Foštnina plačana v gotoylnl-VII. lejtnik. 1929. november 20. 12. numera. verszke novine Vu imčni prškmurszke evang. sinyorije redite' i vodavnlk: FLISZ&R JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo v Puconce posilati. Csek racsuna st. 13,586; ime ,,Dusevni Hszt" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvbnsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evaneg. dUhovnik i vucsitel. Ti szi — pri meni. „/ csi bi hodo po szmrti kmicsni dole, nebojim sze neszrecse: dr szi ti pri meni." (Zolt. 23, 4.) Jeli bi mogocse bilo to, ka je vere 'zitek, bole proszto i z-ednim bole zavad * no vopovedati, iiki je to eti vu davnoj 'zoltarszkoj recsi povedano ? ,,Ti szi pri meni", ete stiri kratke recsi szo tak prosz-te, ka je edno dete zarazmi i z-ednim z-taksov globokov isztinov pune, ka je te najbole zevcseni cslovek nemore popolno-ma vozajmlati. Ravno od etoga versusa 23. 'Zoltara je pravo te najveksi nemski premislavec i filozof Immanuel Kant, ka med vszem onim, stero je vu szvojem 'zitki csteo, n^ je bilo niti edne recsi, ste-ra bi nyemi taksi trost obecsala, liki ete versus. ,,Ti szi pri meni" -- sto to lehko pravi, tiszti zna, ka zad^ne to, naj vere 'zitek 'zivemo. Eto znati praviti: je za-doszta k- zftki i zadoszta k-meranyi. Ali sto bi mogao praviti donok eto! Ednok je eden eto velikoszt ravno tak proszto i isztinszko, liki je vu etom ver-susi, mogocsi bio praviti od szebe. Gda je so proti szvojim najte'zkesim voram, gda szo nyegovi vucsenici nateliko bili, ka ga odsztavijo, ka sze vu nyem szpa-csijo, ka ga zatajijo i odajo; gda sze je pripravlao na szvojega trplenya te'zko pot sztopiti i kriz je 'ze szploh bliizi sztao pred nyim gorposztavleni — te je szvojim vucsenikom dopiiszto eden mali notripo- vu szkrivnoszt mocsi, stera takso zmecsavo mirovno znasati szpodobnoga vcsini i nyirr? je ete recsi pravo: ne szem szam, dr je Ocsa z-menom. Jeli szo pa ete recsi ne liki vooznanyena szkrovnoszt nyegovoga celoga 'zitka? On vu vszem i povsz^dik Ocso vfdi. Vu 'zmetnom boji i te'zkom deH nyegov-'>ga zitka ga vodi ne-beszkoga Ocse nevidOesa roka. Vu tihoti molitvi je Ocsa 'znyim. Ne szerm szani, ar je Ocsa z-menom. Da bi i mi etak znali praviti! Nas 'zftek bi driigo lice dobo. Nase recsi bi nacsise zonenye niele, nase mfszli bi nacsisi zdr-'zetek zadobile, nas 'zitek pa edno mocs-no, csiszto linio. A!i t . je nasa nepretrg-nyena nevola, ka szmo mi tak dalecs od Boga, ka szmo tak malo mogocsi znati i csiititi vu nasem isztinszkom 'zitki od to-ga, gda bi reszan iehko pravili vu szebi: Ti szi pri meni. Bog je vsza vcsino, naj szmo mi mo-gocsi etak praviti. Bog scse pri nami bid-ti i pri nami je. Z-dalecsine, vu steroj je nigda za nasz ludi bio, je bliizi prisao k-nam. Prebivajocsi vu taksoj szvetloszti, k-steroj niscse nemre pridti, je na ete szvet prisao. Va Jezus Krisztusi je szploh bliizi prisao k»nam. Ono prepaszt, stera je Boga i szvet razlocsila, je premosztsena. Oudprlo sze je pred nami szlobodno pri-hajanye k-Nyegovoj miloscsi. Ne szmo vozapreti, ne szmo na szebe zanihani. Bog je eti, Bog ie bltizi, ete evangeliurn je on — Immanuel, ono Bo'ze ime, stero Sztrdn 130. DUSEVNI LISZT november 20. telko zadene: Bog je znami vu vszoj na-soj nevoli i vu vszakom vremeni. Bog je bliizi k-onim, ki ga zezavajo, k-nyemi sze zduhavajo. Molitev nasz pri-pela bliizi k-B6gi. Li molecs sze navcsi-mo to, ka ete stiri kratke recsf: ti szi pri meni, tak proszto i dčnok tak velicsaszt-no i globoko velijo. Tak bode veszela na-sa hodba, tak zadobfmo dobro szprevaja-nye k-nasemi zemelszkomi potiivanyi i krepek trost k-nasemi domoidenyi, csi szmo sze navcsili po veri praviti: ti szi — pri meni. Prekmurszkoga evang. pod-por. driista zapisznik gorvzeti 1929. leta aug. 5. dneva v Bodonci dr-zanom szpraviscsi. Visziko postiivano szprdviscse / Z-novoga szrao sze vktip szpravili, naj ra csun damo od ednoga leta safarsztva i naj vi-dimo, kaksi szad prinasajo podpornoga driistva 'zukavci, jeli szmo sze priblizali k nasemi vo-posztavlenomi cili? i jeli mamo vszigdar obil-no 'zčtvo csakati tam, gde szmo ž viipaznoszt-jov szejali? Prekmurszko evang. podporno driistvo je ze vu zacsčtki pred szčbe te cil posztavilo, ka zedne sztrani de sze szkrbelo, naj nase fare bre-zi voditelov, diihovnikov, vucsitelov i inspekto-rov neosztanejo; naj na ta meszta nasi szinovje pridejo, tak ka vu prisesztnoszti nam nede tr-belo tč csesztnike z-tiijinszki dr'zav prosziti, kak sze to escse zda godi v Jugoszlavije nisterni krajinaj; zdriige sztrani pa za cil szi je poszta-vilo.. szlabe fare podpčrati i te raztorjene verni-ke vkupeszpravlati i organizerati. Te prvi cil szmo tak miszlili doszegnoti, ka szmo dokoncsali v Murszkoj Szoboti pri gimnaziji eden »evang. dijaski dom" gori posz-taviti, v sterom mo z pomocsjov nase seniorije, nasoj evang. cerkvi prisesztne voje i csesztnike gojili. To idejo szo nasi verniki z velikov ra-dosztjov szprijali i vu kratkom csaszi v-'zitek szpelali, gda szo wdijaski dom" z-tak velikov aldova gotovnosztjov tak hitro gorposztaviii. — Nase evang. podporno drustvo je tudi na te cil obrnilo do tega mao včksi tal szvoji letni do-hodkov. Vcsenya" zijajocsa mlad^zen sze je pa pascsMa v t^ *dijaski dom", kak ta 'z^dnacsre-da k hladnoj vretir.i; tak da sze tč dijaski dom hitro napuno i escse preteszen gratao. Ali csi ravno nase podporno driistvo i nase fare szo od leta do leta prneszle szvoj aldov na oltar nasega dijaskoga doma, i csi ravno te dom je napunila vcsenya 'zijajocsa mladezen: donok csi sze naza zglednem na ta preminocsa leta dijas-kega doma, bojim sze, da nas pred szebeposz-tavleni cil dosz^gnoti nigdar nebomo mogli. Nedifzna i pokorna Mipjam. Vu naszlediivajocsi redžj doli szplsemo odzgora imenuvane nedii'zne izraelszke devojke, stera je proti roditelom nateliko pokorna, szvo-jemi nžrodi vdšna csi bila, ka sze je za bla-goszlov naroda na aldov dala, nocsi je nyeni zarocsnik Jotham herceg znyov odszkocsiti steo. Napripravlanye vo odlecsno vremen z-sčsztdeszet dnevov je ze szamo eden bio odzajaj. Zgodila sze je pa prigoda naszleduvajocs: Jefte, Mispdt izraelszkoga varasa voj je z-midianci v-boji sztao. Pred boja zacsetkom sze Jehovi (Bogi) za ob-lždnoszt molecsi, je obliibo, csi