Leto XVH. V Celju, dne 15. februarja 1907. Štev. 20. DOMOVINA JIHUU Iskala trikrat n;« vsak aaaM|ek, aro4o In petek ter velja u Avatrljo In Nemčito 12 kron. pol leta ti kron..'« me**-«- 3 kron... 7j Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor zna^a pwinina. namreč: Na 1. u> 17 kron pol leta 8 kron SO vin. Naaočnlna se potUJa upravnlMvu. plačuje »e vnaprej. Uiaaerale i»e [ W"ujo od vaake pettt-vrvte po 20 vinartav aa vae-kokntf: ta večje lnsrrat« In mnogokratan in*erlraqj« znaten popuat Mesečna priloga »Slovenski Teh nI k". Sodna uprava in Slovenci. Tinti del državne oprav. ki bi ■ oral biti najbolj nedotaknjen od političnih nplivovr in ozirov. in ki bi ga ■»orala voditi edino le pravičnost in reraičnost dejanskih razmer, to je sodna oprava, se je ponižal v Avstriji tako globoko, da j« dandanes ponižna dekla nemških politikov ter v straha in pokornosti oddaja složbe v svojem področje močnejšemu. no onemu, kateremu po pravici pritičejo. Pravoftodni minister Klein je sam iajavil, da v sodni opravi ne odločnje on, to ae pravi, da ne odločujejo pravosodni interesi, temveč da zapoveduje nafti jvtiea P rade in nemška politika To ministrovo priznanje si moramo Slovenci dobro zapomniti! Od tod izvirajo krivice, ki nam jih dan na dan aadaja sodaa uprava od tod vsa po-ailevaaja s katerimi nas traktira kakor brezpravne helote. Vzemimo dva aajjasnejAa primera: zadnja sodna ime-aovaaja in zadjni pravosodni škandal oa Koroškem! Kar smo glede imenovanja sodnih oradnikov prorokovali in česar smo se bali se je zgodilo do pičice. Nad pol leta »o odlašali z imenovanji, jedva pa ao ae zaprla vrat« poslanske zbornice, so se požorili dati Slovencem tako zaainico. da smo omamljeni obstali in akoro onemeli, (n slavna sodna aprava je morda iz našega molka že aklepala da nas je že popolnoma agnala ia da smo z njenimi okrepi zadovoljni. Toda moti se in ogorčenje slovenskega naroda bo vzbruhnilo tem silneje, čim dalje je zadržano. Zato danes slovesno protestiramo zoper aadnja sodna imenovanja in svarimo aodno upravo, naj krene na drogo pot. sicer bo o čakal* med Slovenci vihar, o katerem se raznim gospodom v Gradca in na Danaju niti ne sanja. Toda oglejmo si natančneje krivice. ki s»- nam gode: Za višjega državnega pravdaika v Uraden, v čigar področje spada večiaa slovenskih dežel, je bil imenovan mož. ki ne razume našega jezika!! Kako bo mož študiral slovenske akte, ki jih ne razume, to je sodni upravi deveta briga. Z a svetnike višjega deželnega sodišča v Gradcu so bili imenovani samiNemci, Slovence so preskočili, ali pa je kdo dobil .naslov in značaj" viijesodnega svetnika za slepilo in mora ostati na svojem mestu; v Gradec Slovencev ne puste! — Ako je na vrsti nemški adjunkt ga imenujejo med Slovence, če le za silo lomi slovensko. ali pa mora čakati Slovenec za njim, da se dobi za Nemca mesto in torej Nemec v novem činovnem razreda ne dobi prednika Glede Slovencev pa sodna aprava ne pozna t« skrbi in teb ozirov. Slovenski adjunkt, ki je docela usposobljen za slovenska in nemška sodniška mesta ker je nemščine popolnoma vešč prav tako kakor slovenščine, saj je dovršil nemško srednjo in visoko šolo, ne sme na nemško mesto in mora mirno gledati, kako imenujejo mlajše nemške adjunkte in kako dobiva celo vrsto prednikov v novem činovnem razreda, oa pa mora čakati, ker ni praznega slovenskega mesta! Kvalifikacija je torej prazen hambog! Slovenski adjankt na Štajerskem, ki se je hotel rešiti neprijetnega kraja in še bolj neprijetnega Šefa ni mogel dobiti mesu na štajerskem, moral je na Kranjsko, na štajerskem pa so za Slov. Bistrico in Ljutomer imenovali nemška avskultanta za adjunkta. Seveda nemško eradništvo mora vzdrževati trhlo spoduještajersko nemštvo! Tako nas torej zapostavljajo aa vseh mestih. Spodnje Štajerska mora biti domena zagrizenih nemškib uradnikov. ki smejo ogaujau svoje barke s slovenskim narodom, kakor ae jim ljubi. A sodna oprava je gluha in slepa. Ali se ji ne odpirajo oči. ko čuje o nemških kandidaturah nemških sodnikov Markhla in Glasa, ali ne pridejo do njenih ušes nemškoradikalni. to se pravi ScbOnererjanski programi teb sodnikov?! Seveda so ti gospodje silni junaki, ki aicer naglašajo nemško-radikalno stališče, ki pa si ne apajo povedati, h kateri straoki mislijo pri-atopiti. Tak duh, kakor veje iz Markh-lovega in Glasovega programa goji * nemftko sodno aradništvo aa Spod. Štajerskem in taki sodniki naj sodijo slovenskemu narodu! Ne. to ne more iti tako dalje! Kakor se Nemci na Češkem ae dado soditi od čeških sodnikov, tako se tndi mi ne damo od nemških! Zahtevali bomo ne 'amo slovenščine zmožnih sodnikov, temveč naša zahteva bo odslej, da morajo biti naši sodniki tadi Slovenci! Uradnike pa ki sovražijo naš narod, proč z .lažaega Štajerja!! Glede sodnih uradnik *v na Češkem in Moravskem mešetarita in se pogajata Prade in Pacak, naši sodni uradniki pa so na milost in aemilost izročeni Pradeju Dolžnost prihodnje slovenske dele-gacije bo. skrbeti za to. da dobe tadi naši sodni uradniki svojega zaščitnika LISTEK. Diogen. Brvatokl *ytoal A»*«rt S«*®* >»'»«" "i (PaljaJ .šeme ia oni lepi fižol pa pošljem jutri Vaši milosti." .Dobro, dobro! Naj ga le vzame Boiika" Sodnikova iena in pater se poklonim na vse strani in odideta baronica pa reče na to: .Rozika prosim te poglej malo po bili Brez tvojega očesa hiša tako ni v reda." Deklica vstane naglo in zarudeči ter se nekako obotavlja in trepeta .Kaj ti je za božjo voljo?" vpraša baronica ia jo pozornejse pogleda .Nič, nič!" odvrne deklica .Pojdi, pojdi, prosim te moja Ijoba!" Rozika se pokloni in odide akozi majhne tapetne vrata. .Ali naj grem tadi jaz?" vpraša Troilo nekako temno. .Nikakor ne. sin. Zate ni tajnosti." Mladi baron sede hladnokrvno na Rozikino mesto m začne s prsti po Šivalni mizi bobnati. .Zrak je čist", spregovori Julijana. .Sodnikova žena je jezična pater pa ima pred očmi samo cilj svojega reda Rozika je zelo pametna, ni ji treba vsega vedeti. Nadaljujmo torei poglavje o Amaliji in Belizara I.juba polkov-nica ta romau je vsekako zanimiv. Kaj torej?" .Polkovnik j« razjasnil gospodi oa Dunaja, da postaoe Belizar njegov zet in da dobimo ž njim veliko .lanko-vičevo bogastvo. (" est une raison d' čtat. Kauta so hoteli oprostiti, toda Klefeld j«* to preprečil, ker je še mlad in vročekrven, a taki ljudje spreminjajo svoje mnenje ic faut bi nas postil lahko na cedila." .Seveda", nasmehne se Jnlijaoa. .Dosegel je torej, da se je prepustila preiskava njemu, a Belizar je dobil samo košček svobode, da se namreč lahko shaja z Amalijo. Ako jo vzame, bo oproščen, ako je ae vzame, je — izgubljen." .Torej nn mariage par forre" (nasilna ženitev) pripomni Troilo. .Popolnoma pravilno", pritrdi kanonik .Gospoda, vi vendar priznavate", razgrejr se polkovnira. .da moramo zahtevati nekako jamstvo? Kajti kaj uam je konečno Belizar brez Amalije? Nič. Na cedilu pa Amalija ne ostane; v rezervi imamo majorja, priletnega človeka, kateremo se dekle ravno ne protivi. V tem slučaju me ne bi zanimalo prav nič. ali ostane Belizar živ ali ne." Pri teh besedah so se tapetna vrata nekako pn maknila da ne bodo le igrača v krempljih nemškega ministra Sodni upravi pa kličemo, naj ne izrablja preveč slovenske potrpežljivosti in naj se ne pogreza sama dalje v blato političaega trafikaoutva temveč naj ae še o pravem času domisli nalog, ki jih ima. da ne bo prepozao. slovenski narod ne bo več dolgo čakal. O pravosodnem škandalu oa Koroškem spregovorimo drugikrat Več požrtvovalnosti in — poguma! Ker vem iz izkaiuje. da splošni pozivi ne zaležejo dosti, vzamem si danes iz mnogih en vzgled, pa morda si iz tega tadi drugod kaj zapomnij0! Treba bi že bilo! I/ep je in naroden trg Šentjur pod Rifnikom! Kdor ne verjame, naj pride gledat naše živahno gibanje, naša številna društva zabavnega poučnega ia socijaloega pomena, naj pride gledat, kako se razvija čvrsto naša mladina kako se vendar enkrat — tndi v njej vzbnja narodna zavest! Vse je res in lepo-tako. da bi človek mislil, tukaj se cedi le med ia mleko! Toda kljub vsej dobroti, ki jo uživamo, in morda ravno vsled tega večina nima — kakor tadi drogod pravega smisla za širšo javnost, za obče narodne koriati! I>a, celo pri tem, kar imamo zase, se mora reči, da dela eden ali dva drugi pa — uživajo. (Seveda vsa čast firil-Metodo-vima podružnicama 1) Le en primer: Koliko revnih dijakov ravno od nas oživa leto za letom dobrote dijaške kuhinje, a koliko štejemo darovalcev? Citajte poročilo odbora da vidite! Gotovo je, da bi prav maogi ne le daro- .Pride večkrat?' vpraša baronica. .Vsaki dan", odvrne polkovnica. Z Amalijo igra šah. kitaro, prepira se o mesečini io ne vem kaj 6e.