s y izobrazbi za- 10C in bodočnost. NO. 25 ŠT. 25. fjl JJ ; ■»/ 7 / . \ OFFin AT OR T SLO VENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin URA GAN ° F THE S0UTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN DNO G LASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. MILWAUKEE, WIS., JUNE 23, 1916 — 23. JUNIJA 1916 Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tuditujci VOL. 2. LETO 2. Entered as second - class s m. .11 er December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, lVisconsin, under the Act of March 3, 1879. 99 POMOČ STAROKRAJSKIM ROJAKOM - ZGODOVINSKA NALOGA AMERIŠKIH SLOVENCEV Med grobovi smo. Ni malo teh grobov; na tisoče in tisoče jih je že in še ni kon¬ ca; - n0V1 se °dP u ' a .lo vsaki čas, vsaki lrip, neprestano Smrt žanje kakor še nikoli poprej. Smrt slavi svoji največji in najzma- govalnejsi triumf. Najboljše pada, cvet narodov pada; cvet slovenskega naroda je padel, je strt, uničen, skoraj že lahko rečemo, da ga ni več! Vse najboljše je že šlo v nenasitno žrelo, a še ni zadosti! .... še, še in Še, do zadnjega, se zahteva! Brez razlike na kako prepričanje ali naziranje, vse gre eno in isto pot - - - v pogin.Malo nas je, a Še to mora izginiti! Usoda, kako neprizanesljiva si slovenskemu narodu! . - \ $ čemu plakanje, čemu solze, čemu vzdihi, jadikovanje, žalovan¬ je in obup ob grobovih? Vse to je zastonj. — Grobovi so mrtvi in neizprosni. Prepustimo solze, jadikovanje in drugo tugovanje materam, udovam, izvoljenkam, sirotam, pohabljencem in starcem, ker to j e vse, česar so zmožni pri danih razmerah. To je njihov delež. Nihče ga jim ne more odvzeti! Od nas, ameriških Slovencev, ki smo tako daleč od “doline krvi in gorja”, da nas krvavi valovi ne dosežejo, čeravno besnijo z brezprimerno divjostjo in čeravno pljuskajo daleč čez svoje me¬ je, ki smo tako daleč, da nam more biti strašna evropska trage¬ dija v nekako zabavo, za predmet resnih in neresnih prerekanj, za pretvezo nizkotnim osebnostim, — od nas pa tir j a ta zgodovins¬ ko važni čas drugih nalog, — dejanske pomoči, kakršne smo pri svojih najboljših močeh zmožni: za enkrat denarne podpore. In ta pomoč našim rojakom v sfareiiV kraju "je zgodovinska naloga nas ameriških Slovencev. Malo zahteva od nas ta zgodovinski čas! Malenkostna je ta zahteva, naravnost neznatna, če jo tudi izvršimo do skrajnih mej svojih zmožnosti, v primeri z našimi rojaki v domovini. Samo par centov, par nikljev, par desetic, ali par dolarjev; morda si nam ne bo treba pritrgati niti enega grižljaja, morda samo en kozarec pive, morda samo urico zabave; kaj je to v primeri s ceno, ki jo plačuje naš narod v Evropi za prisostovanj e tej tragediji vseh tragedij. Kaj je to? — Koliko potrošimo po nepotrebnem, napol- ponepotrebnem, da, često proč vrženo, ali izdano celo v svojo last¬ no škodo! In sedaj se li naj pomišljamo in se izkažemo za kukavice v slučaju, ko je treba plačati zgodovini tribut sedanjega epohalne¬ ga časa, ko je treba, da izvršimo svojo zgodovinsko dolžnost!? — Ne! Ne! To ne sme biti, to bi nam utisnilo neizbrisljivo znamenje skrajne moralne korumpiranosti; to bi nam vzelo pravico do eksis- tiranja med drugimi narodi v svobodni Ameriki! Upajmo, da niti od daleč nismo še tako globoko zabredli! — Toda — dokaz za upra¬ vičenost našega upanja naj doprinese bodočnost! * * ❖ Naj bo izid evropske vojne kakršenkoli hoče, naj pridejo naše dežele pod katerokoli vlado hočejo, Slovenci bodo po vojni narod brez živi jenske sile, telo s strto hrbtenico, ležeče ob odprtem grobu. Vsak, še tako majhen stresaj, še tako majhen pritisk bo pahnil naše narodno telo v grob, iz katerega ne bo izhoda, ne li¬ pan j a na vstajenje. Pred očmi moramo namreč imeti žalostno dejstvo, da je cvet našega naroda ostal, oziroma bo ostal na boj¬ nih poljanah. Kar bo ostalo od slovenskga naroda, bodo od gorja onemeli starci, od solza, britkosti in garanja izsušene žene, in od pomanjkanja izžeta mladež! To bo slovenski narod po vojni! — Kakšna usoda čaka ta naš ubogi narod? Boj za vsakdanji kruh, za borno eksistenco bo brez dvojbe ta¬ ko hud, da onemogoči najmanj za eno celo generacijo vsako ob¬ širnejše kulturno stremljenje; kajti sestradanega človeka edina želja je — kos kruha; dokler tega ni, je zanj vse drugo brez vrednosti, čemu naj bodo umirajočemu človeku kulturna strem¬ ljenja?! Za kos kruha bo voljan prodati samega sebe, ako bo sila dovolj velika, in kdo mu more zameriti! Bodočnost slovenskega na¬ roda bo postavljena na tehtnico. Njegova teža bo tako neznatna, da ga bodo razmere lahko odtehtale, ako jim mi, ameriški Slovenci ne priskočimo takoj po vojni na pomoč z znatno podporo! Sovražnik našeg anaroda, ki nas hoče potujčiti v enem letu, je tako nestrpen, da niti konca vojne ne more počakati, da bi iz¬ vršil satansko delo. že sedaj, ko naš narod krvavi zanj iz stotiso- Čerih ran, že sedaj ga plačuje z vnebopijočimi krivicami za njegove (Dalje na tretji strani) IZ BOJIŠČ Ruska ofenziva, katera se je začela v Bukovini, se še vedno na dalj uje. Rusi so zavzeli černo vi¬ ce in s tem so odstranili nevar¬ nost, da bi Avstrijci vpadli v Besarabijo. Rusi .so prekoračili reko Prut ter pritiskajo avstrijs¬ ko desno krilo nazaj proti Kar¬ patom, med tem so avstrijske in nemške čete započele z ofenzivo v Volhiniji. Vsi napadi so bili od¬ biti, toda odločitev še ni padla. Posrečilo se jim je tudi zadržati ZAPLETLIAJI Z MEHIKO GROZE Z VOJNO Kar je že bilo dolgo za priča¬ kovati, to grozi sedaj, da se u- resniči. Amerikanski kapitalisti imajo v Mehiki svoje velike in¬ terese, to je, oni posedujejo v Me hiki ogromno premoženje ter bi bilo vsled tega za nje velikanske