Glinu gre na bolje "Bil sem varuh severne meje" TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/832-140, 832-272 TEKSTIL gornji VAM nUDI PO UGODniH CENAH: .«a blagovnica LJUBNO, tel: 84MJZU * SPALNICA MEBLO - MINKA 109.000 SIT ZA TAKOJ. PLAČIL010% CENEJE 99.090 SIT * PRALNO-SUŠILNI STROJ 608 (KOMPLET) 92.334 SIT * SEDEŽ. 6ARNITURA TOM MIRNA 96.000 SIT (MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT 1 LETO BREZ OBRESTI) * KUHINJSKI KOTI MURALES ŽE OD 28.000 DO 44.000 SIT GRAD, tel: 843-036 TRENERKE MOŠKE, ŽENSKE, PODLOŽENE NA ZADRGO ŽE OD 4.849 SIT * ADIDASOVE TRENIRKE OD 9.280,70 SIT DALJE * OTROŠKE ADIDASKE PO 2.998 SIT * ŽENSKI ČEVLJI ALPINA OD 2.393 SIT DALJE, MOŠKI ČEVLJI PA OD 4.666 SIT DALJE * SPODNJE PERILO * BUNDE MOŠKE IN ŽENSKE * ODEJE, ZADRGE, METRSKO BLAGO... ■SÖ0& -i «ro jTiRlIpl ' x u LULiu '< Qj EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov P E. TRGOVINA MOZIRJE ara-rare;-; i^fträ^rattra^^ NASLOVNICA Mali nogomet - najbolj množična igra v dolini Foto: Sašo Bernardi Vse kaže na uspešno prisilno poravnavo V nazarskem podjetju Gorenje Glin se prisilna poravnava, ki mora biti zaključena do isteka leta, uspešno realizira. Zlata plaketa za rezalnik silaže Jože Bider, znani inovator iz Rečice ob Savinji, je na nedavnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni znova prejel najvišje priznanje. Že julija brez sredstev, ukrepi niso zalegli Kolektivna komunalna raba je v jesenskih mesecih ena najbolj vročih zadev v mozirski občini. Slovesno v Radmirju 10. septembra je bila v Radmirju proslava ob 50 - letnici osvoboditve doline in ustanovitve Ul. VDV brigade. "Bil sem varuh severne meje" Pogovor z upokojenim policistom Antonom Bastlom o njegovi poklicni karieri in doživetjih pri opravljanju dolžnosti. Množičnost - glavna značilnost tedna športa V občini Mozirje se je v okviru tedna športa zvrstilo veliko število športnih prireditev, ki so dokazale, da se za množičnost ni bati. Spoštovane bralke in bralci in poslovni sodelavci Ne vem kolikokrat sem že zapisal, da živimo vse hitreje. Vsakodnevne skrbi in dolžnosti nam preprečujejo, da bi živeli mirno in znali uživati življenje. V tem našem hitenju pa velikokrat zanemarjamo poštenost,moralo in poslovno etiko. Od Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje smo dne 24.5.94 dobili Sklep o prekinitvi Pogodbe o izdajanju časopisa Savinjske novice, ki je bila sklenjena med Skupščino občine Mozirje in EPSI d.o.o. V avgustu 94 je bil objavljen Odlok o izdajanju časopisa Savinjske novice, v septembru ’94 pa objavljen javni razpis za novega izdajatelja časopisa. Dne 22.9.94 smo od Izvršnega sveta SO Mozirje dobili Sklep, da je bil za novega izdajatelja časopisa Savinjske novice izbran Franci Kotnik s.p. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali tako z naročili, oblikovanjem in poslovnim sodelovanjem pri izhajanju časopisa Savinjske novice. EPSI Marko Lenarčič Savinjske novic« so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 083/831-957, telefax 063/832-3*3. Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A, Videčnik, R. Pintdr, E. Mavrič, F, Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Som. Tisk: IGEA d.o.o , Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601*19030. Rokopise, objave, razpise in ogiase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) stejé časopis: med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od promela proizvodov po stopnji 5%, Vsebina sestavkov, ki jih objavimo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. J. •• AKTUALNO GOSPODARSTVO Sprejeta merila za občine Gorenje Glin Nazarje Vse kaže na uspešno prisilno poravnavo Na izredni seji Državnega zbora so poslanci sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, s katerimi je slednji dobil zavezujoča merila za nastanek občin. Kaj bo to pomenilo za nastanek novih občin na območju sedanje občine Mozirje, se še ne ve natančno. Po dinamični razpravi je