C.C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato. • 19 dicembre 1925. Posamezna številkjf 25 stotink. Izhala: vsako sredo popoldne in soboto zlatraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 L. « četrt leta 4 L. la inozemstvo celo leto 35 L Nm naročlla brez do- poslane naročnlne se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mäamo4 št. wi V Gorki, v soboto 19. decembra 1925. Leto VIII. Nefrankirana pisma st ne sprelemajo. Oglasl se računajo po dogo vora in se plačajo v ni- prej. List izdala kon sorcij »GORIŠKE STRAŽt* Tisk Zadruzne tiskarnt v Gorici, Riva Piazzat- ta št. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Sveta dolžnost. Zopet se blizamo novemu letu. Kakor fonejo sedanji kratki, škripa? joče mrzli dnevi z bežno hitrostjo v zimsko not, tako bo v štirinajstih dneh zatonilo leto 1925 v preteklosti in mi bomo zopet stali ob začetku novega leta. Poleg prazničnega raz- položenja in nekoliko čustvenega ugibanja, ki ga prinasa vsako novo leto, nam nalaga začetek novega leta tudi razne dolžnosti. Med najvaž* nejše dolžnosti, ki jih ima zaveden, probujen nas človek ob novem letu, moramo šteti njegovo dolžnost in obveznost, ki jo ima do našega tiska. Govoriti o važnosti in potrebi Us* ska, se nam zdi nepotrebno. Bilo bi skoro žaljivo za naše ljudstvo, ki to: Uko in tako rado čita, če bi začeli o tern razpravljati. Saj vendar najs brie ni v naši pokrajini slovenske hiše, v kateri bi ne našli slovenskega časopisa ali slovenske knjige. Z za* čudenjem bo pa mogoče marsikdo bral našo trditev, da ima vsak nas šinec do svojega časopisja svoje dolžnosti in obveznosti. In vendar je to neoporekljiva resnica. Tisk, ki ga ima narod, je najizras zitejsi odsev njegove duševne pro- bujenosti in globokosti, je zrcalo, ki odkriva višino narodove kulture in zrelosti. Široki svet presoja pomen in razvoj kakega naroda v prvi vrsti po njegovi tiskani besedi: po njes govi knjizevnosti in njegovem časos pisju. Tisk mu je najprikladnejse merilo njegove moči in samozavesti. Ne zahtevata tedaj ze naš narodni ponos in ljubezen do naše rodne zemlje, da pomagamo vsak po svos jih močeh ustvarjati na visku sedas nje prosvitljene dobe stoječ tisk? Ali ne vrši naravnost protinarodno delo, kdor zanemarja naše časopis sje, naše knjige in tako zastavlja pot razmahu našega tiska? Toda še več drugih vzrokov je, ki nam naravnost narekujejo, da moramo skrbeti za razvoj naših ča- sopisnih in književnih podjetij. Kakšen namen ima tiskana beses da, kakšen namen ima naše časos pisje, kaksen namen ima, recimo, naša »Goriška Straža«? Mi in vi, vsi vemo, da našemu tisku ne eve* tejo nolnčne, temveč ledene rožice. »Slep je, kdor se s petjem ukvarja,, On zUn, umrje brez d' narja«, tako poje že naš pesnik — prvak France Prešeren. Enako kakor se je godilo pri pisateljevanju našemu net smrtnemu pesniku, se godi večinos ma vsem, ki so v stikih s tiskom: pisatcljem, časnikarjem, listom in književnim podjetjem. Pri nikomur se ne kopiči zlati mamon in večinos ma povsod se morajo doprinašati irtve. Namen obogatenja je tedaj zlasti pri nasem tisku izključen. Njegov smoter in cilj je veliko vzvu šenejši, svetlejši. Nas časopis, naš mesečnik, nasa knjiga hoče širiti v našem Ijudstvu duševno naobrazbo in srčno plemenitost. Dati mu hoče politično zrelost in zavednost. Us stvariti hoče poštene, značajne pos žrtvovalne Ijudi. Pomagati jim hoče v njihovih gospodarskih in socialnih težavuh in nadlogah. AH niso to ves like in plemenite naloge? Ali ni sves ia dolžnost vsakogar, da nam pri tem napornem, ubijajočem delu po? maga? In ko kličemo na pomoč v boju za visoke cilje, proti katerjm je usmerjena nasa pot, ne čutimo v sebi nikake samohvale, se ne bojimo očitkov radi samopoveličevanja. 5 ponosno zavestjo poštenega delav* ca, ki ob koncu delavnika opazuje svoje uspešno delo. motrimo pot, ki smo jo že prehodili. Mnogo skal je bilo treba odvaliti, mnogo ovir pre- plezati, mnogo trnja in robidovja smo morali izruti, celo sledovi krvi so za nami, a mi se nismo plašili in smo /. nezlomljivo voljo korakali nas prej. Taki ostanemo tudi v bodoče. Naše smernice in naši cilji ostanejo nespremenjeni, naša delavoljnost je neraznišna. Vaša sveta dolžnost, prijatelji, na je, da se strnete okrog nas in nas podprete s svojimi jeklc? nimi mišicami. Širite sedaj ob praz; nikih naš tisk, skrbite zlasti za Vaso najbudnejso in najborbenejšo za; ščitnico, za »Goriško Stražo«! Kaj se godi po svefu? V Jugoslaviji se ni »politika spo* razuma« prcmaknila nič naprej. S tem, da sta sklcnili naimočnejša hrvatska in najmočnejša srbska stranka politični sporazum, se je zdelo, da bo pravi narodni in ljud* ski sporazum kmalu prišel. Vsi iskreni Jugoslovani si tega bolj ze« le kot gospodarske ureditve. Vsak= do je prepričan, če tožijo v eni po* krajini o prevelikih davščinah in kažejo na druge, ki manj plačujejo, da to izvira ne iz gospodarskih tcž* koč, marveč, ker to narekuie lc pre* večkrat strankarska samovolja. Ta je tisti zmaj, ki bruha strupene pli- ne na vsak poskus bratskega spora* zuma. Že izza visokega dneva uje? dinjenja jugoslovanskega kraljestva se suče vsa politika onstran meje okro*' besede »sporazum«. Kdaj se ! bo to sukanje ustavilo? * Žalosten posel je pisati o politic f čnih zmedah med