važnosti, ako bi se hotela jih u- smiliti Amerika ter pričeti voj¬ no z Mehiko in jo na vse zadnje spraviti pod svojo oblast. To se je pokazalo jasno tedaj, ko so Ruse, ki so hoteli prekoračiti Stil* mehiški banditi napadli prvič a- in Stokhod reko v okrožju vzhod- meriške prebivalce tostran Rio no od Tarnopola. Rusi so še ved¬ no vzhodno od Kovel in Vladimir Volinski. Skratka rečeno, vrše se še vro¬ či boji ob Stir in SuAhod proti Kovelu brez kake odločitve. Obe strani se hvalite z nekolikimi pridobitvami pri napadih in pro¬ tinapadih. V okrožju Kremenec, južno od Dubno, se bojujejo rus¬ ke čete zelo trdovratno v smeri proti Brodi in Lemberg železni¬ ci. Južno od Tarnopola ob Stripi je stanje neizpremenjeno. Iz Berolina in Pariza poročajo hudo bombardiranje pri Verdu¬ nu v okrožju Thiamont, Vaux, Chapitre in Souville, kar kaže, da bodo Nemci skušali osvojiti te kraje z infanterijskim napadi, ka teri slede vedno, kadar so opra¬ vili topovi svojo grozno delo. Na ostali črti pa nadvladujejo le manjši boji. Grande. Obdolžilo se je tega de¬ janja Villa-ta, akoravno ga ni nihče videl. Zahtevali so takoj taisti, ki imajo v Mehiki intere¬ se, da se gre Villa-ta lovit. In zgodilo se je to. Ampak Villa-ta še do danes nimajo. SOKOLI KOT ZMAGOVALCI V nedeljo je imelo v Pabst parku skupen piknik pet telovad¬ nih društev in sicer South Side, Bahn Frei, Milwaukee, Helvetia Turn Verein in Sokol. Navzočih je bilo več kot 10,000 oseb. Soko¬ li so zmagali v tekmi ter si pribo¬ rili srebrno čašo. Po tekmi so se vršile telovadne predstave. Piknik se je končal s plesom in z oddajo daril. Pa da ne bo kdo mislil, da so to bili slovenski Sokoli; Slovenci smo še premalo zavedni, da bi go¬ jili sokolsko društvo! GLEDALIŠČE NA ULICI Pravo gledališče se je vršilo v nedeljo popoldne, katerega se je udeležilo 500 prebivalcev južne strani in ki je trajalo skoraj eno uro. Predstava se je začela, ko je polieman A. Brandt prišel na dom Eighteenth in Greenfield aves, da bi arestal H. Weber-ja, zaradi zapustitve družine. Ko je stražnik vstopil v hišo od zadaj, je Weber zbežal od spredaj na cesto ter letel severno po 18. ave, stražnik pa za njim. Ker ga ni počakal, je vstrelil za njim. Vsled poka se je nabralo naen¬ krat mnogo ljudi, ki so sledili stražniku. Weber je pribežal do nekega avtomobila, v katerega je skočil. Stražnik je zopet ustre¬ lil, množica pa je narastla med tem že skoraj na 500 oseb. Straž¬ nik je dobil neki drugi auto in o- ba sta drvela po cesti. Ko sta do¬ spela do 21. ave in Scott st, je zapazil voznik avtomobila, v ka¬ terem se je vozil Weber, zakaj se gre ter ga je zapodil dol. Nato je Weber zbežal na 1. ave in Mi¬ neral st., kjer je upešal ter bil konečno vjet. Weber ima tri otroke. V pone¬ deljek je bil izročen municipal- nemu sodišču v obsodbo. Ameriška vlada je bila prva, ki je priznala Carranza-ta kot odgovornega vladarja Mehike. In ravno isti Carranza hoče danes povrniti zlo za dobro; iz kakšne¬ ga namena, se ne ve. — Carranza je zahteval od Zdru¬ ženih držav, da odpokličejo vso svojo vojaštvo, ki se tačas zaba^ sodišču va z brezvspešnim lovom naVilla- ta. Wilson je poslal Carranzi no¬ to, v kateri se poudarja, da se tej zahtevi ne bo ugodilo, ker se me¬ hiška vlada ni potrudila, da bi ščistila bandite in ščitila ameriš¬ ke pravice ter kaznovala bandite; mesto tega jim je skoraj celo šla na roko. In sedaj Carranza grozi, da bo ameriške čete napa¬ del, ako se še bodo dalje časa mu¬ dile v Mehiki. KAZNOVAN ŽENIN Frank Gaffka, 21 let, je. staj pred sodnikom Backus, obdolžen, da je ukradel uro zlatarju H. Kupper-ju na Muskego ave. Pri- i. znal se je krivim. Za njega je prosila njegova 19 letna nevesta M. Gapinski, ki se nahaja y de¬ likatnem stanju, rekoč: “Ljubim ga, sodnik, napravila bom iz nje¬ ga poštenega človeka.” Vzlic te- % ga ga je sodnik obsodil na dve leti v Waupun, ker je. že bil več¬ krat zaradi slične obdolžitve ; pa T* - DRŽAVNA KONVENCIJA. SOSIALISTIČNE -STRANKE Ker se je bati, da Carranza u- resniči svojo grožnjo, so Združe¬ ne države vsled tega odredile na mejo milico iz vseh držav, zaradi česar je nastalo med nekaterimi razburjenje, češ, da je že vojna z Mehiko. Gotovo je, da bi se za- moglo to uresničiti in ravno tako je gotovo, da se zamore vojna še preprečiti. INTERESI V MEHIKI, KI ZAHTEVAJO KRI Izvrševalni odbor socialistične stranke v Chicagu je poslal pred¬ sedniku Združenih držav protest v katerem se navaja,da znaša me hiško vso premoženje $7,000,000, 000, od katerega lastujejo Ameri kanci $4,000,000,000 ter bi bil namen vojne z Mehiko le, da se anektira del Mehike. Ako je tre¬ ba braniti Združene države, se naj ameriške čete postavijo le na to stran reke Rio Grande kot straža. Napadi na Ameriko so bili in- spirirani od strani ameriških in¬ teresov in bi vojna tora j ne bila druzega kot izmenjava ameriške krvi za ameriško zlato. Na konvenciji socialistične stranke za državo Wisconsin, ka¬ tera se je končala v nedeljo, po¬ poldne, se je sprejel sledeči dr¬ žavni tiket: Governer — Rae Weavei; iz Beaver Dam. Podgoverner — Ellis B. Harris iz Superior. Tajnik za državo - Hampel iz Mihvaukee. Državni blagajnik - George John J. Handley iz Mihvaukee. Generalni pravnik — Gerrit Thorn iz Oshkosh. Senator Združenih držav — Sodnik Richard Elsner iz Mil- waukee. OLJNATA POLJA AMERIKANCEV V MEHIKI Ena ameriška družba, pozna¬ na pod imenom Mexican Petro¬ leum Co, ustanovljena po posta- vah Delaware v 1. 