midiance obla-da, ka domopridocs najprvle zagl^dne, nyemi alduje, Po oblždnoszti domoidocs, szo domo-vincsarje prednyega sli ga pozdravlat. Najnaprej je lasztivna jedina csi, ta lepa pobozna Mirjdm *la. Nyo je tak zagledno najprvle, — ona bode tak zahvalnoszti šldov. Obliibo ]e po'zaliivao, ali popevje i sztarisi szo jo ne privolili prelo-miti i Bo'zo szrditoszt na narod i varas pro-vokilivati. Eledzar visesnyi pop je negenyeni obsztao. Jefte, ki je ono tesko oblubo dao, je nepotros-tani bio. Prekiino je szam szebe, szvoj 'zitek, rodsztva szvojega hip i vu velikoj britkoszti sze je escse z-pesznicov protio proti Jehovi. Mirjam, Jeftea lepa csi, stera je za izraela blagoszlov, po ednoj neszpametnoj obliibi aldov mela posztanoti, je vone v-lugasi med ro'zami szedela. Tihi hlid je vlekao, zmenyajocsi sze z-lisztjem i vcsšszi, vcsaszi nye je lepe bruncsne licojne vlaszž szkosao. Na belom obrazi sze nye je vdanoszt, podanya plemenitoszt kazala. Vfiszta szo sze nye vcsaszi nemaratno genole. Zarocsnik Jotham herceg je pred nyžnimi nogami na tle szedo i molo sze ji je, szkuzecse november 20. DLfSEVNI LlSZf Šztran 131. Nasi dijacke sze v Szoboti szlabo vcsijo, szlaba szvedocsansztva dobivajo, i csi ji ravno v nizji gimnaziji doszta jeszte, v visjo gimnazi-]o komaj pride eden, ali dva. T6 dugovanye je mene prevecs obzalosz-tilo! Doszta szam szi premislavao, ka bi bio zrok tomi? Ali vu kr&tkom csaszi bi na teliko degenerirano gratalo nase ludsztvo, ka nyega szinovje bi v soli nebi mogli sztop&j drzati z driigimi dijaki? Szrecsa! ka hitro szam sze [zagvilsao, kaj zroke ne szatno v nasi dijžkaj, nego v driigGm dugovanyi tiidi moremo iszkati. Nisterni z nasi dijakov, steri szo sze v Szo-boti ne mogli vcsiti, steri szo szlabo szvedo-csansztvo dobili, szo odisli v Sloveniji na drti-ge gimnazije, i tam ne szamo ka szo z-med te prve dijake prisli, nego zgodilo sze je, ka dijak steri je v Szoboti z-ednoga predmeta nezadoszt-no dobo, na driigoj gimnaziji je z-tisztoga pred-meta prav dobro i escse poszebno hvalo dobo. Driigi dij&k, steri sze je v Szoboti szlabo vcsio, na driigoj gimnaziji ne szamo ka sze je dobro vcsio, nego goszpodje professorje szo nyemi szpravili driige szlabse dijake, naj je vcsi, ali instruera. I tak z toga vidimo, csi sze nasi di-jaki v Szoboti szlabo vcsijo, toga zrok ne sza-mo v dijakaj, nego v drligotn dugovanyi tiidi moremo iszkati. Dugo szem iszkao toga zrok, dokecs na- szlednye szam sze naraero na edno dugovanye, stero znš bidti malo szvekl6cse vrze na to nase pitanye. 1929. apr. 20. je v »Dusevni liszt" eden cslanek napiszani pod tem titulusom: wEvange-ličani in desetletnica gimnazije v Soboti." Sto je piszao te cslanek, nevem, ali miszlim, da je z profeszorszke roke mogao pridti. Vu tom cslanki sztoji szledecse: »Procent evangeličanskoga di/aštva je v niž-jih Tazredih presenetljlvo visok; z ozirom na šte-vilo evangeličanskoga prebivalstva v Slovenskoj krajini naravnost abnormalno visok in se v tej višini trajno gotovo ne bo mogel obdržati." Reditel »Dttsevnoga liszta" szampita: Bza-ka ne? Naj szamo bode nadarjeni narascs&jl Ar sze pri sludiranyi pred vszem na nadarje-noszt trbe ozirati, i ne na narodnoszt, ali na vero." Visziko postiivano szpraviscse! Z-toga cslanka jasz to vidim, da bi vu prisesztnoszti kaksi numerus clausus steli ^proji nam v-'zitek szpelati ? Ali lehko bi ze to zrok bio, za ste-roga volo je tak malo dijakov prislo vu visjo gimnazijo? Ka marno tak ze csiniti. Csi sze nasi dija-ki na Szlovenije (drtigi gimnazijaj bole vcsijo, poslimo je ta, stere szo pa tudi gviisno tak dobre, kak Murszko-Szobotska giimnazija. Ali csi v racsun vzememo nasega ludsztva szir- ocsi proti nye prizdignovsi: wMirjam, draga moja lepa zarocsnica, ti szi moje zvelicsanye, meni obervszega najdragsa, jeli bos sla z-menov? Vsze je pripravleno k-pobegnenyi. ,Naj moj ocsa prelomijo oblflbo i Jehova szrditoszt doszčgne izraela? Mispat, ete dragi, 16pi viras Ammon (midiancov vo|) z-mecsom, z-ognyom prepravi ? Nebodem sla, dragi Jotham, v-gojdno v-zorje me naj pela visnyi pop k-alduvanya oltari. Naj sze prelejč moja krv za naroda resitev, — Jaz naj odszkocsim, pobeg-nem, da szi z ednim csinenyem vekivecsen 'zi-tek matn ogviisati ?! Moja szmrt je gorsztanenye, moja szmrt je vekivecsen 'zitek. I jasz 'ziveti scs^m naveke, vu mojega naroda szpomenki." Jehova? Tak stimas, ka jehova 'zelč ete aldov ? Mogao bi on tak neszmileni bidti, ka bi z-ednitn krvnim z&konom poriiso to najjakso szvojo nžsztavo ? Mirjam, tebe je Jehova v dob- roj, v vedrnoj voli sztvoro i ti tak stimas, ka on znicsenyem toga nšjjaksega sztvor]enya, szara szeb^ oszramoti? Ne Mirjam, oblube krven za-kon neszhaja od fehova, nego po krhki, krat-koga previdenya liidi je nasztivleni. Szto tel-csicsov nyemi na vtihsanye aldiijete, csi bos z-menom sla. Ocsa ti pa? Nedo prelomec obliibe, csi aldova agnec minč. Mirjšm, jasz nevem, csi me nebodes bogala, Jehova, vero, vsze zatajim i odvandram ta, gde piisztin der^csa zvirina z-viherom vr^d trobijo. Ali pa z tebom vred doli nagnem szvojo glavo na aldiivanya oltšr." Mirjama trdoszt sze je zmlžcsila. Z-bli'zanye bre'zine szto devojk placsne peszmi glasz, stere szo jo 'ze p^tdesz^t i devet dni nocs i den 'za-liivale, je veter prek prineszao. Mirjam je v-tom megnenyi na Utrasnyi, na sčtdeszeti den miszlila, na steroga more alduvana bidti, sztruszila sze je, po c^lom teli jo je mrzlica oszipala. Sztran 132. DUSEVNI LISZT november 20. mastvo, 16 szamo tak bode mogocse, csi nase podporno driistvo escse v veksoj meri bode podperalo te dijake, steri sze na driigi gimnazi-jaj vcsijo. — Mi vszi pa v-včksoj meri moremo podperati to podporno drustvo, i szkrbeti sze, naj od leta do leta veksi bodejo nyega dohodki. Nasega podpornoga drustva driigi cil je j pa te szlabe fare podperati. V-tom tali v-prvoj vrszti naso szkrb morerno na to malo, szlabo, na exponeranom meszti bodocso dolnje-landav-szko faro obrnoti, stero — dokecs sze nepo-veksa i mocsnesa negrata, — letno podperati moremo. I te podpore je ona tiidi vredna, ar na podpornoga driistva oltžr, je ta fara prineszla najveksi aldov. Edna nasa najszilnSsa du'znoszt je pa t€ csasz; — kak szarn 'ze to na ednom drugom szpraviscsi nasim