C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 22 Febbraio J9--8. Posame zna Stevilka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» * » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fOWZMffl ši. is V Gorici, v sredo 22. februarja 1928 utoxi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra» že«. — Tisk Katoli&ke tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta M. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli šfev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Smehljajmo se! V pustnih dneh nam je brzojav pri- nesel iz Amerika poziv: »smehljuj; mo se!« To je najboljše zdravilo za vse bolečine, najbolj učinkovit ob' kludek za vse udarce. Res je, da je Amerikancem lažje izpolnjevuti ta poziv kot obubožani Evropi, vendar tiči v tern navodilu globoka zivljenjt ska modrost. To življenjsko modrost, du morn človek v vseh težavah in bridkostih življenjn ohnmiti vedrega duha in korajzno sree, so dobro poznali na* ši dedi. Zgodovina slovenskega ljudstva ni bila vesela. Bila je v glavnem ena sama veriga bridkosti in trpljenja, vendar je prepletena z veselo slovensko popevko, iz kate? re veje zaupanje v bolj so, prijeU nejšo bodočnost. Tlačanski bit nemških gospodar* jev je pel po deželi, z znojem in trudom so plačevali ljudje desetino, davki so jih davili, vendar je ostalo v sreu našega ljudstva še vedno dovolj veselja in volje do zivljenja. \ Poslušajmo sumo našo pesem! Ne? j pozabni naš očak Slomšek nas je ' bodril k poštenemu veselju in je ; pel: »Preljubo vesetje, dj, tefe si j doma?« Naš Prešeren je nazdrav; Ijal: Bog našo nam dezelo, Bog živi ves nas krasni svet! In v času, ko je divjala najstraš- nejša nemška reakcija pod Metter; nichom, je z veselim upanjem v sreu oznanjal, da Slovencem »vremena bodo se zjasnila in lepše zvezde bo? do jim sijule«. Tudi naš goriški slavček Gregorčič nam je kljub vsem te/.avam prerokujoče pel: »Pridi, zvezda zlata, pridi, jasne v nas vpri oči.« In v trenutku, ko je slovenskemu ljudsivu pokalo sree od žalosti, ker je polagalo v grob svojega najboljšvga sina Janeza Evangelist a Kreka, je bilo izreče; no hodrilno svetopisemsko geslo: »Dvignite glave, ker približuje se čas vašega vzradoščenja,« in sto; tisoči so z novim pogumom začeli živetj. Tudi v sedanjih časih je potreb* no, bolj kakor kdaj prej, da ohras nimo vedrost duha in veselje srea. Studenec tega veselja pa nam mora biti naš dom, prisrčno zivljenje v domači hiši, iskreno prijateljstvo med sosedi in neporušna ljubezen do celokupne domačije. Ce bomo črpali iz teh virov, bomo očuvali /Avljenjske sile našega ljudstva in vsaka nesreča, ki bo nas zadela, bo nas še bolj izklesala in utrdila in s podeseicrjeno močjo bomo stopali ugodncjšim zvezdam nasproti. Zato dunes, ko dajemo slovo raz-- posajenemu pustu, ne dajmo stove? sa poštenemu razvedrilu. Kakor nas Cerkev s pepelnico opominja, da se moramo zavedati resnosti zivlje; nja, lako vas tudi mi s svojimi besedami nismo hoieli potegniti na lahkomiselna pota. Povedati smo vam sumo hoteli, da je veselje — pošteno in iskreno -— eno najlepših slovenskih navad in da nam je uprav življenjska potreba. Veselet ga in korajjnega človeka je še Bog vesel, pravijo. Zato bodimo veseli, ker brez božje zaščite bi morali res obupati. Kaj se godi po svetu? V poncdcljck 20. februarja se ic v Rimu scstai imnistrski svet k važ* ni seji. Polcg znižanja davkov za mnogpštevilne drtižinc, polcg uza- konitvc načcl ustave dela (Carta del lavoro), poleg ureditve položaja časnikarjev in publicistov, jc minis strski svet tudi obravnaval in sprc- jel preuredbo ljudsketfa zastopstva, to je, državncua zbora. Doscdanji državni zbor je bil sestavljen na ze. lo enostaven naein. Vsak moški državljan, ki je doptdnil 21. leto, je imel volilno pravico. Volilna pravi* ca je bila splošna (to se pravi: vo> lili so vsi, ki so izpolnili ta poaoj), enaka (vsak u'las je bil po vredno* sti in moei cnak), direktna (volilci s<> voljli poslanee v državni zbor naravnost. ne po deželnih zborih ali or^anizaeijah) in tajna (nihče ni mo^lcl vedeti, ko«a kdo voli). Prci' šnji drža\ni /bor je imel okro.U 560 poslaneev. Sestava državncija zbora ie bila odvisna od ljudske voljc- Fako je še dancs v Amcriki, v An* .Uliji, Franciji in vseh velikih državah sveta razen Kusije in ^panije, kjer vlada diktatura majhne skupine lju* di. Angleži sami, katerih dežela je domovina demokraeije, pravijo, da demokraeija ni za vsako ljudstvo. Pridejo dobe in ljudstva, za katera je bolje, če jih vlada železna roka, da tako dozorijo in se okrepijo. Po? sebno po burnih easih svetovne vojs ne se je politična or^anizaeija držav* nega zivljenja po nekaterih deže^ Iah tako razrahljala, da je bilo treba iskati novih poti. Tako utemeljuje fašisti uvedbo novega volilnega sis stema Vhidajoce skupine po dru.