stroj.
André de Lord«; *
- ' SKRIVNOSTEN NAPAD
44Ali mi lahko da* pet tisoč frankov f" 44Že apet, draga Irena?" 44 Potrebujem jih v dobrodelue namene. - Te. prošnje mi vendar ne «boš odbil!"
''Dobro srce imaš in vse l>i žrtvovala za siromake, a vendar ti to pot ne morem ničesar dati.M "Oh . . . dragi . . . ljubi . . .!" "Mnogo sem ti že dal t« m. scc. Tvoja dobro«£enost mi je že izpraznila vse žepe," je rekel gospod Tersar na pol za ialo na pol resno. Njegova žena, ki je mnogo potovala po h vetu in vselej za dalj. časa ostavila moža samega, se je bila v zadnjem čftsu vsa po-Kvetila negi siromakov. Gospod T< rsac je ljubil svojo ženo nad vse. Njen« lepota ga je omamljala in oboževal jo je zaradi njene velike dobrote. Dajal ji je denarja, kolikor je hotela. A danes ni mogel ustreči njeni želji zakaj vsota se mu je zdela dokaj visoka. Bil je imovit, toda imel je se hčerko, ki jo je ljubil in za katero je hotel varčevati, da ji pripravi lepo bodočnost. 4 4 Da sv« sama, ne bi niti trenutka pr?-miftljal. a tako morava -skrbeti tndi za Jeanno!"
štirinajstletna .Teanne, plavo-laska s velikimi sanjavimi očmi, je slišala očetove besede in se oglasila:
14 Nočem biti vzrok, da ne da« mami denarja za siromake. Ni-ctaar ne potrebujem, saj pojden» v samoBtan!''
44 Drago dete, o tvoji bodočnosti bomo razpravljali pri drugi priliki/' je odgovoril gospod Ter-sac in od vel hčerko iz^obe.
"Ta otrok je bolj kričanski od tebef je de jata g-ospa Tema-cova.	1
4<In ti si bolj otročja od nje I" je odgovoril gospod Tersac ter prijel za njeno ljubko belo ročico. "Nujno potrebuješ pet tisoč frankov. Trenutno ti jih ne morem dati. A dovolim ti^ da zastavi» svoje prstane, za katere iahko dot)iš več kot pet tisoč frankov, in prvega jih rešim iz zastavljalnice."
44Ne, ne/* se je razburjala go* spa Tersacova, 4'svojih prstanov ne dam. Ne morem se ločiti od njih, niti za uro ne. Podaril si mi jih in meni so tako drag spomin." Položila je dragulje m prstane v kaseto. Nato je odšla k prijateljici, nadejaje se. da dobi željeno vsoto od nje.
Mož se je čudil temu razburjenemu vedenju in mehanično odprl pokrov kasete, v kateri je ležal njen nakit. Ogledoval je lepo biserno ogrlico in jo tehtal v roki ko jo je hotel položiti na prejšnje mesto, pa mu je padla na tla. Sklonil se je, da bi jo pobral in tedajci je zapazil, da sta se dva 'bisera razbila. Ves presenečen je strmel predse. Kako se morejo pravi biseri tako razbiti f Tesnoba in sum sta ga obšla; •brez oklevanja je zgrabil kaseto in zdrevil k zlatarju, kjer je bil kupil ves ta nakit.
"Vse to je imitacija, dragi go spod. Pri meni tega niste kupi
nr
'Odtod tedaj njena osuploat Zamenjala je bila bisere \n dragulje, porabila denar v dobro, delne namene in fcedaj se ni upala priznati možu resnice!
Tersae je hitel domov in si spotoma izmiSliil razne izgovore, da bi ji olajšal muko priznanja. A Trene se ni bilo domov. "Kako dolgo je ni!*' je pomislil, ko je ura odbila osem. Njegov nemir se je večal z vsako minuto.
Tedajci so se odprla vrata, za-čuli so se klici. V sobo sta sto-pila dva stražnika in položila gospo Tersaeovo na posteljo.
Kakor iz uma je planil k nji. Stražnika sta ga mirila. "Nika-ke nevarnosti jii, gospod! Nekdo jo je udaril s palico po glavi in . . Zdravnik, ki je pri*el, je priporočil popoln mir, dokler ae poneha groznica, ki je stresala njeno tflo,
Tenac je gledal ženo. Vsa tuja se mu je »dela. Premikala je ustniee in nekaj jecljala.
"Kaj pravit" je vprašal zdravnika.
4 4O, to ne pomeni ničesar. Blede se ji," je odvrnil zdravnik
TMajei se je bolnica (vzravnala in s hrlpavim glasom zastokala t
"Jaz vem, dragi . , vs<* storim, kar hočeš ..."
■Zdravnik je zgrabil gospoda Tt •rsac« za komolec, d« bi ga o<l-vedel iz sobe.
"Ne, pustite me! Vne hočem slišati!1' T~
u| Irena je n«daljfvala z ihte-čim glasom:
"Lc tepi me , . . samo ne zapusti me . . . Ljubim te, dragi, ne morem živeti breVtebe . . . denar ja hočeš T Nimam ga. XiČ mi ni hotel dati. Uotim te ... ne za pusti me ... O, da hi imela vsaj še svoj nakit ... a. vse sem že prodala zate . , . Tvoja pisma, dragi, spH in spet jih čitain . . . Skrila sem jih v molitvenik . .
Komaj je bila izrekla zadnje besede, je že Ter^ae planil k Rji ni nočni omarici, vzel molitvenik in našel pisma — pisma, polna strastnih besed, moledovanja in grožeijj.
Opotekel se je kakor pijan. Ona? Njegova svetnica, mati njegovega otroka?
4iDoktor, joj, ne morem je več poslušati Dajte ji' morfija, d« bo molčala!"
4'Morfija v tem stanju? Povsem nemogoče! Najmanj!« količina bi bila smrtonosna. Saj ji bo kmalu odleglo in jutri bo zopet zdrava.t Lahko noč!"
Ko je zdravnik odšel, je zgrabil Tersae vsa ona usode pol na pi-
sma in jih sežgal. .Mirno jo stopil k. majhni omarici, vzel morfij in dal ženi injekcijo, ne da bi se m" treni« roku.