cerkevnim voditelom napre dao, — organizerati naso misio prek Mtire vu Apačkoj krajini. Z-Prekmurja sze je vu zadnyem csaszi vncgo evang. drzin odszelilo v-to kraji-no, steri szo zdaj vu cerkevnom i verszkom 'zitki celo vu zalosztnoj sztavi; v-cerkev za vo-lo velike dalecsine nehodijo, nyihovo deco pa niscse nevcsi na vero i vadluvanye, Du'ze to tak nemore osztati. V-tom tali nikaj more vcsi-niti nas distrikt, nasa seniorija i nase podpor-no drusho tiidi. Visziko postuvano szpraviscse! Z-toga vi-dimo, ka vnogo je nase delo; vnoge szo rane na teii nase sz. materd cerkvi, stere szmo duz-ni zavdzati i vracsiti. Ali zaloszt, da za to ma-lo szredsztva, malo vrasztva mamo. I tomi vek-si tal je zrok nasa mlacsnoszt, nasa nemarje-noszt. Vnogoj fari nega nikse agilnoszti pri po-beranyi darov na nase podporno drtistvo. Na-sega liidsztva pazko na to drtistvo, pri podpor-noj bo'zoj szlti'zbi bi trbelo goripozvati, i jesz-tejo fare, gde sze podporne bo'ze szlii'zbe, — csi ravno szo naprc szpiszane, — niti nedr'zijo. Nase liidsztvo bi 'ze vu soli na aldova gotov-noszt mogli gojiti i z med poberanyom dari, toga driistva odicseni cil, pred decov preszve-titi. I 'zaloszt, keliko sol mamo, v steri sze po» b6ra na eden i driigi cil, ali na nase podporno drustvo je escse ni pare tic: dano! Jeszte fara, v-steroj sze escse po vesznicaj od hi'ze do hi-'ze ne proszijo dari, nego to resi z-ednov drti-nov, stero z szvoje farne blagajne da na cil pod-¦pornoga driistva. T6 pa nadale neszmirrio tak nihati! Z-nase rniacsnoszti sze moremo gorizbiiditi i na poti podpornoga driistva vekso agilnoszt pokazati. — Jesztejo fare, stere szo do etoga mao 'ze tiidi vrele bile vu szlii'zbi nasega podpornoga driistva i gda tem z szrdca hvalo dam vu imeni našega driistva, te mlšcsne i vtraglive pa prosim, naj poetom bole vrele i agilnese bodejo vu po-beranyi ddrov za to nase driistvo. Po etom predsednik podpornoga drustva wOh Joiham, kak lepi je zitek, i kelko sztokrat bi jaksi bio z-tebom vkiip 'ziveti. Zorjo vu kUsleno opojenoszt vtopiti, vecser, te szkro-ven mrak, gda ciprusje bojavno siimiio i nar-dusov dis gene priduhavanya zivce, zelno poz-dravlati. Oh Jotham, zaka je tak neszmileni i trden nas Bog, Jehova" ? ,,Draga Mirjam, biiizi je szmrt. VUtro de sze vu Mispabi velika nale'zna vno'zina pritisz-kavala okoli aldiivanya oltara, erdžcsa tvoja krv spricne na Eleazara visnyega popa obraz i tvoje koszti tam bodo le'zale na aldiivanya 6gnyi. Mirjam, zvon Mispan varasa tiidi jeszte 'zitek, naj zivejo i bodejo vkiip z neszmilenimi zakon-mi i nšvadrni oni, ki szo zadoszta bUzn i nye trpeti. Najni glaven zakon, steroga narna je Bug vu szrdce napiszao je: liibezen. Mirjam hitiva prvle, kak mrakne." - ........ wNt% ne nemrem !" nBos sla z-inenom!" ,,Nernol to je ne mogocse .. ." »Mirjam, Mirjam, jaj szrdce moje, viitro nede szvetilo szunce na n^bi, viitro do vszi v-placsi, z-pepelom oszipani vu Miszpabi, sztarsi szi razcsesejo plascse, mladenci pozabijo liibiti, matere mrtve otroke porodijo. Oh jaj nam!" Szto devojk placsna peszem sze je tiizno, bajavno csula od bre'zine kraja. I tiva dva", od liibave opojeniva zžrocsni-ka szta drgetajocs, veszelo hitila Jproti zitki, blajzensztvi i obladnoszti. I ravno, kak szta szkosz Mispan varasa vrat hitro stela meknoti, eden sztre brade, v-beli gvant oblecseni sztarec je sztGpo pred nyidva. »Eleaz^r!" — nyima ]e vujslo naednok obema vo na lampe i na kolina szta szpadnola pred nyim. Vu sztarca ocsaj je szrditoszti plam^n goro. november 20. DOSEVNI LISZT Sztran 133. napre dž, ka vu tekocsem leti je vu poszebni faraj szledecsi aldov nabrani na podporno driistvo : 1.) V-Mursko-Sobotskoj fari: a) konfirman-dusje 305 50 D. b) poberanye po vesznicaj — c) mosnya i ofertorium 2699 50 D. — 3050 Din. 2.) V Piiconszkoj fari : a) po vesznicaj po-beranye 126370 b) mosnya, ofert. 45075, c) v cerkveni ladicaj 2730 d) konfirmandusje 198 D — 193975 Din. 3.) V Bodonszkoj fari: a) ofert. mosnya 28270 i 20 gr. b) v solaj i konfirm. 386*20, c) po vesznicaj poberanye 937*20 — 1606*10 Din. i 20 gros. 4.) V Gornye Szlavecskoj fari: a) ofert. 130*70 i 1 S 30 gr. b) v solaj 123*50, c) po vesz-nicaj poberanye 847 — 1101*20 Din. i 1 S30gr- 5.) V Petrovszkoj fari: a) ofert. i mosnya 160, b) v soli —, c) po vesznicaj 6Q2 — 762 Din. 6) V Dolnje Lendavszkoj fari: a) ofertori-um 35, b) po hizaj poberanye 665 — 700 Din. 7.) V Kifzevszkoj fari: a) offert. i mosnya 188, b) solszko pobčranye 153, c) po hizaj po-beranye 200 — 541 Din. 8.) V-Hodoskoj fari: a) offert. i mosnya 91*10, b) v salovszkoj soli 32, c) po hizaj po-b(5ranye 249 - 372* 10 Din. 9.) V-Moravszkoj fari: a) offert. i mosnya 137.55, b) po hi'zaj poberanye v Moravci 51, c) Kuhar Jo'zefa dar 20 — 24855 Din. 10.) V Domanjsevszkoj fari: a) offertorium 135, b) v soli —, c) po vesznicaj — 135 Din. Aldovi vszevktip 10,455*70 Din. Z-prvtse-ga leta osztanek 1.859*30 Din. interes 222*20 Din. sinyorszkoga gyiilesa offert. 984*70 Din. Vszevkup 13,52190 Din. Csi priglihavamo poszebne fare poleg ver-nikov racsuna, vidimo, ka ta n&jmčnsa fara, to je Dolnye Lendavszka fara je primerno naj-vecs aldttvala, ar na 423 dtts je daia 700 Din. tak na vszako dtiso 1*65 Din. 2. Murszka Szo-bota na 2369 dtis 3050 Din. tak na vszako dti-so 1*33 Din. 3. Gornye-Szlavecska na 1741 dus 1101*20, tak na vszako diiso 65 p. 4. Bodonszka na 2966 diis 1606*10 Din, tak na vszško dttso 54 p. 5. Piiconszka na 5059 dus 1939 75 D, tak na vszško dtiso 38 par. 6. Hodos nalll2 dus 372* 10 Din, tak na vszako diiso 33 par. 7. G. Petrovci na 2930 dus 762 D, tak na vszako duso 26 p. 8. Moravci na 1650 dus 248*55 D, tak na vszako diiso 15 p. 9. Kifzevci na 4259 diis 541 Diri, tak na vszako duso 12 par. 10. Domanj-savci na 1482 diis 135 D, tak na vszako diiso 9 par. T6 je nakraci moje napredavanye, i pro-szim visziko posttivano szpraviscse naj to na-znanye vzeme. Podpornoga drustva szpraviscse, je Siftar Karoly predszednika napredavanye naznanye vz61o i na meszti nihalo. »Prekletiva! Jehova zakone z-nogami kla-csara. Nazaj, nazaj, naj mi szrditoszti plamen nedd vL\ najgrozne kunoti." I devojko je vu Bo'zem im^ni z-szebom vlekao. Jotham herceg je szkosz odisao vršt. Proti nebi je gledao i govorio: ,,Nevčm