bilo sprejeto dopolnilo zakona, da mora imeti mesto najmanj 15.000 delovnih mest, sedanja mesta pa bodo ohranila svoj status. Kljub nasprotnim predlogom je ostal člen zakona, ki govori o financiranju občin, nespremenjen, kar pomeni, da mora država s finančnimi izravnavami v vseh občinah zagotoviti najmanj 90 odstotkov zagotovljene javne porabe na prebivalca. Organizacijo pokrajin bo uredil poseben zakon, ustanovljene pa bodo šele po opravljenih referendumih. Najbolj zanimivi so seveda popolno pogoji, ki jih mora izpolnjevati bodoča občina: osnovno šolstvo oz. osemletka, primarno zdravstvo, osnovna preskrba z živili in mešanim blagom, komunalna opremljenost, poštne in finančne storitve, knjižnica, prostori za upravno delovanje, socialno varstvo za pomoč družini na domu ter najmanj 5.000 prebivalcev. Upoštevajoč zgolj slednji kriterij je torej iz sedanje občine Mozirje mogoče narediti kvečjemu tri nove občine. Seveda pa se stvar bistveno bolj zakomplicira takoj nato, ko pričnemo tehtati še ostale kriterije. Kakšen bo končni rezultat, je zato nehvaležno napovedovati, vsekakor pa bodo pogovori o možnosti novih povezav znova stekli na različnih relacijah. KF 5. januarja 1995 se bo iztekel enoletni rok za izvedbo prisilne poravnave dolgov podjetja Gorenje Glin Nazarje. Kot se bralci verjetno spominjajo, se je s sklepom o prisilni poravnavi celoten dolg Glina skoraj razpolovil, saj je treba plačati upnikom do konca omenjenega roka namesto 25 milijonov "le" 14,7 milijonov DEM z opombo, da v primeru neuspešne prisilne poravnave bržkone sledi samo še stečaj. Sklad za razvoj Republike Slovenije, ki je lastnik Glina, je nameraval sredstva za poplačilo upnikov dobiti s prodajo dela premoženja in s privatizacjo podjetja. V ta namen je objavil tudi razpis za prodajo podjetij hčera Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo. Nobene od njiju še ni prodal, kar pa ne pomeni, da se glede prisilne poravnave do sedaj še ni nič naredilo. Sklad je namreč medtem prodal stavbo v Polskavi, osnovna sredstva pa so bila prestavljena v Nazarje, kjer Glin IPP nadaljuje s proizvodnjo lesnega dela, Glin Grif pa s proizvodnjo kovinskega dela strešnega programa. Sklad je z določenim diskontom odkupil terjatve nekaterih velikih upnikov, kot denimo GG Nazarje in banke, tečejo pa tudi intenzivni razgovori o možnosti odkupa terjatev zavarovalnice, podjetja INA Nafta Lendava in sistema Gorenja. Vrednostno to pomeni že dobro polovico celotnega zneska prisilne poravnave. V jesenskem času bo sklad s preostalimi upniki skušal doseči dogovor, da svoje terjatve bodisi prodajo, bodisi spremenijo v lastninske deleže. Sredstva za prvo varianto naj bi sklad črpal iz naslova bodoče kupnine-, nekaj pa naj bi zastavil tudi vrednostnih papirjev oziroma obveznic, ki naj bi jih izdal v prihodnjem mesecu. Z uspešno realizacijo prisilne poravnav bi se celoten kompleks Glina razbremenil vseh dolgov iz obdobja pred pričetkom prisilne poravnave. Ostale bi samo obveznosti, ki jih imajo podjetja hčere iz tekočega poslovanja. Te pa tudi niso ravno zanemarljive, saj so omenjena podjetja začela poslovati s stoodstotnim deležem tujih sredstev, kar je v zunanji ekonomiji zelo redek primer. Nenapisano pravilo pravi, da moraš imeti vsaj polovico vrednosti premoženja pokrito z lastnimi sredstvi, če želiš dobro gospodariti in biti stabilen na dolgi rok. Podjetja se zaradi tega, ker niso imela lastnih osnovnih sredstev, niso mogla zadolževati pri bankah, kvečjemu jih je lahko kreditiral sklad sam. Obrestna mera je do nedavnega znašala devizna klavzula + 12%, kar se je spremenilo v R + 12%. Kljub navedenim pogojem so vsa podjetja v minulem letu poslovala pozitivno, izjema je bilo le podjetje Stavbno pohištvo, ki je "pridelalo" 215 milijonov tolarjev izgube. Ker sklad ni bil pripravljen pokriti izgube, je podjetje ostalo skoraj brez sredstev, kar je imelo za posledico ustavljanje proizvodnje. Maja je sledil neizbežen stečaj. Le-ta poteka skladno z zakonodajo. 