našimi brati. Ta I ali oni je že po krivem obsodil ka? ke časopisne članke, ki so nepri* stransko popisovali, kako se stran* kc botajo, a le prevečkrat pobotajo na račun ljudstva. Obsodil jih je, češ, da rovarijo. Ravno pomanjka* nje nepristranskih in neosebnih sodb po jugoslovanskem časopis* ju pa še bolj stisne zamotani poli* tični vozel. Tu najbolj pomagajo »ljudje, ki na dva kraja režejo«. Vsak poštenjak in trezen mož, ki da kaj na možatost, bo odložil ta- ke liste, ki ti včeraj še proklinjajo gotovega politika in njegovo delo, danes ga pa žc prikrito hvalijo. In to delajo ne, ker so o njem spremc- nili svoje mnenje, marveč. ker jim to prav pade v njih sebične stran* karske račune. V naših političnih pregledih je bravec prav gotovo opazil enotno miselno vez, ko smo pisali o jugo* slovanskih razmerah. Mi želimo, da bi si vsi Srbi, Hrvatie in Slovenci stisnili desnico v znak sprave in bratske iskrenosti na tcmeliu ljud* ske demokracije. Vsak pa naj ohra= ni svojo samobitnost, svoj posebni značaj, ki je brstel skozi stoletja tako, da bo vse skupaj dalo har* monično celoto. Dejali smo, da politika sporazu? ma, žal, slabo napreduje. Vse stran* ke nosijo to geslo visoko zapisano na svojih praporih. Toda z njenim bleskom včasih le mamijo svoje vo« livce in umerijo take politične ko* rake, ki odbijejo druge stranke. Spor z Vatikanom. Precej časa je že od tega, ko se je vžgal med jugoslovansko vlado in Vatikanom oster spor radi zavo* da sv. Hieronima v Rimu. Jugoslov. vlada je trdila, da je zavod popolna njena last. Vatikan pa je odpisal, da ima Jugoslavia le časne pravice v njem, nikakor pa ne lastninskih. Jus goslovanski poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka, ki je znan svobodno* mislec, je to nesoglasje še bolj mu penjal. Nepristransko inozemsko časopislje in znani prijatelj Jugoslav vije Hermann Wendel so o tem na* pisali svoje sodbe. Toda domače svobodnomiselno časopisje je le hujskalo naprej in začelo napadati Slov. ljudsko stranko, predstavni* co Slovencev, »ker drži s tistim Va- tikanom, ki je proti jugoslovansk: kraljevini.« Da je strankarška špe* kulacija imela prste pri vsej borbi proti Vatikanu in Cerkvi v Jugosla- viji, dokazuje dejstvo, da je bil kon« ccm vseh konccv dr. Smodlaka, ki je spor zanetil, odpoklican iz Vati* kana kot poslanik. V pondeljek je sam sv. oče pri velikem nagovoru na zbrane kärdi* nale omenil, »da se zgrinjajo oblaki v nekaterih državah kot v Argenti* ni, na Čehoslovaškem in v Jugoslav viji, kjer nismo ničesar drugega zah? I tevali razen slave božje in svetih I pravic katoliške Cerkve.« f Vihar proti katoliški Cerkvi in ( duhovščini sc je dvignil tudi med uašiini brati. Nelcpo jjostopanje s katoliškimi škofi, sramotne Pribiče* vičeve framasonske odredbe proti samostanskim šolam, proti duhovni* kovi beri in še marsikaj drugega odbija vemo ljudstvo. Jedro hrvaš* kega in slovenskega ljudstva je glo* boko prešinjeno z živo katoliško ve? ro. Kdor mu blati to svetinjo, temu nc zaupa več. Srbski seljak je tudi globoko veren pravoslavec. \!\idi v njem se dviga odpor proti tistim, ki uvajajo brezverstvo v državno in politicno življenje. Najbolj pa občutijo te začetke protiverskega ali »kulturnega« boja Slovenci. Ni čuda torej, da iih via* dajoče stranke odbijajo od sebe in od »strankarskega sporazuma«. Ne* ugodna sapa, ki hoče v Jugoslaviji razgnati versko čustvo in misel* nost ljudskih plasti, ta je ena glav* nih ovir bratskega sporazuma. Sekira med Slovenci in Hrvati. Najbolj nesrečno roko ima za sedaj pri politiki sporazuma Stje* pan Radič. On, ki je nekoč z ver* skim demagoštvom pridobival ver* ne hrvaške kmečke množice zase, hodi med Slovence in črni duhov* ščino, izdaja vero in kažc očitno svoje svobodnomiselstvo. Vse to dela, ker mu to narekuje politična borba proti Slovenski ljudski stran* ki. Menda se pa ne zaveda, da s tem odbije priproste množice ne od sebe in svoje stranke, marveč da maha s sckiro po bratski zvezi med Slovencem in Hrvatom. Najhujši udarec pa je prihranil sjovenski kul* turi in prosveti s tem, da ie naredil načrt, po katerem bi se imela uni- verza v Ljubljani ukiniti. Univerza je žarišče narodove pro* svete. Če se ta ukine je samoniklost slovenske kulture udarjena v sree. To pomeni, da se slovenska kultu* ra ne sme več razvijati, marveč hi* rati in se stopiti s kako sorodno. Na nedeljskem shodu v Mariboru jc Radič kot prosvetni minister iz* javil, da v Ljubljani ni potrebna popolna univerza. Dejal je, da si ne moremo misliti posebne slovenske, posebne hrvat* ske in posebne srbske znanosti. To je čista resnica. Toda mi si moremo zamišljati in z nami vsak pameten človek posebno slovensko, posebno hrvaško in posebno srbsko kulturo. Naivno besedičenje o »duševni skupnosti Srbov, Hrvatov in Slo* vencev« ne opravičuje, da se mora slovenska kultura spremeniti v ne* ko drugo. Srbi bi se lepo zahvalili, če bi izšel lepega dne iz prosvetne* ga ministrstva ukaz, naj popuste svojo tradicijo, svoje šege, svoje navade in običaje, naj pozabijo na svoje pesnike in pisateije, narodne junake itd. Dušcvna skupnost se mora pola* goma ustvarjati, ne čez noč z mini* strskimi odloki, ki zarežejo globoke rane v ljudsko dušo. Proti Radi* čcvi nameri so se dvignila vsa vse* učilišča. Posebno v Subotici in Skoplju, kjer je minister prosvete nagnal srbske vseučiliščnike s pi* janci in pretepači, so se dvignili ogorčeni protesti. Slovenska univer* za pa je izdala z rektorjevim pod* pisom 11. decembra oklic, ki začne: »Z zedinjenjem v narodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se je izpolnila več kot stoletna želja na* štga naroda: ustanovilo se je, kot viden znak našega osvobojenja, vseučilišee v Ljubljani, iz razlogov, ki do danes niso izgubili ničesar na svoji veljavi. Kot nacionalno kul* turno središče in žariSče smo ga gojlli in čuvali, kot tako se je vkljub skromnim sredstvom razviialo in kot tako vrši svojo vzvišeno po* slanstvo, ki sta mu ßa poverila dr* žava in narod.