sto szi ti neszmileni, vu koga imčni te szod csinijo. Ali, csi sze pa to poleg tvoje vole godi, te zatajim, zavr'zem i odszto-pim od tčbe. Ti szl dao meni Mirjamo! Zaka mi jo tak vzemec vkraj? Ali zakaj ne scsukne tvoja szrditoszt one, ki mi jo vzemejo? Oh zi-tek, blaj'zensztvo, radoszt, naveke szte me osz-tavili!" Jotham herceg sze je pred Mispa varasa vratami z-lasznim mecsom preszmekno. I da je varasa mro, p61eg nyihove navade szo ga tam nepokopanoga nihali, dokecs szo ga orli i sokžli ne potrosili. * Eleazar visnyega popa mecs i beli pl&scs je krvšvi bio, gda je od alduvanya oltdra vkraj sztopo. On den szo szi izraela sztarisi zgornyi gvant zrazpraszkali i devojke szo javkajocs vdil-jek sle po varasi. I vu onom leti szo matere vu Mispabi mrtve otroke rodile. F. J. »Blagoszlovleni je Bog i Ocsa Goszpod-na nasega Jazusa Krisztusa, Ocsa szmilenoszti i Bog vszega obeszelja, ki nasz obeszeljava vu vszoj nasoj nevoli." (2. Kor. 1, 3—4.) * Anglljft. Ta poznana delavcov voditelica, Miss Margaret Bondfield, kotriga parlamenta, je pravila na p61do, ka bi za ny6 ne bilo prave nedele, csi nebi mogla idti vu c^rkev. Sztran 134. DUSEVNI LISZT. november 20. Na gortalanye sume je dokoncsano, kaj 1) Dolnya Lendavszka fara dobi 4000 Din 2) Gornya Szlavecska „ „ 2000 „ 3) Domanjsavszka fara dobi 2000 „ 4) Dijaski dom dobi 1000 „ 5) Novi-Vrbaszki diakon. dom dobi 1000 „ 6) Prek-Mure bodocsim ev. verebratom 2000 " Vszevkup 12.000 Din Vise osztcinyena suma sze pa naj odneszč k prisesztnoga leta racsuni. Potom pa cerkevni predszednik escse ed- nok zahvali szpraviscsa vszem kotrigam, kaj szo tak dobre bile i na szpraviscse prisle i z tem szpraviscse zaklucsi. SIFTAR KAROLY cerk. predsednik. Zapisznik potrdili: Dr. SKERLAK ALADAR 1. r. HIMA SANDOR l.r. Evang. cčrkev v Gornji Szlavecsi.;-: Bohorič fidam i Dalmatin 3urij. Od Bohorič Adama znamo samo telko, ka je bio 1. 1546. na vvittenberškoj univerzi, g se je včio privelikom reformatori Melanchtoni. Navčo se je nemški, latinski, grčki i hebrejski jezik. Bohorič je znao poleg tej jezikov tiidi slovenske jezike, posebno hrvatski. Poznao je tiidi glagolsko književnost. L. 1551* je prišao kak profesor (»magister philosophiae") domo. V Krškom je začno svoj konviktuš. L. 1566. je prišao, kak ravnatelj deželne latinske šole v Ljubljano i 1. 1582. je bio vpokojen. Ali dve leti potom je grštao deželni šolski inšpektor. l,. 1598. je ešče živo, ali gda je vmro, nevemo, Znameniti je v tom tali, ar je napisao slo-vensko slovnico (jezicsnico) z-napisom : BArcti-cae horule" (t. j. BZimske vorice*), štera je bila v6dLna v Wittenbergi 1. 1584. Bohorič je svojo slovnico napisao po Melanchthonovom zgledi. Njegova slovnica se je niicala kak fun-dament vsem slovenskim slovnicam, štere so sledi bile vodane, ta do Prklina (,,Kraynska grammatika", vodana 1. 1768). Bohorič je na-pisao poleg slovnice tudi šolsko začetnico (ABC) za nemški, latinski i slovenski jezik. Na-pis toga dela je bio: ,,Elementale Labancense trium linguarum, v Ljubljani, okt. 1578." Glavno delo slovenske reformacije je pa biblia, štero je vodao Dalmatin. Dalmatin se je rodio v Krškom 1. 1546. i hodo je do bliizi 19. leta svoje starosti v Bohoričevo šolo. S podpo-ro deželni stšnov, štero sta njemi spravila Tru-bar i Krelj, šo je v ,,sam©stansko" šolo v Be- , benhausen, po ednom leti pa na univerzo v TUbingeni. Včio se je jezike i teologijo i tiidi slovensko pisanje pod Trubarovim vplivom, ki ga je podpčrao s penezi. Dokončao je ešče V Tubingeni presztav prve Mozešove knjige. L. 1569. je gratao profesor i prišo 1. 1572. v Ljub-ljano za nemškoga i slovenskoga predgara. V Ljubljani je v trej letaj dokončao preobrača-nye biblije. Biblia je bila naštampana J. 1583. v 1500 eksemplari z letnicov 1584. v Witten-bergi. V domovino so jo poslali v lagvaj, kak trgovsko blago. Dalmatin je napisao pred bibli-jov več driigi cerkveni knig. Z biblijov vred je tiidi vodao peti natis pesmene i molitvene knige. Daltnatinova biblia za slovensko literaturo ravno takši pomen ma kak Lutherova, štera je bila 50 let prvle vodana, za nemško literaturo. Postcivila je naimre fundarnent slovenskomi pis-menomi jeziki. Dalmatinova biblia je zaistino čuduvanja vredno delo. Ka je zmogao sloven-jezik 30 let po tistorn, ka je bila vodana november 20. DOSEVNI LISZT Sztran 135. prva slovenska kniga, takše velko delo, je zais-tino potrebuvalo takšega človeka, kak je bio Dalmatin. Dalmatinovo biblio so nucali tiidi ka-toličanski dfihovniki. L. 1602. je sam rimski pL-pa dao dovoljenje za to. Dalmatinova biblia je biia fundament vsetn katoličanskim biblijam i tak se ešče dnesden v katoličanski cerkv&j gla-sijo bože reči s predgance z Dalmatinovimi i z Trubarovimi rečami. Pesmene knige. Poleg katekizmusa i biblie so za protes-tante glavne knige bilč Peszmene knige. Ešče dnesdčn m&mo jeli mi tiidi svoje pesmene kni-ge, z šteri v cerkvi i tiidi domL vrelo popeva-nio. Prve pesmi je napisao že Primož Trubar. Prve »Peszmene knige" je pa vodao Juričič. To so bile takzvane: wEne duhovne peisni". Štiri let sledi so bile vodane Trubarove cerkvene peszmi z notami. Sledi je bila včd&na zapore-doraa dvakrat. V tretjem vodavanji se je poka-zao obprvim Dalmatin. Štrto vOdavanje nPes-marice". štera je ešče več Trubarovi i Dalma-tinovi pesmi mela, je bilo 1. 1579. Pčto v6da-vanje je preskrbo sam Dalmatin v Wittenbergi 1. 1584. Pri vsakom vodavanji je bila pesmari-ca bole bogata vu pesmaj. Šesto vod&vanje je preskrbo Trubarov sin Felicijan 1. 1595. v Tii-bingeni. Protestantska pesmarica se je nficala tudi v katoličanski cerkvaj ravnotak, kak bibli-ja. Sledi, gda je bila katoličancom prepovedana, so se dčnok ohranile ništerne pesmi po r&zloč-ni pesmeni knigaj katoličanski pisatelov 17. i 18. veka. Čtitim se dužnoga pri toj priliki po-vedati nikelko reči od naši pesmeni knig. Mi smo svoje prve pesmene knige dobili 226 let sledi, kak naši slovenski verebratje. Prve pesmi je napiso naš »mali Luther" Števan Ktizmič. Napisao je vnoge cčrkvene i mrtveče pesmi, ali prle, kak bi je vodao, je pre-mino. Te po Kiizmič Števani napisane pesmi je vodao 1. 