27. julija je bil prvi narok, še v tem mesecu pa naj bi bila stečajna masa razdeljena med upnike. S tem bo stečajni postopek tudi zaključen. Proizvodnjo stavbnega pohištva je medtem prevzelo podjetje Glin Žagarstvo tako, da je od Glina Holding vzelo v najem osnovna sredstva, zaposlilo je 116 delavcev, za obratna sredstva pa je uporabilo lastne finančne vire. Proizvodnja poteka v eni izmeni s polno kapaciteto in temelji izključno na rentabilnosti in možnosti prodaje. Izdelujejo se samo proizvodi z dobrim pokritjem, poleg tega pa so izključili tudi vse nepotrebne posrednike in dobaviteljem zagotovili plačilo v dogovorjenih rokih. Ob tem ne gre prezreti tudi dejstva, da so delavci Glina prijavili razliko med dejansko izplačanimi osebnimi dohodki in tistimi, ki so jim pripadali po kolektivni pogodbi. Razlika je bila v roku prisilne poravnave priznana in prav zdaj potekajo razgovori s skladom o možnosti, da bi delavci v višini te razlike postali solastniki Glina. Razmišljanja so tudi v tem smislu, da bi sedanji in bivši zaposleni delavci Glina lahko vnovčili svoje certifikate pri lastninjenju Glina. Ta možnost temelji na dveh izhodiščih. Prvo je vladni predlog zakona o lastninjenju podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj, drugo pa razgovori s posameznimi družbami za upravljanje z investicijskimi skladi, preko katerih naj bi prišlo do realizacije tega modela. Splošna ocena torej kaže na to, da se postopek prisilne poravnave odvija uspešno in da bo ob nadaljevanju celoten Glin kmalu razbremenjen starih dolgov, vendar ne račun tekočega dohodka, saj je proizvodnja premalo akumulativna, da bi lahko financirala samo sebe, poleg tega pa pokrivala še dolgove iz preteklosti. Ugoden razplet omenjenega postopka pa seveda ni zgolj eksistenčnega pomena za podjetje, ampak je tudi širšega, občinskega pomena. Nenazadnje gre za nekdaj največje zgornjesavinjsko podjetje, ki je posredno ali neposredno temelj preživetja marsikateri občini. Mozirje - sedež edine, ene izmed treh ali ene od večih novih občin KF ' ' , GOSPODARSTVO yvvvvv^vvwvvvvvwvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvwvv Podjetniški kotiček Množica predpisov, ki jih moramo upoštevati, nas napeljuje k temu, da dovolj natančno pogledamo tudi poglavje o kazenskih določbah in ugotovimo, kaj nas čaka, če..da, če ne bomo upoštevali predpisanih podrobnosti. Zaradi množice operativnih zakonskih določil kar preveč pozabljamo na sistemske zakone, s katerimi se morda v praksi manj neposredno srečujemo. Tak zakon je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), ki med obilico drugih določb prinaša tudi težke kazni za nespoštovanje zakona. Omenimo le nekatere, ki se bodo v praksi verjetno največkrat pojavljale. Kazni so določene v posebnem poglavju zakona, v členih od 57Ö do 576 in so opredeljene z najmanj opisano kaznijo. Zgornja meja ni določena. Zakon o gospodarskih družbah predpisuje visoko kazen najmanj 5.000.000 SIT za pravno osebo in najmanj 250.000 SIT za odgovorno osebo za kršitve, omenjene v 570. členu zakona. Zagroženo kazen si lahko prisluži družba za naslednje gospodarske prestopke: - če ne uporablja firme v obliki, kot je vpisana v sodni register, - če ne prijavi v sodni register podatkov, ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah vpisujejo v register, - če ne vodi poslovnih knjig ali ne izdela letnih obračunov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, - če ne razporedi čistega dobička najkasneje v petih letih po sprejemu letnega obračuna ali če ne poravna izgube v naslednjih petih letih v breme ugotovljenih prihodkov, - za nepravilno izdajanje delnic (delniška družba). Denarna kazen najmanj 3.000.000 SIT za družbo in najmanj 150.000 SIT za odgovorno osebo je zagrožena za nepravilnosti v zvezi s sestavo organov družbe, nepravilnostmi v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic in zagotavljanjem neupravičeno visokih