~ .A o ljubezni?" .Formalno še o tem ui govoril, ker je nekako plah. Pa četudi moja Amalija ni bogve kako lepa zna se tem bolj dobrikati in ljubkovati Res občudujem jo. bavi se zelo rada z računstvom in pesništvom Njeno načelo je. Postati hočem gospa, dama In kako vam zna biti proti Helizaru sentimentalna. res čudovito, kakor v fran coski šaloigri. Njeno obnašanje, njen trepetajoči glas. ha. aa' « t migni-fique! (To je krasno!! Vprašala sem jo .Odkod pa to znaš?* .Ljuba mamica vi tega ne raznmete. to je sama fllozotij.i življenja; spravila sem ga te tako daleč, da mi pomaga plesti in drži volno."" .Dobro ste govorili", nasmehne se Troilo, .Ia chose est en bon treinl vali ampak žrtvovali radi. a ne spomnijo se, ali kakor kmetje sploh ne vejo. da l»i mogli storiti kaj Treba le enega, ki bi zbiral, in nabral hi dosti, kar bi vsem bilo v rast Kakor rečeno, nam se godi tako dobro, da na dmge ne mislimo! S tem je izražena le želja, da bi bilo odzdaj boljše! Pa Ae iz drugih ozirov smo naiodn premnogo na dolgu Ne samo mi! Dasi imamo doma in v Celju dosti narodnih trgovcev in obrtnikov, vendar: Koliko denarja znosijo Uko okoličani kakor — žal — tržani našim nasprotnikom! Pomislimo le. kako važen faktor so kraji kakor Šentjur. Vojnik. Šmartno. Žalec itd., ako hočemo kedaj imeti slovensko Celje! Zdi se mi. da se ravno ta moment nikjer dovolj odločno ne povdarja ali vsaj videti ni. da bi se na to mudilo! Tržani si morajo »nkrat za vselej zaoomniti .Svoji k svojim", kmetom — posebno sUrejftim pa Se treba mnogo pouka, a ne na shodih. To ne drži. Nam. ki smo med ljudstvom, je vedno dana prilika, da ga opozorimo v prijaznem pogovoru, kje ima svoje prijatelje! In če prvič in drugič ne. v tretje bo pa gotovo storil tako. kakor je Slovencu dolžnost. V tem pač moramo biti vstrajni do skrajnosti in pokažimo se vedno take, da nam bo — sicer nezaupljiv — kmet zaupal! Pravzaprav mislim nekaj čisto dmgega. kar bi bilo za javnost v gornjem smislu prevažnega pomena! Že zdavno se tn in tam najde kdo. ki 8i na tihem misli ali k večjemu soseda boječe vpraša, češ. kaj pa. ko bi še mi dobili .Sokola" ? »No, ti si jo pa zadel! Mar misliš, da je to tako lahko? Kje pa imaš denar?" — »Ah. saj res!!-Vendar je že od takrat precej vode steklo po Voglajni. a nihče še si ni upal sprožiti misel, da bi se začelo enkrat zbirati prispevke v U namen!! Ali že nismo večkrat po zimskih večerih nabrali včasi lepe svotice? V igrah pri »strelskih večerih" itd. nabiral se je denar, a zakaj? Zato. da smo se zanj drugič zabavali! Pa nismo taki. da bi rekli .nočemo"; vsi bi gotovo radi pustili tiste novčiče za tako lep namen, še dodali bi, a zopet — ne spomnimo se! Zdsj bo, upam. vsem znuno! Dalje. Nismo li toliko rojakov poslali v svet, ki se bodo z navdušenjem odzvali s prispevki? Ali ne more tndi iz naše srede U ali oni seči malo globlje v žep. Tnba je le pravega moža; upajmo, da se najde! Glavna ovira bi bil za sedaj menda prostor; a saj dobimo enkrat vendar šolo, ki bo moderno urejena! Ko bi le g. Smertnik poznal navdušenje naše mladine — zdelal bi nas. da bi nas bilo sram, ker imamo Uko malo korajže. Bojim se skoro. da bo naenkrat kedo nepoklican poslal (Stvar je v dobrem tira.) Samo da pride Belizarova strast prehitro na cilj". .Baron, vi ste zlobni", reče pol-kovnica. Moja Amalija ve. da je pti tej stvari glavna ženitbena pogodba, ki dobi veljavo šele po obrt dih. Pred neprevidnostjo pa se varuje.'' .Oprostite, tukaj neha vsa praktična filozofija. Mlada je-, pripomni Troilo In kaj potem?" rc ,, lokavim nasmehom polkovnica. Ce serait une raison de plus pour un mariage. (To bi bil en vzrok, povod več za ženitev.) Ali ni stotine in stotine slučajev, kjer obred samo potrdi prejšnje razmerje?" Krčelič nagubanči čelo. zakašlja, potem pa vpraša: »Prihaja stotnik Pakič sam?" .Redko kedaj." „S kom pa?" vpraša spet kanonik. »Z — Jankovičetn", reče počasi polkovnica. »Kaj pravi ta čudak?" vpraša Jnlijana. svoj prvi prispevek, a komu ? Ko bi za vsako silo ireli \ saj kak nabiralnik ? Pa ga še ni .! Sokol mora v srcih naše mladine vzbuditi tisti ponos, tisto zavest, da se pred tujcem ne bomo več poniževali, ampak bomo spoštovali vsi. vedno iu povsod jezik svojih slavnih pradedov! Sokol mora na dan! Proč torej z raznimi pomisleki, narod kliče vse. da žrtvujemo, kar kdo more. in čim težji začetek, tem slajši bo uspeh! Te z najboljšim namenom pisane besede vsem v trezen prevdarek. z željo, da bi imele vsaj nekaj uspeha! — Na zdar! — P. S. Če bi morda želel kdo vnaprej kak znesek vposlati. bo to gotovo radevolje vzprejemal in objavil, dokler se ue ustanovi poklicani odbor. gosp. dr. Beno Ipavic, zdravnik v'Št. Juriju ob juž. žel., katerega v to prosimo! .. Redni zbor jugoslovanske socijalne demokracije se je vršil, kakor smo že pisali svoje-časno, 2., 3. in 4 svečana v .Delavskem domu" v Trstu. Obiskalo ga je 62 delegatov okrajnih organizacij na Kranjskem in Primorskem. Udeležil pa se je tudi shoda odposlanec srbske soc. demokracije Tucovič iz Belega grada. Dnevni red obč. zbora je bil sledeč: 1. Poročila. 2. Organizacija, taktika in volitve leta 1907. 3. Časopisje in tisk. 4. PriLodui mednarodni socijalistični kongres. 5. Socijalna demokracija in .Tngoslovanstvo. 6. Določitev kraja za prihodnji zbor in evcnUalija. Zanimajo nas glose v uvodniku zadnjega .R. P." k 2. in 5. točki. »Posvetovanje o državno-zborskih volitvah je razjasnilo vse pojme in je rodilo soglasne sklepe, ki jih treba preustvariti v pozitivno delo. Stranka se udeleži volilnega boja v raznih volilnih okrajih vseh slovenskih pokrajin in bode napela vse moči. du doseže kolikor največ mogoče praktičnih uspehov. To zahteva interes slovenskega delavstva pa tndi interes vsega slovenskega naroda. Edina resnično opozicijonalna stranka more biti sedaj na Slovenskem le socijalna demokracija. Klerikalči tvorijo vladno atranko par czcellence, liberalci so onemogli, o mladih se še ne ve, kaj bode. V bodočem državnem zboru bode igrala celokupna socijalna demokracija velevažno ulogo, ker si bo sUvila tehtno in stvarno opozicijonalno nalogo." .Da je v Uki. vse narode obsegajoči skupini tudi slovenski narod čim najbolje zastopan. je tem bolj potrebno, ker se tudi narodnih vprašanj poslej ne bode moglo reševati brez socijalne demokracije in ker pride dan narodnega KaiserschnitU v Avstriji morda prej nego se misli. Zato pojde stranka z »Težko ga je pridobiti", pravi Krčelič. »Mislite?" reče počasi polkovnica in potisne svoj robec pred usta. .Ah. kaki diplomati pa bi 3? O'! daleč se vam