^ih de? /elah, kjer je demokraeija doma, se? veda hvalijo demokraeijo in pravijo: pri Antfležih, Francozih in Nem« eih je parlamentarizem velika do? brota in oni se tega dobro zaveda= jo, zato euvajo in branijo svoje ustavne svoboseinc in pravice. Ši* roke ljudske množice se dejansko udcležujejo politiene^a zivljenja, bodisi pri upravi obein, v deželnih zbcrih ali v državnem zboru. Mi= šljenje teh množic odloeilno vpliva na vso politiko države, vendar ni clržava radi njih še nikdar trpela škode. V Italiji smo imeli, kot smo že omenili, voljen državni zbor. Faši* stovska vlada ie hitro spoznala, da je državni zbor važna ustanova. Zato ie bilo njeno prvo delo, da iz-' loei iz nje.Lja tako imenovane pre> vratne elemente. rVo je. dose.^la z volitvami pomladi 1. 1924., ki so se izvršile po znanem volilnem redu. Fašistovska stranka je dobila v dr- žavnem zboru absolutno veeino in je z njim lahko svobodno razpo* la.Uala- Ideal fašistovske države pa je druüacen. Fašistovska stran* ka hoče tako zvano korporativno državo, to se pravi, vsi državljani nai se združijo v poklicne strokov- ne zveze. Te strokovne zveze (sin; dikati) bodo tvorile podlago drzav? nemu ustroju, redu in življenju. Iz teh strokovnih zvez nai tudi izide? jo bodoei poslanci, ki bodo sveto? vali vladi, kakšne zakonc nai izda« ia. Da se ta namen doseže. ie fasi= stovska vlada ustanovila posebno ministrstvo (ministrstvo korpora? cij), ki ureja dejanje in nchanje po* sameznih sindikalnih or^anizacij, in uvrstila vse delavne državljane v strokovne zveze. S tern ie bila u- stvarjena podla^a. Treba pa je «bilo iti še dalie in urediti poslovanje teh strokovnih zvez. Stvar ie postajala pereča, kaj- ti sedanji državni zbor bo po po= stavi izüubil svojo oblast na koncu marca 1. 1929. Vlada se ie lotila de* la. Uspch tega dela pa ie sklep mi* nistrske.Lja sveta od 20. februarja. Ta sklep je nov volilni red za prihodnji državni zbor. Prinaša* mo ülavna določila: 1. Število poslaneev vsega kralic* stva znaša 400. Vse kraljcstvo tvori enoten volilni okrai- 2. Volitev poslaneev se bo vršila: 1. s predlogom or<«anizacii, ki so označene v 3. in 4. elenu; 2. z ozna^ eenjem velikeua fasistovske.ua sve- ta; 3. s pritrditvijo volilstva. 3. Kandidatc lahko prcdlagajo zveze sindikatov, ki so bile z za* konom od 1. juliia 1926 zakonito priznane. Za vsako zvezo pa pred* laga kandidata nien glavni odbor. 4. Kandidate lahko predlaLjaio tu* di moralna bitja (univerze, akade- mije itd. ur.)- 5. Ko so vse orüanizaeiie pred= lagalc svoje kandidate, izbere ve* liki fašistovski svet iz njih srede po svoji uvidevnosti 400 ljudi, ki bodo oznaeeni kot bodoei poslanci. To bo konenoveljavna kandidatna \U sta, ki se bo objavila v »Gazzetta Ufficiale« (IJradni lis.t). 6. Tretjo nedeljo po objavi liste v »Uradnem listu« se bo vršilo gla* sovanje. Volilci bodo glasovali z dasovnicami, ki bodo imcle liktor? sko butaro in napis: »Ali odobra« vate listo poslaneev. ki jih ie ozna^ eil veliki fašistovski svet?« Pod tem napisom bo volilee napisal »da« ali pa »ne«. 7. Glasovniee in volilne zapisni- ke bodo ukrajni sodniki (pretorji) poslali prizivnemu sodišeu v Rim, ki bo i.{lascve preštelo. Ako bo za l'.redlagano iisto oddan en (4las vee kot polovica glasov, bo prizivni dvor pro.ülasil listo za odobreno in r-oslance za izvoljene. 8. Ako lista ne bo potrjena, bo prizivni dvor v Rimu odredil nove volitve s tekmovalnimi listami. Ta? ke liste bodo lahko postavile vse organizaeije, ki štejejo nad 5000 elanov, ki so redno vpisani v vo? lilne imenike. Lista ne sme imeti vee imen kot tri četrtine števila po« slaneev- 9. Te liste pregleda prizivni dvor v Rimu in jih ali pripusti k glaso* vanju ali jih pa zavrne. Ko je ijla? sovanje zakljueeno, prešteje pri* zivni dvor oddane -Ulasove. Izvoljc* na je lista, ki je dobila veeino ^la? sov. Ostala četrtina poslaneev pa se razdeli med druge liste po raz- merju števila Ljlasov. 10. Volilno pravico ima vsak moški, ki je izpolnil 21. leto, a tudi mlajši, ako so poročeni in imajo otroke. in ki izpolnjuje enega sie? deeih pogoiev: 1. plaeuje sindikal= ni prispevek; 2. plaeuje 100 lir let? nega davka: 3. je državni uradnik; 4. ie katoliški duhovnik. 11. Vse druge tozadevne doloebe so preklicane in razveljavljene. To so v glavnih potezah določila novega volilnega reda- Ministrski svet je pa tudi doloeil, koliko kan* didatov sme predlagati vsaka stro* kovna zveza. Na vsakih sto poslan* cev predlagajo po tem sklcpu: po? ljedelci 12, poliedclski uslužbcnci in dclavci 12, industrijci 10, industrij? ski uradniki in delavci 10, tr^ovei 6. trgovski nastavljenci in delavci 6, imeiitelji morskih in zraenih pre* voznih podietij 5, njihovi uslužben? ei 5, imejitelji zemeljskih prevoznih podjetij in notranje plovbe 4, njih uslužbenci 4. banke 3, baneni urad? niki 3, duševni delavci in umetniki 20. Taka bo prihodnja zbornica. Vo* lilni red se, kot vidimo, zelo razli* kujc od preisniega. Volilna pravica ni vee enaka, ni več direktna, ni vee splošna. Prve volitve po novem redu se bodo vršilc naibrž prihodnje leto. Okno v svet. V Nemčiji Zveza vladnih strank se je po* polnoma razbila. V sredo 15. febru? arja je imel medstrankarski odbor vladne večine sejo, na kateri so ugotovili, da ni upanja. da se bo našel kompromis gledc solskeßa za? kona. Zato se bo sedan ia vladna večina rtizšla. Vlada