« 16. decembra pa je izpregovorila vsa Slovenija brez razlike strank. Mogočen klic je zadonel po vsej slovenski zemlji, da mora ostati slovenska univerza kot žarišče slo* venske kulture neokrnjena. Z žalostjo moramo ugotoviti, da je Radič, ki je spočetka sicer na* meril korake po poti sporazuma, s takim početjem zdaj daleč stran krenil od te poti. Zgodovina bo to potrdila! I Spori med radikali. i Politicno vrenje med posamezni* ; mi strankami se vedno veča. Sveto=> zar Pribičevič je sklical glavno zbo* rovanje svoje stranke. Tu ie precej popustil od svojega centralizma. Ljuba Davidovič jc tudi zboroval s svojimi pristaši. Borba se vrši ka* kor smo videli med Slovenci in Ra* dičem. Nastali pa so spori tudi med dozdaj najbolj sklenjeno stranko radikalov. Dve struji se v nji bori* ta za premoč. Mlajši radikali niso več zadovoljni s starim Pašičem. V ospredje potiskajo Ljubo Jova* novica in sedanjega zunanjega mi* nistra Ninčiča kot Pašičeva nasled* nika. Pašič, sivi politik, se je zdaj umaknil v ozadje in čaka pravega trenotka, da udari. Posebno se je spor poostril zara* di »Brodarskega sindikata«. Pro* metni minister Radojevic ie zahte* val, naj vzame država v roko vso plovbo po rekah. Zato ie bil tudi Radic. Proti pa sta vstala v mini* strskcm svetu Ninčič in Trifunovič, minister za vere..Radič je pred mi* nistri tako napadel Ninčiča, da je se je slednji raje umaknil in preki* nil z Radičem vse osebnc stike. Spor med mdikalnimi poslanci se širi, ker očitajo, da so malovredni ljudje izpodrinili može, ki so po* šteni in kaj veljajo. Govori se ze% da bo vlada vslcd teh spletk od* ' stopila. Stran 2. »GQRISKA STRATA« Svetla zvezda. Visoko nad pljuskajočimi valovi razpaljenih strankarskih strasti in osebnega koristolovstva sveti Jugo? slaviji blesteča zvezda, njen ustav? ni vladar. Vzvišen nad strankarske boje miri vročo kri. Prihodnjc leto se bo najbrže vršilo njegovo kro? nanje. To jc upanje iskrcnih domo* Ijubov med Slovcnci, Hrvati in Sr? bi. Prcd slovesnim kronaniem pa se morajo spraviti, iskreno in po? šteno, vsi trije bratje, da bodo v slogi dvignili na ramena svojega vladarja. Na to se že dela. To mo= ra navdajati z upanjem in ponosom vse Jugoslovane. Odtod bo moral priti sporazum, ki bo ustvaril moč? no državo, kjer bo slovensko, srb? sko in hrvaško 1 judstvo v mirni po- sesti vseh svojih pravic. DNEVNE VESTI. Štiri litre vina stane približno »Goriška Stras ža« za leto 1926. — Nisi pijanec ne zapravljivec, piješ le radi druzbe ali »za potrebo«. In vendai\ kako hU tro iztečejo štirje litri. Zu isti denar bos dobival »Stražo« celo leto. Prc misli kaj Ti bolj koristi in odloči se za to! Novi kardinali. Na konzistoriju, ki se je vršil v pondeljek v Vatikanu so bili imeno? vani štirje novi kardinali. Prvi je J Bonaventura Ceretti, papežev posla? riik v Parizu. Ta se je že takoj po bogoslovnih študijah oprijcl diplo? matskih poslov in je danes eden naj? brihtnejših papeževih diplomatov. Drugi je Henrik Gasparri, tudi di? plomU po poklicu. Zdaj je poslanik ali nuncij v Braziliji. Potem ie povi? šan za kardinala primas Irske Patn'k O'Donnell. Četrti je Aleksander Verde, tajnik kongregacije svetih obredov. Poprej sta bila odeta s pur? purom še 2 španska nadškofa. Tako se je letos kardinalski zbor izpopol? nil s Lcstimi novimi kardinali. Dubovščina in fašizem. Zadnjie smo objavili svarilo Va? tikana, da ne sme nihee siliti du? hovščinc ali redovnikov, naj se vpi? šcjo med fašiste. Povodom tega je fasistovski dopisni urad obiavil do? ločilo, da se ne sme siliti takih oseb v fašistovske zveze. Časopisje naj utira pot za mir! Na prihodnjem zborovanju Zve? zc narodov se bo sestal poseben odsck, ki se bo posvetoval. kako bi se najložje organiziralo vse svetov? no časopisje za mirovno delo. Vsi časopisi naj bi prinašali elanke o mirovni ideji in se izogibali vsega, kar bi cikalo na oboroževanje, na nacionalne strasti, na pohlep po tujih dežclah in podobno. Res, eas bi bil in lepo bi bilo, ee bi se to v resnici zgodilo, toda dvomimo, da bodo easopisi, ki so v službi kapi? talizma in nesrečnega nacionalizma, euli te pozive. Slovenska pesem! Na dan sv. Štcfana nastopi v Ren? eah celotni »Učiteljski pevski zbor« z bogatim sporedom. Dosedanji pevski nastopi teh pionirjev sloven? ske pesmi so nam porok, da bo tudi topot naša pesem žela zmagoslavje in segala v srea. Zbor vodi priznani mojster Sreeko Kumar, katcrega življenjepis prinaša Mohorjev kole? dar za leto 1926. Drugi dan, v nedeljo 27. t. m. po? novi zbor koncert v istim sporedom v Ajdovščini. Prijatelji pesmi vde? ležite se