prejemkov članom delniške družbe. Denarno kazen najmanj 1.500.000 SIT za pravno osebo in najmanj 75.000 SIT za odgovorno osebo (572. člen ZGD) pa si lahko prisluži podjetje in odgovorna oseba, ki - ne uporablja pravilno podatkov v poslovnih stikih, - ne predloži letnega poročila in drugih podatkov pooblaščeni organizaciji v predvidenih rokih. S poslovnimi stiki je mišljena pravilna uporaba podatkov na vseh sporočilih, ki jih družba pošilja določenemu naslovniku. Ti podatki so (45. člen ZGD): firma, sedež družbe, sodišče pri katerem je družba vpisana, št. registrskega vložka, ime in priimek predsednika nadzornega sveta. Če ta obstaja, pri d.o.o. in d.d. tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še ne vplačanih vložkov. Če gre za obstoječe poslovne stike med poslovnimi partnerji in se sporočila pošiljajo na tiskovinah, je potrebno navesti le popoln naziv firme in sedež firme. In kdaj gre za obstoječe poslovne stike? Ob podpisu nove pogodbe med družbeniki je potrebno poslovne partnerje pismeno obvestiti o vseh podatkih, omenjenih v prejšnjem odstavku (15. člen ZGD). Tako se vzpostavi poslovni odnos med novo oblikovano družbo in poslovnimi partnerji. Potem obvestilu se sodelovanje smatra za obstoječe poslovne stike, ki se lahko kot je bilo že omenjeno, izvajajo s poslovnim papirjem, ki vsebuje samo naziv firme in sedež. Na naročilnicah morajo biti vedno vsi popolni podatki iz 45. člena zakona, prav tako tudi pri vzpostavljanju poslovnih odnosov (ponudbe, pogodbe). Zakon "namenja" določene kazni tudi za prekrške samostojnim podjetnikom in sicer kazen v višini 400.000 SIT (573. člen ZGD) za podjetnika, če ne uporablja označbe svoje firme in dejavnosti (s.p. podjetnikovo ime, dejavnost - 73. člen ZGD), če opravlja dejavnost pred vložitvijo priglasitve in če ne priglasi prenehanja opravljanja dejavnosti po predpisanem postopku (76. člen zakona). Z najmanj 250.000 SIT kazni se kaznujejo za nepravilnosti postopki družbenikov (574. člen ZGD), določene pa so tudi kazni za nepravilnosti likvidacijskega upravitelja. Zajetno poglavje kazenskih določb torej, ki nam narekuje pazljivost pri izvajanju vsakdanjih poslov, tudi podrobnosti. Žal pa zakon pri kazenskih doložbah ne loči majhnih in velikih družb, zato je potrebna posebna pozornost ravno pri prvih, ki razpolagajo z manjšim kapitalom, pa tudi pri samostojnih podjetnikih, čeprav je zakon do njih ravno v teh določbah precej milejši. Toliko o kaznih po ZGD, ne kot zastraševanje, temveč kot opozorilo, da ne bi pozabili na malenkosti, ki so lahko za marsikoga usodne. Da bi bilo takih primerov čim manj. Vida Skok Mednarodni obrtni sejem v Celju Vse bližje evropski ravni Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki je minulo nedeljo po dobrem tednu dni zaprl svoja vrata, s svojo vsebino in obsegom vse bolj dosega evropske kriterije za tovrstne sejme, kar mu seveda daje ne samo pozitivno ampak celo zelo dobro oceno. Letos je na MOS-u nastopilo 1815 razstavljalcev iz 23 držav, ki so zasedli kar 55.000 kvadratnih metrov površin. Letošnji sejem je minil v drugačnem ambientu tako zaradi zaokrožitve posameznih dejavnosti po razstavnih dvoranah kakortudi zaradi novega objekta, poimenovali so ga Celjanka, s katerim je sejemski prostor Sejem si je ogledal in ga pozitivno ocenil tudi predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek pridobil pomembne dodatne razstavne in poslovne prostore. Precej manj kot prejšnja leta je bilo na sejmu ponudnikov "krame", po drugi plati pa se je v povprečju precej dvignila poslovna uspešnost sejma. Istočasno s sejmom je potekalo tudi večje število vzporednih prireditev, med katerimi velja še posebej omeniti srečanja slovenskih obrtnikov s predstavniki države, ki je po mnenju prvih še vedno premalo naklonjena tej panogi gospodarstva. Prav iz tega razloga je Obrtna zbornica Slovenije v posebno brošuro zapisala 60 konkretnih predlogov, ki se nanašajo predvsem na bolj sprejemljivo