zdi mogoče nepremagljiv, toda od blizu . . ." „0d blizu?" vpraša začudeno Troilo. »Eh, vse bote videli na uspehu. Sicer pa je ta človek ošaben in ponosen. Pa moramo ga imeti na naši strani za vsako ceno." Troilo pogleda kanonika in reče: »Želim vara vso srečo." .Hra. hm", premišljuje Jnlijana in povesi glavo, toda hitro se vzravna, rekoč : »A propos! Veločastiti. ali ni nobenih poročil iz Požuna?" »Poročila od zborovanj niso najboljša. Ban in Najšič nain sta veliko pokvarila. vso resnostjo v volilni boj." K točki 5: »Zgolj teoretičnega pomena se je zdelo vprašanje o razmerju soc. demokracije napram Jugoslovanstvu. A vendar je tudi razprava o tej točki rodila praktičen plod. ki ga označuje sklep, da se ustvari tesnejšo zvezo med naše, hrvatsko, srbsko in bulsrarsko stranko." Kolikor smo mogli razvifleti iz dosedanjih poročil o tem shodu v _R. P.", s«; ni nikdo dotaknil Sp. ŠUjerja. Zelo bi nas zanimalo, kako stališče zavzemajo jngoslov. socijalni demokrati k germanizaciji. katera se — morda no-vedoraa — širi med našim delavstvom v Trbovljah. Celju. Mariboru. Ptuju iu drugod potom socijalnodemokratičnih organizacij. Faktum je namreč, da je vodstvo, poslovanje in vobče ves nastop na zunaj - nemški; ali ne bi mogla jugoslov. socijalna demokracija vplivati na to. da so U jrganizacije vsaj dosledno mednarodne. L j. da se da slovenščini dostojno mesto poleg nemščine, da pridejo v vodstvo tudi Slovenci poleg Nemcev? Ni primerno, ako zavzemajo nekateri sodragi na Štajerskem n. pr. glede šolskega vprašanja sUlišče nemškutarjev in se ne ozirajo na to, da se tn ne gre za znanje nemščine. Umveč za germanizacijo? Naj bi obveljalo faktično narodnosti pravično načelo v socijalno-demokratičnem taboru na Sp. ŠUjerju. več ne zahtevamo pri naših razmerah z narodnega sUlišča. Svetovno-politični pregled. Domače dežele. Tržaški deželni zbor se bode v svojem bližajočem se zasedanju bavil z novim volilnim redom za mestni in deželni zbor tržaški. Novi volilni red predlaga 57 deželnih poslancev, ki so ebenem tndi občinski svetniki in sicer 48 za me*to in 9 za okolico. Voli se v štirih razredih, vsak razred voli v mestu po 12 poslancev, v okolici L II. in III. po dva. IV. razred 3 poslance. Volilec je vsak 24letni Tržačan, ali vsak v Trstu že tri leta stalno bivajoč avstrijski podanik. V prvem razredu imujo volilno pravico določeni stanovi (odvetniki, notarji itd.) iu ljudje, ki plačujejo nad 600 K realnega ali tudi rentnega davka ali pa nad 1000 K pridobninskega davka. V drugem volilnem razredu imajo volilno pravico člani določenih stanov ali ljudje, ki plačujejo nad lis) K. oziroma 400 K letnega davka. V tretjem razredu volijo meščani, ki plačujejo od 20 do 100 K davka na leto. V četrtem razredu volijo vsi drugi. Za okolico, v kateri se je volilo do sedaj v vsakem okraju skupno v »Ah. mai je meni U rabuka". zamahne baronica z roko. »vprašam vas o škofijstvu. Priporočila sem vas, dragi mi Baltazar, toda odgovora še nimam." Tudi Klefeld in Jankovič sta pisala". pridene naglo polkovnica, Krčelič zmaje z ramami in pravi: »Meni ni znano nič, toda toliko milosti . . ." »Kaj še", reče baronica. .Klobu-šicki ne osUne. A kdo je za to mesto sposobnejši kakor vi? Kdo? — Kanonik se molče pokloni. Ta čas zaropota pred hišo kočija in zvonec naznani, da prihaja nekdo k baronici na obisk. Troilo naglo vstane, tudi stara baronica se vzravna, a sluga odpre viata široma in naznani: »Presvitla gospa grofica Terezija Bačan!" »Terezija Bačan!" začudijo se vsi. Svila zašumi pred vratmi in stopi takoj v sobo krasna ogrska grofica v temni svileni obleki, ograjena z raan- enem samem rrzredu po enega poslanca. se bo volilo v bodoče po istih določbah kakor v mestu v štirih razredih in s tem je Slovencem odvseU možnost, da bi v prvih dveh razredih najvišjih obdačencev zmagali Tretji razred nam je v okolici gotov, četrti razted je pa v veliki nevarnosti. ker je šUvilo industrijulnega delavstva v tržaški okolici silno naraalo in raste od leU do leU Uko. da bode kmeUkim volilcem tega razreda ksuln enakoštevilno. Oflcijelno vodstvo tržaške slovenske politike pa nima z orga-nizovanim delavstvom in z jugoslov soc. demokracijo nikake zveze, zato je kooperacija pri volitvah za sedaj nemogoča. Zgodi se torej lahko, da bodo imeli slovenski okoličani po novem volilnem redu od 9 poslancev samo dva. PariamenUrično vodstvo krščansko socijalne stranke prevzame, ako bi Lueger ne ozdravil, princ Alois Liech-tenstein. mesto dunsjskegn župsna pripade dosedanjemu magistralnemu ravnatelju Wei8skirchnerju. Vladi se je posrečilo Gessnerja in Steina, ki sta si oba prizadevala strgati vodstvo stranke nase. potolažiti, ter je uko rešila stranko velike krize, katere bi jo bila sicer razdelila na dvoje. Ministrski predsednik lieck kandidira. kakor smo že poročali, v prvem okraju dunajskem. »Narodnjr Listjr" protestujejo proti temu. du si je načelnik vlade izbral trdnjavo starih nemških liberalcev in najzagrizenejših centrulistov za svoj volilni okraj, ker posUne na ta način nemški državni poslanec ter pride v nasprotje z nalogo, katero si je postavil spraviti avstrijske narode, zadovoljiti njih upravičene narodne in avtonomislične zahteve. Vodja socijalnih demokratov dr. Adler je odklonil zahtevo češkoslo-vanske socijalne demokracije, naj se ji da v X. dunajskem okraju na Dunaju mandat z utemeljitvijo, da kandidira zato on sam v tem okraju, da ne vzbuja po nepotrebnem srd in mrinjo nemškotiurodnih šovinistov. »Pravo lidn" glasilo češko slov. soc. dem. ostro obsoja to odklonitev upravičene narodne zahteve čeških soc. demokratov ter pravi: »Ker so stopili pa naši nemški sodragi na stališče zakona, ki je bil sklenjen v privilegovanein parlamentu ter smatrajo meščansko voliluo reformo za nepre-monivo. potem je pač vsak^i nadaljna diskusija nepotrebna. Sodrag dr. Adler nam riše s svojo školastično frazeolo-gijo ne preveč vabljiv pogled v bodoč nost." — Ra/por med češkimi in nemškimi soc.ijalnimi demokrati je torej prav lahko mogoč. Na Ogrskem prinaša vsak dan nove škandale na dan. Kossath in drogovi so se posluževali vseh možnih tiljo iz belih čipk. Lahnih, elastičnih korakov jre naravnost k baronici in se pokloni z rahlim smehom na ustih domačinki izredno gracijozno. »Pardon. madame Ia baronne", (Oprostite, gospa baronica), prične rahlo Terezija, »da sem prestopila vaš dični prag tako nenadoma. Toda oprostili mi bo;e. ako vam povem, du me je gnalo semkaj nujno opre ilo, katerega nisem smela odlagati. Prihajam iz Požuna, kamor sera hodila za nekaj dni. Nje-irova prevzvišenost grof Juri ErdOdj izročil mi je važno pismo, da ga oddam banovemu namestniku, ki pa leži žalibog v Jastrebarskem gradu, ali če ne dbim njega v Zagrebu, pa velecenjenemu gospodu baronu Troilu Sermažu, ka-katerega sem tukaj srečno našla". Pri teh besedah potegne Terezija iz žepa pismo, izroči ga Troila. ua kar se ji on prikloni. (Dalje prihodnji«.! di ao zlepili Ia akrpali koalicijo. ki sedsj poka aa Taek koacib ia krajih. V ta namea ao posegli tndi r drtsvne hlsgajne ter trosili državne denarje sa .nagrado in podporo za socijologične študije". zn štipendije, katere so delili različnim .učenjakom", za .ianerate". katere »o plačevali v imenn driavnih teleznir vplivnim littom i. t d. Vse to je prišlo ie do sedaj aa dan. Poslsnec ima prepise uradnih aktov v rokah ter je vse to dokszal. Drfavno pravdništvo toii dotičnega uradnika. kateri je Lengjrelu te akte posodil v prepis zaradi prelomlenja uradno tajnosti in radi tatvine (ker enega akta ni prinenel nazaj), a kaj pomaga vse to. kornpcija j« sedaj vaa-kema očita. O končani obstrnkciji v hrvatskem sabora pite .Magjar orszag" članek, r katerem pravi: .Avstrijska politika je nn Hrvntskem popolnoma pogorela. Upamo, da za večao." — Rastja. Ministrski svet je sklenil predlotiti novi dnmi vse zakonska predloge, ki so bili predloieni k prvi dami; hoče je pa pred pregledati. Nekatere predloge ao morali predlotiti carja, da je aa novo pregleda — Bolgarsko. Opozieijonalai blok razvija čilo agitacijo proti vladi. Mi-aolo nedeljo so bili protestni shodi in tabori po raznih mestih in krajih po vSej kneievini. -Intri bo velik shod v 8of ji in mnogo shodov po deieli. Ker bodo tndi vladai pristati sklicali v Sofiji s opozicijoanlci hkrata svoj ahod, pride prav lahko do apopada. — Hacadoalja. Na ahodn sinoda ekumeniskege patrijarhata ao prečitali poročilo plodivakera grtkega biskupa. v katerem poroča, da Bolgari Grke preganjajo. Grki so zato aklenili .