obeh koncertov v obilnem števili1.! Bolezen v kraljevi hiši. Poročajo, da je obolcla kraljica? mati Margerita. Ima vnetie pljuč in 39 stopinj mrzlice. Stanie bolni? ce je resno. Vsa kraljeva rodbina se je zbrala ob njeni bolniški po? stelji v Bordigheri. Jugoslovanski vojni dolgovi. V kratkem bo šlo v Ameriko tu? di odposlanstvo iz Jugoslavijc, da se pobota tarn radi vojnih dolgov. Vodja odposlanstva bo finančni mi* nister Stojadinovic. Pravijo, da bo? do morda tudi Radiča poslali čez morje, da bo pomagal pri poga? janjih. Vprašalna pola. Na predlog čehoslovaškega zu? nanjega ministra drja Beneša bo Zveza narodov poslala vsem drža? vam posebno vprašalno polo, na kateri bo treba navesti, kie in ko? liko orožja in streliva izdeluje po? samezna država. Pola bo morala bi* ti izpolnjena in odposlana do 1. junija prihodnjega lcta. Bog ve, ee nc bodo nekatere države na to po? lo pozabile! 15 lir stane »G: Straža« za leto 1926. Za inozemstvo pa 40 L. — »Pratiko« za 1926 dobi zastonj kdor plača 15 L do 15. januarja /926. Prijatelji — na- ročniki hitite, da »Pratiko« dobite! Kralj med Hrvati. Čez božične praznike bosta šla kralj in kraljica v Zagreb. Tarn že pripravljajo velike svečanosti, da dostojno sprejmejo svojega via? darja. Fašisti v Berlinu. Italijanski fašisti, ki žive v Ber? linu, nameravajo tarn zgraditi si? jajno palaeo, ki naj postane sredi? see vseh Italijanov v Nemeiji. So? ciiilistieni listi se zastran tega zelo razburjajo. Smrt španskega politika. V pondeljek 14. t. m. je umrl v Madridu znameniti španski politik Anton Maura, vodja španske kon? servativne stranke. Bil ie štirikrat ministrski predsednik in odlikovan z raznolikimi eastmi. Preko dvajset let je odloeilno posegal v špansko politiko. Veliki svet fašistov. Za 3. januarja je skliean veliki fa? šistovski svet, ki ima v državi naj? vöcji vpliv. Na njem bo govoril Fa? rinacci o položaju stranke, Musso? lini pa o splošnem notranjem in zu? nanjem politienem položaju. Strah pred rožnimvencem. Francoski general Sarrail, ki je povzročil punt v Siriji, je znan kot zagrizen svobodomislec. Ko je bil še v Siriji, je imel v svoii osebni službi nekega vojaka, kateri bi pa raje bil med tovariši v četi kot pri emerikavem generalu. Pa si je po? magal takole: Vedel je, da je gene? ral strupen proti veri. Zato je uda? ril po tej struni. Zavil si je v robec rožnivenec. Vsakikrat, ko ga je ge? neral poklical k sebi, se je vojak vseknil. Rožnivenec mu je kajpada . pri tern vedno padal na tla. Genera? lu se je zdelo »pobožnega« vojaka zadosti in ga je poslal k četi. Dobri zaslužki. »Banca Commcrciale Italiana« (I? talijanska trgovinska banka), ki je eno največjih, če ne največje ban? čno podjetje v državi, je zvišala svojo delniško glavnico od 500 na 700 milijonov lir. Delnice te banke se glase posamezno na 500 lir, na borzi pa se prodajajo po okroglo 1500 lir. V prometu je tedaj njiho? va vrednost trikrat veeja kot pri izdaji. To kaže, da dela banka sijaj* ne kupeije in svoje delnice lahko bogato obrestuje. Spoznavavci. Kar je ostalo bivših uslužbencev okrog nekdanjega največjega opo* zicionalncga dnevnika »Corriere della Sera«, so se vsi vpisali v fašjo. Spoznali so, da je to najbolj prav. Pregovoriti so se dali. V Neaplju še izhaja nevladni list »Mattino«. Vlada mu je dovolila, da se sme še tiskati. Toda krajevni fašisti skrbe, da se list ne raz.širi. V listih se bere tudi, da se je pri? bližala uredništvu gruea fašistov. Prihiteli so orožniki in njih povelj? nik se je zaeel pregovarjati s faši? sti. Dosegel je, da so šli v sosedno kavarno in opustili namcravani napad. Kako so se pogodili? Parkrat smo že pisali, kake teža? ve dela Mosul politikom pri Zvezi narodov. Turek ni hotel odnehati, Anglež je pa tudi trmast. Kaj bi nc bil, ko gre za dobro kupčijo. Na? vsczadnje so se pa le pobotali tako, da bodo Angleži gospodarili eez Mosul še 35 let. Za zdaj je nevar? nost pri kraju, čez 35 let, čc ne pre? je, pa si bodo spet v laseh. Kaj pa lahko vse prinese doba petintride? setih let, nam je najbolj pokazala svetovna vojna. Nova dinastija v Perziji. Nckdanji kmečki fant, potem vo? jak, častnik, general, ministrski predsednik in koneno šahov na? mestnik v Perziji Riza kan Pehlevi se je dal oklicati za perzijskega šaha. Zbornica je temu ugodila in proglasila 13. t. m. Perzijo za dedno kraljevino dinastije Pehlevi. Ribijev potni avto. Z 21. t. m. se odpravi vožnja na progi Gorica ? Gradiška z odhodom iz Gorice ob 12.30 oz. z odhodom iz Gradiške ob 13.30. Mestne novice. * Kip sv. Ivana na korenjskem mostu na Plaeuti so z dobrodelnimi darovi župljanov obnovili in bo pri? hodnjo nedeljo ob 9.30 zopet po? stavljcn na svoje staro mesto in po? tern blagoslovljen. * Odbor druslvü »Skalnica« bo imel v nedeljo dne 20. dec. ob 4 pop. «ejo v društvenih prostorih, Via Ma? meli 5. — Predsedništvo. Ksaver Meško. „No življenjo cesti"* V življenju slednjega človeka so dogodki, na videz neznatni in brez? pomembni, da skoro misliti ni vred? no nanje, kaj šele o njih govoriti, razgrinjati jih pred velikim svetom. A navzlic vsi navidezni nieevosti se nam čestokrat zableste iz preteklo? sti kakor daljna zvezda skozi temno noč. Pa spoznamo, da so v vsi svoji malenkosti in neznatnosti značilni za druge, važncjše dogodke našega