1907 ima v svo jih rokah okoli 95 odstotkov ka¬ pitala od štirih družb, od Mexi- can Petroleum Compaiiy of Cali- fornia, Hausteca Petroleum Co. ^ • in Tuxpam Petroleum Co, katere lastujejo ali kontrolirajo 550,000 akrov zemlje, na katerih se pri¬ dobiva olje. POŽIVINJENI OČE. Porota je spoznala krivim v municipalnem sodišču 42 letne¬ ga August Heuer, ki je bil ob¬ dolžen krvooskrumbe zaradi svo¬ je petnajstletne hčerke. “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj : Družba Slovenija. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$-.75 3 mesece.$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 296 Grove St., Mihvaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 TRGOVINA IN STRANKE Slovenci smo znani v splošnem da nismo trgovski narod; niti v starem kraju, niti tukaj. V sta¬ rem kraju zato ne, ker nam manj ka potrebni kapital, drugič pa, ker nam je manjkalo prepričan¬ je, da je v sedanjih razmerah tr¬ govina za napredek celokupnega naroda potrebna. Drugače pa je tukaj. Slovenci smo v veliki ve¬ čini poljedeljski narod in taisti, ki smo zapustili rodno grudo, smo bili večinoma vsi člani polje¬ deljskega razreda. Zatorej se ne smemo čuditi,da nimamo tukaj prave trgovske podlage v Ameriki, kjer je trgo¬ vina in obrt tako važen faktor v vsem življenju. Iz poljedeljske¬ ga naroda smo postali tukaj na¬ enkrat industrijski delavci; priš¬ li smo v popolnoma nove razme¬ re, ne samo živi jenske, ampak tudi delavske. In vsem tem raz¬ meram smo se morali naj prej e privaditi ter se prilagoditi po¬ vsem novim običajem. Vsled te¬ ga nam ne more zameriti nihče, ako smo ostali vedno le delavci. Marsikdo je mnenja, da nam je trgovina nepotrebna, ker pred stavi j a kapital, ki izkorišča de¬ lavce ter jo moramo vsled tega sovražiti in se proti njej boriti. To je popolnoma napačno mnen¬ je, katerega so nam sugestirali nekateri naši voditelji. To je že resnica, da nam predstavlja tr¬ govina kapital in ravno vsled te¬ ga bi morala biti naša delavska dolžnost, da dobimo v sedanjih razmerah to v naše roke, da bo 7 demo imeli to sredstvo in kot ne¬ kako orožje, s katerim se bode¬ mo lahko borili vspešno proti so¬ vražniku, ki nas sedaj izkorišča. Skušnje so nam pokazale in nam še kažejo, da pod sedanjim dru¬ žabnim redom ne moremo stori¬ ti brez denarja ničesar; vse or¬ ganizacije, unije, politične stran ke zbirajo denar in ravno tako iste, ki se bore proti kapitalu. Ne hote mora priznati vsakdo, da stranka napreduje vedno bolj, ako ima med seboj može, ki so financijelno na dobrem stališču, ker taki lažje žrtvujejo več za svoje prepričanje kot pa taisti, ki se mora boriti noč in dan, da vsaj za silo preživi sebe in svojo družino. Iz tega je razvidno, da bode¬ mo mnogo hitreje in vspešneje napredovali, ako bodemo fman¬ ij elno močni in dobro podkova¬ ni. Da pa to dosežemo, je potreb¬ no, da se posvetimo trgovini, naj- sižebo katera hoče, samo, da je poštena in da se ne izkorišča ž njo, mesto da trgovino in obrt zaničujemo. Nekaka dolžnost voditeljev vsake stranke bi bila, da bi svo¬ je člane vzgajali in vzpodbujali tudi v tem oziru in marsikdo bi jim bil zato še zelo hvaležen. Ne¬ kateri voditelji se boje, da bodo potem somišljeniki odpadli od svoje stranke, ako bodo morebiti financijelno močnejši ali uživali malo več blagostanja kot delav¬ ci, ki si služijo kruh s težkim de¬ lom. Ako je somišljenik stranke izobražen ter tudi v srcu pristaš svoje stranke, to je, da se ga je vzgojilo pravilno in se ga ni na¬ pravilo samo fanatika, takšen bo ostal zvest svojemu načelu, če tudi ne bo vrtel krampa v roki. Ako pa se je napravilo iz so¬ mišljenika fanatika, to je, da se ga je izobrazilo le na ta način, da si predstavlja za napredek neslogo in udrihanje po nasprot¬ niku — taki somišljeniki so le suhe veje svoje stranke, ki rade odpadejo, ako le potegne mali vetrič — kakor hitro začutijo, da so si svoje stališče malo iz¬ boljšali. že zgoraj smo omenili, da smo Slovenci ubožen narod ter ne predstavljamo v trgovini niče¬ sar; vsled tega tudi nismo delo¬ dajalci, da bi kdo služil svoj kruh pri nas. Odvisni smo skoraj po¬ polnoma od tujcev oziroma od drugih narodnosti. Glede tega je dobro posnemati naš bratski na¬ rod Čehe; oni imajo dobro razvi¬ to trgovino; amerikanizirali so se, da so dobri Amerikanci, obe¬ nem pa so zelo zavedni v narod¬ nem oziru in marsikateri Čeh i- ma pri njih dobro mesto, kakorš- nega bi ne mogel dobiti pri dru¬ gem narodu. Napačno je mnenje, kot ga i- majo mnogi, da je narod treba izobraziti le za svojo stranko, na¬ rodnost pa da se naj pusti popol¬ noma pri miru; češ manj bodo narodno zavedni, tem boljši čla¬ ni bodo za stranko; na ta način si vzgoje mnogo fanatikov. Kdor bo pravilno narodno zaveden, ta bo tudi dober somišljenik svoje stranke, tak bo imel karakter in ne bo “švigašvaga” ter bo dosto¬ pen za vsako splošnosti korist¬ no idejo. In na to mnogi naši vo¬ ditelji tako radi pozabijo, ker so mnenja, da je narodnost docela nepotrebna stvar; ampak prišel še bo čas, ko bodo morali to res¬ nico pripoznati, ako bodo hoteli imeti trajen uspeh in ne samo začasnega. Ako bode narod izobražen pra¬ vilno in mu bodemo pomagali do boljšega blagostanja že v se¬ danjih razmerah ter ga ne bode¬ mo tolažili samo s tem, kar se še ima enkrat zgoditi v doglednem času, mu bodemo koristili zelo veliko ter želi za to njegovo pri¬ znanje ;ako ga bodemo vedno tolažili le s prihodnostjo, bo pa postal narod enkrat nestrpen ter ne bo več zaupal našim besedam! Vemo, da bo kdo prišel in re¬ kel, za kapitalizem agitiramo, a- ko priporočamo rojakom, da se financijelno okrepe; kdor ima le količkaj treznih misli, bo pa mo¬ ral priznati, da bodemo vsi naše cilje dosegli veliko lažje, ako bo¬ demo imeli kaj “pod palcem”, ka¬ kor pa taisti, ki je odvisen dnev¬ no od delodajalca za svoje ži¬ vljenje. PLATFORMA SPREJETA NA KONVENCIJI