Bolnic« se je tajioj pomirila* Držal jo je z« roko in čutil, kako pojema žila — Čutil, kako »e je ustavil« . . .
Sklenil je njene roke ter položi! vanje majhen križec. In ko ji je t«ko gledal v ]>okojni obraz, je mlajci vzkipelo v njem: 44O, podla pustolovka!" Tedaj je Jeaime odprla vrata, da vidi, kako je « materjo, Ko ji» zagledal Ternac svojo ljubljeno hčerko, »»e je zdajci začutil mirnega in trdnega.
"tJeanne. ljubljenk« moja, bodi močn«! Poljubi «vojo dobro mamico!"
&ALE ZA MALE
V vaiki šoti so prvikrat govorili o tem kakšne podobe je zemlja. Da bi otrokom vse lepo razložil, je vzel učitelj svojo tohačnino v roko. Bil« je okrogla.
"Tole je zemlja.— tole pa mesec!" je dejal in pokazal namestil meseca grahovo zrnee.
"Zapomnite si. da je tudi zemlja okrogla!" Tako govoreč je po-drž«l tobačnico kvišku.
A to okroglo tob«čuico je rabil gospod učitelj samo med tednom, ob nedelj«h je nosil v žepu lepo srebrno, ki je bil« n« «tiri vogale.
Nekega dne je prišel gospod šolski nadzornik in jel sam vpraševati.
44Kakšne podobe je zemlja?" je vprufcil Petrcka.
In ivtn- ki ni bil neumen dečko. se je odrezal:
44 Ob nedeljah je zemlja n« št i-ri vogale,» med tednom je p« o-krogi« J"
4 Vse bodil"
f4e hoče delati dober biznis, bodi komunist, klerikalec, *vobo-domialec, navdušen Jiigoslaveit, oboževalec "narodne diplomacije," slovenski narodnjak, razdaj v*«k teden imovino »1'HZ. in na-|»«daj .socialiste.-jAnton Kmetee.
Ciganova poslednja želja.
•Cigana, ki je bil na smrt obsojen, so vprašali, kaj si želi,-in cig«u je odgovoril; "Edina moja želja je. da bi za starostjo umrl."'
BIL JE POPOLNOMA ZRDAV - PA SE JE ZGRUDIL IN IZDIHNIL
Tak* novic« #ltate Mkoro vnuk dan. Človek i« icirtorial popolnoma zdrav, pm je zgrudil mrtrv pri igranju solfa, v njegovem uradu aH doma. Nevidna bolesen k» Je
končala ker ni paail na svoj ielodee.
TRIMCRJEVO ORENKO VINO
je okreplevaler in tonika. 0£i*li *4elodec in creva in jih drli ¿iate. pomaga obialim in jel ram do pravega delovaaja. uredi pre-bi» v o in ttjala ve« aU(«m. Poakuaite fce dane*, dobite ga v vVeh lekarnar h. V«<Wef 4»Mft» Od Jo TrfSpr Os, im s. Ashland A ve.. Chicago. III.	#
KUPON 7.A BREZPLAČNI VZOREC I)ept. 27.
Ime .. tJliegi.
'T'
É J

M «'M to in dr ta v a

SLIKO
političnega življenja ameriškega velemesta podaja
klub št. 1 JSZ. v Chicagu v nedeljo 26. januarja v dvorani CSPS. Vzemite vstopnice v predprodaji.
l»ta ****é *éé é »v m »<é •**•»•«*.*••» é '.<»M'é\*'é\-' S >1

LED
., y .

-	mm	. V*, »v,-,—, f \ t
ko ga najmanj pričakujete ..»pokriva ceste po padlem dežju . . . vožnja po cestah je kakor po stekluf drsi na vse strani. Potovanje v takem času je skrajno nevarno!
Dospeli boste hitrejfe po eleKjrični železnici!
Poslu ti te IS našega Outing in R«cr«ation biroja. 72 W. Adams St., Randolph S200. Bregplacne informacij« «lede isletov in labavüü yr ▼•« krat« prijetne rikaske okolice
7.% voinji red, ttnm in dm«» informa, i je na vseh tr»k pmgah poklMlte RANDOLPH SSOO
CHICAGO SOUTH SHORE 4 SOUTH BEND RAILROAD
CHICAGO NORTH SHORE A MILWAUKEE RAILROAD
CHICAGO AURORA * ELGIN RAILROAD
(The Sunset Lines)
'Peíjite ¿e 70 mi!j na uro
VZHOD
SEVER
ZAfAD
TČHIČ A GC EUROPA t"1
" iRÄlLROADj,
PROLR
TA R
E C
Dobra polovica ljudi se nepismena.
FLI8.
02 odstotkov vseh ljudi na svetil ne zna titati in pisati. Tako trdi James F. Abel, s|M»cijalist za inozemsko p ros ve t o v federalnem prosvetnem uradu, na podlagi nedavno dovršene raziskave na tem polju. Oeividno je torej, da je treba še veliko dela, predno se iztrebi ne pismenost a sveta.
Število nepismenih na svetu, znaša približno BoO milijonov ljudi in skoraj polovica teli živi v Aziji. Afrika je druga na vrati, kjer živi 83 milijonov ljudi, ki nimajo niti zajetnih pojmov o kaki prosveti. Severna Amerika je zadnja na vrsti izmed, jvaab kontinentov, s 4,300,000 nepismenih.
Pokrajina najmanjše nepismenosti je v zapadni Evropi, in večinoma ob obalih Severnega in Bultiškega morja. Dansko, Norveško, Švedsko in Švica se ponašajo, da nimajo nikakih nepismen-eev ali prav malo. Vse te štiri dežele imajo dobre šolstvo in ne le zakon, ampak tudi javno mnenje podpira šolsko obveznost. Poleg
tega te dežele nimajo skoraj nekakega priseljevanja in imajo žr dolgo ustaljene vladne ustanove, ki ho že zdavnaj začele sistematično borbo proti nepismenosti. — Vsled tega je njih odstotek nepismenosti brezdvomno pod 2%, kar pumcuja skoraj nič nepismenosti.
Združene države so sicer edina dciela z mul 100 milijoni prebivalcev, ki ima nepismenostni odstotek pod 10'a , ali merilo za nepismenosti tukaj ni tako natančno, kakor v nekaterih evropskih ali celo azijatskih deželah.