življenja. Kakor resnica v sanjah je naše življenje v zabrisanih obrisih in odtcnkih že naprej oznaeeno v njih. Tako se mi veekrat zablesti v ti? hih, še češee v težkih in trpkih urah iz davne preteklosti tale malenkost? ni doživljaj. Sedel sem v prahu na cesti ob do? mačem dvorišču, čisto majccn fan? tie še, niti v solo nisem hodil takrat. Sedel sem v prahu in z obema ro? kama grabil mokasti prah od desne in leve ter ga kupieil pred sabo v lepo zaokrožene, proti vrhu ostro zožene kupeke. Ko je bila kupčkov cela vrsta, sem kakor razjarjen stvarnik planil po njih, da jih uni? čim. Udarjal sem z obema rokama in z vscmi močmi po njih, da se je kupeek za kupčkom rušil pod mo? jimi peščicami in se je dvigal iznad ceste oblak prahu, ovijal mene in *) Iz zbirke »Listki«, ki jo je iz? dala Splošna knjižnica v Ljubljani. cesto in se je v komaj dihajoeem vetru polagoma nesel tja čez travnik ter se tarn poeasi sesedal na travo in cvetje. Dasi me je prah šeemel v oei, mi silil v usta in nos, sem se? del oblastno sredi ceste, mogočno in trdosrčno se veseleč svojega dela in svojega uniecvanja. Kar sem ne? nadoma planil pokonci in skočil na rob ceste, kakor bi me bila vrgla tja sila, mnogo močnejša od mene. Po cesti je namree prihitela gosposka koeija, brzo in tiho; slišalo se je lc peketanje konj, a se to le slabo in samo r^apol, ker ga je glušil visoki pocestni prah. Ropotanja voza ni bilo slišati prav nie. Stojee ob strani ceste sem s širo? ko odprtimi očmi strmel v voz, ki jc brzo šinil mimo. Le napol sem videl gospoda in gospo, sedeča zadaj v vozu. Kar sem videl najjasneje, vi? del skoro edino, je bila mala, belo? oblecena deklica, z dolgimi razpuš? eenimi zlatimi lasmi in z obrazom kakor češnjev cvet. Sedela je gospe nasproti in t#ko obrnjena proti me? ni, ko je voz že švignil mimo; za hip se je celo nekoliko nagnila iz kočije, da sem jo videl še dalje časa. Stopil sem, kakor da me je sunila nevidna sila, za dva, tri korake naprej in privzdignil roke, kakor bi jo kanil sprejeti v objem, če po nesreei pade iz voza. A kočija je brzela po cesti dalje, čudežno lepi obraz se je skril v vozu, med vozom s tujci in med menoj se je razgrnil velik oblak pra? hu in se vlckel za kočijo kakor ogro? men belorjavkast rep. Voz je hitel, hitel in kmalu izginil gori v sosedni vasi. Dokler sem ga dosegel, sem bežal in hrepenel z oemi za vozom kakor za čuJežem, od Gospoda Boga mi v milostni uri poslanim v enakomer? no, enozvoeno vsakdanjost mojega življenja. Še ko mi je že izginil iz? pred oei, sem stal nekaj časa kakor v zemljo ukopan na mestu, strmeč za odbeglo prikaznijo v nekakem bolnem prieakovanju, da se še pri? kaže, se vrrie, obstoji pred menoj; in tisto sladko dekletce stopi z voza, mi poda roko, me nagovori in mi pove Kekaj neskončno lepega, eesar do tedaj nisem slišal še nikoli. Za? kaj da kaj drugega kot neskončno lepoto njena beseda niti izgovoriti ne bi mogla, sem jasno čutil. Pa se ni zgodil pričakovani čudež. Pač pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Tih, ves omamljen sem sedel v prašnato travo ob cesti. Kaj sem mir slil in pretehtaval, kako bi to vedel, kako mogel to povedati danes! A gotovo je bilo sree vse polno tiste preeudne lepote, ki je kakor blago? slov božji hitela mimo mojih str? mečih oei. Kar mi je padel, kakor bi se bil usipal z neba, na dolge kodraste la? se mogočen val cestnega prahu. V hipu se mi je usipal čez čelo doli v oei, po lieu doli za ovratnik srajce iz hodničnega platna in doli na ro? kave in roke, ki sem jih naglo dvig? ! nil, da bi se branil. I Planil sem pokonci, brisal si prah iz oči, puhal ga z ustnic, otepal ga z rokavov, otresal ga z rok. »Ha?ha?ha!« se je sirovo in škodo? željno zasmejalo ob meni, in ko sem se toliko obranil prahu, da sem spet spregledal, sem videl korak od sebe sosedovega hlapca Janeza, ki se je široko in zlobno režal v me. »Kaj pa si tako zijal za kočijo? Brž ti je tista bela žabica v vozu na? rcdila, kaj? Pa si mislil, da so tak? šne, ki se vozijo v takihle kočijah, zate, ha? Bogme, hitro je prišla ka? zen za takšne grešne misli, ha?ha.« Glasno in sirovo se krohotajoč je odhajal po cestnem prahu tiho in neslJsno, kakor je bil prišel; debeli prah je glušil vsak korak. Jaz pa sem ostal in stal na cesti osramočen, ves poln prahu, ki me je grizel v oei, da sem komaj odpiral veke, ščcmcl me po licih, ščegetal za srajco. A se nisem več menil za to. Ves srdit sem z obema pcščica? ma zajcl prahu in ga vrgel za odha* jajočim zahrbtnežem. Porogljiv, zlo? ben smch je bil otfgovor moji raz? jarjenosti. .. Slično je na življenja cesti. Tudi v življenju gre mimo nas kedaj v blagoslovl jenem trenutku preču? dežna lepota, prcsladka sreča, pa je ne moremo prcjeti, ne je obdržati ob sebi. In ko se razočarani in ža* lostni ozremo, vidimo čcstokrat za seboj mnog škodoželjno se režeč obraz. Sami ne bi mogli natančno povedati, kaj nas je zadelo brid? j keje: ali pisana naša sreča ali brez? I srenost in sirovost ljudi. »OORISKA STRATA« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Iz Mima. Na naš dopis glede nemarnosti mirenskih komunističnih občinskih gospodarjev, je priobčila »Edinost« odgovor našega župana, v katcrem napada, sumniči, hujska, zmerja, samo pametnega nič ne povc. Ne pove, kaj jc napravil kot župan