SOCIALISTOV V DRŽAVI WISCONSIN V nedeljo je bila sprejeta v Ra¬ cine sledeča platforma socijalis- tične stranke v Wisconsinu: Socijalistična stranka je izraz ameriške politične stranke med¬ narodnega gibanja modernega delavskega razreda za boljšo pre hrano, boljše bivališče, dovolj spanja, več prostega časa, več iz¬ obrazbe in več kulture. Pod sedanjim sistemom se družba razcepi j a hitro v dva raz¬ reda, v bogatega in ubogega, v kapitalistični razred in v proleta¬ riat. Eden razred dela brez uži¬ vanja, drugi pa uživa brez dela. Mezdni delavci v mestih in far mer ji so glavni pridelovatelji v tej deželi. Pri sedanjem ekono¬ mičnem sistemu sta izkoriščana oba vprid kapitalističnega razre¬ da, delavec pri prodaji svoje te¬ lesne moči, farmer pa pri prodaji svojih pridelkov. Oba sta izkoriš¬ čana pri nakupu vseh živi jens¬ kih potrebščin. Končni cilj stranke Končni cilj stranke je oprosti¬ tev pridelovatelja in odstranitev kapitalističnega sistema. V ta na men organiziramo pridelovalne razrede v mestih in na deželi v politično stranko, da dobi kon¬ trolo nad vladnimi močmi. Najbolj karakteristični izraz sedanjega ekonomičnega sistema je trust in monopol. Elektrika, para in moderne iz¬ najdbe so uničile pridelovanje v mali meri. Kokurenca je prema¬ gala konkurenco. Veliki tovarnar napravi monopol kot neizogibno stanje. In trust in monopol sta tukaj, ako ga mi želimo ali ne. Edino vprašanje nastane, ali naj bodo javni ali privatni monopoli. Trusti in monopoli Ampak privatni monopol in trusti so dokazali, da današnji dan imajo kapitalisti v rokah moč, da lahko določijo, koliko me sa in koliko kruha smemo jesti; koliko smemo potrositi za pre¬ mog in koliko za olje; kako lepo ali kako ubožno se naj oblačimo in stanujemo; kako vrsto pohiš¬ tva da smemo rabiti in v kaki rakvi se nas naj zagrebe. Oni za- morejo storiti to s tem, da nasta¬ vijo cene za vse stvri. V krat¬ kem rečeno, trusti določijo, ka¬ ko bolani ali kako -zdravi naj bo¬ demo ali kako dolgo naj živimo. Postava, kako rešiti vprašan¬ je trusta potom regulacije je ne¬ mogoča. Kjer se je to skušalo, se ni obneslo nikjer ter se je o- pustilo. Privatni interesi nadvla¬ dujejo kongres, postavodajo in sodišča ter izvrševalne in uprav¬ ljajoče uradnike v takšni meri, ki napravi takozvano vladno kon trolo kot norčevanje. Edina re¬ šitev je, da se privaten monopol spremeni v javno lastovanje de¬ mokratično kontrolirano in to je socializem. Osvoboditev od izkoriščevalcev Socialistična stranka zahteva, da se iztrga proizvajanje te de¬ žele izpod kontrole majhnega števila neodgovornih mož, kate- rih edini namen je, nas izkons- čevati do skrajne potrpežljivosti ne glede na človeško življenje in blagostanje. j Protestiramo proti hlimbi Ka¬ pitalističnih strank, demokratov in republikancev, ki se še vedno hlinijo, da se ne strinjajo v prin¬ cipu. Odstranili so vse razlike med seboj in mestnimi vladami. Padli so v blazno tekmovanje za javne urade in plutokratične na¬ klonjenosti. Nimajo zaupanja de¬ lavcev, ki so jih nesramno varali Z ozirom na vse to, social de¬ mokratska stranka države Wis- consin prizna zopet zvestobo prin čipom in platformi socijalistične stranke v Ameriki in predlaga točasno sledeči program za po¬ litično delovanj e v tej državi: Državna in mestna plaforma 1) Mi smo za kolikor največ mogočo občinsko domačo vlado ter bodemo podpirali vse tozadev ne odredbe. 2) Zahtevamo iniciativo, refe¬ rendum m pravico odpoklica in proporcionalno zastopništvo. 3) Zahtevamo novi sistem ob- dačenje za državo, ki naj vsebu¬ je samo sledeče: (a) Asesment in obdačenje vse zemlje cele vred nosti izvzemši izboljšanja, (b) Zvišanje podedovalnega davka na velike dedščine. (c) Dohod¬ ninski davek se naj odmeri tako, da se bo zvišal državni prejemek na velike dohodke; naj bodo pros ti dohodki do $2000. (d) Strin¬ jamo se s tem, da so izvzeta po¬ sestva, ki se rabijo samo v bo¬ goslužje, za šolo ali le v dobro¬ delne namene, ne pa oprostitev davka na posestva, katera lastu- jejo verske družbe v svrho špe¬ kulacije ali, da se vrednost zviša ali da se iz njih dobiva dohodke ali da se dela z njimi trgovina. 4) (a) Nobenih pravic se naj ne dovoli več na vodne sile pri¬ vatnim podjetjem. Vse pravice do vodnih sil, ki se zamorejo pre klicati, se naj prekličejo in vod¬ ne sile se naj postavijo pod kon¬ trolo države, (b) Lastninstvo in izkoriščanje vseh naravnih virov vštevši vodne sile, glavne vodne sile, glavnih vodnih rezervoirjev m rud, naravnost od države, da zamorejo produkti in energija piinesti kar največ mogoče do- (Dalje na tretji strani) NAJBOLJŠE obleke IZDELUJE. CISTI,, LIKA, P0 . PRAVLJA in BARVA STARE V VSESTRANSKO ZADOVOLJ. NOST VSEGA OBCNSTVA PO NIZKI CENI JOHN KRAINC 9 6 GROVE ST fl HRENS and Vah ^ Obuvala za v S0 družino 355 GROVE STREET ARTHUR J BRi* pogrebnik 11 281 Reed Street TELEFON HAN0VE8 4n farme Ako ste namenj^nS delano ali neobdelano W J šite po pojasnila 0 fari/ Ashland Co., \Visconsin. Ta •' več MiIwaučanov kupilo zel LEO ZAKRAJŠEK ASHLAND, WIS. THE WEST ALL1S STA' bank WB8T ALL1&KA DRŽAVNA B ANKA Varna - Močna - Pomagalu Pri nas nalaga veliko Sloveucei svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence., časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti \VEST ALLIS, m VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kiptli Cene nizke. 