Žrtvovati ae sa vero avojib očetov" in po-■lntevati ae naailatva proti Bolgarom. Patri jarkov aradai list j« vsled tega začel zopet ičsvsti proti Bolgarom ter poziva Grke k aovim nnailstvom. — Nemčija. Nedavno je BMovljejev organ .Nordentache Allg. Ztg " opisovala velikaaikr nspehe. katere je dosegla vlada aa Poznanjskem z naselje-vanjem aemikih posestnikov, obrtnikov in indnatrijalcer r tej poljaki deieli. Vladni liat je sliknl te uspehe nasilne genaanizarije v tako ngodni Inči, kakor bi bilo popolno ponemčenje poljske zemlje te v dogledni dobi mogoče. .Franktnrter Zeitg " v dolgem člankn spodbija točko za točko vse te vladne .(arterije' ter dokaznje in z nepobitimi (akti ia Številkami dokaie, da ta ger-maaizacija prav nič ae napredaje. da Poljaki no izgnbljajo ne nbsolstno, ne relativno, ne poaesti ne politične moči, ds je torej aaailaa politika prnake vlade popolnoma pogreiena in da je te akrajni čaa, da jo opnati in si rajie prizadeva Poljake z lepa pridobiti. Svoj člaaek končuje z beaedami: .Boj proti naroda je vendar ie v naprej brez nadel" Dopisi. Is caljsfca akallot. Odkar ai je naknpilo par mestnih nemtko-nacionalnih mogotcev vinogrndnn posestva na Miklavikem hribu in v KoSnici, mislijo U iu njihovs nsdepolns mladina, dn ie imajo neomejeno pravico samovoljnega postopanja iu zspovedovanjn • okoliški občini. V zimi leta 1905/6 ae je vpeljal po cesti ns MiklavSki hrib za prebivalce toga kraja zelo neprijeten »pori sankanja, večinoma mestnih mladičev. t.* takrat so s« pritoiili prebivalci tega kraja, krr je vsled sankanja posula pot tako gladka, da ni bilo motno po njej hoditi Kdor pomisli, da nosijo posestniki in viničnrji iz Miklavikega hriba in Košnice vsako jotro zarana, ko je Se popolna tema, mleko v Pelje po tej gladki poti. bode smatral te pritožbo kot opravičene. Pred par leti je kupil trgovec z lesom Skaza iz Velenja. Pelle-jove gozde, katere je skoraj popolnoma posekal. Ves ta les se spravlja dan na dan po Miklavški cesti na celjski kolodvor, katera je vsled teh obilih voženj in vlnčenja tako slaba, da včasih sploh ai motno hoditi po njej. Namesto, da bi Skazovi hlapci ieljam občinstva ustregli in ne vozili oziroma vlačili drv po peSpoti, Se ti nagajajo in nulnič vozijo po peipoti, da se dostikrat človek niti ogniti ne more in je v veliki nevarnosti. da ga po. ožijo. Poleg vseh teb neprijetnosti se je hotelo to zimo izvsjati športno sankanje mestnih (antalinor ie v večji meri, ko lani. Občinstvo se je opeto-vsno pritoievslo pri iupanstvu okolica celjske, katero je koaečno ob cesti nn hribn razobesilo nnpis, dn js Športno sankanje po tej cesti pod globo prepovedano. Celjski (antaliai ao rkljah tej prepovedi aadaljevali aroj Šport ia so ae baje aavedeai prepovedi prnsir-Ijiro posmehorali, tako da je bilo treba okr. glavarstvo poklicati aa pomoč. Žapaaatvo celjake okolice bode moralo v tej zadevi čim prej storiti kake radikalno korake in ta vsiljive tnjce v celjski okolici snvrniti v meje njihovik pravic; nko noče izgubiti zndnjegn zaapanja prebivnlatvn Mi-klavSkega hriba. Liae ia Gor. Kodaice. Ne moremo ometi, zakaj bi ae moralo iskati pomoči pri okr. glavarstva, kjer si lahko pomagajo tapanstvn sama. Županstva varajte svojo antoriteto!! rm. V nedeljo, dne 3. t m. vrtil se je v Mozirja v gostilai g. Antona Goričarja, c. kr. poštarja, redni občni zbor Savinake podružnice a P. D. ob 6. nri Predsednik g. Fran Kocbek pozdravi navzoče in konttatira aklepčaost V svojem nngovorn omenja, da je aa-men danninjemn občnemu sborn, ds poloti odbor rsčnn o svojem delovnnjn v letu 1906. in ds dobi navodilo za nadaljnje delovanje. Volitev odbora letos ni nn vzporedu, ker je bil lani izvoljen odbor za 3 leta. Podrulnici je minulo leto pobrala smrt zveatega članu g. Makaa Vidiea, c. k. deielnoaodnega svetnika v Gornjem gradu. V znak soialja vstanejo vsi ras sedeiev. Podrninično delovanje se je letn 190«. vrtelo zlaati okoli dveh glavnik predmetov: pot od Okreilja nn Kamniško sedlo in Mozirska koča ter okolica. Nato je prečita] tajnik g. Ig. Ši-janec obširno poročilo o delovnnjn, iz katerega priobčimo glavne točke prihodnjič v posebnem člankn. Blagajnikovo poročilo kaie: dohodkov »«96 26 K stroškov 346916 K torej prebitka S87 10 K Vsa imovina podruinice znaia 18.497 84 K. čista imovina pa 18.i43'60 kron. Nn predlog g. A. Goričarja se izreče načelnika, ki opravlja ob enem tndi blagajniške posle, popolno zaupanje in zahvala ob bnrni-m pritrjevanju na-vzočnikov. Tndi tajnika se izreče priznanje. Razpravljalo se je na to o nadaljnjem delovanju ter se je po odboru sestavljen načrt delovanja v letu 1907. ■u pa proračun odobril Na predlog g. Susterja se soglasno sklene, nabirati poseben lond za pota v okrožju Mozirske koče. Naprosi se g. Snster. da on prevzame nabiranje, kar ta rade volje prevzame. 6. Leopold Goričar predlaga, da 8e naj v Mozirja meseca avgusta t I. priredi skupno z vsemi narodnimi društvi veiika veselica vprid podružnici. Baznoterniki so govorili k tej točki in končno se je soglasno sklenilo: Mo-zirska društva. na čelu jim Čitalnica, ki slavi obenem tridesetletnico, naj priredijo skupno večjo veselico meseca avgnsta vprid Savinski podružnici SI. Pl. Društva. V to svrho sklice odbor Savinske podružnice vae svoje člane v Mozirja in okolici ter zastopnike omenjenih društev na posvetovanje. Pri tem sestanku se izbere poseben pripravljalni odbor, v kateri odbor se vzamejo tudi dame, ki ima vse nadaljno ukreniti. Konečno se zahvali načelnik na-vzočnikom za zanimanje in vnemo ter proai naj bi ie vri kot člani nadalje delovali vprid Savinski podrulnici S. P. D. in zaključi občni zbor. Na predlog g. Srečka Tribnča se je nato ie nabralo 45 K 60 vin. sa Mosireko kočo. LUtV. |lMM ih^Hiil Dne 89. januarja t. 1. bila je v Gornjem gradu prav dobro obiskana štiriinsedemdeseU skupičina gornjegrajskega okrnjnegn zastopa. Ob 10. uri konštatira okrajni na-čelnik gosp. Sarb sklepčnost in otvori skupščino, povdarjajoč dn je to najbrt zadnja skupičina tega okrajnega zastopa, kajti volitve ao pred dnrmi. Ko se je zapisnik prejšnje skupščine prečita! in odobril, razpravljalo se je o prošnjah tuok rajnih občin za dovoljenje pobiranja zviianih občinskih doklad v letu 1907. Soglasno se dovoli pobiranje sledečih občinskih doklad: občini Ljubno «0%. občini Kokarje 60°/* občini trg Gornji grud 60% in 90% od uiitnine, občini trg Mozirje 60% občini Bočna 60% in 20% od uiitnine, občini Solčava 50% in občini NovaŠtirta 60% Ker ao hi občine Ljubno 99% Kokarje 90% Gornji grad 90% trg Moziij* P0% in Bočna 75% zaprosile, se dotični proračuni upošljejo deželnemu odboru v dovolitev nad 60% doklad. Nato je okrajni zastop pretresoval in soglasno odobril po odboru predloieni okrajni