V Indiji na primer se zahteva za izkušnjo o pismenosti, da mora človek znati pisati kratko pismo prijatelju in citati njegov odgovor. V Združenih Državah pa se pri ljudskem štetju le vprašuje, da-li znaš čitati in pisati. To seveda znižuje odstotek nepismenosti, kajti mnogo ljudi je sram, da so nepismeni, pa dajejo lažnjiv odgovor.
NAROČITE
-n-n-T n M 1111 \r^Ttrnxaxrxrts:
r:
• t ' •
ft
t♦ 11
'«
ti H
rt
H r ?
H
• 1 • •

■
: i
LETNIK 1930
i»..................................'j
>IMMMMMM*i
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKABNA V AMBBIKI
JE
NARODNA TISKARNA
3142-2159 BLUE I8LAND AVENUE CHIGAGO, ILL.
i
Mi tiskamo e SJevoaikom. Hrvaškem. Slovaškem, Češkem. Poljskem, kakor tndi v Angležem in Nemškem jeaikn. Naša posebnost so tiskovino ma dreštve in tr«ovee.
SKUPNA DEKLAMACIJA NA TEATRSKIH DESKAH
O NOVI PANOGI GLEDALIŠKE UMETNOSTI
..............
m..................................
ZADRUŽNA BANKA j
Ljubljana, Jugoslavia,
V LASTNI Hlftl, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI«
1.) sprejema denar ma kranilne vlogo ali sa tekoči račnn proti
nnjboljšemn ebrestovnnje.	v	_
I.) posreduje nnjcenejšo dostavo denernih pošiljk is Amerike v
domovino id okretno. S.) potrošnje e veok gospederskih sadev.k kitro in. po eoai.
Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amelg—eted Bnnk of Now York. 11-1» Union Sannro. Now York, N. Y., istočasno naj se Zadruino.banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni «»topnik .e Ameriko jr Joseph Menton, 15824 Normandy Ave., Detroit, Mich. Obračajte
se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih za »Uri kraj na Zadmftne benke e LjnMjnni.
Piše M. K., Ljubljana.
Že v nekem svojem prejšnjem dopisu v Proletarcu sem opozoril na novo gledališko umetuost, ki se je razvila šele po vojni do svojcgu viška in ki jo imenujemo "kolektivna deklamaeija", ali "recitacijski zbor", in ki ji pravijo Nemci 4šprehkor'", govorilni zbor. Kazen Husije. odkoder je izšla ta umetuost, je zdaj že visoko razvita zlasti v Nemčiji, potem v Avstriji, Franciji. Pri nas v Sloveniji je bilo le par manjših recitacijskih zborovskih prireditev na odrih soeialističuih kulturnih organizacij v Ljubljani, Zagorju in Hrastniku.
Kaj je recitacijski zborf Znano je, da je najfinejši instrument pač človeško grlo, ki premore dajati svojemu glasu toliko različnih in lepih nians ne le kadar pojo. marveč tudí v navadnem govoru, kakor le m*lokateri ali sploh iiobedeu instrument, umetno narejeno godalo. Znano je, koliko simpatij uživa človek, ki — kakor pravijo — 44zna govoriti", koliko naklonjenosti si pridobi prav s svojim instrumentom v grlu. Zaka¿ človeške grlo je glasbilo, je jezik človeške duše, ki že podzavestno spričo razpoloženja izraža s svojimi niansami razna čuvstva. Če si jea?n, sikajo glasovi iz tebe, in treba je človeka le slišati govoriti, da uganeš, ali je dobre ali pa slabe volje. Poleg tega je tudi dejstvo, da je človeški jezik, besede same, veren izraz vsebine svoje. Saj je značilno n. .pr. da imajo poedine besede v raznih jezikih po en glas. osnovni glas isti. Luč je n. pr. vsekakor nekaj «— svetlega, mehkega, pa je zato v besedi tudi mehki 1 — luč. In v drugih jezikih ima ista' beseda enako ohranjen ta mehki 1. X. pr. slovensko luč. nemško Licht, francosko lumiere; v besedi moj je glaa m osnoven glas, saj otrok, ki še ne zna govoriti besed, mrmra m-m-m-m, kedar hoče povedati. da je nekaj njegovega. V drugih jezikih je tudi ta m temeljni glas: francosko mon, nemško meni, italijaiteko mi o, angleško mine. V nikalnih besedah je v vseh jezikih osnovni glas n (ne, non. nicnte. nieht, njet, no, i. t. d.).
I Sosede človeškega jezika torej naravnost ilustrirajo svoj pojem, živa izraznost je v njih. ln*če jim človek s svojim glasom doda še potrebni ton, potrebno iiianso, višino, jakost, tempo itd. — kje je najti večje umetnosti.
Rocitacijski "zbor temelji na teh nespornih, naturnih dejstvih. On jc prvi šel na delo, da človeško govorico predstavi ljudem v vsej njeni lepoti.
O človeku, ki ima dober glas, ki zmore vzorno prednašati jezik, ozirajoč se na višino, jakost, tempo in ton svojega glasu, kakor
ga zahteva prednašani komad, o takem človeku pravimo, da je dober deklamator. Ta dobri dekla-e mator pa prav lahko kljub vsemu temu propade, kadar mu je n. pr. potreba deklamirati recimo pesem, ki izraža čuvstvo ali gi-' banje množice, skupine in ne enega posameznika. Župančičeve 4 'Kovaške*' n. pr. ne bi mogel podati dovršeno solist, en sam deklamator. Pri zaključnih verzih vsaj (zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali . da plane kladivar, kladi-var silni iz ñas), bi bil efekt o-slabljen še tako močfiemu dekla-matorju. Zakaj tu govori množica, stotine in tisoči so se zgrnili v ene besede pesnika, v iste besede, a ne y isti glas. Če bi to pesnitev deklamirali mnogi, kadar bi sto delavskih grl prisegalo krepko: '/Zato bomo mi kovači kovali . . in bi potem nalahno prisluhnili: 44tenko poslušali" i i se h koncu spet zarotili: 44da vstane, plane kladivar. kladivar silni iz nas!" — bi bil uspeh mnogo večji in to bi bila edino prava interpretacija take pesmi množice.