347 REED ST. -*»*** in Walker St. MILAIKEE. Telefon Hanover 449' SALOON IN PREM® . Točim dobro GischP in dobro vino. Finemu 1 ngrizek vsaki časwst fl11 JOE FLUDERNffi 735 Indiana-av, Shebojgaft** P Sporoča m cenjenim ro^ TEL • HANOVER 379 S-X | T HOS. M. REYN0LDS ( ' <)s TILSA sample room 29 8 GROVE STREET KT A V CENEJE! M 11 /1 I ZaNeSlJiVeJt HITREJE! ' Pošilja Denar v staro domovih L 0 U I S BEWI^ 198 First A ve., HUw ^ VIKTOR 268 FIRST -yL Moderno urejena s BRIVNIC^ Se priporočam ° DCl mnogobrojen obisk. Mrs. Oc^ Mary •J00 Grove Street Qr^ e,efon Hanover 2 $ NI -OVi?XTc«irA RA$ SLOVENIJA Jugoslov. Zveza Pod porna “Slog a tt VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L 1915 Sedež: Milwaukee, Wis. . ,, UPRAVNI ODBOR: I S » t d 1 a M n n Ukee «. Wi3 - Tajnik: JOHN ERMENO. 288 Grove SE. MUwauke e " Wis - Blagajnik: MATH. ŠTIGLIC, 415 Florida St Mnw Q /,u Wia ;,,. Zapisnikar: FRANK MATITZ. 212 Greenbušh StT MU^ku^- Wis . .. T _ TA nad ZORM ODBOR: Wls ’ I. nadzornik: IGNAC KUŠLJAN. 229 First Avp iu i II. nadzornik: ANTON TOMINŠEK 511 Park M * ] ?Y auke e. Wis. III. nadzornik: JOŽEF BENDA 471 — 53 r d Avl*’ Wis. POROTNI ODBOR- e " Wes *A llis ’ Wis. Predsednik: ALOIS GOLOB, 114 Franklin Q f t> ^ , JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis. n St - Wa 8 hington, JOHN TURK, 456 — 54th Ave., West AUis Wis POMOŽNI ODBOR- MARTIN ROP. 308 Second Avi ANTON SEM. 440 — Tth Ave Miwi7? Ukee A\, Wis - JOHN WOHI,GKMUTH 822 ’K^Sf ^’ Wl:1 - VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. p. LANGLAND’ K M»waukee. Wis G lav n# aeje se vrae vsako drug sredo meseca na 28«^^ L Av t' in Grove ' st Uradno glasilo: SLOVENIJA St * ° b 8 * uri večer * Wis. (Nadaljevanje iz druge strani) hodkov ljudstvu kot celoti, (c) pa država zahteva pridržane mi¬ neralne pravice v “title deeds”. (d) Da se ne proda nobenega ze¬ mljišča, spadajočega državi in da vse zemljišče, prodano za dav¬ ke, kupi država ali občina. ( e ) Razširitev gozdne rezerve; vstanovitev in obratovanje dr¬ žavnih žag, da trži z lesnimi pro¬ dukti ter se prepusti les pravim naseljencem in hišnim posestni¬ kom za proizvajalno ceno. 5 ) Zahtevamo razmeroma do- voljno plačo za člane postavoda- je. 6 ) Mi smo prepričanja, da je nezmernost v porabi likerjev naj več posledica slabih ekonomičnih pogojev. Z napredovanjem naro¬ da fizično, v razumu in morali, bo nezmernost polagoma izgini¬ la ter bo nastala zmernost v vseh stvareh. Dokler se ne odstrani profitni sistem in dokler se ne vstanovi bolj harmonični ekono¬ mični red, bodo vsa prizadevan¬ ja onih, ki hočejo vpeljati s pos¬ tavo zmerne navade, dokazala sa¬ mo ogib pravega izida. 7) Mi priporočamo državno zavarovanje proti ognju, torna¬ du in nezgodam, starostne po¬ kojnine, materinske pokojnine, pokojnine za vdove in liberalna sredstva za sirote. 8 ) Mi zahtevamo, da se pred¬ loži volilcem v Wisconsinu pred¬ log, ki bi dal enako volilno pravi¬ co ne glede na spol. Industrijalni program 1) Omejitev delavnih ur vseh mezdnih delavcev na osem ur na dan. 2) Postavo, ki bi priznala vsem mezdnim delavecm pravico stav¬ kati in piketirati. Milica se ne sme rabiti v slučaju stavke. Plače in delavne razmere — vštevši pravico delavcev do orga¬ niziranja, kar bo glavna zahteva v sedanji regulacijski politiki za železnice in za vse javne naprave med tem ko se ta politika na¬ daljuje. 4) Da se plača zadostne mezde vsem osebam, ki so prikrajšane v svoji svobodi in uposlene pri javni oblasti in popolno reformo kazenskega sistema. 5) Mi odobravamo principe de¬ lavskega odškodninskega zako¬ na. Toda med drugimi nedostat- ki, je docela nezadostna odškod¬ nina v sedanji postavi in mi za¬ htevamo znatno zvišanje, poseb¬ no za specifične poškodbe in smrt 6 ) Zahtevamo državno ali ob¬ činsko delo za brezposelne za jav ne naprave na podlagi osemurne¬ ga delavnika s tekočo zadostno mezdo. POMOČ starokrajskim ROJAKOM — ZGODOVINSKA NALOGA AMERIŠKIH SLOVENCEV. (umi^s zi OLUUAa^upujvi) žrtve. Kdorkoli je imel le iskrico ljubezni za svoj rod in je to na kak način pokazal, ta je obvisel na vrvi, počasi gine v ječi, ali so ga pa nagradili s svinčenkami. Niti enega zagovornika in branitelja niso pustili celemu slovenskemu narodu. Interesi sovražnikov slovenskega naroda zahtevajo, da mora naš narod izginiti iz ze¬ meljskega površja! Ves vladni aparat deluje v tej smeri. Slovens¬ ke šolske knjige se odstranjujejo ena za drugo, slovenske šole se zapirajo ena za drugo, deloma se nameščajo z nemškimi, deloma ostajajo zaprte. Vse, karkoli je na kak način, četudi naj skrom¬ nejši, nosilo in kazalo slovenski značaj slovenskih dežel, vse to je že zdavnaj izginilo, izginja in bo izginilo. Kdo naj se upira tem nezaslišnim krivicam? — Nihče! Mar obupani, sestradani in pre¬ ganjani otroci in ženske? Nemogoče. A drugega pa ne bo! In naša, lepo se razvijajoča kultura? Tej je vojna zadela smrt¬ ni udarec. Cvet našega naroda je izkrvavel in z njim tudi naraščaj na polju naših kulturnih delavcev. Ostale so deloma izstradali, ugo- 7)Zahtevamo preureditev I n °bili ali onesposobili; ostanek b oskrajno pičel. Toda še teh ne bo Jevalnega sistema v dri * vzg0 mogel kdo vzdrževati. Sicer so naši umetniki zelo, zelo skromni, da bi bila izobr* 1 ’ a °’ toda pri takih razmerah, kakršne bodo v naši domoVini po vojni, vsem * a ° S °f na | ne bodo dobili niti suhega kruha in sveže vode za svoje delo. In vsem. ji. vezbania, popolno- h j • , .. . J 5 T7 . , .. , ,, . ma sistematični kurzi v te ovid d ° naj ga Jim tudl da? Kdo naj kupuje kn ' llge ’ sllke ' skladbe in ’ • • I druge kulturne plodove, ko ogromna večina naroda ne bo imela del vzgojevalnesra siste™ 7, | dovolj ’ da bi se vsak dan enk i‘ at P ošteno do sitega najedla. Tisti, htpvamn tnrh* n * l u- j v ki bi lahko kaj storili v tem oziru, bodo v nasprotnikovem taboru. nievamo iuai, aa preskrbi drža- m , lx . . . , , ... , . va brezplačne kniiee in šokira na3 ‘ kul,un Je s ° Jen !