kreditiranje in na zaščito upnikov ter sprejem zakona o zavarovanju plačil. Sejma v mestu ob Savinji so se letos udeležili tudi nekateri razstavljalci iz Zgornje Savinjske doline, le-teh res ni bilo veliko, med katerimi velja glede na obseg predstavitve še posebej omeniti podjetji MGA Nazarje in Smreka Gornji Grad. Obrtni sejem v Celju sta med številnimi uglednimi gosti iz Slovenije in tujine obiskalatudi predsednik države, Milan Kučan, in predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, otvoril pa ga je minister za gospodarske dejavnosti, dr. Maks Tajnikar. KF GOSPODARSTVO . Smreka Gornji Grad " Kakovost, udobje, zdravje" Montažno podjetje Smreka iz Gornjega Gradu sodi v skupino podjetij, ki so se po razpadu bivše države, kar se je odražalo v izgubi južnega trga, bila primorana preusmeriti na zahtevne zahodne trge, kamor v zadnjih letih prodajo večino svojih izdelkov. Kljub temu, pravijo v Smreki, niso pozabili na domače kupce, saj jim ponujajo kakovostne in konstrukcijsko povsem enake izdelke kot tujim partnerjem. Na sejmu v Celju so se predstavili z novim izdelkom in sicer vrtno hišo po želji. Po besedah direktorja Smreke Dominika Miklavca, z novim izdelkom samo dopolnjujejo osnovni model vrtne hiše, katero je moč z dodajanjem novih elementov povečati oziroma prilagajati potrebam in namenu uporabe. Pred kratkim so za svojo vrtno hišo prejeli "znak varne hiše", ki ga podeljuje TUV Inštitut iz Hamburga. To pa med drugim pomeni, pravi Miklavc, da mora na videz krhka hišica poleg drugih zahtev prenesti obtežitev preko 1400 kg ali skoraj polovico več, kot predvidevajo normativi. Prav tako je vrtna hiša odporna proti največjim sunkom vetra, saj je pozitivno prestala najrazličnejše pritiske tudi do 400 kp. Številni obiskovalci sejma so se lahko prepričali, da Smreki resno računajo tudi na domače kupce, saj so, kot sami pravijo, zahteve kupcev in konkurenca proizvajalcev tovrstnih izdelkov iz lesa izziv za njihov nadaljni razvoj. Tekst: Edi Mavrič foto: Franci Kotnik GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P.45 63320 VELENJE TELEFON: 386 63 856 920 TELEFAX: 386 63 855 645 POSLOVNE INFORMACIJE 1. Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja v sodelovanju s HOLANDSKIM 'MANAGERSKIM SVETOVALNIM PROGRAMOM pomoč hotelom in gostinskim organizacijam na ta način, da strokovnjaki iz Holandije pridejo v hotel in tam delajo mesec ali dva po dogovoru. Svetovanje je brezplačno, strošek je le hrana in stanovanje strokovnjaku. 2. Italijansko združenje upokojenih managerjev in strokovnjakov nudi brezplačno svetovanje slovenskim malim in srednjim podjetjem. 3. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo nas je obvestila o ponudbi EVROPSKE BANKE za obnovo in razvoj (EBRD) za financiranje privatnega sektorja. 4. Prejeli smo program sejmov v Bukarešti za leto 1995 in spisek prioritetnih projektov, ki jih razpisuje Ministrstvo za industrijo Romunije. Projekti se nanašajo predvsem na rekonstrukcije in modernizacije v energetiki, lesni in papirni industriji, proizvodnji stekla ter nafte, zemeljskega plina in drugih procesnih industrij. 5. Lahko se še prijavite za nastop slovenskega gospodarstva na jesenskem graškem sejmu "VSE ZA DOM, TURIZEM IN GOSTINSTVO", ki bo 4. oktobra 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 6. Od Republiške carinske uprave smo dobili dva pojasnila in sicer glede carinjenja blaga brez prestopa carinske črte in uvoz zunanjih gum za gospodarska vozila in priklopnike. 7. Ponovno opozarjamo na skupno predstavitev slovenskega gospodarstva v Pragi od 14. do 17. novembra 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 8. V sredo, 28.09.1994 ob 10.00 uri bo v Hotelu Rimski vrelec v Kotljah razgovor z g. dr. Schatzmayerjeem o pogojih poslovanja z Avstrijo po njeni vključitvi V EU. Predhodna pisna vprašanja lahko sporočite na telefax št. 0602/ 83-521. 9. Od Izobraževalnega centra za razvoj podjetij Maribor smo dobili zanimiv izobraževalni program za obdobje 94/95. 