To pa je tista kolektivna deklamaeija. ki jo goje tako zvani rceitaeijski zbori. Recitacijski zbor ali kolektivna deklamaeija jt torej glasovno israfenje lirske, opake ali tudi draipataka pesnitve s pomočjo celega «bora deklamatorjev.
Kdo jo začetnik recitacijskoga ibora? — Vlada uiucnje, da jc to le preporod zbora, kakor ga je pozual atari grški teater. Deloma morda je tako, v bistvu pa je to povsem «ova tvorba, (iraki zbor je pel in ne deklamiral, a če je že moral govoriti, je to storil solist, poedinec. Obadva imata skupno le kolektivnost, a manjkala je grškemu zboru značilnost, ki jo ima rec. zbor: soglasno spajanje besed, glasba z govorjenimi besedami. Kec. zbor v sedanji obliki je začel gojiti Kua Vasilij (Komtautinovič Serjožnikov.. Domovina rec. zbora je torej v domovini igralske umetnosti sploh, v ltusiji. Serjožnikov se je dolgo časa med vojno in še pred vojno preživljal kot deklamator, zvesto je ¿tudiral jezik in njegovo uiuziko ter je osnoval celo Prvi moskovski iustitut dikcije in de-klamacijc. Ta je spoznal, da za-inore le kolektivna deklamaeija dati. pravega izraza pesnitvam, kjer nastopajo množice ali kjer je razgibanost pesnitve tako močna, da je en sam deklamator ne zmore. Prvi poizkus je bila kolektivna deklamaeija IFetove pe«ni 44Pomlad". Zanimalo ga je, podati pesem z raznimi, glasovi, zato je sestav^ zbor iz moških in ženskih glasov, ki jih je razdelil po njihovih višinah v base, baritone, tenoriste, alte, soprane. Ta podelitev ni tako mišljena kot pri pevskem zboru. Gre za to, da na nakazanih mestih prevzame vodilno noto nizki glas (bariton in bas in alt), a kadar je potreba, da prevzame vodilno noto višji kr-zvenr nežneje (sopran, tenor). Pesem 4'Pomlad'' opisuje n. pr. živahne potočke, ki so se sprostili zimskega l^lu in hite v dolino, veselo žuboreč, in riše v verzih silne reke, ki mogočno va love po strugi. O potočkih naj recitirajo predvsem sopranski in tenorski glasovi, ki so bolj živi, skakljajoči, kjer pa pesem govori o mogočnih rekah, naj prevzame vodstvo deklamacije bas in bariton, kar bo izražalo ue(csj mogočnega, silnega. Tako so se v vsej pesmi menjavali glasovi, vodilni glasovi, bariton s svojo temno barvo prekrije tenorske in so-pranske glasove, dokler spet ti s svojo višino ®e zmagajo. A ko pride konec pesmi: "Eto — vsjo Vesna!" (To je — pomlad!), tedaj je prvič zažuborel ves zbor z vsemi svojimi glasovi v prelepi simfoniji, godbi pomladi. S tem je rec. zbor v Rusiji zmagal in Serjožnikov je kmalu poVojni o-snoval cel svoj teater za recitiranje, tako zvani 44 Serjožnikov teatr eteca'' (teater čitateljev— deklamatorjev). ,
Kako izvajati kolektivno recitiranje? Za izvajanje kolektivne deklamacije je potreben močan zbor, ki šteje lahko od 20, 30 do 100 ali več deklamatorjev. Vodja — dirigent mora biti človek, ki ima zmiael za deklamaeijo, interpretiranje s pomočjo zbora in ki ima ljubezen in sposobnost za ta delo. Določiti mora mesta v pe- site na svojih deskah s kolektiv-
zaeije, nemška delavska diletaut-ska udruženja, so ga spreminjali po svoje. Ta liačiii kolektivne deklamacije odgovarja namreč delavskemu gibanju in zato je postala kolektivna deklamaeija predvsem umetnost delavskega razreda, ki želi po socializmu, kolektivnosti.	------------ ,
V svojem nadaljnjem razvoju v Nemčiji, Avstriji, Franciji in tiu ruskih delavskih odrih so iz recitacijskega zbora napravili re-citacijsko-gibalni zbor, kesueje so združili Še petje z zborovsko deklamaeijo,- ritmične vaje-i. t. d. Zdaj je v Nemčiji že mnogo odrov, ki se bavijo izključntf s to panogo, ter njihove prireditve zelo uspevajo. Ti nastopi so sedaj združenje glasbe, deklamacije zbora, petja, gibanja, ritmičnih plesov, inseenacije, režije i. t. d. Recitacijski zbor se je izpopolnil.
Važnost rec. zbora. — Načelo rec. zbora je: kolektivizem. Množita govori množicam. Med sceno in gledalci faktiČno ni več pro-graj. Vsi se čutijo zlito v eno: množica. Zlasti ker mora nastopati rec. zbor na ulici ali v dvorani, na odru ali na travnika. Serjožnikov je organiziral slično deklamaeijo na največjem moskovskem trgu. on sam je bil glavni režiser in dirigent, imel pa je še polno nižjih dirigentov, ki so imeli voditi posamezne skupine.
—	Lunačarski je dejal o rec. zboru: 44V izobrazbi bodočega državljana, ki bo več mislil o vseh,
0	celoti kot o samem sebi, bo kolektivna deklamaeija silno velike važnosti: ona ne trpi egoizma in sili voljo posameznika v soglasje
1	voljo vseh ostalih sodelujočih."
—	Tudi ni gol slučaj, da je rec. zbor nastsl v Rusiji za časa revolucije, v silnem kolektivnem gibanju. i«n da je nastal bas v Rusiji. je poleg tega vzrok tudi čut kolektivizma ruskega plemena: o tem pričajo vaške zadruge, delavski in vojaški krožki in drobne stvari kakor: v teatru ploskajo Rusi složno v taktu, udar na udar, kot bi jim kdo dirigiral: če morajo pozimi staVi v mrazu na shodu, in morajo cepetati z nogami, delajo to hkrati, v taktu.