>ropad ' kajtl z ' vl| ™ ska slla " al0(la ln potrebščine za vse učence v ljnd- "'"T* “S"* * I “ ta TTu? prve ni druge J 1 Iz navedenega menda lahko vsakdo izprevidi nujnost pomoči q\ , iza naše rojake v starem kraju po vojni. Potrebovali bodo gmotno, o) Priporočamo postavo za h i 4 . j- 1 - 4-1 t v , . n t , ^ kakor tudi moralno pomoč naravnost krvavo. In naša dolžnost je, Prisiljeno zdravstveno zavaro- Li , ... v , i , u . ^ i -t • u v . , da storimo vse v svoiih močeh, da jim preskrbimo zim največ de- vanje, ki se bo pečala predvsem i . i u tt- ti v 1 •• 1 p cuvocin i narne podpore in moralne zaslombe. Kolikor vec klima jim bomo preskrbeli, toliko manj bodo navezani na judeževe groše, katere v., 4 . , . .jim bo usijeval njegov zatiratelj, toliko lažje bodo kljubovali po- am l 3a ^ I tujčevalnemu pritisku, toliko prej bodo vsaj za silo rehabilitirali svoje telesne moči, od katerih je vse drugo odvisno! Moralno pomoč pa jim bomo dali zajedno z gmotno, kajti ista skih šolah. z boleznimi, izvirajoče od vrste zaposlenosti in katera bi ne slu¬ žila samo za izboljšanje, a] tudi za preprečen j e bolezni. * * * Farmerski program T v , ,. vv „ I jim bo dokaz, da jim stojimo ob strani kakor bratje in sestre, se z o jsa s a išče farmer -1 kakor člani ene j n igte družine. Ta moralna pomoč, oziroma zaslom- jev se mora končati zemljiško go L a> bo zanje nepopisne vred nosti. Krepila jih bo v težavah ter spofs vo m zem Jis a spekulaci- naV( juševala za novo življenje. — Brez naše pomoči pa jim je uso- ja ter olajšati naseljevanje praz- L ena propast z nami bodo žive li in stali, z nami bodo padli in odredbe 6 ^' 6< a8am ° s ede ^ e umrli! Njihov obstanek je v naših rokah in mi smo zgodovini od- -*\ -p. "v . , . . govorni zanje! 1 ) Država naj vstanovi in u- pravlja žitne elevatorje, mrzla skladišča in blagovna skladišča, kjer se naj farmerski pridelki hranijo in tržijo. 2 ) Organizacija brezplačnega agrikulturnega pouka in ustano¬ vitev vzornih farm. 3) Država naj pospešuje ko¬ operativne družbe, posebno pa u- godno postavo za kooperativne (zadružne) banke. Državno organizacijo za poso¬ jila na vknjižbe in na blago v skladiščih za take obresti, ki bi pokrile samo stroške. 5) Državno zavarovanje proti boleznim živali j, proti boleznim rastlinstva, proti kugi žuželk, to¬ či, povodnji, nevihti in ognju. Zemlja Mi vidimo glavni vzrok v pri¬ vatnem lastovanju nepregledne¬ ga zemljišča, katerega drže zem- V kolikor se tiče nasvetov urednika G. N. za podrobno delo započete akcije za pomoč starokrajskim rojakom, je naše mnenje, da naj se najprej Konstituira nekak odbor iz urednikov onih lis¬ tov, ki so se, oziroma se bodo zavzeli za to akcijo in so voljni pod¬ pirati jo po svojih najboljših močeh in tudi sodelovati zraven. Ta odbor naj vodi nadaljne priprave za stalno organiziranje omenjene akcije. Pustimo na strani prerekanje o tem, komu bomo dali, ko¬ mu ne, kajti gotovo se bo gledalo, da se namen čim najbolje dose¬ že. Tudi odlašati ne smemo nič! železo je treba kovati, dokler je vroče. Poleg tega pa moramo pomisliti, da nas čaka ogromno de¬ lo in da je zato vsaka ura dragocena. Podrobno delo naj se prepusti tozadevni organizaciji, ker je nemogoče, da bi prišli do kakega po¬ zitivnega zaključka, ako bomo skušali rešiti vse detajle potom časopis j a! To je delo sestanka! Končno predlagamo, da naj urednik G. N., ki je sprožil to ide¬ jo, skuša dobiti od tej akciji naklonjenih urednikov izjave o mnen¬ ju o nadaljnem delu v prid te akcije. Ako bo časopisje složno dela¬ lo med seboj, bo brez dvojbe tudi narod složen v tej akciji! kuturne in gozdne dele od skup¬ ne komisije, sestavljene iz čla¬ nov agrikulturnega in gozdnega departmenta. Država naj nosi svoj del javnega zboljšanja. 5) Država naj izda bonde za ljiške družbe in špekulanti, za- izboljšanja z namen om, da vsta- kaj da so miljonia iov Inovi naselbine in izčisti zemljiš- ne zemlje neobde ani. Sedeči L nad zorstvom agrikultur- predlogi so namenjeni končati I departmenta . Za to delo se to vrsto zemljiškega as o vanj a L a j zapos iij 0 naseljenci z vlada- ter pomagati resničnim naseljen jočimi plačami Bondi n& takih cem ’ . , . zemljiščih naj bodo na prvem Davka naj bodo pios a vsa iz- mestu ter se na j vl . ne jo v malih boljšanja na zemljišču m osebni odplagmh v dolgi dobi- lastnini. 6 ) Le oni lastniki naj imajo 2) Davek se naj stopnjema p rav i co (title) do zemlje, katero zvišuje na prazna zemljišča, ka- | so prejeli ali na katero so se na- tera se drže za spekulacijo. 3) Odsotni zemljiški lastniki selili, ki žive na njej sami. Socialistična stranka bo stala naj določijo vrednost radi obda- tudi na strani vseh drugih radi- čenja svoje zemlje sami; toda kalnih sprememb, ki bodo dones- socialistične. Smatra se jih naj samo kot odpomoč sedanjim raz¬ meram. Pod nobenimi pogoji ne sme ljudstvo se zadovoljiti z od- pomočki te vrste. Ljudstvo naj stopa naprej do zmage vseh jav¬ nih sil, k popolni spremembi se¬ danjega sistema k takemu, ki bode zasigural ljudstvo kolektiv¬ nega lastninstva sredstev proiz¬ vajanja in porazdeljevanja in ko¬ risti modernih iznajdb in gotove višine civilizacije in kulture do sedaj nepoznane v zgodovini. Gospa N. je dobila novo služ¬ kinjo ter jo je podučevala, da mo ra vedno, predno vzame krožnike za juho iz mize, vprašati vsako osebo, ako še želi več. Drugi dan so bili gostje v hiši. .Služkinja se uljudno pripogne k država naj ima pravico kupiti h e več blagostanja, več kulture tako zemljišče za cenjeno vred- h n več sigurnosti masam ljudstva enemu izmed gostov ter vpraša: nost z dodatkom deset odstotkov Toda mi opozarjamo na to, da “Ali želite, gospod, še kaj več 