v dolgih štirih letih, kcr tega ne more povedati. Napravil ni namree nič! Nesnago v občini skuša odpraviti z zafrkacijami in zavitimi ugovori. G. župan se ni upal zapisati, da je županstvo v tern oziru kai napra* vilo. G. župan se jc takrat zatekel v »Edinost«, mcdtcm ko ie bil na* vajen svoje misli in zagovore pisa* ti v »Delo«. V tern se zrcali »zna* čajnost« našega gospoda župana, ki je bil, ko mu je kazalo, »klerikalec«, se prelevil, ko mu jc drugače kaza? lo, v komunista ter se sedai skriva za »Edinost«, ker mu tako kažc. G. župan išče zavetja pri prefcktu, podprefektu, karabinerjih in faši* still ter namiguje, da so vsi ti po našem dopisu v »Straži« prizadeti. Da bodo zgoraj navedeni gospodje vcdeli, kdo je krivec, jim ga jc žu* pan s prstom pokazal. Čedna o* bramba! Čudno se Vam zdi, zakaj smo priobčili oni Vam neprijetni donis v »Straži«. Ako Vam ni še znano, Vam povemo, da kdor snrejme vodstvo javnega gospo* darstva, mora biti pripravlien tudi na javno kritiko. Naš dopis ni imel druuega namcna nego opozoriti na nedostatke občinskega gospodar* stva. Vaša dolžnost g. župan bi bi* la, da bi naše trditve stvarno za* vrnili, ako so se Vam zdele nepri* merne. Najbolje bi pa storili, da bi nedostatke v občini popravili, ker le tako bi storili svoio dolžnost. V dopisu smo označevali našega župana in veeino obe. odbornikov 7A\ komuniste. S tern iim nismo ho? tcli delati krivice, kcr so kot komu* nisti prf volitvah zmagali in se kot taki še danes oznaeujejo, kadar ni? so prevee v strahu. S to označbo smo hoteli doseči, da svet izve, ka* ko zna jo gospodariti največji kri? tiki danasnje.ua socialnega gospo* darskega reda. Svet naj ve, da za vodstvo javnega gospodarstva ne zadostujc, da ima kdo široka usta, ampak da je potrcba imeti tudi zdrave možganc. Da, gospod župan, Vaš dopis v »Edinosti« ni nič dru* gega, nego prazno besedičenje. Po* vedati niste mogli niti tcga, da ste eel čas Vašcga županovania zabili ali dali zabiti en sam žebeli v ko* rist obeinarjev. Raztrgana streha obcinske.ua vodnjaka na glavnem trgu pred cerkvijo ie simbol Vase? ga gospodarstva. Skoda, dn niste napravili v obeinskem grbu slike tc vodnjakove strehe namesto čevlja »Čevljarske zadruge«, ki Vam je tako na potu. (Torej tudi sliko za örb ste si morali izposoditi). — ¦ Da je precejšen del tubcrkuloze posle* dica svetovne vojne, vemo tudi mi, toda ako ie tuberkulozo voina pri* nesla, je ne bo vojna odnesla. Mi vemo, da je snaga predpogoj za za* tiranje tuberkuloze, zato smo Vašo nemarnost v tern oziru kritizirali. Da vidite Vi, g. župan, vse snažno, ni čudo, ampak je pri Vas kakor prj eloveku, ki nima posluha in ne sliši krivih glasov v petju in godbi. Cut za snago je posebna lastnost, ki je nima vsak. Kar smo v tern oziru pisali jc gola resnica, katero lahko dokazemo. Priporočamo po* novno, dn vzamete v roko grablje in metlo, sicer bomo siljcni, da da* mo Vašo »čednobo« fotografirati poznim rodovom v zgled komuni* stične snage. Trdite, da stanc uve* ljavljanje predpisov o zdravstvu ogromne svote, za katere ni kritja. Ako ni kritja za to, da bi Vi pri občini kaj koristnega napravili, po* tern Vas sploh ni treba. — Kaj je z elektriko? Ta jih je naibolj spe* kla. Ni čuda, saj je tudi dovolj vro* ča kljub temu, da jo šele pričaku* jemo. Res je, da se danes gradi v Mirnu elcktrika tudi na podlagi pogodbe, katero ste podpisali Vi, ampak samo »tudi«. Resnica je, da se elektrika gradi po zaslugi »Čev* ljarske zadruge«. Vi ste se tej na* peljavi upirali. Vi ste izdali nalog, da se mora zidanje kabine za trans* formator ustaviti, ker ste imeli ne* srečno pogodbo z neko družbo, ki clcktrike ni imela in jo nikdar ne bo imela. Boljšo, 50% cencjšo in resno ponudbo ste odklonili. Šele ko ste se prepričali, da se napelje elektrika v Miren brez in prek'o Vas, ste hiteli napraviti tudi Vi po* godbo z onim, ki danes elektriko napeljuje. Ako hočete, da Vam v tern prinesemo še jasnejše podatke, smo pripravljeni. G. župana pro* simo, da pove svojemu obhodniku, ki je pisal prvi članek v »Edinost«, da leta 1920., ko so bili drugi ob* činski zastopniki, ni bilo kam na* peljati elektrike, ker so bile hiše porušene. — Vaših moralnih pri* dig, g. župan, pa ne potrebujemo. Kaj in kedaj naj pišemo, si ne pu* stimo od Vas predpisovati. Tudi o tern, kdo je katoličan in kdo ni, ne boste razsojaii Vi — pristaš ob* stoječc protiverske komunistične stranke. Kam? Naročnino pošljite na upravo »G. Siraže«, Gorizia (Gorica), Via Mm meli 5. Bilje. Kakor vsako leto nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž. Povabilo ga je naše vrlo »Prosvetno društvo«. Pri* šel je ladi vsestranske zaposlenosti na praznik Brezmadežne dnc 8. t. m. Bil je bogato založen in se je zlasti naših malčkov darežljivo spomnil. Društvena dvorana je bila polna, ko je prispcl sv. Miklavž s svojim spremstvom. Obdarovanih je bilo tudi vc odraslih, nekatcri — najbrže po zasluženju — tudi s ši* bami. Pred prihodom sv. Miklavža smo imeli v cerkvi pomebno slo* vcsnost naše Marijine družbe. Slav* nostni govornik dr. Brumat je pre* pričevalno govoril o »Mariii — naj* boljši vzgojiteljici«. Renče. Svoječasno so pri nas ustanovili krajevni snoparski krožek. Gospod* je, ki so igrali pri njem glavno be* sedo, so se nekaj easa zelo postav* ljali in delali kakor da so se cele Rcnče potopile v črnem morju. Kmalu je pa lepa pesem začela umi* rati in jc koneeno povsem utihnila. Kakor nam poročajo iz Volčje dra* gc, so sedaj tarn ustanovili fašjo. Vodilno besedo pri njcm imajo pri* seljeni želczniearji. Pri ustanovitvi jc neki govornik tudi povedal, da je naš fašjo končal svoje neplodno življenje. Njegova smrt nas pu.