na ne bo od? stonila. kot ic v takih slučniih na? vada. temvee bo po zelii predsed? nika Hindenburga spravila naiprvo nroraeun nod streho. Potem bo dr? žavni zbor raznusecn. Nove volit« vc bodo najbrž v maiu. »Arcos« v Turčiji. »Arcos« je sovietska trgovska družba, ki ima poHružnice povsod po svetu. Dobro je šo v snominu »Arcos« v Londonu- Ta družb^ ie imclvi nodružnicc tudi v Tureiii. Sedai na iavliaio listi. da n^mera« \i\ vse podružnice v Turčiji zapre? ti. Vzroki niso znani. Seinel o uižnotirolskih Nemcih. Nekaterei poslanci avstrijskega državnga zbora so vprašali kan? clerja Scinla, kai misli o položaiu iužnotirolskih Nemcev. V netek 17. februaria je dr. Seipel obširno odgovoril na to vprasanje. Opozo« ril ie državni zbor na deistvo, da ie v času. ko se je sklepahi saint? germainska mirovna nogodba, ita? liianski ministrski predsednik nein? ški narodnosti slovesno obljubil veliko svobodo in leno ravnanie in Ha se italiinnska vlada teh obljub ni držala. Ravnanje z južnotirol? skimi Nemci pa jc resna ovira za priiateljsko razmerje med Ttalijo in Avstriio- Kriza romunske vlade Pariški časopisi so prinesli vest, da je romunska vlada podala ostav? ko. Nova vlada naj bi se sestavila iz skupine generala Averescua in prof. Jorge (dosedaj opozieija) in iz liberalcev. Ta vest še ni bila po* trjena. Ruska opozieija. Uradna komunistična stranka je zopet izključila iz svoje srede ka? kih sto pristašev opoziciie, ki kliub vsem opominom niso opustili svo? jega prevratnega delovanja. Ti iz? kljueenci pripadajo veeinoma orga* nizaciiam po deželi. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Bivši ministrski predsednik Nitti, ki je že dolgo v inozemstvu, ker je izgubil italijansko državljanstvo, je dovolil poročevalcu ljubljanskega dnevnika »Jutro« razgovor- V tem razgovoru je Nitti izrazil upanje, da se bodo razmere v Italiji v krat* kem sprcmcnile. »Jutro« ie ta raz* govor objavilo v ncdeljo 19. fcbr. Seja komisije za razorožitev. Včeraj sc je v Ženevi vršila seja komisijc za razorožitev. V Žcnevo so prispcli delegati vseh držav. Ver* jetno je, da bodo prišli tudi sovjet- ski zastopniki. Papeški nunci.j v Pragi je imenovan. Vatikan je na to važ* no mesto postavil msgrja- Ciriaci* ja. Ciriaci bo prcd svojim odho* idom v Prago posveeen v škofa. Razmerje med Vatikanom in Čeho* slovaško jc bilo radi znanih dogod* kov več let skaljeno. Sedaj se je za* easno uredilo. Ciriacija vsi Cehi ze* lo živahno pozclravljajo. Kriza jugoslovanske vlade šc vedno ni rešena. Vukičcvic se je dolgo pogajal z vsemi parlamcntar* nimi skupinami. Preteklo soboto se mu jc vendar posrečilo, da je se- stavil prejšnjo vladno večino. Listi so prinesli že imena novih mini« strov- Važno je, da je bil za notra* njega ministra označen dr. Anton Korošec, voditelj Slovencev. Pred* no so pa novo vlado uradno javili, so se pokazale težkoče. Ves trud je bil uničen. Vukieevic jc vrnil man- | dat. Kralj je poveril sestavo novc vlade drju Marinkovicu, ki pa tudi ni uspel. Proti njemu sta se izjavila Radič in Pribičevič. DNEVNE VESTI. Narocnikom »Gospod. lista«! Že pri februarjevi številki »Go* spodarskega lista« ste lahko opazili, da ie na zadnji strani platnic pre* črtano moje ime kot odgovorni u* rednik. »Straža« Vam je poznejc sporočila, da sem odložil to mesto. Kaj bo v bodoče z »Gospodarskim listom«, podpisani ne vem- Gotovo je le to, da ga iaz ne bom vee ure* jeval. Zato prosim tudi cenjenc na= ročnike, da se v bodoee ne obrača* io vee name v zadevi »Gosp. lista«. Pri slovesu od uredništva čutim za svojo dolžnost, da sc zahvalim vscm naroenikom in sotrudnikom za njihovo požrtvovalnost, ker le s pomoejo njih je bilo mogoee dvig* niti »Gospodarski list« tako viso* ko da so nam mogli v tem oziru zavidatt drugi veeji in bogatcjši narodi. Sotrudniki in naročniki, hvala Vam! Bog Vas živi! inž. agr. Josip Rustja, bivši urednik »Gosp. lista«. Osebna vest. S prvim februarjem je bil ime? novan za rednega asistenta na od* delku za notranje bolezni v goriški mestni bolnici g. zdravnik dr. Lojzc Simoniti. Poroka. Dne 31. Jan. 1928. sta se poroeila v Buenos * Airesu gospodična Mil* ka Simčič iz Kozane z g. Joškom pi. Reya tudi iz Kozane v Brdih. Odpust iz službe. Prefekturni komisar »Zadružne zveze« v Gorici je odpovcdal služ* bo gg. inž.' Josipu Rustja in inž. Francetu Peganu. Prvi ni več v službi od 6. februarja, drugi pa za? pusti službo 1. aprila. Ker zapusti službo »Zadružne zveze« tudi g. David Doktorič, bodo pri »Zvezi« manjkale tri moei. Doscdai se še ne ve, ee bodo izpraznjena mesta iz? polnjena z drugimi močmi. Občni zbor društva »Skalnica« bo v nedeljo dne 26. februarja 1928 v društvenih prostorih, ulica Mameli St. 5. K obilni udeležbi vabi Predsedništvo. Finančni minister govori. Italijanski finaneni minister grof Volpi je imel v petek 17. februarja v scnatu velk govor o svojem delu za povzdigo italijanskega denarja. V svojem govoru je očrtal vse važ* ne.jše razvojne stopnje ustalitve italijanske lire. Scnatorji so mu navdušeno pritrjcvali. Avtomobilna zveza Goricasldrija jc z 20. februarjem