proračun in proračun okr. uboinega zaklada. Proračun okrajnega zastopa kaie: stroškov 864.580 54 K dohodkov 234.056 — K Uko primanjklaja 30.524*54 K Da se ta primanjkljaj pokrije in se del obstoječega dolga plača, sklene okrajni zastop soglasno pobiranje 70% okrajne doklade na vse v okraju predpisane državne davke in doklade izvzemši osebno dohodnino. Proračun okrajnega abožnega zaklada ima stroškov 2350 K dohodkov _50 K torej primanjklaja 2300 K katero vsoto pokrije okrajna blagajna. Občini Novaštifta se dovoli sa uravnavo občinske ceste 200 kron in ravno toliko tudi občini okolica Mozirje za isto svrho. V upravni odbor Juinoštajerske hranilnice v Celju se izvolijo gospodje: Ogradi Franc, opat v Celju; Detiček Jurij. c. k. notar v Celjn; Srrb Franc, trgovec v Gornjemgradu; Goričar Ant., c. kr. poštar v Mozirju in Turnšek Anton, veletrlec *• Nazarjih. Kot namestnika pa Jože Krajnc, veleposestnik in Mikaš Josip, gostilničar v Gornji irradu. »oglasno r« je sprejel sieueci sctep: 1. Okrajni zastop Gornji grad. zbran v 7 4. glavni skupščini dne 2 7. jannarja 190 7. izrazi ieljo. naj ae papilami* denar vlaga od r. k. sodišča v Gornjem gradn v „Jnžnošta-jersko hranilnico" v Celjn; kajti naš okraj je porok sa ta denarni zavod in pa rticipnje na čiatem dobičku. 2. Okrajni odbor naj opozori občine, da primernim potom pouče občane, naj ob priliki plačevanja pnpilarnih denarjev zahtevajo od c. kr. sodišča, da se ta denar nalaga MM v „Južnoštajersko hranilnico v Celju. Soglasno se je tndi sklenilo osnovati za okraj Gornji grad podružnico štajerske kmetijske družbe. Okrajni odbor ima v tem ozira atorili vse korake. Tudi predlog Ručigajev se soglasno sprejme. Predlsgal je napraviti prošnjo na trgovsko ministrstvo, da se v okraju Gornjigrad za U okraj ustanovi merosknsni urad. Potovalnemu učitelju sačebelorejo se sa predavanje v našem okraju plača Za tukajšnje cestne razmere je tadi vaien sklep, da se radi Škarpe pod Klancem pri Boltatu na Kropi, ki je ie v precej slabem stanu, cesta preloži Nevarnost v tem klancu je velika. Dva sta se tam ie ubila in več ponesrečilo Cesta se položi nižje, napravi se daljši most čez jarek in cesta tako uravna, da klanec in ovinek odpadeta. Glede na ieljo g. Roka Klemen-Šeka, naj bi se licenci ran je in premo-vanje bikov na večih krajih v okraju vršilo, se sklene naročiti okrajnemu odboru, da prosi driavo in deielo sa več premij, ker le potem bo moiuo ustreči vsem zahtevam. Ako pa bi se ne dobilo več premij, moralo se bode tndi zauaprej licencovanje in premo-vanje vršiti samo na enem kraju. Računskim pregledovaleem sa pregled lanakega računa he soglasno izvolijo gospodje: Fischer Anton, Buči-gaj Peter in Jnvan Franc. Bazun navedenih točk obravnavale so se še nekatere, ki so pa zgolj lokalnega pomena, oziroma niso sa javnost Ko je bil vzpored izčrpan, so pred zaključkom seje vsi navzoči vstali ia je pooblaščen od sborovalcev g. Kocbek izrekel načelniku g. Šarbu zahvalo za njegovo uspešno delovanje v minoli periodi. Storil je, kar je bilo možno ia lahko se trdi, da v nobeni dobi se ni toliko storilo, kakor ravno v tej sadnjL Z navdušenim odobravanjem so vsi brez razločka pritrjevali govorni-kovim besedam in ko se je g. načelnik ginjen zahvalil za to soglasno zaupnico, se je zaključila 74. glavna skupščina okrajnega zastopa gornjograj-skega —ij- Slovenske novice. Slajtrtk«. — Predavanje • mladenlAklh zmotah priredi »Celjski Sokol" v soboto, dne 16. L m. ob a ari svečer v mali dvorani »Narodnega doma". Predavatelj br. dr. Anton Schwak. Vabljeni so moški člani vseh celjskih narodnih društev. — In ie zopet javen shod! bode uskliknil marsikateri citatelj »Domovine", saj jih je vendar toliko, da se vsako nedeljo zboruje na vseh koncih in krajih nsšega Slov. Stajerja. Da, res je, ali tacega shoda, kakor ga nameravamo. vendar še ni bilo na Slo- veaaketr Štajerskem! Ta shod. katen naj bi se bil vršil le najmanj pred enim desetletjem ima nalogo ustanoviti te poleg mnoro drugih organizacij Ae eno. katera je vsaj tako potrebna kakor ie obstoječe in to bi bila organizacija slov obrtništva Kam tavamo mi obrtniki brez organizacije? Sigurno v popolen propad Kar nam ni iz rok iztrg*» apital ve-leindustrije. to nam je vzelo dosedanje slabo in pomanjkljivo zakonodajstvo Mali del tega zla se sicer navidezno odpravlja in popravlja baje z novim obrtnim zakonom, da bi pa ta dolgo pričakovani zakon kai posebno pomo-gel obrtništvu, nimamo dosti upanja, ker ga niso ustvarili obrtniki-strokov-njaki ampak so ga skrpali gospodje, ki imajo o obrti le nejasne pojme in veleindustrijalci. ki so člani gosposke zbornice ter so ta svoj politični in gospodarski vpliv uporabili proti nam in našim koristim. Da ta zako ni najpotrebnejših določeb uzakonil priča nam dejstvo, da bodo za naprej kakor so doslej različne kaznilnice izvrševale vsakovrstno obrtniško delo ter delale tako obrtnikom nesolidno konkurenco. Takih in enakib obrt uničujočih sovratnikov imamo žalibog toliko, kakor morda noben drog stan na svetu. Z obzirom na ta resen poloiaj je Obče Slov. obrtno drnštvo v Celju sklenilo sklicati shod obrtnikov za Slov. Štajersko. Skrajni čaa je ie, da se snide tudi naše obrtništvo ter si sestavi točen program za bodočnost, ker bi morali sicer ti maloštevilni naši sodrugi posamič se boreč za svoj ob-t stanek. v tem. boju omagati in propasti. V to svrho se je Obče Slov. obrtno drnštvo obrnilo na vse in tudi na naše hajodličnejše obrtnike ter je povabilo na sodelovanje na tem shodu. Vsi so se vabilu odzvali ter so radovoljno obljubili sodelovati na shodu, vsled tega apeluje Obče Slovensko obrtno društvo na vse zavedne obrtnike ter prijatelje obrtništva, naj mu gredo z nasveti na roko. Imamo sicer te mnogo gradiva pripravljenega, toda vse to ni še popolno in več glav tudi več ve. D všteval se bode vsak svet, kateri bi pripomogel v dosego postavljenega si cilja Torej slovenski obrtniki. kmalu vas bode klicala vaša stanovska doli-nost ndeletiti se skupnega posvetovanja, o zboljšanju stanovskih koristi in gmotnega stanja. Naše društvo se nadja, da bodete pokazali, da poznate potrebe svojega poklica iu znate ceniti koristi stanovske organizacije. Drugi naprednejši, ker le strokovno organizovani stanovi našega naroda naj vam bodo v izgled Ne ostajajte za njimi. Shod se bode vršil sredi marca t I. Natančnejši program in čas naznanimo. Odbor Obče Slovenskega obrtnega drnštva v Celja. — „Dljaške Kuharice" so pri nedeljski maškaradi nabrale za .Dijaško kuhinjo" v Celju 163 K 70 vin. in sicer: Marjanica 68 K 60 vin„ Po-lonica 45 K 10 vin.. Marjetica 24 K, Katica 22 K. — V Celjski V>lnl«nlel je umrl ▼ sredo dne 13. t tn. 71 let stari Jotet Mlakar. Pokojnik je bil pristojen občino 8t« Vid pri Šmarjn. prebival pa je te dalje časa v celjskem mestu in se prišteval revnejšim slojem. Njegovo navadno prenočišče je bilo Škobernetov hlev. Zato se je pa tudi hvsleinega izkazal Škobernetovim hlapcem, katerim je volil znatne vsote od svojega pre-motenja, ki baje znata *A00 K Volil je znatne a^ote raznim cerkvam, potem ta sv. male. ta občinske obotre, ter trojim sorodnikom in prijateljem. Bil ie tako varčen, da si ni privoščil niti kake sobice, kjv bi stalno prebival in bi bil skoro umrl v škobernetovem hlevu. Sumljivo je dejstvo, da ni hotel povedati imena in natančnega bivališča osebe (neke ženske), katera hrani njegovo hranilne knjiiice trdeč, da jih bode izročila sodišču takoj, ko bode zvedela o njegovi smrti. To pa je vzrok da ni imel niti dostojnega pogreba Dotično i e n s k o v Sovodni pri Celju, ki hrani hranilne knjiiice rajnega Joiefa Mlakar, se poživlja, da jih nemudoma izroči c. kr. o k rajnemu sodišču v Celju. Nemški juinosfagerski učitelji imajo v celjski meščanski šoli dne 17. L m. ustanovni shod svojega nanovo se ustanavljajočega društva. Konsum mena v Ce|jn od 4 do 10. svečana 1907 Zaklanih je bilo mestni klavnici volov. 