1789. v Šoproni Bakoš Mihaly križev-szki, sledi Surdski duhovnik. On je nikelko pes-mi i molitvi k-coj napisao. Te naše prve evan-geličanske pesmene knige majo napis: »Nouvi graduval, vu sterom sze vo zebršne, pobougsa-ne, i zdaj v ete nouvi red posztavlene dtihovne peszmi nahajajo szamomi Bougi na diko vo dani. Stampani v Soproni. V leti 1789." To so, kak sam že omeno, prve naše pesmene knige. Eden eksemplar se najde ešče zdaj v knjižnici sobočke fare. Tfidi g. Fliszar J. vučitel majo eden eksemplar, šteroga pa prednji tal fali. Druge pesmene kuige nam je dao Barla MihLly K6vag6-E6rski diihovnik. L. 1821. je je dao vo: »Krszcsanszke peszmene knige", štere so bile štampane v Šoproni. Te drflge pesmene knjige so se nticale do 1. 1848. One se ešče dnesden najdejo pri vnogi evangeličanski farai-lijaj. Dosta bogše pesmene knige, štere ešče dnesden nucamo, so pa: »Krsztsanszke czerkev-ne peszmi. Vodšne szpraviscsam evangelicsan-szkim". V6 so bile dane obprvim 1. 1848. i do dnesden so doživile vnogo vodavanj. Ešče dnes-den se spevle žnjih dika Bougi i kak je viditi se bodo ešče dugo nucale, ir do zdaj ečče ne-mamo pesnika, šteri bi bio zmožen bogše na-pisati. Na konci se nesmim spozabiti Števan Szi-jartovi: ,,Mrtvecsne peszmi, stere szo z-sztari pi-szem vkap pobrane, pobougsane ino na haszek szlovenszkoga naroda zdaj oprvics na szvetloszt dane po S. S. P. S. v Szombateli 1796." Te prve mrtveče pesmene knige ešče dnesden z velikcv liibčznosztjov nticajo ludjč pri mrtvecsi prilikaj, no csi meszto nyi ze doszta bogse jesz-tejo po Kardos Janosi hodoskom dunovniki v-1845. 1. voddne. , . IVAN PINTARIČ. Naszlediivanve Jezusa. Jezus ti nas voj V-nami vszigdar boj: -i'1 ::.¦:¦ Hodi ti vedno pred nami, ' ¦¦ i; ' Idemo po tvojoj potil ¦:¦- ' Deszno nam darfij . i1. I nšsz koroniii! .<¦¦» ,.i? v.-.i),.. Csi mocs zmenkava, . *s i/ž- .. *,\ . * Vola osztavla, ji si Pomagaj i ravnaj nasz szam, - . -jr. Nika nam nezmenka, to znam,i Po boji pela ; \ !'<•<:<•¦L*¦ >ct K-tebi pot teszna. ,. w;>f> , :1?ftf • Csi me zmenkanye 'ifl';',, Te'zi mantranye, ,^fi; Csi gledam, ka drugi trpi,)5-jt,T,Jt Vcsi rae sztradati, trpeti, ^u; »i* Dlcseni je cil, bzrdce mi boj znyim. '¦'* Sztršn 136. DUSEVNI LISZT november 20. !Zitek tebi dam Ino vsze, ka mam, Rad ta niham ino ta dam, Trost, vupanye li v-tebi mam. Ki verno ide, On v-nčbo pride. zAbrAk denes. Evangelict anszki stampi t Vu vezd&snyi, ršdioa i zracsni motorov (le- tal) szenzaci6zusni hipaj, gda vsze znaglov bisz-trocsov szpunyava szvoje poszle; gda lehko pra-vimo, ka i narod cslovecsanszki od prvesega odloesno, v-hitroszti i v-nagloszti 'zive : potiiva-nye, delo, vsze opravice, sze v-bisztrocse tekžji szpunyLvajo: szo stampi ona gibna rnocs, stera vszemi nabrszno mocs d&; tej szo on motor, okoli steroga sze vsza vrtijo i vsze hitroszti ne-vtajena sker jesztejo. Napre pomagajo i sirijo ideje, k-odraszki i k-cili pripelajo ona namenya-vanya, vu steri szlfizbi sztojijo. Zato vsze or-ganizžcie, vsze nasztave, drfi'ztva, stampe posz-tavijo v-szlu zbo, naj tem le'ze v-'zitek prinesze-jo szvoje ideje i doszegnejo pred szebe posz-tavlene cile. Eti v-Prekmurji, od vsze krajin verebratov na szebe zanihani, z-druge vere vernikov mor-jem pregrajeno 'zivocsi evangelicsanje szvoje verszke cile tudi li z-siirjenyem evangelicsanszki stampov scserao doszegnoti, z-protivnimi ele-menti sze bojuvati i szeb^ od znicsenya nevar-noszti obarvati. Dobro pomnimo escse, kak szo nam to pred deszetimi letmi, vu ocsi sze nam hrzavsi nikžki prorokuvali: ka za treszeti let nede eti evangelicsana, ar szo nasz szebi za na porob vr'zene nedii'zne agnece dr'zali. Hvala visnyemi Bogi, krepse sztojimo, kak prvle, n^ szmo pomenkali! VerevrSloszt nasz je na pete posztavila ! Zgodovine od sztotin vremenov mao vtrdjena pravica je znova szvedosztvo, ka sze protestantizmus najbole te potrdj&va, gda sze te'zi i ka szilnoszt nigdar neprinesze 'zelnoga naszhaja. Nasa evang. sinyorija sze je poszkrbela, da i mi prekmurszki evangelicsanje tudi mamo verszke stampe, steri nasz vkupdrzijo, steri szo poszvet nogam nasim na sztezi 'zitka, sterinasz vu dfihi preszvetsdvajo, krepijo, dohovno hrano nam podeljavajo, steri pozvanye je nascrerszke sztave naprepomaganye, evangelcsanszke zavšd- noszti podigdvanye i steri szo proti nasi nepri-jatelov netrplivoszti oszter mecs vu rokžj nasi. Te stampi szo: »Diisevni liszt", meszecsni csa-szopisz i »Evangelicsanszki Kalendari", szhajata od 1922-toga leta mao, zvon teva escse, kak Dfisevnoga Liszta od hipa do hipa vodane pri-lo'zbe, lepa verszka cstenya: wVsze je dobro, csi je konec dober," »Prekmurszki evang. zna-meniti mo'zjea, ,,PatikLriosova biblia", ,,Mozesa 5 i Josua knige" i v-prisesztnoga letnika tekaji namenydvane ,,Brez Boga na szveti" Iepa ver-szka pripoveszt i po Kardos Janosi presztavle-na vu rokopiszi obarvana ,,Cerkevna histo-ri]au i. t. v. Csi szo b^r nasi verszki csaszopiszi escse prernlidi, donok pa vu velikoj meri szluzijo. szvoje pozvanye i liibleni tiivarisje jesztejo pri nyi cstitelaj. — Ali tiidi szo velika szpica vu ocsLj neprijatelov nasi, ki vszake fele neprilike, z-recsjov i z-delom csinijo, dabi je mogli csi ne fundati, ali komcsi bar za odiirne posztaviti. — Norcsarijo sze 'znyi jezika, (ar szo v-pr&vom, sztarom prekmurszkom, to je to v-prekmurcov maternom jeziki, z-onimi literami piszani, z-ste-rimi je Kuzmics szvoj Novi Zakon piszao) po-mensavajo piszštele, piszatelsztvo, vszebino i escse to krivoszt glaszijo, ka ji pra escse evan-gelicsanje nelubijo i. t. v. Privszemtom pa evang. csaszopiszi lep<^ cvetčjo i 'zelen szad prin^sajo, steroga najkrep-se szvedosztvo je ravno protivnikov obreguva-nye, rnorgiivanye i netrplivoszt. — Ne dšvno v-vddanom ,,Prekmurski Profili" nyega piszatel od protestdnusov (evangelicsanov) jako liibezni-vo (?) pise, z-steroga sze ocsiveszno vidi. ka nasz je dobrotivno steo v-hrbet brsznoti i vo-poka'ze vu tomtšli szvojo neobhodnoszt. Kriti-zaliva evang. diihovnike, vucsitele, nase csaszo-pisze, nas jezik, evangelicsanov sztavo itv. Ne-csudujemo sze nad tem, on je pred tem escse nž vido vendar vecs nigdar lutaranszkoga cslo-veka? Kak katholiske Slovenie szin, nisz prav nepozna, ne nase evang. cerkevne usztave i na-se vadluvanye. Vcsio sze je bar zgodovino, arje zgodovina v-Ljubljani tiidi zgodovina, nescse pa znati od