šča popolnoma hladne. Še predno je le* gel v grob je bil spomin na njega med nami pozabljen. Števerjan. (Zakasnelo.) V nedeljo dne 29. novembra smo imeli velik cerkven praznik — blagoslovitev nove cer* kvc! Popoldne tega se je pa razvila procesija iz kapelice »v dvoru« v novo blagoslovljeno cerkev, kamor so dekleta nesla ozaljšan Marijin kip. Pri procesiji je igral »Goriški godbeni krožek« in vrli cerkveni pevski zbor je prepeval Marijine pesmi. Pridigovali so nam čč. gg. dr. Mirko Brumat, podgorski kurat St. Stanič in naš gospod Ciril Sedej, ki ima velike zasluge pri obnovi nove cerkve. K sveti maši in procesiji je prihitelo mnogo ljudi iz Brd, da celo iz Gorice. Ves Števerjan je bil pri* soten K lepo uspeli procesiji so pri* pomogli posebno šolski otroci in dcklefa. »Dekliški krožek«, kakor druga dekleta so poklonila Mariji darov, kar jim bodi v cast! Ta dan je bil za Števerjan eden najlepših po I vojni. Na praznik Brezmadežne nas je obiskal sveti Miklavž z vsem svojim spremstvom v baraki, ki je preje služila za hišo božjo. Nekaj šolskih otrok je deklamiralo Miklavževc pesmi in pesem na čast Brezmadež* ni. Pa tudi naš zbor se je odrezal s pesmijo »Ptički«. katero je naučil g. nadučitelj v kratkem času. Hvala mu lepa! Baraka jc bila polna otrok in staršev. Miklavž sam reven je obdaroval nekaj revnih pa tudi ta* kih, ki darov niso zaslužili. Tudi ši* be je poklanjal v dar. Režijo so vo* dila dekleta iz »krožka« in nalogo eastnj rešile! Društvcniki in društ* venic^, korajžno naprej! Tem potom naprošamo slavno žu* panstvo, da bi ukrenilo, da bi se po* pravila pot, ki pelje k cerkvi. Saj kamenje naj odstranijo. Pa brez za* mere. Kozaršče. Tukajšnji »Prosvetni krožek Se* lo*Kozaršče*Čiginj« igra dne 26. in 27. t. m. zanimivo ljudsko dramo v petih dejanjih »Lovski tat«. Pred* stava se bo vršila v dvorani župni* šča v Volčah. Začetek ob 3. popol* dne. Kdor se zanima za dramatiko in želi videti nov, z električno raz* svetljavo opremljen oder, naj ne zamudi prilike. Gorjansko. V nedeljo dne 27. t. m. prircdi tukajšnje prosvetno društvo svojo drugo javno veselico v Klancu. Spored je jako bogat in zanimiv. Na njem je tudi par pevskih točk. Začctek točno ob 14. uri. — K obil* ni vdcležbi vabi odbor. Voice. Na praznik Brezmadežne smo imeli pri nas lepo slavnost. V Ma* rijino družbo je bilo spreietih 60 žena in 20 mladenk. Kot pripravo smo priredili tridnevnico, katero je vodil č. g. F. Terčeli iz Gorice. Tudi naše mlado društvo se lepo giblje. V kratkem (26. in 27. t. m.) prirede v naši lepi dvorani dramat* ski) predstavo igralci iz C'iginja — Kozaršč. Sv. Lucija. • Shod sv. Lucije, ki smo ga obha* jali v nedeljo, je vkljub mrazu pri* vabil veliko ljudstva. Hvalcžni smo domačini in okoličani č. g. župniku, da nam je preskrbel priliko, da smo lahko opravili svoje verske dolžno* sti. V nedeljo jc imel slovesno sv. mašo z asistenco ve. g. msgr. I. Rojc, dekan iz- Tolmina, pridigal pa je č. g. F. Terčelj iz Gorice. Cer* kveni pevski zbor je eden najbolj* ših in se vedno bolj izpopolnjuje. Idrijske novice. Slomšekov večer. V nedeljo dne 13. t. m. je priredila Kat. del. družba ob 7. uri zvcčer v svojih društvenih prostorih »Slom* škov večer« s sledečim sporedom: Otvoril jc monsignor Mihael Arko kot predsednik družbc. Sledila je pesem »En hribček bom kupil, bom trte sadil«. Nato je govoril društve* nik A. Čuk o življenju Antona Mar* tina Slomška. Po tem smo videli lepo živo sliko: slavljenec v sredi med svojimi toliko ljubljenimi rojaki. Sledil je go vor: Slomšck vzgojitelj in učitelj narodov, dcklamacija: Bog ljub, pravljica: Sekire in drevje, pri* za vse skrbi, go vor: Slomšek rodo* zorček:: Vino in voda, za katerim nam je govornik zelo lepo podalhvala! Slomška kot pesnika in pisatelja. Po tem govoru, ki je žel obilo pohvale, se je deklamirala še pesem: »Naj* bolje vince za otroke«, nakar je za* pel društveni najmlajši zborček par prav lepo izvedcnih pesmi »Oj ljubo veselje itd. Med vsemi točkami je svirala sku* pina fantovske Marijine družbe. Himen. V soboto dne 28. novembra t. 1. se je poročil gospod Franc Med* ved z g.čno Mici Mikuž. Pevsko godbeni odsek K. D. D. jima je na predvečer prircdil serenado v znak večletnega skupnega sodelovanja v našem društvu. Bilo srečno! Za hožične praznike. Pri polnočnici na sv. večer in na sv. dan ob 10. uri dopoldan se bo proizvajala Gruberjeva orkestralna sv. maša stev. 2 ter dve božični pe? smi in »Tantum ergo«. Proizvaja cerkveni zbor in orke:-:ter K. D. D. Zima. Imamo hudo zimo, mraza imamo do 17 stopinj. Poti so opolzke, tako, da so se dogodile dve hujši nesreči vsled padca. V torek dne 8. t. m. si je zlomila neka stara žena nogo in v torek 15. 12. neki moški roko. Priporočali bi rudniškemu ravna* teljstvu malo več pažnjc glede ccst, da bodo bolj posute po mestih, kjer hodijo pasanti. 