Iz Rusije jc prišel rec. zbor v Nemčijo, kjer se je potem dalje razvijal kot orožje za širenje pro-letarske kulture. £li so sicer iz čiste od Rusov zasnovane poti vstran, a ne v nikako škodo. Zdaj jc to gibanje v Nemčiji in Avstriji močno, vodje rec. zborov imajo vsako leto svoje kongrese in polagajo nove poti in nova načela kolektivne deklamacije.
Slovenec, ki je menda rojen glumec, bo tudi v tej panogi u-stvaril svoje zbore. Da ni pri nas tako tvegano s snovjo recitacij, kakor jih zahtevajo taki zbori in jih pri nas oblast bržkone ne bi pustila, imeli bi gotovo že svoje močne rec. zbore, ki bi segali nad povprečnostjo.
Vi tam onstran oceana, poizku-
Odbor kluba it. 37 JSZ.
Milvvaukee, WU. — V odboru kluba št. 37 JSZ za leto 11«0 so: Fr. Perko, tajnik-blagajtiik; J. Rozich, organizator; Albert Hrast, zapisnikar; Fr. Zaje iii Fr. Novatk, nadzornika. Sejt* kluba se vrše \*ak drugi četrtek v mesecu.
7.
A. C. W. banka zviiala obrestno mero
Amalgamated banka v New Vorku, ki j«> lastujejo delavci u-ntje A. ('. W. of A., je s 1. januar, jem zvišala obrestno mero na 4%*«' letno. Pripisuje jih k vlogam vsakega četrt leta.
sini, ki jih bodo govorili moaki ali ženski glasovi, določiti verze, ki jih naj govori en sam deklamator (solist, ki pa le redko nastopa), določiti verze, ki jih bodo govorili vsi glasovi hkrati, naučiti deklamatorje hitrosti, jako-sti, poudarka posameznih glasov, stavkovnih akcentov, naraščanje in padanje — skratka določiti vso muziko prednašanja. Iz Vsakega sodelujočega mora umeti izvabiti vse možne nijanse, iz vsakega sodelujočega napraviti dobrega deklamatorja.
Eno J« treba posebno paziti, na soglasje glasov, na enako podajanje v08ameznih vokalov (sa m oglasnikov), ki so zlasti v slovenščini važni. Nikjer nobeden jezik -ni tako fin v vokalih kot slovenski. Imamo razne e, Tazne o, razne a i. t. d. (e v besedi cerkev se izgovarja zelo ozko, skoro kot i — cirkev*—, dočim je v be-aedi žena širok, o v voda je širok, v besedi bom ozek in kratek i. t. d — Na to je treba v našem jeziku še posebej paziti.
Zbor je bil sprva nepremičen, le obrsz je igrsl, kolikor je pač potreba. Ta ruski Serjožnikov način je bil svoje vrste. Ko so ga prevzele nemške kulturne organi-
no deklamaeijo. Težko so vam morda zdi to T Ni. Začnite z manjšimi stvarmi, vzemite posamezne pesmi in jih skušajte v rec. zboru prednašati. Kesncje se polotite večjih stvari, pesnitev, pisanih nalašč za take zbore in kakor sta bila dva lažja prietočena v lanskem letniku ljubljanske revije 4'Pod lipo". iV tem dopisu sem vam le opisal načelo rec. zbora in način prednašanja. Za majnko številko "Pnolotarcn" pa bo pisec teh vrst napisal lažjo pesnitev za rec. zbor, ki ji bo dodal tudi točna navodila za uprizoritev, na kar vso naše rojake, ki se tudi onstran oceana pehajo po deskah, ki pomenijo svet, opo-zi rja m o.
Dishuzija v klubu na North Side v Chicagu
Chicago, 111. — V nedeljo 12. januarja ob.2dO popoldne bo v prostorih socialistične organizacije št. 2<> na 2250 Clybourn Ave. diwkuzija o temi: Kakšni so vzroki, radi katerih se je pojavil socialistični pokrei t Referent bo Mirko l#adevieh. i A. B.
KLUB ŠT. 45, J. S. Z.
WAUKEGAN, ILL.
v nedeljo 12. jan. v Slov. Nar. Domu
"MRAK"
drama v M dejanjih	t
Spisal Braniblav Gj. NuiiČ.
Vprizori Dramski odsek kluba »t. 1 ' iz Chicaga - —
' OtfO&IE V IGRI:
Dija Vujin, mal posestnik......................Peter Bernik
Jekica Vujin, njegova hči iz prvega zakona.....Alice Artach
Marta Vujin, preje poročena Stanič, njegova
druga žena.............................Frances Vider
Vasilij Stanič, njen sin i/, prvega zakona. .____Andrew Miško
Rada Stanič, njegova žena.................... Anna Hribar
Vojak................. ....................Anton Andres
Kraj: Mala podeželska vas. — Nekaj mesecev po vojni. Igrovodja: Peter Bernik.
V igri sodeluje pevski odsek Slov. Nar. Čitalnice, Waukegan, 111. Pričetek ob 3. popoldne. Vstopnina 50e.	8aiuo k plesu zvečer 35c.
Po igri prosta zabava in ples v spodnji
* /
dvorani.
Igralci dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. i* Chicaga so z vpri-zoritvijo drame "Mrak" želi velike uspehe na domačem odru kakor tudi na milwauškem. Vabimo rojake iz obeh, kakor tudi iz bližnjih naselbin, da se te priredbe udeleže v obilnem številu. Nikomur ne bo žal! Postrežba na zabavi bo prvovrstna.
KNJIGE
CANKARJEVE DRUŽBE
ZA LETO 1930
razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca"
> m® „"; !":lv'
VSE ŠTIRI $ KNJIGE
1
.00
in lOc za pošiljalne stroške, skupaj $1.10
Pošljite naročilo takoj!
Knjige 44Caiikarjeve družbe" za 1. 1930 so sledeče: 1.) Koledar; 2.) Daj nam danes naš vsakdanji kruh," povest, spisal Angelo Cerkveuik; II.) 44Kcko je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter 44Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip TTratnik); 4.) 44Mož z brazgotino" (Jaek London, poslovenil Tone Seliškar).
"Cankarjeva družba" je živ spomenik, ki nadaljuje Cankarjevo delo. Širite njene knjige!
oMLid
ti
tel JL ,

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.

Official Organ of Jugosluv Federation, S. 1*.