reformatie, ka je po nyt- narod cslove-csi zaddbo, to je td zevcsenoszt, raaternoga je-zika oszndvlanye. Celi dojszpisz Prekmurja lQd> szke sztranke, klerikžlno szago m&, stero je pa jako szlabo i nepravicsno doliszpiszanye edne tikse krajine, gde vecsfele vadluvanya liidi 'zi- november 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 137. ve. Na 30 i 31-tom sztršni sze norcsari, ka ne-ga evangelicsanszkoga kulturnoga 'zivlenya v-Prekmurji, diihovnikov ževcsenoszt i odvisenoszt kritizčra, szvetszke cerkevne voditele, inspektore pa salno scse posztaviti pred cstitela, vsze ka tii od inspektorov velike prtdnyoszti, od diihov-nikov odvisenoszti pise, globoko szvedocsi, ka v-takse delo szega, steroga diiha nepozna. Ev. cerkevna szv. m. cerkev za diTznoszt dene i ver-nikorn tal vzeti vu ravnanyi cčrkevni dugovany i ne szamo na diihovnika porinoti grnajne rav-nanye. Diihovnika duznoszt je Bo'ze szluzbe szpelavanye, materialno ravnanye od vernikov odebrani, na tu valon mozje szpelavajo, ki szo szvetszke sztiani duhovnika pomocsnici i ne nadzorniki. Kritizera escse to, ka sze duhovnici od vernikov odeberajo. Meszto toga demckra-ticsnoga csina sze nyemi bole vidi diihoven ab-szolotizmus. Nevidi, ka celoga szveta narodje za demokracio hrepenejo. Kak davi materializem reiigioznoszt i kak je ni redek woni kalvinszki greh", na to bi sze boksa pelda najsla pri fran-cuzi, ki szo pa vendar katholicsani ? Neisztina je, ka bi proszo ev. diihovnik blagoszlovleno vodo, ali krsztno vodo . . , Csi bi »Profila" piszatel prav szpoznavao prtkmnrszko liidsztvo, bi mogao viditi, ka szo evangelicsanci z-nikaksim tdlom ne od katholi-csanov zaosztanyeni, nego szo v-kulturi dobro napre. Na 64-tom sztrani pita: nKje szta Luthar i Kovacs z-szvojov rnladinov ? Klekliova, Baso-va, Radohova, kak vitezje napre gezdijo" . . . Mogucse je tam ,,orle" vido korakati, ali pa v-Brezje na bucse romarivati proceszijo ? Takse mi evangelicsanci necsinimo, neho-dimo v-csiidna mtszta Boga iszkat, ar ga domL tlidi naidemo, gde ga lehko vu duhi i isztini molimo. Pa tiidi nedrzimo za krsztsanszki 'zitek, csi sze nezrela mladezen 'ze na sztranke orga-nizera i znye csemernov pitvinov z-politikov op^ja. Profila piszatel sze z&to naj nesztara za naso mladino, ona sze oszn^vla vu duhovni lasztnosztaj i ne zn&bidti vu zvonesnyi, zvodni navadaj. Dobro znamo, ka bi nyemi ravno to na veszelje szlu'zilo, csi bi sze nas mali sereg pomensavao i na nikoj so. Za to sze naj dosz ta tiidi nebriga, ka nasi diihovni paszterje csi-nijo, oni na szvojega pozvanya viszikoszti szto-jjjo i du'znoszt szvojo brezi reklame, poleg szvo-jega najbčgsega previdenya i obcsiitenya na ver-nikov diisevno napreidenye i potrdjavanye szpu- nyivajo. To je pa z-krive sztrLni zgrabo, ka sze med szebom neprerazmijo, koga szpoznajo za voditela, nebodo od Profila piszatela tanacs pro-szili i ka bi »Duseven liszt' odklanyali, je pa neszramno ogrizavanye. Na 49 51 sztrani od ci-gana i skolnika doli szpiszano fabulo szem jasz, te redov piszatel za mojega mladinsztva pred 60—65-mi letmi tiidi csiio od lfidi gucsati, stero sze je, kak szo szi teda gucsali kre M6re na dolinszkom v-nisternoj gmajni zgodilo, gde szo tisztoga hipa escse nekvalifikalne skolnike meli, stere szo z-ovkraj More lifrali i ki szo p leg kakse szlabe mestrije, szabolije, csrevlarije, krbUl i rneklžo redjenya ttlko znali, da szo je v-cerkvi tiidi poniicali. Csi sze je to z-isztinom zg:A)dilo, je ravno ne prekmurszki profil, ali je pa pisza-tel v-szvojega piszanya vrtmeni vido v-Pr:kti:urji taksega skolnika? Zagvtisno sze je teda na szvojo krv namero. ^Profil" i priszpodobna pi-szanya ršvnp neporavnavajo prerazmenye puti med onimi nžrodmi, stere je Boza szkrbnoszt na vkiip'zivlenye zravnala, nekazejo onoga z-velkim glaszom nazvesztsavajocsega bratinsztva. Zaman miszli imeniivan piszatel, ka csi je on edno ma-lo notri kukukno v-Prektnurje i nika malo sze z-szvojimi somiszelniki informirao, zda ze dob-ro pozna prekmurszki narod i za pozvanoga sze dr'zi nyega dojszpisuvati i kritizerati. Kak je viditi sze nyemi je ne poszrecsilo on cil do-szegnoti, za steroga sze je na to veliko delo (?) podao. Naza sze povrnovsi na csaszopisze, more-mo vadliivati, ka sze je v-prvesi letaj, pred boj-nov i med bojnov vecskrat razprdvlalo, naj sze evang. prckmurcom szlovenszki verszki csaszo-piszi dajo v-roke. Zaka sze je nakančnye ne vteleszilo, toga zroke nescsem eto pot napre pri-neszti. Evang. stampi zda ze od szedem l^t mao szhajajo. Vszaki zacsetek je teski, ali zato sze nemamo to'ziti, ka bi ji vernici nebi pod-perali. CstiteJje sze vszžko leto poveksavajo bar, ali zato je escse nyi racsun ne popolno ve-liki. Toplo poracsamo nasim vernikom Dlisev-noga iiszta, Evang. kalendarija i drugi verszki stampov podperanye. Ki ga escse necstejo, naj szi ga probajo nardcsiti i csteti, ga ne bodo raogli vecs osztaviti. Naszlediivanya peldo nam ka'zejo z-szprotnoga tabora, gde je eden vszaki cstitel z-ednim i siritel nyegovi csaszopiszov. Ne isztina, ka bi te nevolni 20 dinarcsecov za Dusevni Liszt i 8 din. za Evang. Kalendari na Sztrdn 138. DOSEVNI LISZT november 20. edno celo leto, escse i te najveksi sziromak ne-bi bio szpodoben na szvoje duse otavlanye pri-szkrbeti. Celo vozide z-V/2 Htra vina. Csi to eden i ov vkrajvzeme od szvojega tila i na dii-hovno obrne, szi zagviisno vecs haszka szpravi, kak pa csi je doli po giiti szptiszti i escse ne szamo ednok szi beteg szpravi, szpozabi z-szvo-je cslovecse plemenitoszti. Csi telo razveszelja-vas z-zeraelszkov skodlivov pitvinov, hrani i razveszeljavaj tiidi dfiso tvojo z-diihovnov pit-vinov. Vidimo, ka ltidjč radi cstejo nisterne szen-zAcie gonecse, malovredne csaszoplsze i vszake fele fantazie zganyajocse, diisi kvarne romane, steri szo pa uprav ne navucsni i ne moralne vszebine stampi, nego kvarijo, naimre mladine dtihoven 'zitek, divjijo i odtiihijo od pravoga krsztsanszkoga zivlenya. Vem, csi edne novine v-roke vzememo, nemogocse sze nam je ne sztrsznoti, kelko hiidoga dela sze v-nyi giaszi ? ! Tovajija, llidi vmorsztvo i Bog ve, ka vsze za hudobe ne. Po taksi csaszopiszov cstenye sze mladezen od dneva do dndva bole i bole vu diihi szkvarjtije. NL szamo vu ednoga hiidodelnika