zopet začela po* slcvati. Korijera odha.ja iz Goricc ob 16. popoldne in prihaja v Idrijo ob 19.50. Iz Idrijc pa odhaja ob 5.15 zjutraj in prihaja v Gorico ob 8.25. Korijera vozi tudi pakete. Prepovedana knjiga. Jugoslovanska vlada je prepove- dala knjigo »La grande Balcania« (Veliki Balkan), ki jo je spisal ita- lijanski časnikar Itaio Zingarelli. Vzrok prcpovedi je proti jugoslo* vanski duh, ki preveva knjigo. Prc? poved zadeva italijanski izvirnik in nemški prevod. Listi poročajo, da bo Zingarelli najbrž izgnan iz Jugo- slavije. Italijansko časopisjc se ra= di tega zelo razburjen in piše o ome* jcvanjii tiskovnc svobode v Jugo- slaviji. Za velike družine. Ministrski svet je v ponedeljek 20. februarja sklenil, da oprosti družine, ki imajo 7 all vcč otrok, nckatcrih davkov popolnoma, dru- ge davkc jim pa zniža. Gregor.janski koledar v pravoslavni cerkvi. Grško-pravoslavni cerkveni zbor v Aleksandriji je skleniL da vpel.je v vsch podrcjenih cerkvah gregor? janski koledar. V poštev pride.jo Grška, Bolgarija in Romunija. No* vi koledar se bo vpeljal letos 1. oktobra. V Rusiji je sovjetska via* da to že davno storila. Gregorjans ski koledar je v zapadni eerkvi v vcljavi od papeža Gregorja XIII. dalje. Pravoslavna cerkev pa ima julijanski koledar, ki je za 13 dni naprej. Zasedanje zbornice. Predsednik zbornice Casertano jc sporazumno z ministrskim pred? sednikom doloeil, da sc prično seje parlamcnta 27. februarja- Parla- ment he; zboroval do 31. marca. Po? tem bodo poslanci odšli na veliko* nočnc poeitnice. Ženevski župan ponesrečil. Ženevskcga župana Bruncta je zasul plaz. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Njegovi sprcmljcvalci pa so ostali nepoškodovani- • Koliko je Nemcev? Nemški učenjak dr. Viljem Win* klers je dognal, da je bilo na kon? cu lcta 1925. vseh Nemcev na svetu 94 milijonov in pol. Od teh jih je 83 milijonov v Evropi (v Ncmčiji 62 milijonov in pol), ostali so ve* činoma v Amcriki. Samo v Zdru- ženih državah jih jc vcč kot 10 mi? lijonov. Tvornica letal v Jugoslaviji. Jugoslovansko trgovsko ministr* stvo jc dovolilo ustanovitev delni* ške družbe, ki bo zgradila tvornico motor je v za letala pri Rakovici. U* stanovniki so domačini in Francozi. Zračni promet v Jugoslaviji. Preteklo sredo jc začcla poslova* ti zračna potniška proga med Za- grebom in Bcogradom. Prvi potniki so bili easnikarji. To jc prva zrač* na zveza v Jugoslaviji. Nemška vojna odškodnina. Ncmeija bo v 1. 1928. morala pla* cati zaveznikom 2 milijardi in pol zlatih mark (14 milijard lir) vojne odškodninc, Pangalos pred sodiščem. Razprava proti bivšcmu grškemu diktatorju Pangalosu se je prieela.. Parlamentarna komisija je prieela z izpraševanjcm. Pangalosa branijo najboljši advokati. Javnost sodi, da bo proces trajal mesee dni. Dober zgled za samee. V Granarolo, prov. Bologna, sta se prctekli teden poročila C. Be* ghetti, ki ima 75 let hi R. Pancaldi, ! ki jih ima 79. Občinski naeelnik je i na koncu poročnega obreda opozo* ril zakrknjene samee na ta zgled* ni par. Zopet atentat v Skoplju. Pretekli teden je v Skoplju neki neznanec ustrelil lekarnarja Geno* viča. Zločincc je nato ušel. Neka* tcri sodijo, da je atentator delal po naroeilu macedonskega revolucio? narnega odbora, drugi pa trdijo, da tudi osebno maščevanje ni izklju* čeno. Brezposelnost v Združenih državah. V Združenih državah jc po naj* novejših podatkih nad 4 milijone brezposclnih- To stanje traja že dalj časa. Ženske in diplomacija. Francoska vlada jc izdala odred* bo, po kateri bodo tudi ženskc Iah* ko sprejete v diplomatsko službo. Zavedno ženstvo to odredbo vese* lo pozdravlja. Hudomušneži pa pravijo, da hoec francoska vlada s tem odpraviti tajno diplom.acijo. Žrtve v svetovni vojni. V svetovni vojni je bilo mobili? ziranih 67 milijonov vojakov. Od tch je bilo 24,550.000 avstrijskih in nemških. Padlo je 9,200000 voja* kov, ranjenih pa je bilo 17 milijo* nov. Takih žrtcv ni zahtevala še nobena vojna. Koliko letal je na svetu? Stanje zračncga brodovja je v posameznih državah slcdcee: Vo* jaskih letal ima Francija 2560, Ame* rika 1640, Vclika Britanija 1140, (sama Anglija 750), Italij;» 1ÜU0, Rusija 700, Spanija 600 Japonska 600, Poljska 500, CehoslovaSka 450, Romunija 180 itd. Na vsem svetu je to'rej 11 tisoč 600 bojnih letal in 2000 strojev za solo. Polcg teh tisoccv jc pa samo 1500 letal za Dro* met in pošto. Darovi. Za Slovensko sirotišee: E. P. 25 L, prcplacila za Nova pota 23 L.. Srčna hvala! Bog stotero povrni! Za Alojzijeviščc. Na svatbi Fra? na Pavšiea in Petra Sovc iz Sent* viškc gore nabrali svatje 37 L. Srč* na hvala! Meh za smeh. Prakticno. Mož pri tclcfonu: »Ali govorim z zastavljalnico?« — »Da.« — »Bo* ditc tako ljubeznivi in poglejte na mojo uro, ki sem jo veeraj pri vas zastavil. In čcz štiri minute me pa zopet pokličite. Rad bi si namreč skuhal jajec.« Iz šolske naloge. »Hrbtenica jc drog, ki jc za tre* buhom. Na enem koncu sedi glava, na drugem pa mi.