4) Zemljišče, ki se nahaja ali vse te točke, ki jih zahtevamo, ki se še bode nahajalo v posesti niso zdravilo za vse obstoječe države, se mora razdeliti v agri- slabe strani, niti niso vse od teh juhe?” Da, prosim.” Pa je ni nič ostalo a u A IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILN IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam TA KRASNA COLUMBIA GRAFONOLA SAM0 SAM0 VSOKOVRSTNA GODALA POPOLNA ZBIRKA SLOVENSKffi PLOŠČ 1000 plosc na obeh straneh po 65c. WINTER PIANO C0 375 GROVE STREET FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF. SEDAJ NA 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja FRANK BANKO GOSTILNA 5202 National Avenue, zraven Slovenke cerkve, WEST ALLIS, WIS. Fine smodke, dobro vedno sveže SCHLITZ pivo in iz¬ vrstno domače VINO. TELEFON WEST ALLIS 261-X KJE JE? Alojz Gnader, član dr. Sloga št. 1, J. P. Z. S. v Milwaukee, ki je s potnim listom in se ne ve za njegov naslov. Prosim rojake, da mi naznanijo njegovo bivališče, a ko kdo ve, ali pa se naj sam javi. F. Matitz, 212 Greenbušh st, Milwaukee, Wis. Bratom Slovencem in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim delom. Pridite in prepričajte se! S. FABIJANčič 5124 /2 National Ave., West Allis. FRANK FUŽIR HOTEL IN SALOON 228 REED STREET Priporoča snažna prenočišča sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hano ver 3843-Y HIŠA ZA PRODATI Moderno opremljena hiša za stanovanje z elektriko, plinom in t. d. za eno snažno dru: ino se pro dada po nizki ceni od lastnika. 397 GREENBUŠH ST. Telefon Hanover 479 ■OJ NA PRODAJ HIŠA Z 2 LOTOMA NA 53rd AVE, WEST ALLIS Poceni! Naplačilo $1,000.00 Vprašajte pri 404—2nd Ave SLOVENIJA POSESTNIKI OBUBOŽANI VSLED VOJNE SO VSTANO VILI INTERNACIONALO Curih, Švica — Das Volksrecht poroča, da sc je v Curihu vstano- vilo mednarodno društvo za vars tvo privatnih lastnin. Ta organi¬ zacija ni, kot so navadne unije posestnikov, da bi se bojevale proti delavstvu ali socialističnim organizacijam, ampak proti vla¬ dam voj ujočih se držav. Tako “brezdomovinski” so postali ti prejšnji patriot j e, da zbirajo \ sovražnih državah bogatine, ki so trpeli vsled zaplenitve voj lijo¬ čih se vlad, da se združujejo pro¬ ti svojim lastnim vladarjem. Organizacija sestoji iz bogati¬ nov, ki so imeli investiran denar v tujih državah, ko je izbruhni¬ la vojna. Ta posestva so bila kon- fiscirana od raznih sovražnih vlad. Sedaj pa francoski in an¬ gleški kapitalisti, ki so trpeli na ta način, se zavezujejo med seboj da zahtevajo od svojih vlad povr¬ nitev konfisciranih posestev svo¬ jim nemškim “sovražnikom” in obratno, da bodo Nemci, katerih posestva so bila zaplenjena \ Angliji in Franciji, omehčali nemško vlado, da povrne fran¬ coska in angleška posestva. Nova organizacija že ima lepo število članov iz vseh različnih voj lijo¬ čih se držav. Pridružili so se jim tudi ugledni advokatje. Uporabi¬ li bodo celo najskrajnejša sreds¬ tva, ako ne drugače, tudi veleiz dajstvo, da dosežejo svoje name¬ ne. Tajnik te organizacije je izja¬ vil napram zastopniku švicars¬ kega socialističnega časopisa, da se bodo člani bojevali za svojo sveto pravico, da dobe posestva nazaj in da bi celo podpirali moč¬ ne revolucije, ako bi ne pomaga¬ la nobena druga sredstva. Ko se mu je povedalo, da socialisti odo bravajo revolucijo napram pri¬ vatnemu kapitalu, toda ne revolu cije privatni kapital dobiti nazaj, je tajnik odgovoril, da upa, da bodo socialisti pomagali obuboža¬ nemu doseči pravico. “Medna¬ rodno društvo za varstvo privat¬ nega posestva je za čisto huma- niteto in pravico”, je menil taj¬ nik. “Socialistično časopisje bo moralo to priznati, kajti bilo je vedno na strani pravice in pra¬ vičnosti”. Zastopnik je sprejel ta nena¬ vadni kompliment iz tega vira ter zapustil društvo propadlih ka pitalistov svoji usodi. KRALJI IN CESARJI BODO POSTALI STARA ŠARA Nikolaj Velimirovič, profesor teologije v Belgradu, ki se sedaj nahaja v Londonu je prerokoval odslovitev evropskih kronanih glav po kočani vojni. Njegova iz¬ java se glasi: “Ako bo posredovala pri skle¬ panju miru Amerika, bo postala Nemčija republika. “Woodrow Wilson ima več ra¬ zuma, kot vsi kralji in cesarji skupaj v Evropi. Njegov humani sem ni površen, da bi pridobil nizkotno popularnost. “Tako visoko nadarjen vladar mora uplivati neznansko pri mi¬ rovnem zborovanju. Navzočnost ameriških poslanikov pod enaki¬ mi pogoji kot zavezniški, bi za- mogli spremeniti zgodovino sve¬ ta za prihodnjih pet sto let. “Zavezniške vlade se strinjajo tihoma, da bodo Hohenzollerji se morali prestolu odpovedati. Autokratična Nemčija bi bila za vedno vulkan v sredini Evrope, dvakrat nevaren zaradi organizi¬ ranega sovraštva. “Demokratična Nemčija je pri pravi j ena za revolucije — bolj pripravljena kot sluti svet. “Vzlic najstrožje cenzure jim kliče Liebknecht “Konec vojni!” Kajti Nemčija je najbolj socia¬ listična država. “Kljub autokratičnega nad-vla dar j a je Nemčijahacijonalizirala (podržavila) svoje železnice, spre jela mnogo zavarovalninskih za¬ konov, tisoče zakonov za delavce itd. Bebel je smatral sedanjo ge¬ neracijo Nemcev, da socializem znači moč kakor tudi protest. “Neznosne ekonomične razme¬ re so se neizogibno poostrile vsled vojne. Danes izjavljajo nemški social demokrati javno, NOV OBČINSKI TRG 1 Novi občinski trg, na vogalu Second in National ave, zraven Kroegerja, je bil otvorjen sloves¬ no v soboto zvečer z godbo, limet nim ognjem in govori. Na trgu je prostora za 67 vo¬ zov. Pričakuje se, da bode trg velike koristi za prebivalstvo, ker se bo lahko kupilo sveže (ar- merske pridelke naravnost od pri delo vatel j a. KAZNOVANA ŽELEZNIŠKA DRUŽBA Chicago & Northwestern že¬ leznica je bila kaznovana s $250, ker je štiri svoje mašiniste in kurjače zaposlila nepretrgoma čez 16 ur. Delati so morali po 24 ur. Po postavi ne sme nobeden železniški uslužbenec delati več kot 16 ur nepretrgoma. AVTOMOBILSKA UZMOVICA J. Lorraine in L. G. Burnett sta prišla iz Chicaga ter sta u- kradla v Milwaukee automobil, ki je bil oglaševan v časopisih, da je na prodaj. S svojim plenom sta jo odkurila v Lima, Ohio, kjer jih je prijel tajni detektiv in izročil milwauškemu sodišču. Za svojo delo sta prejela vsaki dve leti v poboljševalnico. življenje je igra dajanja in vzemanja — z več vzemalci kot dajalci. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem se naj iskrene j e zahvaljujem za izkazano prijaznost in cvetlice moji soprogi za časa njene bolez ni v bolnišnici, katero bo zapus- da je njihov namen utrditi sta- tila v nedeljo dne 25. t. m. Upam, da se bo zdravje kmalu povrnilo popolnoma. Vsem zahvaljujoči Frank Bačun lišče naroda za oni dan, ko bo proletariat vzel v roke dinastič¬ no vprašanje — in odslovil kaj- zer j a. CP NA KARI ' Ko so se vračali piknikarji v nedeljo zvečer dofnu na kari Chi¬ cago - Mihvaukee, se je pričelo oporekanj e med kondukter j em in potniki, ki so ga imeli malo pre več pod klobukom. Pri First ave in Garden st je temu sledil pre¬ tep prost za vse, katerega se je udeležilo mnogo potnikov. Posle¬ dica je bila, da jih je moralo ro¬ mati precej na sodišče in za o- mrežena okenca. DULUTIi JE POSTAL SUH Pri volitvah v ponedeljek so suhači zmagali s 315 glasovi ve¬ čine od oddanih 16,000. Sosedno mesto Superior je volilo suho že na pomlad. “Nemci niso krviželjen narod; vsi možki sovražijo vojno, celo taisti, ki postanejo vsled vojne bogati in znameniti. V teku 23 let, kar sem bil s srbsko armado, nisem našel nikoli nobenega, ki bi bil želel vojno. Samo ti občudu¬ jejo vojno, kateri jo opazujejo hladnokrvno od daleč. “Nemčija je zrela za republi¬ kansko vlado. Francija bi jo potr dila in Rusija, Angleška in Ita¬ lija bi se zamogle pridobiti, če ameriško posredovanje pripomo¬ re ameriškim delegatom v mirov¬ no zborovanje. “Srbija, mala Amerika na Bal¬ kanu, si želi takšno posredovanje Mi Srbi smo demokratičen narod, brez aristokracije, brez velikih zemljiških posestnikov, b rez na¬ slovov m brez trustov. V začetku naše zgodovine smo volili naše voditelje. “Mir bo napravil Srbijo najbr- že republiko. Potem bodo zatira¬ ni narodi Avstrije osvobojeni. Po tem bo svobodna češka, svobod¬ na Ogrska, svobodna Poljska, (Kje so pa Slovenci?) — vse re¬ publike, s svobodno Nemčijo. To bo velika dobrota, katero bo ro¬ dila naj večja vojna.” CAMER & MASON Painters & Decorators Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE DELO TRPEŽNO, ZA KA- CERO GARANTIRAM Cena nizka Vprašajte nas za proračun m FERKO BROS. Mesarija Vedno sveže in prekajeno meso kakor tudi klobase do jmačega izdelka. Lepa perutnina m m ženitovanjsko dovolilo je vzel A. Novak, ki se bo poročil z gdč. Matilda šerko. -J mali oglasnik Za enkratno prjobčenje 3 cente za vsako vrsto. Najmanj 10 c. za enkrat. Na mesec stane vrsta 10 centov. NOVE OBLEKE po meri in nizki ceni do b»te pri J. KRAINC, 296 GRO VK STREET. PRODA SE v najlepšem kraju naselbi^Thu S a pod la8 tno ceno . J. ERMENC, 288 Grove St HIŠA Z ENIM AKROM zemlje se proda Cena $ 1 ., 00 . Neplačilo $200 in $10'na mesec prasajje na upr avništvo (7MO) 296 Grove St NOTARSKA DELA vam izvršTTut^hTTl cen, J. ERMENC, 288 GROVE ST Tol« • Pri sodiščih. tolmač SLOVENSKA IZKUŠENA rit*, Ki TEREZIJA AVE I N I BOLNIŠKA POSTREžNICa M . K R A P S H E. TELEFON HANOVER 1605 Želimo Vas, da se zainteresirate osebno v NAŠO trgovino. Lpoitee.* p * -tb ki so v VAŠ dobrobit ^avt^m nm ku :r: t" C T’ prodano ‘pod pogojem, da je pravieno v količini. v •„ v cenU ako pa ni kaj PRAV. Vam nared,mo tako, prav. . FERDINAND G LOJ EK PRVOVRSTNA MESARIJA IN GROCERUA 453 - 53rd AVENUE, WEST ALLIS. TELEFON WEST ALLIS 36U SLOVENSKI URAR IN Z LATAR ^ V ZALOGI IMAM VSE VRSTE ZLAT¬ NINO IN SREBNINO TER URE, URE BUDILKE, ZAPESTNICE ITD. Popravljam ure vseh vrst po najnižjih cenah, hitro in dobro. Za vse jamčim. FRANK VAČUN, 291 GROVE STREET HRAINITE! Dolžni ste to samim sebi in svoji družini, da štedite. Ne šteje, kar Vi zaslužite, ampak kaj prihranite! Ako si nameravate postaviti svoj dom ali ako hoče¬ te, da bodo Vaši prihranki delali za Vas, obrnite se m nas in mi Vam razložimo, kako bo Vaš denar delala Začntetc lahko vsaki dan od 25 centov naprej na teden. Odprto tudi po večerili. AS. Office: 556 LINCOLN AVE blizu FIFTH AVE Družbi' je inkorporjrann po posto\nh rir/me \\ isconsin ter j« P* 4 ! nadzorstvom bančnega pregledov atriju. VARUJTE SE NEPRILIK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi najsigurneje r rojak, ki je že osem {j let v tem poslu ter i- j ma zadostno izkušnjo. 1 I Cene so nizke J H Z E F TRATNIK, 268 1 irst avenlE- POZOR SLOVENCI IN HRVATI Po zelo nizki ceni prodam trgovino z manufal ~ la *° m (Gents Fu, nishings) ter dam tud vinn Jemnma je nizk “- Kdor želi pričeti s trg« g? -** *>■“«“ * Pišite ali pa osebno vprašajte pri J ? JOHN ERMENC M 288 Grove St., lastnik. Zahtevajte vedno po- 1 SLOVENSKI FA& F” Vsod le naše domače, fine in prijetno dišeče HAVANA dgare ’ BALKAN, BRITA- NICA ’ begalitas, HIN '*Rb urg , izdelane h na . ’; olK ' sa t °bak a , katere dela vaš rojak ‘10,000 akrov daj v državi Wi sC ° ns 4 raV# 1 zemlja se nahaja bin in železniške pr°% e ' ml j a leži v najr 0 ^ 0 kraju te države. ,j Odplačilo zemlja J e ji še. Za nadaljne i obrnite na F R A N K MAROHNIČ in in J# Pe RSHE 278 GR0Ve STRe Et 124 - 5th ST^jJ BLIZU UNI0> p0 j)) TELEFON GRA^