10. V sodelovanju s holadskim managerskim svetovalnim programom (NMCP) pripravlja Območna gospodarska zbornica Celje sestanek o pomoči hotelom in gostinskim organizacijam. Sestanek bo v četrtek, 29. septembra 1994 ob 9.00 uri v prostorih Območne zbornice Celje, Aškerčeva 15, II. nadstropje. Sestanek bo potekal v angleškem jeziku. 11. Republiški tržni inšpektorat nam je poslal obvestilo o obveznosti nošenja priponk s strani prodajalcev in trgovskih poslovodij pri prodaji blaga. Tržni inšpektorji bodo v vseh primerih, ko bodo ugotovili, da trgovci določbe pravilnika o nošenju priponk ne spoštujejo, ukrepali v skladu z Zakonom o trgovini. (Uradni list RS, številka 18/93.) VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2,63320 VELENJE, TELEFON: 063/856-920. SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA TERGLA VMIIA N POLZELA 137/A TEL. 063-720-406 TEL IN FAX. 063-720-138 j GOf^j: iimj : GOSPODARSTVO Inovator Jože Bider iz Dol Suhe Zlata plaketa za rezalnik silaže O znanem inovatorju Jožetu Bidru iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji zadnja leta nismo pisali. Pa ne da bi, kot sam zase rad pove, kmet na lepem posestvu dober kilometer iz centra Rečice dremuckal. na lovorikah iz preteklega obdobja. Še zdaleč ne, kajti prav v tem času je Jože Bider skonstruiral, izdelal, preizkusil in zadnje leto dni tudi uporabljal nov stroj - rezalnik silaže, za katerega je na minulem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni prejel najvišje priznanje, zlato plaketo. Jože Bider se, kot bralci gotovo vedo, kot inovator ukvarja izključno z reševanjem praktičnih problemov v kmetijstvu. Sam pravi, da je različnih strokovnjakov vsepovsod veliko, a ker ne poznajo problemov iz prakse, jih tudi rešiti ne morejo. Vse svoje inovacije pa Jože najprej izdela zase, jih dodobra preizkusi, šele nato pa jih ponudi tržišču. Vendar ne vse, saj mora stroj v osnovi izpolnjevati nekaj kriterijev, da si sploh lahko utre pot na trg. Vsak stroj mora biti poleg tega, da je enostaven, praktičen in vzdržljiv, tudi dovolj poceni. V nasprotnem primeru se proizvodnja zagotovo ne obnese. In tega se Jože Bider po več kot dvajsetih letih inovatorskega dela seveda dobro zaveda. Rezalnik silaže, za katerega je Jože prejel zlato plaketo radgonskega sejma, je povsem na novo zasnovan stroj za odvzemanje silaže iz koritastih silosov in bal. Delo z njim je zaradi z utežmi razbremenjene rezalne glave in podpornega vozička s kolesi povsem enostavno in lahkotno. Upravljalec stroja reže silažo s tem rezalnikom od vrha do tal in po celotni širini silosa. Debelina odrezane silaže je odvisna od potrebe po enkratnem obroku. Odvzem skozi vse plasti po celotni površini je najboljša garancija, da se silaža ne greje in suši. Rezalnik je primeren za vsak ležeči silos in ga je sporno, a se je kasneje le uredilo. "Kot inovator v razvoj novih strojev vlagam veliko več sredstev, kot se morda vidi na prvi pogled, in pri tem se ravnam po znanem načelu: ’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!’. Doslej so stroje Bider Sedaj ga zaradi številnih uspešnih izdelkov poznajo že marsikje in tudi pot od prototipa do serijske proizvodnje je mnogo lažja, kot je bila na začetku. "Sprva nikakor nisem našel proizvajalcev za stroje, ki sem jih skonstruiral. Niso mi Jože Bider z dragocenim kipcem sejalca možno dograditi s sesalno napravo, ki transportira odrezano silažo na prikolico ali krmilno mizo. Na istem sejmu je Jože Bider prejel še eno priznanje - srebrno plaketo za rezalno pripravo za puhalnik Bider, ki ga je pred leti tudi sam izdelal. Poleg omenjenega puhalnika pa so trenutno v proizvodnji naslednji Bidrovi stroji: trosilnik silaže, elektro agregat, traktorski mešalec za gnojevko, priklop za traktor in trosilnik, za katerega dobi kupec kar triletno garancijo. Tako dolga garancijska doba nedvomno potrjuje kvaliteto strojev z blagovno znamko Bider. zaupali. Kasneje