7 krav. telic. 56 telet. 44 svinj in 3 kozlički Od drugod se je kupilo 1063 kg tuesa. — Imenovanje. Naš štajerski rojak. g. Gabrijel Knkovič. ravnatelj Varaidinskih toplic, je bil imenovan svetnikom deielne«a kultarnega sveta na Hrvatskem. Volitve v prihodnji drtavni zbor bodo v torek, dne 14 majnika. olje pa v četrtek. 23. majnika. Umrl je 13. t. m. ob 4. uri zjutraj "g Martin Oaberc. upokojeni kapelsk* »upnik v Crešnjevcu. — Premeten uzmovlč. Zelsrics Ana Pivec si jc dno 5. t. m. nakupila Mariboru precej obleke, ker se je menila v kratkem moliti. Na glavnem trgu si je hotela poiteli denai in je postavila zavitek poleg sebe: ko je denar poštela. se ogleda po zavitku — a tega ie več ni bilo. Pameten tatič ga je ie vzel seboj. - Vodstvo .Druibe sv. Cirilu I« Metoda v Ljubljani4* v album Naša *lovenska'ftolska dražba je uvedla posebne nabiralnike. Komad stane lepo svoto 10 K. Tvrdka proizvajalca, ozir. proizvajalcev dotiCnih nabiralnikov se glasi: .Stegmanns C. Badvreis". Je vsaj ovanska. če ie ne slovenska trrdka, kaj ne? - Velike šolske počitnice. Dunajski ..Fremdenblatt" zopet odločno zanika, da bi nančno ministerstvo hotelo preloiiti veliko šolsko počitnice, ker bi to povzročilo prevelikih iz- — Slovenski grobokopl. „Slo-poroča iz ptnjske okolice: .Znano je. kako obupen boj bijemo štajerski Slovenci ta svoj narodni obstanek. Ne samo. da nas Nemci in nemškntsrji na vseh poljih izpodrivajo na naii zemlji, ampak tadi slavna avstrijska vlada mirno gleda U prevrat na Spod. fitajerjn. Doslej so matičnim nradom dostavljali — seveda šele na zahtevanje dvojezične statistične tabele, v zadnjem času so začeli c. kr. sodnijski uradi pošiljati le nemške. Ko je neki iupnik te nemške tiskovine rrnil s prošnjo, naj se mn pošljejo dvojezične, mu jih je glavarsuo trdovratno zopet vrnilo; a omenjeni gospod se ni dal ugnati; nemške tiskovine so zopet romale nazaj. Gospod iupnik se je pri tem skliceval na postavo in dosedanjo navado. Nemški urad je oddal ta akt pristojnemu glavarstvu, to na-mestniji. namestnija pa je pritisnila na lavantinski ordinati jat Govori se, da se je od tam naročilo iupniku. naj se v teh nemirnih časih radi ljubega miru — uda!* Kdo so tedaj ti slovenski grobokopi? Po tej notici c. kr. okrajno glavarstvo. — štaj. namestnija in lavantmsii ordinarijat. Tega mnenja je pač menda tudi .Slovenec* — Retiea ob Saviaji. Naš trg je sicer zelo skromen in tih kraj Vendar se dobijo pri nas ljudje, ki imajo stoj umazani, obrabljeni jezik raztegnjen po celem svetu. Menda bo te zdaj tretji slučaj, kar se je anonimno poročalo na ordinarijat v Maribor. Da ne skrunimo spomina rajnih, raje molčimo o tem: povemo pa samo toliko, da se vidimo pri lučC. Ko je prosila k nam za poštarico, dobra, izvrstna moč. ki je na vsakem mestu spolnila svojo dolinost. je ie bilo n»'ko anonimno pismo na poštni direkciji v Gradcu, ki ga je pisala ista nam dobro znana oseba. Neki mladenič - vojak je skušal, da bi ga zaradi bolehavosti superarbitrirali; storil je ie za to po trebne korake Zopet je dobila vojaška oblast pismo v katerem se pravi, da dotični lant bolezen simulira. To je ie več kot od zlodja! To povemo javno pred belim dnevom, da spoznamo tiste, ki odkritosrčnost prodajajo V hvalo Kečičanom bodi povedano, da dotični ni iz Rečice doma Veselica bralnega In pevskega drnštva na Z*. Ponikvi, ki se je vršila dne 10. t. m obnesla s«' je precej dobro Da bi bila udeteiba velika. resnici na ljubo ne moremo reči. ali zadovoljni smemo biti vendar-le, če upoštevamo vse razmere in ovire pred prireditvijo Pa tudi vreme nam je kljubovalo. Kot prva točka sporeda je bila Aaloigra .Dobrodošli! Kedaj pojdete domov?" Prvi nastop naših diletantov je nspel nad vse pričakovanje. D tnal: so svoje uloge ter jih tudi dobro izvajali. Mnogo smeha sta vzbujala trgovec Oešarek (Fr. Pečnik) in njegov stric Koščak (Fr. 1'redenšek). Pogumno ste nastopili tudi njuni teni Majda (Ana Uranjek) in Špela (Tereza Rez-man). — Domači pevski zbor je tudi pokazal, da je zelo napredoval ter je tokrat svojo nalogo častno rešil. Mnogo zabave je prinesla šaljiva pošla. Prodajanje razglednic sta pre v zeli naši diletantki ter dosegli mnogo uspehov in s tem dali veliko opraviti marljivemu pismonoši Jerneja Pečnik Po končanem sporedu se je razvila iivahna prosta zabava. Veseli smo bili še bolj bi bili. da nismo pogrešali v naši sredi glavne osebe. dru-štvenega predsednika Razšli smo se pozno v noč. t trdnim sklepom neumorno delovati v prospeh društva ter v blagor milega našega naroda. Iskrena hvala bodi na tem mestu izrečena potrt vovalnim igralcem in pevcem ter vsem, ki so pripomogli, da smo preiiveli nekaj prijetnih uric. Živeli zavedni Pon kovljani! — Velike šolske počitnice se baje prelotijo od letošnjega leta naprej, in sicer se bodo začele 1. julija in končale 31. avgusta Velikonočne počitnice se začnejo letos 24 marca in se končajo t 9 aprilom Lnčane. Zaradi domačih prepirov se je tukaj ustrelil p. d. Košutov sin, zadel se je pa slabo in je na poti ozdravljenja. Ko je o tem slišala njegova ljubica dekla pri Vajšu — se je hitro obesila Ljndje so jo pa opazili in jo še o pravem časa rešili. Isti dan se je hotela obesiti gospodinja p. d. Lebrinja Tudi njo so o pravem času rešili. Pokopali smo štiri dni pred pustom gospodinjo p. d. Fašenk. — V Šmarju pri Jelšah noče sodna pisarna s trškim obč. uradom sle rensko dopisnvati. Tako je ona istemu nekaj oklicev z nemškim spremljajočim dopisom doposlala, čeprav je tudi to sodišče od njega dobilo obvestilo. da je trški obč. odbor sklenil urno tlovenike dopise »prejemati Ob-bi razumno »o se vse te dopošiljatve sklicujoč se na prijavljen »k lep vrnil«-. A kaj stori sedaj p. n. prebrisanost ? Okoliškemu oOČ a rade jih vpošlje z nemškim naročilom oklica, ae meneč se za neki predpis o oklicih pri ekae-kucijah Ne trdimo, da »e je to zgodilo z vedenjem g. eksekucijskega *>d nika ali vsled njegovega naročila, marveč le. ker je imela sodua pisarna proste roke. Da se pa to vstavi, se bo s primerno vlogo na pristojno meato ie doseglo Sicer pa. kam hoče sodmja odsedaj naprej take oklice v razgla^ šenje pošiljati, ker bo okoliška občina tudi svoj sklep glede nemških dopisov začela izvrševati? — Otroški vrtee v Hrastnika se otvori v ponedeljek, dne IH. svečana t. I., ker šele sedaj došlo iz Gradca dovoljenje Starši naj pripeljejo otroke ob pol y uri zjutraj v dekliško šolo. kjer zvedo vse potrebno Dohodkov za boiičnico je . bilo 235 K. stroškov ta obdarovanje otrok (največ z oblekami) 156 K M vin., da je torej prebitka 7H K 4 vin., ki s« naloii v posojilnici na Dolu za mo rebitne nujne potrebščine, oziroma *a boiičnico v prihodnjem letu Vsled prevelikega števila ui Bodoče priobčiti imen gg darovalcev in darovalk. kar nam naj drag»>voije oproste. Omenimo naj le darovalce is Celja gg. Majdič, Hočevar. Stropi, dr Gosak. Kostič ia Zvezna trgovina »v. Duh pri Lačaaafe. Na tukajšnji šoli so nastavili kot poraoft-nega učitelja gimnazijskega abitan-jenta Alojzija Soba — Umrl jo 10. t. m v Cirkovcn pri 1'ragerskem g. učitelj Franc Sta-rašina. star 24 let Štajerski deiolai tbor jo sklican na 25. svečana — Razpisana ačaa me«ta. Na c. kr dria-ni gimnaziji v Mariboru mesto suplenta za naravoslovje kot glavni predmet; prošnje na ravnateljstvo. — Na dvorazredni. v tretjem