OUR AIM: KDUOATIOH, f ORGANIZATION,
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
J
NO. 1165
P«ibU»k*é W»«kljr at SS3S W. 26th St-
—
CHICAGO, ILL., JANUARY 9, 1930
T«fepfcea«i Ri>< kw«U SSS4
VOL. XXV.
Fascios in the Dark
Mussolini's loyal bands in this country made the first page two weeks ago with the announcement that the Fascisti League of North America has disbanded. Count di Revel, Mussolini's agent who travels between Rome and New York in the job of taking care of Mutsolipi's American "colonics,*' presided at the festivities.
Frankly we do not believe that these bands have dissolved. It is inconceivable that these unscrupulous fanatics will be content as inactive supporters of the slave-driver of Rome. It is probable that the Fascios will work under cover, still guided by di Revel who in turn will continue to get orders from Mussolini. They can no longer stand the glare of the spotlight which has revealed them for what they are and they will»work in the shadows in the future.
Moreover, there is another phase of this dirty thing that is reprehensible. Mussolini's Ambassador, de Martino, is the only official representative of a government that has consistently carried on propaganda in the United States. On every occasion where he has appeared at public meetings he has bad the effrontery to glorify Fascism and the foul regime of his master.
No-other representative of a foreign government does this in the United States. The French, British. Austrian and other representatives observe the customary proprieties in this matter but de Martino speaks as a Fascist propagandist, not as the representative of a nation. By what right does be continue to violate the diplomatic proprieties that go with his official status at Washington ?
We do not know. He appears to have an extm-legal status. So long as this continues there is need of an explanation by the Hoover Administration.	(New Leader.)
Shady stock salesman who looks through the obituaries in the newspapers to get widow's names for prospects.

SE ARC H LIGHT
"By "Donald J. Lotrich
\
Right here and now it can be said I that we haven't seen such a happy crowd as was assembled New Year's Eve at the Lawndale Masonic Temple for many, many years. Old-timers, some having kept in hiding for the | past ten years, were out. Happiness shon* from their very faces and, similarly enough, their voices expressed the reproach to older times. The closing hours mesnt little. The people were out to celebrate the coming ef the New Year, and it mattered not the lateness on the face of the clock. Music wan agreeable to the old, as well as the young Refreshments were all the folks expected, and that had a tendency to produce the ultimate effect, a happy,
jolly crox^'%J'
• * e
On Wednesday evening, January 22, Pionee r Lorl-o No. 551». S. X. P. J., will have the Supreme Board members of their organization as •their guests at a luncheon. A program will begin at eight o'clock and Immcdiatelv'following the nrogram. our well known Revere Harmonv King», composed of nine men. will play. We invite Chicagoans to acquaint themselves with the merpbers of the Supreme Board. Also to listen
j
COXEY'S ARMY
Bv ART SHIELDS
A Party Job in 1930
With the new year on its way the Socialist Party, ita members and sympathizers are sum-monsirTo a task as important as the financial drive made during the old year. This is the- job extending over twelve months to add 30.00(^/ new members to the roll. This appears to ^e an ambitious program and it is, but it can be realised by thorough organization and devoted effort.
As this is written news arrives of the first results of a similar membership drive being waged by the Social Democratic Party in Germany to increase the dues-paying membership to one million. Late reports indicate that this ambition has been realized. In one week of last October the party added more than 75,000 new members. Last July the German Party had 957,000 members compared with 867,000 in the previous January.
The Germans are the best organizers in the world and they had a powerful party long be fore Social»its were well organized in other nations. Americans have been more individualistic and have suffered as a result, but the great organizations of capital and finance are teaching the necessity of combination of the masses for their common interests, individualism in this country has its last refuge in the empty heads of politicians and Babbitts who find it difficult to think.
This drive for mtimbers comes at a time when economic changes are vivid and when local elections rhow a marked increase in the Socialist vote. The parties of capitalism have also sunk to their lowest level. Let the croaker and pessimist step aside. Earnest men and women will do this job. Let us recruit 30.000 new members in the 1930.
Some Americans Need Americanization ,
"No immigrant needs to be Americanized today more than the descendants of those who came over on the Mayflower," says Joseph K. Hart, professor of education, University of Wis-eonsin.
Not all of the descendants of those who came over on the Mayflower are jingoes and militarists, but the quotation applies to all too many of them. There seems to be a tendency On the part of some of the descendants of the "fathers," especially the revolutionary fathers, to be crass conservatives and to stand against everything progressive. Particularly do they stand against all progress in the way of abolishing war and
militarism.	.
It happens that some of those who are the keenest to "Americanize" the immigrants are themselves the very ones who are in the great« est need oT Americanization.
WALL STREETS POSITION
Wall Street is in the position of the showman who. when exhibiting a "happy family of mix ed animals in a big cage, was asked by a nice lady whether the occupants wero always so amiable in their attitude toward each other and replied "Usually, ma'am, though sometimes we have to renew the lamb."—The Churchman.
Who has not heard of Coxey's army that dramatized the unemployment of '94 as its ragged troops marched to Washington? But how many know that the outfit the Mas-sillon quarry owner led from eastern Ohio to the capital city jailhowse was enly one of many marching groups embracing thousands of men between coast and coast?
Prof; Donald I.. McMurry of Lafayette College revives this interest, ing chapter of labor history in a book that appears in the present employment depression. Reading it I found the stories of the western armies mere stirring than Coxey's own. After all. the Coxey march of a hundred "industrials*' and 48 reporters was a little affair coiroared to the epic journeying of Kelly's and Fry's nrmies from California, with about a thousand men in each, and the Puget Sound and Butte armies that! commandeered trains as they went along.
Frontier Daring.
There was a frontier daring to the western labor demonstrators. Coxey ict his soldiers hike while he sat in a phaeton. But the westerners insisted on riding, even though side-door pull mans were the best to be had. When the St. Peal road wouldn't furnish a train the Butte boys, 500 strong, helped themselves to an engine from a roundhouse, coupled it to a train and ran it themselves. How those western armies ' speeded!" Fry's army left Los An-gele* March 20 qjid was in St. Louis by April .1, despite a sidetracking of their train in the desert and various encounters with the lsw.