pa so se stvari spremenile, čeprav je bilo nekaj strojev narejenih v bistveno manjših serijah, kot bi lahko bili, če bi organizacija proizvodnje hitreje stekla." Jože Bider je registriran kot inovator šele od lanske jeseni dalje. Pravi, da so predpisi glede tega zelo togi, saj kot inovator ne sme imeti niti obrti niti podjetja, celoto, da je kmečko zavarovan, je bilo najprej izdelovali drugi obrtniki, rezalnik silaže pa bo izdeloval sin, ki bo v kratkem postal samostojni podjetnik. Tudi zame bo to pri razvoju novih strojev olajševalna okoliščina." Načrtov Jožetu Bidru seveda še ne zmanjkuje. Če povzamemo njegove besede, je problemov v kmetijstvu še toliko, da ni bojazni, da bi vse rešili. Plodno delo inovatorja ga bo zato gnalo naprej in kdo ve, morda mu čez kakšno leto znova uspe veliki podvig, kot leta 1992, koje na sejmu v Gornji Radgoni prejel kipec sejalca kot priznanje za nosilca kakovosti, saj je v obdobju minulih petih let med vsemi slovenskimi inovatorji zbral največ točk za predstavljene inovacije. Obilo uspeha mu želimo tudi mi! Rezalnik silaže Ustanovitev mirovanju Januarja lansko leto je bil v Gornjem Gradu ustanovni zbor Zgorn-jesavinjske hranilnice in posojilnice, ki naj bi imela sedež v Mozirju. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil izvoljen Anton Vrhovnik, katerega smo tudi povprašali o poteku postopka ustanovitve. Izvedeli smo, da je Banka Slovenije v času, ko je za ustanavljanje hranilnic veljal Anton Vrhovnik moratorij, povečala minimalni ustanovni kapital z 1,5 na 68 milijonov tolarjev. "Takega ustanovnega kapitala mi nismo bili v stanju zbrati," pravi Vrhovnik in dodaja: "Zbrali smo okrog 30 milijonov tolarjev. Poleg tega pa je pri tako velikem kapitalu že težko zagotoviti tako velik obseg poslovanja, da je kapital v polni meri izkoriščen. Rentabilnost je v takem primeru torej vprašljiva. Medtem smo dobili tudi zagotovilo, da se poslovanje hranilno kreditnih služb še ne bo spreminjalo, kar pomeni, da njihovega poslovanja še ne bo treba prilagajati zakonodaji o hranilništvu. V tem primeru bi nam namreč ostale tri možnosti: prvič, področno povezovanje, npr. z Velenjem, drugič, povezovanje v zvezo HKS v Ljubljani, ki bi na HKS-e prenesla široka pooblastila glede razpolaganja s kapitalom, in tretjič, pripojitev h kateri od bank, kot so to storili v Žalcu ali Mariboru. Iz prakse pa vemo, da so potrebne tako banke, ki se ukvarjajo z večjimi posli, kakor tudi hranilnice, ki opravljajo predvsem posle z občani. Pomembno je, da navkljub prvotni zagnanosti nismo ničesar izgubili." KF POLITIKA Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Ustanovljena sekcija elektr oko vinar j e v Pri Zgornjesavinjski obrtno podjetniški zbornici je bila 1. septembra 1994 ustanovljena tudi sekcija elektrokovinar-jev. Sekcija trenutno šteje 64 članov. Kljub kritično nizki udeležbi na ustanovnem zboru, je bilo konstituiranje vendar le uspešno. Prisotni so sprejeli program dela sekcije, za predsednika izvršilnega odbora, ki šteje 8 članov, pa je bil izvoljen Hinko Kralj. Predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Herman Remic pa je v uvodnih besedah poudaril, da pridobivajo strokovne sekcije vse večji pomen za reševanje problematike posameznih strok. Tega pa se praktično vsi člani premalo zavedajo. Neaktivnost in malo številne udeležbe na sestankih namreč ovirajo tudi uspešno delo ostalih sedmih, že delujočih strokovnih sekcij. Nevenka Rojs ZGORNJESAVINJSKI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE vas vabi na POGOVOR S POSLANCEM dr. Francem ZAGOŽNOM predpredsednikom Slovenske ljudske stranke in predsednikom poslanskega kluba SLS Pogovor bo v PETEK, dne 30. septembra 1994 ob 19.00 uri v sejni sobi SO Mozirje. Osrednja tema pogovora bodo aktualna dogajanja na političnem prizorišču v Sloveniji, lokalna samouprava in priprave na volitve ter lastninjenje družbenega premoženja. Na pogovoru bo sodeloval tudi Jakob PRESEČNIK, predsednik