szrdci szo mogocse takse novine zbfidile htido-be klico. Opominamo tak znova i znova nase ver-nike, naj nezavr'zejo verszki szvoji stampov i Szvetoga piszma cstenya. Szveto piszmo sze po fal ceni pri vszakom duhovniki dobi za 25 di-narov i na eden celi cslovecsi zitek povoli cste-nya ponlidi escse i dece deci. Zda szo tudi vo-stampane z-Sztaroga Zakona Mozesovi pet i Josua knige, stere szo Kardos Jinos prern. ho-doski duhovnik pred 50 60 deszetimi letmi z-heberszkoga ('zidovszkoga) jezika na nas vend-szlovenszki jezik doli obrnoli. Steri rokopisz je diiga leta ta bio vrzeni i csudna Bo'za szkrb-noszt ga je obarvala od znicsenya. Bilo ]e pa to delo tak, ka szo pokojnyak, gda szo edne i driige knige napiszali i ne szo dobili, ki bi je vodao stampati, (sinyorija je tiidi ne mela pe-nez), tak szo rokopisz, brez toga, ka bi komi kaj pravili, vkiipzvezaJi i ti djali med te driige piszatvi i zacsnoli szo drugo piszati. Niscse je nO znao, kaksi kincsi jesztejo tam med vnogimi piszmami. Po nyihovoj szmrti sze je pa tem me-nye brigao stoj za ta piszma, jedini, ze ttidi obsztarani, pri pogledi szlab szin, je je, kak ne-hasznoviti brgiis vktip dao zagrnoti i na Sza-lafd k-szvojemi hrami odpelati, na hize pod liicsiti, misom i moliom na porob. Velka szrecsa, ka je te nehasznovite pa-pere n$ dao zezgati. (Boza szkrbnoszt!) Dugo let szo tam pesznivili, dokecs szo v-ete sztotine prvi letaj z-Budapesta dr. Melich Janos buda-pestinszkoga universala profeszor, szlavszki je-zikov odlicsni znanec i piszatel ne eti hodili, dvoje pocsitnice szo sze v-Gornji-Petrovci pri Mikola profeszori dr'zali i vcsili sze nas vend-szlovenszki jezik. Ziszkavaji szo naso piszatev, szpoznavali szo nas mali narod, od steroga szo v vecs sžlavszki, naimre v-cseszki knigaj csteli i dobro znajo nyegovo historijo. Intereszerali szo sze doszta od Kardosa, kakti vendszlovenszkoga najveksega piszatela, ki je pravi osznovitel bio prekmurszke literature. Z-MikoJa profeszorom szta na Szalafo sla i tam na hi'ze podi med Kardosovimi zavr'zenimi piszmami ziszkavala... Bogati kincs szta naisla: Mo'zesovi 5 i Josua knigo, Cerkevne historie, Toldia i vecs peszem presztave, rokopisze vu zvezke zvezane. Moze-sovi i Josua knig presztšvo szta hodoskomi dii-hovniki, Magyar J6'zefi dala ta za cerkeven niic, ki je jo pš szledi Kovats Stevan szeniori na hrambo dao. Tak je ta presztava obarvana i do stampa prisla, stero je zda nasi csaszopiszov fond mogocsi bio doprineszti. Kak nalehci bi te kincs preisao! Kelko triida, kaksa vrednoszt bi sze znicsila, csi bi ]e Bo'za szkrbnoszt nebi obarvala! Szamo vu szebi sze razmi, ka je to szamo nam evangelicsanom predrago, ki nas je-zik, naso piszatev, nase vadliivanye zametavajo, nyim je nics, zav^kse prestimajo ,,Prekmurszki Profil". Nezahvalni bi bili tak mi evangelicsanje proti nasim velikira mozom, csi bi po nyi z-velkim triidom szpravjeno i nam nihano 6rocsi-no, kakti dtihovno vrednoszt nebi postUvali, ar poleg Sv. piszma preide on narod, steri je bre-zi zevcsenoszti i vu diihovnoj kmici blodi. Zato szo pogovar]anya i karanya vredni oni vernici, ki zevcsenoszti nelfibijo, ki szatni szvoje csa-szopiize, szvojo dOhovno hrano zavrzejo, ki nyim na probo poszlane numere Dtisevnoga liszta, csi ji nenamenijo obdr'zati, neposlejo vcsa-szi naza, nego tri, stiri i vecs numer szi dovoli-jo posilati i li potom je poslejo naza, stero je bogme szramotno, szlabo postenye, ar z-sztem szami radi kvar redijo onoj nasztavi, stera sze za nyi dahovno napreidenye szkrbi i prinisa aldove, pa bi nyim to zevsze mocsi podp^rati szveta du'znoszt mela bidti. november 20. DOSEVNI LISZT Sztran 139. Nevugodno je tlidi, ka doszta narocsnikov neposle napreplacsila notri do szlednyega hipa, nego na konec leta csaka i escse na dugse vre-men, geto stampanya i postne sztroske mi za vszakov numerov po vodanyi vcsaszi moremo placsati. Nevugodno je, ka v-nisterni gmajnaj i vesz-nicaj niti nepoznajo Diisevnoga liszta. Zagvtisno * szo to oni diihovni sziromaci, sterim sze zaman glaszi Krisztusov evangeliom, ki od Boga doszta 'zelejo, nyemi pa nika nescsejo aldiivati. Jeli je tikse ne szram szebe za evangelicseine drzati? Taksi szo szamo v-nasem seregi nika ne vred-ne numere, stere ni vktip nedšvajo, ni nepovno-'zavajo: vernikov zaji. Evangelicsanszka vera 'zive, na aldovnoszt gotove vernike racsuna, ti mrzli, k-mamoni pridrii'zeni, szo ne nyene ov-csarnice Srocsnici. Za nase bodocse vucsitele. Vszem nam je dobro znšno, ka sze je po prikapcsenyi nase krajine k-Jugoszlaviji racsun nasi evangelicsanszki vucsitelov prevecs pomčn-sao! Vendar sze nenajde ni eden roditel i cer-kevni voditel, steri nebi z-velkov szkrbjov glčdao proti bodocsnoszti, pitajocs: ka bode z-nase cerkvi, csi nebode evang. vucsitelov, steri bi na-so deco, naso mladezen vu evang. csutenyi osz-nivlali, na evang. peszem vcsili i vu cerkevnom zitki deszna duhovniki bili? Goriszpoznavsi naso podgovornoszt proti nasim pohodnikom, szmo hitili pr&vocsaszno na presztor csinčnya, ne szmo sze zbojali aldovov prinLsanya i gori szmo posztavili Diacski Dom. Cil nas je bio, naj predvszem z-tov nasztavov pripomoremo, da sze nasi sziromaskesi szinovje morejo vonavcsiti za vucsitele. Z-pomocsjov Diacskoga Doma je 'ze moglo vecs szrmaski dobri dijžkov zvrsiti 4 zlocse gimnazije, steri szo zda na vucsiteliscsi. Ali zda sze je pa naprepokazalo gvtisno zmenkanye szpoznanya i dr'zanya nasega pra-voga cila. Ar dokecs je peldodenem Oucsek, Banfi, Kucsan v-Diacskom Domi brezpUcsno dobo sztanovanye i hrano, tecsasz zda — gda v Maribori meszecsno 700—800 din.