« Dr, Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10*lctnico njegove smrti. Pred vojno jc imcla ta organizaeija svoje odseke tudi po Goriškcm, zlasti v Mirnu in v Tolminu (pod vodstvom okr. zdravnika dr.ja Serjuna in ucitclja Mateja Mikuža). Danda* nes se nahajajo po naši deželi le posamni in ožji abstincntski krožki. Poscbno so mu bili nri sreu zelo odlocni mirenski abstinent je z delavskim voditeljem Antonom Vukom na čelu. V Miren je prišel večkrat. Ko je na nekem socialnem tečaju v Gorici nckdo vpričo dr.ja Kreka zasmehoval mirenske abstinente, ecš voda je za žabe in za babe in za mirenske barabe, tedaj je dr. Krek ogorčcn vstal od mize in de* jal razžaljcn: »Pustite mi moje Mirence pri rniru!« tcr sc prescdcl s svojimi Mircnci k drugi mizi. Krckov učencc, nekdanji paznik Üubljan* ske prcdilnice Jože Gostinear, ki sc jc po* vzpel po dr.ju Kreku do izbornega delavskega voditelja, dalje do državnega poslanca in po vojni celo do ministra, piše, da je priredil dr. Krek med delavstvom nešteto socialnih teca* jev. Nastopal je vedno kot duhovnik, apolo* get, (zagovornik kršeanstva) in sociolog (za* govornik in pospešcvalcc družabnega reda in miru). Ne pravi mu slovensko kršeansko so* cialno delavstvo neupravičeno »Naš oče«. Politično delo. Iz tega silno bogatcga delovanja navedimo le nekaj najznačilnejših podatkov. Dr. Krek jc bil rojen politik. Smernice do* lcčal in inicijative, predloge, pobudc jc dajal v vcliki mcri sam tudi v političncm dclu. Vcn* dar pa ni silil nikdar v ospredjc, ako ni bilo trcba. Najraje je ostajal v ozadju in pustil drugim govoriti po dogovorjenem in nreštu* diranem načrtu. Tcj njegovi skromnosti so sc vsi čudili, jo visoko cenili — vcčkrat pa tudi posamniki prav^grdo zlorabljali- Kakor pri vsem svojem delu, tako jc hotel tudi političncmu dclu vtisniti doccla katoliški znaeaj. Kompromisov na škodo svojega kr* ščanskega prcpričanja ni delal nikoli. V na* rodnih in gospodarskih vprašanjih pa je bil vedno za slogo in jo je tudi sam iskal in za* htcval. Praviecn je bil vseskozi vsakomur, ro* jakom in drugim narodom in ni bil nikdar oscben. Boril se je za stvar, proti zmotam in krivicam, nikdar proti osebam. Spoštoval je osebo vsakogar, zato so ga vsi dostojni ljud* je, tudi načelni nasprotniki, spoštovali in ce* nili. Ko jc 1. 1900. odklonil kandidaturo za dr* žavni zbor, mu je nriznal celo hudi načclni nasi'irotnik »Slow Narod«, da jc »Krek mož iK;štenjak, ncsebiecn. požrtvovalcn in resnič* no prcpričan o tistih idejah, ki jih zastopa«. In liberalne »Novine« so pisale, da je »pošte* njak brez madcža, popolnoma nescbičcn člo* vck, ki žrtvuje vse, kar ima in samega sebe za svoje prcpričanje, da je brez dvoma resnieen prijatclj ljudstva«. Politieno organizacijo si je Krek tako za* mislil: Vun. med narod, med ljudstvo! Poli* tično in prosvetno dclo se zanesi v zadnjo bajto! Politična organizaeija se izvrši podrob* no do zadnjega moža in istotako organizaeija posamnih stanov. Zanašaj se vscstranski pouk med ljudstvo s tiskom, pa tudi po društvih, shodih. s poučnimi teeaji in ustno od moža do moža, od osebe do osebe. Vse krščansko socialno delo bodi nekaka visoka sola, zakaj vsak posamnik in vse ljud* stvo ima pravico do vsestranske izobrazbe in potem. bo moglo tudi popolnoma po kr* ščanskih načelih sodclovati in odločcvati o svoji usodi in napredku na vseh pol jih narod* nega zivljenja- Ljudstvo ne sme biti marijo* neta, lutka, pupa iz eunj, ki jo ima kdo na vrvici in se kreta in govori in dela, kar in kakor hoee voditelj. »GORIŠKA STRATA« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Podsabotin. V soboto dne 10. t. m. se jc v Šte* verjanu poročil ß. Franc Tcrčič iz ußledne Matijeve družine iz Pod? sabotina z gdč. Ivanko Drufovka iz znanc in spoštovane Drufovkove družine na Bregu. Mlademu paru, ki sc misli izseliti na Dolenjsko, že? limo obilo blaßoslova bozjcßa. Gornje Cerovo. V soboto 18. iebruarja se je tukai poročil posestnik ß- Severin Forti, odbornik bivscßa prosvetncßa dru? štva »Danice«, vnct dramatik na naših odrih, z gdč. Leopoldo Bre? ßantic iz ußledne hišc. Srcča in za? dovoljnost naj spremljata mladi par v novcm življenju. Boß živi! Zapotok. V soboto se je Zapotokom poro* čil Ißnacij Rožič iz Imenja pri Šmartnem z Marijo Justino Veli? šček iz spoštovanc družine Debe? nje. Novcmu paru želimo obilo srcče! Idrija pri Bači. Pretekli tedcn je bil tukaj poko* pan Franc Luin iz Škrbinc. Prišel je v hribe kupovat krompir. Na poti blizu Roč je obležal mrtcv zadct od kapi. Možu se gotovo ni niti sanja? lo, da bo našcl tako nesrečno smrt in da bo v hribih pokopan. N. p. v m.! Otalež. Poročena sta bila dne 6. t. m. v Jaznah Franc Zajc, naš mlckarnar in Marija Rejc- Pri poroki je pel zbor Mar. družbe, katcre članica je bila ncvcsta. — Kakor kažejo zad? nja lcta, se deklcta iz Mar. družbe kaj lahko poročijo in ic prazcn strah tistih mladenk, ki so toliko ncvcdnc ali pa zlobne in mislijo, da bi se kot članice M. družbc ne mogle poročiti. Rcsni fantje nikdar ne iščejo nevcst po plesiščih, ki so le smetišča posameznih krajev. Prav je tako! Saj ic zakon vendar nckaj zelo resncga in vazneßa za družino in državo. — Vcč bolnikov imamo v občini, a upamo, da jim