5>e bolj pa priporo* čamo več pažnje občini, da zabrani vsako sankanje po cestah v mestu. Smrt. 12. t. m. je umrl Ivan Kenda vpo* kojeni stavbeni polir. Mož je bil priljubljen pri Idrijičanih, kar je pokazalo občinstvo na njegovi zad* nji poti. Bodi mu zemljica lahkn. „Goriška. Straža,, v vsako hišo! Vesele božične proznihe. Voščilo. Collccchio prov. Parma. Srčne pozdrave pošiliam iz tuji* ne uredništvu »G. Straže«, vsem naročnikom, prijateljem, znancem, posebno Koritničanom in Grahov* cem. Žclim srečne in vesele božič* ne nraznike in vesclo novo lcto. — Želim iz srca vsem obilo sreče in zadovoljstva v novem letu! Ivan Šorli, Collechio, prov. Parma. Voščila iz Rimu. Slovenski fantje vojaki v Rimu pri regimentu »Piemonte Reale« vo* ščijo najlepše božične praznike in srečno novo leto svojim staršcm, bratom in sestram, posebno pa na« šim slovenskim dckletom. Zgaga Valentin, Hudajužna; Fučka Emil, Sv. rPomaž; Ivančič Josip, Naklo; VSadovec Ivan, Ostrožno Brdo; Ba* tič Gabrijel, Sv. Križ; Hadalin An* drejS, Cerkno; Purgar Florjan, Cer* kno; Kadcc Ignacij, Cerkno; Fr.rlan Andrej, Goče; Škerl Ivan, Ajdov« ščina; Štok Ivan, Gabrovica; Žužck Rudolf, Juršče. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Kmetska posojilnica v Šempasu 100 L; p. n. Jos. Budin 30 L. — Srčna hvala! Za Aojzijevišče: S. Kmcčka po* sojinica v Šempasu 100 L. Prisrčna Zahvala. Povodom ncnadne smrti našega dobrega očeta Antona Smrekar»]a posestnika in bivšega dolgoletnega cerkvenika čutimo globoko dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalim č. g. kuratu, požrto- valnemu g. pevovodji in njegovemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Bog plačajl Libušnje, dne 16. decembra 1925. Žalujoči: sinovi, hčere, sinahe in vntiki SMREKAR. St ran 4. >GORISKA STRA2A« SiPite „GorisHG Strczo" VOJNI OŠKODOVANCI!!! »Associazione Veneta Cooperativa« (ASVECO) Gorica s Corsa Verdi 23 « Gorica Sprejemajo se do 31. decembra 1925 prosnje za predujme na vojs nih škodah tičočih se stavb. Za oškodovance, ki še niso zgra* dili, bode »ASVECO« izvršil zgrad* bo v popolnem obrtnem pravilu, na podlagi cele svote, ki pritiče oškodovancu in po načrtih. ki se imajo določiti v skupnem soglasju z oškodovanci. V vsakem slučaju bo »ASVECO« poskrbel za izplačilo potrebno pri zgradbi stavb porusenih od vojne na način, da bo ščitil vse njihove koristi. Ciniburkova knjigarna v Idriji sprejema naročnine za vse tuzem* ske in inozemske casöpise, rcvije, muzikalije itd. Posestvo z novo stavbo na lepem promctnem kraju v bližini Gorice je na prodaj radi izselitve. Infor* macije pri upravi našega lista. Kje dobite pristna domača vina? Pri »Vinarski zvezi« v Gorici, ulica Formica štev. 1 (tik Korna). Zveza ima v svoji zaloßi izborna domača vina vseh vrst, po zmerni ceni. — Poskušajte! Gorica — IVAN KACIN — Piazza N. Tomaseo 29. * Tovarna cerkvenih orgelj, Wrmonijev se pri* poroča preč. duhovsčini in pevskim društvom. — Za vsako delo se jam* či. Plačila na obroke. Zahtevajte cenik. Stolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 3. I. 1926. »Conte Rosso« 24. I. 1926. lz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 30. 12. 1925. »»Tomaso di Savoia« 13. I. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres 19 dni. v Avstralijo: »Regina d'ltalia« 20. jan. 1926. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle St. 4. ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija Dü. 9. DE F1QRI fl GORICI, CORSD »in. EM. III. it II 5PHE3EMA OD 9 - IZ IN Z -1 ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3, dO 5. V IDRIJI vsako prvo in tret jo so» boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). TeodL Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vellha zaloga češhega platna iz znanc tovarne RBgenchart I Raymann, vsaho- prstno blago za porotencB hahop tudi veliha izbira moškega in ženshega suhna. Blago solidno! Cene zinerne! PODRU^NICA LjubijnnshB hrBditne hanhe y Borici Corso Verdi ,Jrgov§ki Doiri" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpevedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. POZORI TvpdhQ flnton Tcrpin S Comp. manufakturna trgovina, Gorica, Raštelj 10 je sedaj za božične praznike in novo leto otvorila razpro- dajo velike zaloge blaga po tovarniških cenah. „Mundlos" šivalni stroji ,,üöricke" dvoholESfl, motorini „Fiam" beigijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 IManitna delavnica, Piazza Cavour šteu. 5. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev,mack, veveric, jazbecev i. t. d. i. t d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DelQvnica za strojenje in banrcnje =—¦ Nilice nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPAGH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremerajeni naslov! Mupovalci pozor!!!! Predno si nabavite božičnih da- ril, oglejte si velikanska skladišča konfekcijske tvrdke. Zaloge, dam- skih plaščev, moških sukenj, vsa- kovrstne kožuhovine, oblekce in površnike za deklice in dečke, klo- buki svetovne znamke „Borsalino fu Lazzaro", volneno perilo, do- mace čevlje, dežnike, bluze, jum- perji, golfi, nogavice, nepremoč- ljivi plašči „Pirelli" i. t. d. i. t. d. po najnižjih cenah pri znani tvrdki G1UST0 flUGfl 8 lm GORICA -CORSO VEHD13B-G0RICÜ L*1C*1 Telefon št. 132 t*IO Prvovrstna krojačnica za da- - me, gospode in častnike. -