plač razredu stoječi šoli pri Sv. Marjeti ni Dravskem polj«- P°št* Rače. merto nadučitelja. Prošnje do 26. svečaaa — Pustni večer .Bralnega iu pevskega drnštva Maribor". Kar nsm je društvo nudilo v soboto v velikem, to nam je na pustni torek r manjši obliki, le s tem razločkom, ds je bila ta večer tabava še veliko iivahneja Saj pa se ne smemo temu tadi čaditi. bil je pač pustni večer, pri katerem ni treba tako akrbno paziti, da se ne prekoračijo mogoče v kakem ozira meje etikete. Ta večer so imele maske prvo besedo ter so tudi s svojimi burkami povzdignile sabavo do vrhanca Ko pa so še po polnoči nastopili hrvaški tamburaši. zvabili so netni tvoki tamburic še zadaje neodločne plesalce in plesalke na plesišče, in pričelo se je novo rajanje do ranega jutrs. na kar smo ae nekako tedko poslovili ta to leto od gospoda .Kurenta*. Društvu .Maribor" pa moramo le čestitati na teb dveh večerih, ki je s tem pridobilo veliko nn arojem ogledu, kajti zbrano je bilo obakrat res odlično občinstvo. — Veliki ples .Bralnega in pevskega društva Maribor*4 v soboto, dne t. m. se jo obnese! prav izvrstno. Dasiravno ni bila napovedana maškarada, vendar smo videli veliko krasnih mask, posebno lepo so bile opravljene nekatere iennke maske Ako omeuimo, da je plesalo še pri tretji četvorki 60 parov, potem gotovo lahko rečemo, da je bil ple« dobro obiskan. Resnici na ljubo pa moramo konštatrnti. da je primanjko valo plesalcev. da so plesalke le bolj po r»d-koma prišle na vrsto Navadno primanjkuj* pri naših pl*~«»h pl«*aik. a v soboto |e b»k> ravno nar ob« Rjo )• bil torej vzrok? Rfimo v gimnazijif Ne vemo. katrrrau p*t>tr«DCjB w je društvo tako zamerilo, da je vplival titm (a, da )• ravnalrtislvo prrpofdilo ^mnazijeem udeležbo. Ali pa morda tiči za tem kaka gospa profesorica?! V Maribora Ja ne mogoče. A kljab tema je kili aabava prav prijetna, da aj-nda nikomur ni tal. da se je vde-ležil plesa Vsa čast pu gg. plesalcem, ki so se potrudili, da pleaalke niso dolgočasile Neplesalei pa no ae odško-iovali za U Večer v kavarni, kjer je bilo vedno živahno iivljenje. Vsa hvala in priznanje narodnim damam, ki so tako pridno skrbele za dobro postrežbo v kavarni Najboljši dokaz, da nam je društvo .Maribor" nudilo prav krasno zabavo, je pač ta. da je še jutranje solnce izncnadilo obiskovalce v prijetnih družbah Nevest« in ženina so pretepli štirje fantje iz Skok v slivniški lari pod Mariborom na potu v cerkev. Po poroki pa so Sli vsi štirje na — godijo. kjer so jim morali dati j«aU in piti I*roti polnoči pa so začeli pretepati goste in so jih več tudi ranili z noži Poirli so muogo posode in kozarcev ter pokradli nekaj mesa. Slednjič se je vendar posrečilo gostom vreči surovele na cesto. Zunaj pa so te dve uri oblegali hiio in pri tem ■drobili vse Sipe V torek so oJgnali orožniki razgrajače v Maribor, kjer bodo sedeli za svojo surovost par mescev To je treba blažilnega delovanja ljudi, ki imajo vpliv na te neomikane. zapuščene siromake — Javen shod pilredl okr. odbor •Narodne stranke" v Slov. Bistrici f nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g Krulc-a Na dnevnem redu je edina točka .Okrajni zastop z ozirom na bližajoče mt volitve v to korporacijo" Ker se 00 tedaj govorilo zgolj iz gospodarsko-aarodnegn stališča, je želeti, da se vMak rodoljob shneejebistriikega okraja 1 deleži tega zborovanja. V •dovenjebifttrUki okrajni taatop t* vrši prihodnji teden volitev. Veleposestniki volijo v torek, dne i*, t m. najvišji davkoplačevalci ITI t m. mesta in trgi 32 t. m. in kmečke »bčme 23 t. m O društvu za varstvo avstrlj-tkega vinarstva v Kremsu na Spod. Avstrijskem piše nekdo .SI. Nar": .Poročali ste. da je kranjski deželni odbor naklonil imenovanemu društvo to K letne podpore Pri tej priliki se je povedalo, da dobivajo društveni tlani brezplačno društveno glasilo List je pisan s.-veda nemško in je s t*;m našim vinor.-jcem le malo poma-gano Znane pa mi je. da je ua zadnjem vinarskem shodu ravnatelj W. ponujal glasilo tudi v slovenskem je-tikn. ako bi ga slovenski člani želeli in zahtevali. A nihče se ni oglasil" Stvar se nam zdi precej - verjetna. — Minister Dersehatta bo kan-Jidiral v drugem mestnem grsškem volilnem okraju. Krščansko-socijalnl štajerski ».aopniki so imeli v četrtek 14. t. m. v (JraJcu shod. na katerem so postavili svoje kandidat« v štaj. mestnih volilnih okrajih V ptujsko - Upniškem kandidira trgovec Kremser v Gradcu. Cadno s*, nam zdi. da niso postavili v relj-k-m mestnem volilnem okraju io-benega kandidata, po raznih znamenjih na našem političnem obnebju soditi bi kaj tak-ga pričakovali Ali pa še le pride? — tzorno hitro uradoianje. Dne grudna !9U6 se jo odposlala iz nmarja pri Jelšah na c kr. okrožno sodišče (al^j*e • do oajtin«jh> izp«l;tve. Albumi ta »like. dopianiee ia p»«-iije. Zavitke za urade v v« h veiiko.ub. CeniHi ta liakovine in pisarniak« potreMfino ho breiplafno na raipolago. ..... Trgovci in preprodajalci imajo izjamne cene. hnrfrm «asu se je osnovalo posebno drnAtvo, ki daje delavcem zaslužka ali pa denarja, da jih reSi največje bode Slike poljskih otrok, ki ao trpeli pod nasilno prasko vlado za jezik svojih mater, prinašajo poljski listi. I>a s tem zrlo v spodbujajo tnale jnnake k vztrajnosti, to si lahko mislimo. Navadno se pri teh malih, do 13 let starih mnfenikih pohvalno omt-nja. da znajo uobro katekizem in poljsko zgodovino. — J. Ilofraann. poljski umetnik na klavir, je dokazal, da umetnost premaga tudi največje sovraitvo. Ko je zadnjič igral v Pctrogradn, so mn Rnsi priredili ovacijo, o kateri pravijo listi, da je SOOletni Petrograd ni doživel in da je ne vidi kmalu *.opet Svetovne vesti. | Ribici n morju. Pral nekaj dnevi je potegnil v finskem zalivi pri Friedricbsbavnu vihar okoli 160 estonskih in finskih ribičev v njihovih lahkih čolnih aa široko morje. Boje se. da so se vsi potopili. — Občinska pokopna dralba. Dunajska občina je sklenila z vsemi dunajskimi pokopnimi družbami pogodbo, glasom katere odknpi od njih vse premičnine in vzame vse pokope v svojo oskrbo. Ljudje npajo. da bodo odslej pokopi za nbolce cenejši Žensko vseučilišče v Sibiriji. Pri nas vladajo vobče čndni pojmi o Sibiriji; vsakdo si predstavlja pod to detelo ledenomrzle. strašne kraje, kjer live sami izgnanci in kaznjenci. A tema ni tako; Sibirija je v svojem srednjem deln zelo rodovitnn in bognta detela. aa jsgu pa ima milejše in bolj vroče podnebje ko knterakoli delela v Evropi Sedaj pa dobi Sibirija tadi evoje Ionsko vseučilišče, katerega nimamo niti v Avstriji, niti na Nemikea ali na Francoskem V Tomskn satanovi namreč neka gospa ionsko vseučilišč«. Najprej ae otvori filozotaka fakulteta. — fttrajk delavcev pri prldoM-vaaja nafte v Kaka ae vedno bolj razširja. Zahtevajo med dragim tadi oaemurni delavnik. Ako jim ravnatelj-atvo tvornic dovoli vae zahteva, bo to atalo do 160 milijonov kron in petrolej ae občutno podraži, ker labrikanti ia trgovci bodo hoteli pri tem tadi imeti svoj dobiček na škodo konsumentov. Društvene vesti. — Akad. toka. draitvo .Tabor* v Gradca je imelo r petek 16. svečana t 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Bierjskr tvoj programatični občni zbor a sledečim sporedom; 1. Naš program (Kramer). ». Program in pozitivno delo (Stibler . 3. Zunanje gibanje nar. rad. dijaitva, pogled nazaj in v bodočnost (Pučnik). 4. Nar. radikalno dijattvo ia politične stranke (Koran) 6. Naša akad. društva (Leskoviek). 