bode po* mladansko solnce zdravje povrnilo. — Z delom na državni cesti Želin? Idrija se je pričelo in tako pride marsikdo zopet do zaslužka. Hva? ležni smo oblastem, da so se po? brißale za tako prometno ccsto. Rocinj. Že dolßo ni videla naša fara tako veličastne slavnosti, kot smo jo ob* hajali v nedeljo 12. februarja, ko smo slovcsno blagoslovili krasen kip žalostne Malere božje. Vsa vas je bila ozaljšana z zele? njcm, slavoloki in venci. Pridni fantje so dvc uri daleč prinesli mla? je in neumorna dekleta so zclo lie- no okrasila cerkev. Sprevod s ki^ pom so sprcmljale belooblceene de? klice s palmami in evetjem. Pcvski zbor je lepo prepeval med proce? sijo m povzdi.gnil slovesnost. Pred cerkvijo je bil postavljen lep slavo? lok z angelci. Domaee deklc jc iz? razito deklamovala primerno pe? sem v čast žalostni M. B., ki jo je zložil g. dekan Bele, kateri je vodil sprevod in blagoslovil kip. Pri pri* digi, ki jo jc imel č. g. prof. F. Ter* čelj, je bilo ljudstvo ganjeno do solz in ni moglo prchvaliti dne, ki ostane vsem v sporninu. Slavnosti se je udeležila ogromna množica domačinov in okoličanov. Vsa cast faranom, ki so na prisrčen naein pokazali /ivo versko zavest! Sedlo. V sredo 15- t. m. se je v vikarij- ski cerkvi sv. Križa v Sedlu poročil priden fant iz Sedla Franc Baloh (Tombacev) in si vzel za življensko družico Marijo Sabotič (Mokovo)' hčcrko znaneßa krošnjarja z ma? nufakturnim blaßorn^ iz nase vasi. Povodom sprejema ženina na nje* gov novi dorn, je nevesta po tukaj? šnji navadi, poklonila dar L 50 za odkup ženina, ki so ßa naša dekle* ta hvaležno prejela in hvalevredno darovala v blaß namen — kot pri? spevek za nabavo noveßa cerkvene? ßa zvona. Zahvaljujemo se za blaßi milodar nevesti kakor tudi našim dekletom. Mlademu paru želimo, naj bodo sreča in zadovoljnost in mir njuni mili sprcmljcvalci v za* konu! Bilje. Pred par dnevi se je poročila ß.cna Lojzka Nemec iz znanc tukajšnje ußledne družine z ß. dr. Dei Neri, zdravnikom v Gorici Želimo mla* demu pari; obilo srcčc. Bukovo. Na znanje se da je vsem kolcdni* kom, da je v županstvu, kateremu mi pripadamo, prepovedano s har? moniko v koledo hoditi brez po? sebneßa patenta. Pred dobrim ted* nom nas je nadleßoval ncki Str- žiškar. Sam je baje nezmožcn za delo. S seboj pa je imel čisto zdra- veßa rantiča. Enako sta nas poleß drußih obiskala dva ljubinjska fan? ta. Bolezni jima nismo moßli ußoto* viti. Vse take invalide imamo res* no voljo višjim naznaniti- Šeititi je trcba domačo obrt. Muzike imamo sami dovolj in, če jo rabite, je še drugim posodimo. Gradno. Dne 20. t. m. je umrla žalostnc smrti v Hlevniku št. 12 Marija Ko* dermac. Bila je dobra, poštena, a jo jc večkrat prijelo, da se je me? šala- Tudi teßa dne je kazala, da jo prijemlje. Svoj žalostni korak je zato ßotovo napravila v hipu zme* denosti. Dne 18. t. m. sta se poročila v Gradnem vrl mladcnič Janko> Er* zctič iz Višnjcvika in dobra cer? kovnikova hei iz Gradncßa Pcpca Lrzetič. Kot cerkvenima peveema so jima tovariši in tovarišice zapeli ^' cerkvi in na domu. — Boß daj srečo! Šentviškogorska planota. Poredkoma se oglašamo, dasi je o pustnem easu navadno povsod dovolj novic. Kcr pa so pri nas ved* no rajši le slabe novice, ohranimo še te zase. Vendar hočemo ravno za pust povedati nckaj pustnih. — Nase stricc, ozir. samee jc zadela huda nadloßa: samski davek. V sentviskoßorski fari sc jih jc ta pust nckaj izoßnilo temu davku. Dvomi* mo pa, da so sc ravno teßa tako prestrašili. Ostala planota pa ni imela ta predpust nobeneßa para ozir. nobene svatbe. — Vsestran? sko tožimo čcz slabc case, bodisi v ßospodarskem in kulturnem ozi? ru, o slabih letinah, o pomanjkanju denarja itd. Po drußi strani pa od? krito priznajmo, da nihee nima smi? sla za varčevanje, marvcč sc je lc? tos še bolj kot pretekla leta po.voi* ni, ußnezdilo popivanje in veselja? čenie. Opaža se, odkar se mladina ne more zbirati v društveni sobi, da se je preselila v ßostilne. Ni ču? da tedaj, da je tudi plesanje na dnevnem redu, Čas bi že bil res, da bi sc kaj bolj pametneßa oprijeli in skrbeli kaj tudi za prihodnjost. ker morda ßremo šc tcžjim ßospo? darskim razmeram nasproti. Nov pojav moderneßa beraeenja je lc? tošnji prednust princsel, namreč kolcdnike. Tudi prejšnja leta je pri* šel kakšen, a letošnji predpust je doseßel rekord. Ne nomnimo še, da bi jih bilo kcdaj toliko kot letos. Ni čuda, da marsikatcri ßospodar toži, da druß drußemu odpirajo vrata, in koliko blaßa da je razdal- Saj ne rečemo, kdor jc potreben, naj ßre, ali to je že postal pravi koledniški šport. — Upamo, da bo> deta ßß. občinslca načclnika naše planote za prihodnji predpust tudi v tern oziru napravila red. Renče, V kroßu svojih sobratov šempe? terske dekanije, združcnih na kon* ferenci »Sodalitatis« na dan sv. Va? lentina 14. t. m.. je preč. ß. župnik* dekan Valentin Pipan praznoval svoj 60*letni rojstni in godovni dan- Boß ßa živi šc naprcj — vsaj do se? dcmdcsctlctnicc! Kozana. Preteklo soboto smo slavili kar dvc poroki hkrati. Poročil se je namrcč ß. Karol Jakončič iz ußlcd* ne družine (Žcfove) z