Sometimes the law was with the workers In those days. There was a farmer.labor party, the Populist, In control of some important state offices and other labor sympathizers among executives and legislators. We find Governor Waite of Colorado Inviting Kelly's army to visit his state and Governor Hogg of Texas defending Fry's army from the Southern Pscific railroad, which he denounced as an enqrnv of the state.
The vouthful American Federation was friendly to the dramatic petitioners and the Waning Knights of Labor even more so. I»abor councils, assemblies and Populist locals enteral ned the marchers as they went along, and the men needed it. They were often cold and hungry in be-tw< en.
Coxey expected great things from congress and he got 20 days ia jail. His march, however, was a splendid advertising success thst drove the gisvity of unemployment home to millions of people.
It's too bad McMurry leaned so heavily on newspsper files and apparently failed to interview any of the surviving marchers except Coxey and e Wisconsin workingman. What tressury of keen memory he missed in Col. George Speed of Kelly's army whom he could easily have located through old.time rsdicals. A query for Coxey veterans in the labor press should have brought rich response.
Believed Newspapers. fT Nor ran the author be readily forgiven for his blind acceptance of the Pittsburgh Post's version of the Con-pqllsville coke field strike which was going on while Coxey was marching
through the steel city. Such rot as this, "thousands of lawless strikers, most of them foreigners, marching from place to place and creating a reign of terror" would please the heirs of Henry Friok then crushing the miners' union, but it ill fits with the stories that old coke men told me of the massacres of their fellow workers by eompanv gunmen.
If Prof. McMurry will read the Interchurch World expose of Pittsburgh newspaper reporting he will believe less. Meanwhile there are some good things in the book snd th6 discerning reader will separate the wheat from the chaff.
Coxey's Army, by Donald L. McMurry; Little, Brown & Co., $2.50.
HAITI.
club and make it even more powerful on the educational field.
The executive committee of our Federation met and discussed ways and means for the next convention. Many important reports will he made If it will be able to carry out our agenda. This is 1930—a membership drive year-r-Proletarec's 25th anniversary—convention! We have a mighty program before us. It is for us to realize our aim. Everyone
to work! Duty call« you!
• • •
Cook county« is being reorgsnited under Frank Manning. Club No. 1 hd* chosen five good representatives to assist in the reorganisation. The Socialist party on the whole gained more members in 1929 than during the entire period of six previous years combined. There has been a revival to socialism. There is a possibility of a descent labor party. We mast build our elubs, our Federation for this all will tend to bring the
party to the front.
e - e •
Working conditions haven't improved as yet However, a survey of the Dodge reports show thst there
VS ell% kjupt v iiiv «jvstt w*	w»' ■•vw^»-	—	—
and dance to a good orchestra will be an increase in building and
again.
cents.
Tickets are selling at 50
What has happened in Haiti is not accidental; it Is the inevitable consequence of our imperialism. The immediate occasion of local or general, revolt is less important thsn recognition of this fact. Doubtless our government has brought enough fcrce to hear again to quell or over, awe the island, but that is no solution. President Hoover's proposed commission may find one; he docs well to propose it and it should car-tr.inlv be sent. But It will do no good if, like the congressional committee in the Harding administration, it is a whitewashing affair anxious to justify imperialism instead of substituting for it friendly help to a self-governing Haiti. It is and long has been clear that American marines are' no constructive cure for Haiti's backwardness. Moreover, our racial prejudice mskes us a peculiarly unfit guide for a Negro people.
Let the Public Do It
The superintendent of fire insurance in Washington, D. C., calls attention to the enormous profit of the insursnce companies. Last yesr the people of Washington paid the in. surance companies $23,867,181 in fees and received back in losses but <7,131,220, or about 30 per cent. In other words, the insurance companies charged two dollars for every dollar they insured!
The same thing goes on all over the country and all attempts to regulate the insurance companies fail because the companies have too much money.
Of course, the government could end this by going into the insursnce business and furnishing fire protection to the people at cost. But, of course, that would be Socialism— and that would never, nevef do| Dear me {—Humanity.
THE MAN WHO KNEW
An engineer, while explaining the operation of a machine in a factory got no annoyed at the interruptions of a certain man that he refused to continue and walked away. • "Who is the fellow who pretends to know more thsn I do about that instrument?" he asked another man.
"Ok, he's the mm who invented it!" was the answer.
"At this moment you are on the point of doing something that will out a brand upon your conscience for the balance of your career. And at this moment you are confronted with the realization that you are ruining your daughter's life. You see her before you. desperate—frantic with shame and grief. «And vou have to. make up your mind, either to drive her from you. heartbroken . . or else to turn your face from these evils, and take up a new way of life." Laura had her father pretty well landed, but Boss Grimes Intervened and took him into the front lines so that he could smell the powder smoke. The result was that Laura deserted him. This is only another tense epilogue of "The Machine." which is being prepared for presentation on Saturday January
2H, at the C. S. P. S. Hall.
« • »
Is there any reason why our Socialist Club couldn't have twice its present membership? * It would seem easy enough to increase it* roster enormously if the members were willing to help. The only way you can secure new members 1» by asking. They seldom come of their own accord. Increase and enlarge our
ccnstruction of homes and institutions for 19.10 approximating some 15 per cent over 1929. This means that there will be more work for the building trades, and the furnishers. With that will, most naturally, go other industries, as people obtain more money to purchase their needs. People live without many things when
their funds are short
0 0 0
The January issue of the Labor Age. a monthly publication, has just reached us. In it we find represented many promieent labor men. It covers * wide field and purports to give remedies for many ailments. Labor Age is a valuable magazine. We highly recommend it to our readers.
e e e
Whst kind of a game is that? What tricks are the politicians up to now in Chica«^? Reputed as the greatest center of crime, the budget has been sliced to reduce the police force and the fire fighters. Millions ©f dollars are wasjjd annually in our great city. Money has been lav-ishly spent. At several of the past elections bond issues have beea defeated because that privilege has been abused. It looks very much like the politicians will seek assistance from the legislators to float a bond issue.
■I PREVENTION ■■
Over 80 per cent of delinquents who receive good probation care never come into court again. The National Probation Assn. is authority for that statement.