6. Lokalno delo v .Taboru" (Černlč). Slovanski gostje dobrodošli! — Km. ttjsko bralno draitvo v Slivnici pri Celja zboruje v nedeljo, dce 17. svečana ob pol s. uri pred-poldne v šoli. Po običajnem vaporedn predava potovalni učitelj goapod Belč o rezi trte. M ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervaa, Kalk pri KMra a 265. Gospa O. v M. pite: h Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se, da priloiite znamko za odgovor. (71) M-i SBaggsBSsaagagagssggagBB Partije }«r*kih galoi po Inranrtdaih cenah. ! par po 3 krone )• ia dobili pri P. ■••«16 v Celja. jlataKarica za prevzemo gostilne ua račun ve*ča tudi nemškega jezika se sprejme takoj. Ponudbe na Restavracijo v Uro bel ne m. f74) 2-1 Sadno drevje. Zavoljo opustitve dreve»nire. rat prodajam ua •pomlad »te sadno drevje od Hletaih lepih divjakov, kakor dalje tudi I — a letnih lepib cepiče* pripravnih aa nadaljAo presaditev iu itrejo v vrt po telo nickib cenah. Tndi je veliko lepih pritlikovrev. hrutek in jablan, na ratpo-lago. Dobe se tudi maUCjeki ta podlago pri-tlikovcev. Sadjerejci. poslati te se te ug«dne Ponikva ob nI. tel. Hrvičeii. šnri6on priporoča krojne nore« (Schnitt-mnster) » razne obleke po najnovejših modah krojaiki mojster 3f. fcfct Sf. Ttaai pri tanZ-t (S9| 10-1 Bmlama 1 Načelstvo. VIZITKE priporoča Zvezna tiskarna Poskusite in priporočite = izdelke = Tydroretoparne hranil v Pragi VIII. Ccnomiliaisicflj. ¥ Stanje hranilnih vlog =~ =: 23 milijonov hran. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih nlicah št. 3 poprej na Uestnesi trg« zraven retovia sprejema hranilne vloge vaak delavnik od 8. do 12- ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevsdlgnene obresti vsakega pol leta k kapitalu. Rentnl davek od vlotnlk obresti plačaje hranilnica Iz svojega, ae da hI ga zaračunlla vlagateljem. Za vaeaoat vlom jamči pataa laslnsf s ro-zaranapa zaklaaa maaataaa sMlaa Ijahljssska a vaaie avoiiaaa pesmoienjsm ia vaa svajs davčno mečjo. Da j* vaeaeal vloa »»palmo, avadoii zlaati to, da alaaaja v ta hraallaloa tadi oaadlMa donar mololotsiih otrok la va-eoaanoev. Dennrne vloge »e sprejemajo tndi po pošti In potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4'/.% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolinlk toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo ravno 5% Izposojenega kapitala. Na ta način ae ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa iell dolinlk poplačati dolg t obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati aa leto 4°/« Izposojenega kapitala. Doltnlkn je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja st tadi aa ««i« it u fcrittst« listi«. Pozor stariši! Mi dom v Ljubljani! * talakla. !■»■ IMia. Podatke pod naalovom „KO*WHCT', poate reitante v Ljubljani. <;iv 10 a P! Velika trgovina špecerijskega blaga IHICBH H0CE99R TnnsteK HMčnki izurjenega v trgovini z mešanim blagom kateri je tudi dober manufakturist sprejme Jakob Dereani v Žužemberka. Kranjsko. Plača po dogovoru. («8, r, -a Suhe gobe, oljnate in petrolejske sode, želod itd., kupi Anton Kolenc v Celju vsako množino, po najvišjih cenah. ♦oooo0000000000000000000009 Migniti MiEMiini ata imotan kakavaati in drtlta ■ likamo vaakiaiu pomavnlni. ■ 00000000000000000000» tik farne cerli«:: S.-SCELJE .rlp.~£> a.a|a «•<". a»a*. dpaoarliaka ai»a«»»""< n nitjih naat, kakar todi ■ «.ln«aoj>l5Sk» l«"»i«i ....c, .ii«.«" i. r*al, ■»«• i.taa »di«. m.d Itd. itd. -- ■ Na debelo in drobno! ■ O METNIK ZA PATENTE DR.FRITZ FUCHS R!pL0MIIMN KEMIK (zapriaaian) I IsH TEHNIŠKA PISARIM MU | inženir ahamburger I L: V«. VCBetSTtMMASSC 1. a I Hovre - Dem M vozijo zanesljivo najhitrejši brzopamik Francoske prek morske družbe. Kdlua najkrajša črta čez Veljavne vozne liste in brei-platna pojasnila daje saao ED. ŠMARDA, iblistnao potrjena potovalna pisarna v LJiibljut'1 UunnJskH ce*la 18 » nori hi.i .ki- .p fottjt ttlrf- na.prutiioiu. »i .Vlg.rr,~. M—7 Najmodernejše blago za neveste! j Velika slo vena trgovii Karol Vanič CELJE .NARODNI DO! VHk mL------- ■atlb lwr*r u blaaa la l »arkalaatt! - ~ aiiti i« a« ■■■•aa«,«. auaa. antoa na. — vaiiaa laava o' »lasa i« pradpaaaika, aajaava)*! rabat avtlaatt. aaUai - Vm aprava s k iiftl]«. krajaAa ta AavtJarja pa ■ o«al. MoAaraa preproga v vaab veUheatlb. san Najnovejše blago za ženine! (EeciiBrtaffiifiifSgiff^ Me družbi sv. U in iti! wmmmmmmmiwmmimwLmM Zvezna tiskarna »e priporoma tastiti dohov-Mini. davnemu ufitoljttvu pisateljem in p. n. ohlinotva x« v*akovr»tno izvr&eianje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogat i z«lo2eiia * ii.-»jun»leniejiimi •'rkani in ukrotiti ter opremljena z motornim, mir »lektrifnim »bratom. lahko izvršuje uajvefja dela v \»aki mnoiiui. V nalogi ima 'a tiaka v vK barvah i/delane kra-ne Slpleie. — I»alje: uradne tUkovine. kiverte. ralone. pismene papirje, cen'ke. etikete bolele. f»*opi>e. knjige. hroinrice. nrkalarjv. reklamne likte. lepake opomine, vabilu. podobice.npove.lne listke, molitveni^*-. mrtvaika naznanila. razglednico. hranilne in zidrutne knjitice. porotna naznanila, napise za alavoloke itd.; »ploh izvr>oje * kratkem fa«n v*e t ti»kar»Lo itr«ko spadajoče ^tvari okuano in ceno. - Velef. dnhotifini. -lavnemu ntiteljitvu. znpnijAitn in »b?in*kini nradom. krajnia SoUkim -vetom. poaojilnicam ter p. n. ubfiimtvu a« priporofa za vezavo knji>» v priznano trpeini izpeljavi. Za poaojilnic*. hranil i.ie iu droge zavode e iz>leljojej<> hranilne knjitice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali frnim tiakom po nizki ceni. /a mnoi:"-brojna nu rofila m priporofa in drage aavode e iz1 d< a lutao jaimijo »kraji: Oornjigrad, Savnica, ioitanj, iurjl pri Milk, Vranako u popolno vnrnKi vlog in n njihono. po pravilih določno obrestovanje do neomejene visokosti, ima afdaj hranilnih v lop 4,000.000 It. Hranilnica posluje s -trankaini vuk t o rak in paiak dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak ob navadnih uradnih urah Hranilna vloga obratuj«- p« 4 odstotka in pripisuje obrati polletno h kapitalu ter plaCuje hranilnica rantni davak aama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da dobe iste popolnoma nad 4 oditotk« okrnil. bpoaojuje pa od dne 1. januarja leU 1905 na zemljitko varilom po 4 tri Aatrt odeta tkan, oblinam in korporacijam (U)M ; navedenih petih okrajev po 4 i« pol odatatkav i I M. M : = JUJ^iniritjJi Urili n pMt, 5faj«jcVl i\m stroji atraje it Mjviija tvsrnasti ter m vMkMMir v ^srtbe. ^ Slngapjavl ilvalnl atrojl m na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Sliftr c«. Mm tadto SffiUk stnjef CELJE, Kolodvorska ulica Stev. 8. (id m i KDOR iti o velikanski zalogi in čndo-aa letošnjo spomlad, anj si naroči vzorce in cenik, katere pošlje poštnine prosto in zastonj Prva južnoštajerska trgovska hiia maaufaktumega in modnega blaga n* debelo in drobno R. Stepmechi, Celje založnik c. kr. dr2. uradnikov v hi5l slovanske posojilnice. Omanim Se. da aem za velikanske mnoiine blaga kupčijo sklenil ie pred podralenjem is bodem istega prodajal dokler bode zaloge pa ItarHi eaaak. 11«) M 11 POSOJILNICA y CELJU POSOJILNICA V CKUl . ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena. Meje aedaj nad 4IOO zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 a vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6'/z milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom 0 3 Posojilnica nra-duje vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne raznn nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obreatoje po d'/«'/,, posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje as osobni ali hipotekanii kredit proti B V,'/, in 6% obrestovan ju. (i«) ae-; lastnik: Konzorcij lisi* .Domovina* Tisk dru&tva .Zvezna tiskarna' v Olja Odgovorni urednik in izdajatelj I.judevit Furlani. I