ßdc. Kristi? no Fcri, tcr g. Rudoli Jakin iz ußledne (Kužažovc) družine z ßdc. Livijo Reja. Novoporočencem žcli? j mo obilo srcče v novcm stanu ter ] kličemo: Boß živi na mnoßa leta! I idrijske novice. I Poroka: Poročil sc je ß. Anton Rejc, rudn. slußa, z ßdc. Minko Gruden, heer? ¦ ko ßostilnicarke in posestnice pri ' ^Zaßodu«. Mnoßo sreče! Mohorjevke: Ali smo žc plačali za bodočc lcto tistih 6 L. Ne pozabite, kajti letos se obetajo krasne knjiße. Pogreb. V torek dne 14. t. m. je umrla ßospa Ivana Stepic, posestnica in gostilničarka za »ßradom« st- 28. N. v m. p. Pust. Tudi pri nas nori ta nepridiprav. Oh koliko liric — v mnoßo slučajih prav redke, ki jih imamo — bo šlo po neumnosti iz naših žcpov — po* tem pa bo marsikje resnieno po»* manjkanje. Čudno, zclo čudno, da se.nc spametujemo. Vsako tarnanjc o slabih ßmotnih razmerah ne bo našlo praveßa odmeva, dokler bo? mo tako nespametni. Novost. Placilni listki pri rudniku, kjer so oznaeenc razne odteßnitve, se sedaj d.ajejo rudarjem v samo italijan* skem jeziku. Pika. Naš Čolnič: Ta prelepi družinski list, ki se pri nas zclo bere, jc postal letos še za? nimivejši. Ali smo že vsi poravnali naročnino? Storimo to čimpreje in opomnimo nanj svoje prijatelje. Naročnina jc majhna. samo 10 lir cclo leto. Naroči se tarn kot »"Stra* ža«. Tudi Vi, ki ßa še niste imeli, si ßa naročite. Ne boste se kesali. GOSPODARSTVO. O obrestih. V danih razmerah so obresti od? škodnina, ki jo dobi vlagatelj za več ali manj s trudom zaslužene prihranke, ali podedovane oziroma tudi drugače na pošten ali nepo? štcn način pridobljene kapitale. Obresti prihrankov, ki izvirajo od postenega trdeßa dela, so brezdvo? ma bolj opravičene kot obresti ka* pitalov, katcre posestnik ni prido? bil s težkim delom ali jih je morda pridobil celo če že ne po zakonu, vsaj moralno nepošten naein, rcci? mo s prevelikimi dobički pri kup? čiji ali s prevelikim dobičkom na račiin izrabljanja delavskih slojev, torej dobičkov izvirajočih iz dela drußih. Ni naš namen tu obširacje razpravljati o golem vprašanju o? pravičenosti obresti, pač pa o raz? likah obrestne mere naložb in iz? posojil. Bili so easi, ko se denar ni na? lagal, ampak samo posojeval. Kdor ßa je imel, ßa jc posodil naravnost tistemu, ki ßa je potreboval. Ideal? no bi ta način še najbolj vstrezal denarnemu prometu, ker je najce* ncjši. Posestniku denarja jc vsceno ali svoj denar naloži recimo proti 5% obrestim, ali ßa po isti obrestni meri posodi. Praktieno pa imamo v tem oziru slabe izkušnje, da je bila obrestna mera najvišja takrat, ko se je denar na ta naein posojeval. Vsled nediscipliniranosti, neodgo? j vornosti in nczmožnosti nadzoro^ vanja posameznih posojilo * dajal? cev, je bila takrat obrestna mera po 20, 30% in v slučajih, ko so se obresti plaeevale v naravi, .še višja. Na vsak naein jc bilo ncobhodno potrebno, da jc med posestniki de? narja in posojilo ? jemalci nastopil posredovalec v obliki oblastno nad? zorovanih denarnih zavodov, ki sprejemajo vloße in dajejo posojila. Brczdvomno ne morcjo ti zavodi denarja posojevati po isti obrestni meri kakor jo plačujejo za vloße. Med eno in drußo obrestno mero jc opravičena razlika, ki tvori za* služek zavoda v svrho kritja stroš? kov in rizika. Vendar ti zavodi ni* so po zakonu vezani na višino raz? like. Med tem ko sc pri obrestova* nju vloß po posameznih denarnih zavodih opažajo le manjše obrest* ne razlike 1 do 2%, opažamo pri po* sojilni obrestni meri posameznih zavodov razlike, ki ßredo do 6%, t. j. posojilo dobiš pri enem zavo* du po isti obrestni meri recimo 7%, pri drugem te stane z raznimi pro* vizijami in stroški 13%. Prvi se za* dovolji z 2% razliko med obrestmi, ki jih plačuje za vloße in onimi, ki jih zahteva za posojila, pri drugem znaša ta razlika celih 7%, boljše po*= vedano: dela z nad 100% dobička za kritje stroškov in rizika. V prvo vrsto denarnih zavodov, ki sc zadovoljijo z malo obrestno razliko spada ljudsko zadružriištvo, v drußo pa veeina banenih zavooriška preiektura sta žc odposlali zahteva» na pojasnila. Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena. 5. Rusjan /., Rertče št. 83 (/.a Vizin P.): Vaš rekurz je registriran pri Corte dei Conti pod št. 26327. Pri razpravi dne 21. deeembra je bil Vaš rekurz delno ugodno rešen. 6. Lipužič Mar., Ottilež (Lazec) št. 68: Vam je bila priznana pokojnina L 243 let» nih z odlokom 5. II. 1927 št. 57302. 7. Skok Josip, Pevma št. 195: Vaša pros* nja je registrirana pod št. 059684. Manjkajo še nekateri dokumenti, ki jih je pokojnin* ska glavna direkeija zahtcvala od župan» stva dne 14. januarja. Podrezajte pri žu« panstvu, da odpošlje čimprej zahtevane do» kumentc v Rim. 8. Magujne Frunc, Otalež št. 154: Vaš rekurz je registriran pri ('orte dei Conti pod St. 42175. 9. I'aganel Mih., Vrtojbu st. 188: Vaša proinja jc registrirana pod št. 14321 A. Va# ša prošnja je v pregledu. Manjka še izjava vojnega ministrstva, ee je nesreča v resniei odvisna od vojnega dogodka. 10. SiUq Karolina, BiljesOrehovlje š/. 