If fairly sympathetic understanding of youthful offenders can bring about such good results even under present conditions, the crime problem could be solved altogether by removing slums, poverty and the other vicious conditions that go with capitalism. Instead of redeeming young folks after they go in for crime, they would be prevented from going in. Under a reasonable system they simply never would think of doing so.
Two Hundred Thou-sand Dollar Scandal!
Two hundred thousand dollars on court deal! Grimes! What is it all about? I.aura can't seem to understand. as she finds a voucher made to Boss Grimes, with her father's signature on it. Why and for what was this payment made?
Who is Boss Grimes? Jack Bul-Vcn, a young college student, tells us, "Every time I a picture of that bulldog face, it ieems to me as if I wore confronting all the horrors thnt I've ever fought in my life." What a terrible being he must be.
Boss Grimes is a powerful political leader, and a business ally of Mr. Jim Hegan. the rich traction king. With the help of Grimes, Hegan puts over * big business desl through the court in Hegan's favor. Jack Bullen. a socialist, and Allen Montague, a you me* lawyer from the South, get wise to this dirty work, snd with the aid of Jack's college chum they get the evidence and are going to expose them to the public.
Will this stop them from going through with the deal? Will Laura win her fight against Boss Grimes, who is responsible for the vice, graft and corruption for which the poer
si m
the tactics of this dishonest city administration!
January 20 will tell the tale when the English dramatical section of the Club No. 1, J. S. F., will produce "The Machine." a three-act drama by Upton Sinclair, at. the C. S. P. 8. Hall, 18th and May SU. After the play music for dancing will be furnished by Johnnie, and his Red Peppers.
New Naturalization Regulations.
people pay? Will she win agaii
\
A second printing of the new edition of the Foreign Language Information Service's pamphlet "How to Become s Citizen of the United States" is now available. This edition contains the important changes In the naturalisation law which went into effect July 1 of this year. Copiee are 25 cents each, with reduced rates for larger orders.
! Write to Foreign Language Information Service, 222 Foitfih Ave., New York City.
Industry's Influence Over Politics is Recognized
The news that Premier MscDonald is to attempt to set up sn ^economic general staff" to advise the government on industrial matters brings to mind the establishment of the National Economic Council in Germany by the Socialists. Article 165 of the German constitution recognises the right of the workers to organise and commands the employers to deal with
these organisations.
It says. "In order to safeguard the collective economic interests of the employees as against those of the employer . . . works councils are to be organized in all establishments having not less than 20 employ-| ees." In addition it gives the works councils the right to elect one or two delegates to the board of directors of the firm for which they are working. The books of the firm must be open to the inspection
of the workers.
Jhe unions have accommodated themselves to this arrangement, organized the workers' councils themselves, and have more power over the destinies of the workers than unions in any other country. In each district is an economic council, composed of the workers, the employers, and representstivss of the consumers and professional groups.
Nationally the same sort of sssembly acts on all bills of fundamental importance on social and economic questions. It may initiate bills of its own and defend them before the Reichstag if the government is not favorable. U is a practical recognition of the inter-relation of politics and economics.
Although the British Labor party has not power enough to put over such a drastic measure as the German Socialists were able to effect it is thought that MacDonald's move means an attempt to put the same principle into practice on a smaller scale.
Unemployment Census
Congress has authorised a 1930 census of unemployment This is indeed gratifying. The .statics which are to be obtained yill undoubtedly give the United States more accurate and more complete information upon unemployment conditions than it has hitherto possesssed. Hitherto other countries, wh eh have national employment exchsnges, have been far in advance of the United States in this r«ff»rd.
And while congratulsting ourselves upon1 the coming census, we must recognize that the large expense incident4 to it is made necessary by the lack of such an unemployment service. It is to be hoped thst , before the census of 1940 is taken, a repetition of the census of unemployment will be made leas necessary as a result of our having an adequate national system of employment bureaus.
Now that congress has authorised the unemployment census, great care must be taken to see that the information obtained by the enumerators shall be of the greatest possible value. The preparations of the schedule is now in progress and many experts have been assisting in thg. work.
One important aspect of the unemployment situation is what has been termed "unemployment within employment." This part-time employment cannot be uncovered by a schedule which uses a day as its unit of time. The census questionnaire should be worded so as to disclose the amount of employment the worker has had during the week immediately preceding the date upon which the census is taken. Only so can the real extent of unemployment be revealed. -—American Labor Legislation Review.
Political Prospects of British Labor
The newspapers are beginning to speak of the growing possibility that the British Tories and the slippery Lloyd George will unite to overthrow the minority Labor government in England, perhaps by Easter time. We have every reason to hope that the Labor government will hold office until the naval conference has completed its work, for It would be difficult for the most optimistic pacifist to have much confidence in Winston Churchill or David Lloyd George. Of course« we hope that the British Labor government will hold office indefinitely. But never at the price of doing nothing. Far better that Labor should lose office fighting for its own program than stay in office at the priee of surrendering it There are worse things to fear than a general election.
e	^mmmmmimmw—i—mmmm
South Carolina
The municipal water anj) light plants of the little city of Camden, S. C., cleared over $40,000. They paid over $12,000 for extensiSn and improvements; set aside the proper amounts for sinking funds and then turned over $20,000 to the city treasury. This last obviated the necessity of raising the tax levy.
In the last 10 years the water and light plants have paid for at least $75,000 in Improvements and extensions, it Is said. It is now proposed to add approximately 10 per cent extensions to the water system, all to be paid for out of the earnings of the system.— Public Ownership.
Press Favorable to Bit Business
ONE-SIDED.
Hannah—Marriage Is s matter of give and take.
Joe You said it I give you sll t can spare snd you take the resjL— Pathfinder. '	%
That commercial newspapers tok>r their news to favor big business interests is the opinion of 83 per cent of students at New York University, according to a survey reported in the Union Teacher, orgsn of the New York Teschers' Union.
Eighty per cent of the students believed thst pov-erty is not due to laziness or laok of ability, but to lack of opportunity for workers to raise their economic status.	•
Seventy-nine per cent stated that law enforcement does not reach very rich men. because in the U. S. "you can't indict a million dollars."
Should Be Acquainted.
Tom—I have courted your daughter for 15 years. Dmdr-Well, what do you want? Tom—To marry her.
Dad—Well, I'll be darned. I thought you wanted a pension or something.