-ov morejo placsiivati za sztanovanye i hrano — komaj * 100—200 Din-ov podpore dobijo meszecsno od Diacskoga Doma. Dž sze miszliti, z kaksimi veli-kimi materiilnimi nevolami i szkrbmi sze bojii-jejo zda te nasi bodocsi vucsitelje. T6 tak du'ze neszme bidti. Dvoja prilika sze nam kaze za pomocs. Ta prvaje: v-Dijacs-k Domi naj szatno tiszti dober dijak plicsa od 300 Din-ov — ta niszikasuma je itak za vszakoga 'ze dobrota — steri vucsitel, ali diihovnik nameni bidti. Po taksem nika vecs lehko prisparamo za nase preparandiste. Ta drfi-ga pomocs bi pa bila: veksa darovitnoszt nasi veredomdnyi na te cil. Bacskajszka sinyorija je szkoncsala na letosnyem szvojem szpraviscsi, ka vsze szvoje gmane szilno goripozove, naj na etaksi cil na vszako diiso eden Dinar plžcsajo notri vu sinyorije peneznico. Tak sze bodo tam szkrbeli vszi za szvoje preparandiste. Pri nasz pa od leta do leta z-nisterni far szkoron niksi d&r nepride notri na to naso nasztavo. Obfid-mo sze vszi na naso du'znoszt! Ti evangelicsanszki ocsa, ti lutheranszka mati, jeli szte znali sztopiti ne davno z-mirov-nov dfisnovesztjov k-grobi vasega ocse, vase materč, naj tam tiho molitev pravite, edno csisz-to szkuzo potorite na nyihov kri'z, csi szte za-mfldili, naj nyihov herb obdrzite i branite? Sznaziti grobe ti pokojni, i sztradati, vesznoti nihati te zivocse je ne vugodno pred Bogom. Podperajte, kak i gde li morete Diacski Dom ! Eden drugoga bremen noszte 1 Zevszemi dobrocsinte, najbole pa zdoraanyimi vere nase 1 Gledajte, naj sze nemate szramotiti pred ocsžk-mi, ki szo nam lepe cerkvi i sole lidali, ki szo tak Ifibili Recs, ka szo szvedocke, bojevniki, mantrniki bili. Neboj sze, mala csreda, obdrzi tvojoj deci ocsškov herb! Kazacs k-dnčvnomi cstenye Biblije. Nov. Ka pravi Jezns od szebef 25. P. Diihovna hrana szem. Mk. 14, 17—25. 26. T. Brez greha szem. Jan. 8, 28—45. 27. Szr. Bo'zi szin szem. Mat. 11, 27 30. 27. Cs. Krdl szem. Mat. 21, 1—11. 29. P. Oblddavnik szem. Jan. 16, 23 33. 30. Sz. Najpotrebnesi szetn. Jan. 15, 1-8. Dec. 1. N. Goszpod szem. Mat. 24, 42-51. Jezusa molecsi 'zitefc. 2. P. Kak nasz vcsi moliti? Luk. 11, 1—4. 3. T. Rddno moli. Luk. 24, 30-35; Jan. 11,42. 4. Szr. Vu szamotnoszti moli. Mk. 1, 35; 6, 45-46; Lk. 5, 15—16. 5. Cs. Ponizna podlo'znoszt pred Bogom. Jan. 17, 1-7. 6. P. Visesnyega popa molitev. Jan. 17, 8-19. 7. Sz. Vjedina Bo'ze szini. Jan. 17, 20—26. 8. N. Hvalodavanye. Mat. 11, 25; Jan. 11, 41. Jezusa podlo'znoszt, 9. P. Cela podlo'znoszt. Jan. 4, 31—37. 10. T. Podlo'znoszt Duhi. Mat. 4, 1—11. 11. Szr. Nyegovo podloznoszt nemotijo malo- verci. Jan. 11, 1—16. /: Sztran 140. DUSEVNI LISZT. november 20. 12. Cs. Podlo'zen, csi je rnalo vovidv.'nye na n&szhaj. Mk. 9, 14-24. 13. P. Podlo'sen med trplCnyem tiidi. Mat. 16, 21-26. 14. Sz. Podlo'zen z-liibeznoszti do Ocsč. Jan. 14, 31; 15, 10. 15. Sz. Dar za podlo'znoszt. Filip. 2, 1—11. Jezusa iubezen. 16. P. Jezusa lubčzen vu szebe tadanyi. Filip. 2, 1—11. 17. T. Vsze obinčcsa boza liibčzen. Mat. 4, 23-25; Jan. 10, 12—16. 18. Szr. Nezmenkana Jtibezen. Luk. 10, 30—37. 19. Cs. Miloszt nyegove Itibčzni. Jan. 13, 21-30. 20. P. Szrcsnoszt nyegove liibezni. Jan. 18, 1-9. 21. Sz. Obeslitnoszt nyegove liibezni. Luk. 7, 36 -5a 22. N. Poniznoszt nyegove liibčzni. Jan. 13, 1-20. Razlocsni mali gtaszi- Radoszti glasz. ,,Ar pride vora, vu steroj vszi, ki szo vu grobaj, csttli bodo glasz nyegov. I vo bodo sli, ki szo dobra csinili, na 'zitka gorisztanenyč, ki szo pa hiida csinili, na szodbe gorisztanenye." (Jan. 5, 28—29.) Na konci VII. lčtnika. Nasega liszta VII. letnika zadnya numera je eta. Ka szmo do eti-gamao pridti mogocsi bili, po vnogom deli ino trudi, zadive i neprerazmenya doliobladajncsi, to Onomi mamo zahvaliti, od koga je doliid -cse vsze dobro danye, i vszaki popolni dar; brezi Koga nikaj netnoremo csinitt. On nam je vopokazao gordšnya, i On nam je dariivao z-rniloscse mocs, naj znamo szpunyavati nase na-loge. Z-lUbčznosztjov proszimo cstitele nasega liszta, naj ponovijo vszi szvoja napieplacsila. Nas liszt je szamo tak mog.>csi szpunyavati szvoje pozvanye, ino cil, steroga je pred szčbe posztavo, je teda mogocsi doszegnoti, csi sze loger nyegovi cstitelov nigdar ne pomensa, nego od leta do leta krepi i poveks&va. Nasega liszta pokrepkuvanye nase vrelo liiblene cerkvi csisz-tese i bl-Vzene bodocsnoszti prisesztje szlii'zi. Zato proszimo zd.i z liibčznosztjov vsze cstitele nasega liszta, naj nadale tiidi napreplacsnici osztšnejo, krepijo evangelicsanszki stamp i prek nyega evangelicsanszke cžrkvi dugovanye! Nektipte szi driigi kalendari, nego pocsa-kajte nas Evangelicsanszki Kalendari, steri de naszkori zgotovleni! Doszta intereszantnoga, le- poga i hasznovitoga cstenyš bode vu nyem. Szamovolni dari na goridr'zanye Diisev-noga Liszta: Ktihar Franc (Bencak) Puconci 10, Horvath Lajos Dolina 3, Hassaj Matyas Sala-menci 10, Banfi Stefan Salamenci 2, N. N. Bre-zovki 5, Panker Stefan Puconci 5, Santavec Ja-nos Vanecsa 5, Cselak Janos Gorica 5, Kolosa Janos Dolina 5 Din. — Radi bi nadaljavali! Szrdcsna hv^lal Gornya Szlavecsa. Dari na cerkev zida-nya po zlatoj knigi: Kranyec Franc, roj. Nusz-kova, Sarkany Janos, roj. Nuszkova, Katzbeck Franz, roj. Tauka (Burgenland), Ivanics Franc, roj. Dolnja Szlavecsa, szo poszlali iz Fray Ben-tosa, Uruguay 2—2 dollara, Ivanics Stefan, roj. Dol. Szlžvecsa, tiidi od tisztec 1 i V2 dolara, Donosa Alojz, roj. Dol. Szlavecsa, rkt. vere, tiidi od tisztec i dolar; goszpa Lang iz Dolicsa 50 Din, Kiironya Sandor z tiiv. iz Gornje Len-dave 50 Din., Rogacs Terdz iz Nuszkove na szpomenek f sztarisov 50 Din. -- Vsz^m dari-telom najtoplesa hvala! Proszimo nadale dare na naso cerkev! Dari k-neszprhlivomi venci v-szpomin na Lutharovo Fliszar Sarolto za Diacskoga Do-ma stipendij: Zsibrik Lajos Polana 20 din, Ci~ pott Mariska Polana 20 din, Zrinszki Sandor Moscsanci 10 din, Grof Mariska Puconci 10 din, Kranyec Sandor Krnci 10 din, Cselšk Vil-ma Gorica (Montevideo) 25 din. — Ncijszrdcsnc-sa hvala za te korine postUvanya! Darl na Diacski Dom v-puconszkoj fari po zlatoj knigi: Gergorec Jozef Krnci 10 D., Rituper Lajos Kri'zevci 20 D., Zsibrik Lajos Po-lana 10 D., Gorza Verona Andrejci 10 D., Kii-har Emilia Puconci 10 D., Grof Mariska Pucon-ci 10 D., N. N. Brezovci 35 D., Skrilec Kalman na szp. ocs^ Lemerje (Buenos Aires) 100 D., Biikvics Franc na szp. ocse i brata Lemerje (Buenos Aires) 100 Din. — Topla hvala! Nenavaden dogodtek na pokopaliscsi vu Lodzi. Eden dr'zavni csesztnik je pri grobi szvoje 'zene szarnomorsztvo vcsino. Poleg naprC-szpisza szo ga steli pokopati kre sanca briitiva. Ali za cajta pokdpanya sze je vkiipszpravilo na briitivi edno 4—5000 zenszek, stere szo zabra-nile pokapanye, skrinyo szo vkrajvzele i grob szo szkopale poleg tcga szamomorca 'zene gro-ba i ta szo ga pokopale. , * Stampano v nPREKMURSKUTJS ^ • STuDubAA Mnrskl S^ HAHN IZIDOR v Murski Soboti.