67: Ko imate drugo opravilo v Ciurici, /glasite se tudi v tajništvu K. I). Z.! 11. Persič Katerina, Trnovo St. 11: Vaš rekurz je vpisan pri Cortc dei Conti pod št. 19555. Manjka še izjava višje zdravni* ške komisije vojnega ministrstva. 12. Skočir Ursula, Libušnje šf. 34: V Ki = mu ni mogoče najti Vaše prošnje. Treba bi bilo obnoviti prošnjo in doka/ati, da jc bila prejšnja pravočasno vložena. TAJNISTVO. Sirite „Mško Stražo^ Kupim zemljišče v goriški oko- lici za 20—30 tisoč lir. Kdo mi pro- da naiceneje? Ponudbe na upravo »Goriške Straže«. Slavica Nemec Del Neri Dr. Gilbert Bilje porocena. 18. februarja 1928. Gorica Milka Simčič Jožko pi Reya porocena. Kozana 21. I. 1928. Kozana Buenos Ayres VABILO. Poso.jilnica v Selu na Vipavskem reg. zad. z omejeno zavezo vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 11. marca 1928 ob 10. uri prcdpoldne v Selu hiš. št. 12, s sledečim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzor? stva; 2- Čitanije računskega zaključka za 1. 1927. in odobrenje istega; 3. Volitev nadzorstva; 4. Čitanje revizijskega poročila; 5. Slučajnosti. Odbor. Opomba: Člqn 33. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan naj? manj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, se bo vršil pol ure poz* neje drugi občni zbor na istem me? stu z istim dnevnim rcdom, kateri sme sklepati brezpogojno. VABILO Ljudska posojilnica za župno obči* no Kamnje,, -rcgistrovana zadruga z neomenjenim jamstvom, vabi v smisiu § 29 zadružnih pravil k red? ncmu letncrnu občncmu zboru, ki se bo vršil dne 4. marca ob 3. uri pop. v društvenih prostorih glasom § 30. istih pravil s sledeeim dnev- nim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zakliuč- ka za 1. 1927- 4. Izvolitev načclstvn in nadzor* stva. 5. Slučajnosti. K obili udelezbi'Vabi načelstvo. Prodam hišo, 6 sob, vrt, kuhinjo, samo ali s posestvom, scnožeti. nji? j ve, gozd, pripravno letovišee ali j obrt. Cena po dogovoru. Konštan^ tin Prcmrou, Razdrto. V najem se išče za daljšo dobo malo posestvo za dve ali tri glavc živine; najra.je v bližini goriškc okolice. Prijazne ponudbe s pogoji na »Gor. Stražo«. GORSKI SEMENSKI KROM, PIR je na prodaj v Gorici, Via St. Chiara 14. Culot. Iščem zmožnega trgovskega po* močnika za manufakturno trgovino z znanjem slovenskega jezika. Nas slov pove uprava »Gor. Straže«. Brivnica And. Ro.jic se priporoča. Via Seminario. št. 2 Gorica. PUUCNE BOLEZN! Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dr./ v Gorici: Via Barzellini 3 (ob *re- dah in petkih ob pop. urah). Ortcpedični zavod A. ZECCHI TURIN - Mist Poma 31, I. nsrifsfr. - TURiN Aparat Zecchi preprečuje napredovanje rile **mi Ozdravljenec v Trslu: Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Poskusil sem različne pasove, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat Zecchi, ki mi je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza Anton, Trsl, Via Galvani 3. Važno! Vsled mnogih poprašcvanj naznanjanw, da bo dajal ortopedili ZECCHI oscbno vsa pojasnila: GORICA, sreda 14. in četrtek 15. marca, Hotel „Angelo d'oro" UDINE: nedelja IS. marca, Albergo „Italia" PALMANOVA: pondeljek 10. marca, AlberßO „Rosa d'oro" ČREŠNJEVA DEBLA kupi Fr. Valič, strojno mizarstvo, Ajdovščina ex Lokar. Neka oseba je izgubila dne 20. t. m. od posta.je Prvaeina do §t- Petra St. Marko v vlaku denarnico s svo* to lir 225.— in pismom od sodnije. Posten naiditeli je naprošen, da od* da najdeno svoto upravi »Goriške Straže«, kjer dobi postavno na? grado. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott- A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarkiT termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. mU MLLALAMPi protx izpadanju lag. Vsebuje kinin in je vsled tega p^ sebno priporocljiva proti prehl&dv in za ojačenje koreniii. Stekleuii,^ po 6 lir — se dobiva v lekarni C*. stellanovicb, lastnik F. Bolkfic. Trst, Via Giuliani 42. — V Gorki, Via Carducci 9 pri Fiegel. ONSTRAN O6RAJE "& V! o&i-royani pred vseko nevarnostjo [:.: Zaiibog so vsi otroci do šestega leta podvrženi ne- varnim črevesnini parasi- tom, ki jim prävimo glisje. Posledtce so večkrat ne- varnc in v mnogih slučajih (ka!r.or dokozujcjo stati stike) tudi smrtnonevarne. Potrebno jc vsled tega, da se da otroku kak pripo- moček proti glisiam. Dajte vašini otrokom čistil- no sredstvo proti glistam, ki se imenuje AR*R1BA. Je to izboren čokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljenin ki uničigliste takoj in popolaoma. za asobe in Dr. LOJZ KRÄieHSü sprejema V GORICI Piazza della ViUorle Stev. 2i> in v svoji podrnžnici pri SV. LUCIJI štev. 35 CARRIBA Zohtevajte pri vašem lekarnarju ! PODRUŽNICA [jubljanshe hreditne bantse v Boric' Corso Verdi „Trgovskl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» Din! Mjmjm CBBtrBlB LjUPLjflnH Din. 10,000.000 Podružnice in agencije : Brcžice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad. Novomesto, rjtuj, Prevalje, Rakek. Sarajevo, Slovertjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: Kogaška Slatina. Vloge na knjiiice po 4 % Vloge v tekočem raiunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. mm