IS SO Mozirje. Vabljeni! SOCIALA Obvestilo vsem prejemnikom otroškega dodatka: Obveščamo vse upravičence do otroškega dodatka, da so dolžni dostaviti potrdilo o šolanju (za dijake in študente) do 30.9.1994. V kolikor potrdilo ne bo predloženo, se bo otroški dodatek TAKOJ prenehal izplačevati. CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE TURIZEM Savinja Tours Nova turistična agencija v Mozirju Pred nedavnim je na avtobusni postaji v Mozirju (pred tem je bil v istih prostorih oddelek elektro akustike prodajalne Gaj) odprla svoja vrata nova zasebna turistična agencija, ki že z nazivom kaže na svoje poreklo - Savinja tours. V njej lahko domači in tuji gostje uredijo vse potrebno v zvezi s potovanji, letovanji, smučanjem, čolnarjenjem, kmečkim turizmom, vozovnicami in konjeništvom, na voljo pa so seveda tudi turistične informacije. Agencija Savinja tours je uradni agent Kompas Holidaysa in prodaja njegov celoten program. Glede na svojo lokacijo je agencija izredno dostopna in bi ob pričakovanem razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini morda lahko postala turistično informacijski center, ki bi ga dolina tako potrebovala že sedaj, ko je razvoj še pretežno v začetni fazi. Zadnjo trditev vedo še posebej dokazati zaposleni na naših bencinskih črpalkah, ki se vedno znova soočajo z zahtevnimi vprašanji turistov, ki jim manjka kvalitetnih informacij o ponudbi naše doline. KF IllSi....ŠOLSTVO Rečica ob Savinji Osemletka da ali ne? Odgovor na zastavljeno vprašanje je verjetno "da", saj so jo predstavniki mozirske občine skupaj s telovadnico v Mozirju že prijavili na natečaj objektov, ki se bodo v obdobju 1995-1999 gradili iz šolskega tolarja. Za šolo na Rečici še vedno ni točno znan način financiranja, približen razrez naj bi določili v minulem tednu. Stroški gradnje bodoče šole so ocenjeni na 360 milijonov tolarjev, od tega naj bi 45 odstotkov prispevala republika iz šolskega tolarja, ostalo pa naj bi zbrali v sedanji občini Mozirje in KS Rečica. Finančni zalogaj je seveda ogromen, v mozirskem izvršnem svetu pa se že ubadajo s pripravo predloga, kako naj bi pri gradnji osemletke sodelovale sedanja in bodoče občine. Dobrodošlo je dejstvo, da so se s predstavniki mariborske škofije že dogovorili, da bo šola stala na njihovem zemljišču. US Kolektivna komunalna raba v Ze julija brez sredstev, ukrepi niso zalegli Med najbolj vroče zadeve v mozirski občini v tem trenutku gotovo sodi "kolektivna komunalna raba". Ime je menda že zdavnaj preživelo, življensko in razvojno izjemno pomembna vsebina pa ostaja. Preprosto to seveda pomeni kontejnerski odvoz smeti in odpadkov ter javno razsvetljavo po krajevnih skupnostih. Proračunska sredstva za te namene v letošnjem letu so v mozirski občini izčrpali že julija. Občinski izvršni svet je bil primoran sprejeti varčevalne ukrepe, ki ne bodo zadoščali za pokritje stroškov, zato prav v teh dneh po krajevnih skupnostih pospešeno razpravljajo o ukrepih za razrešitev te problematike. Dejstvo vsekakor je, da so z rednim odvozom odpadkov z zabojniki v precejšnji meri zajezili nastajanje črnih odlagališč, še bolj pomembno je dejstvo, da so krajani proti zmanjševanju števila in obsega odvoza, saj se zavedajo velikih problemov, ki bi s tem (spet) nastali v okolju. Delno bi to lahko rešili tako, da bi krajani sami vozili večje kosovne odpadke na odlagališče, ki je zanje odprto vsak dan, seveda pa vsi te možnosti nimajo; pojavlja se vprašanje ostarelih krajanov, lastnega prevoza, posebej stanovalcev v stanovanjskih blokih in podobno. Nove izkušnje med drugim kažejo, daje v zabojnikih po krajevnih skupnostih veliko, ali celo največ, odpadkov iz novih trgovskih in Nekatere bo kot kaže. Za odvoz zarjavete'navlake potrebno opomniti K' gostinskih lokalov ter manjših podjetij, ki večinoma nimajo urejenega lastnega odvoza in se pač poslužujejo "krajevnih" zabojnikov. Vršilec dolžnosti direktorja Javnega podjetja Komunala Mozirje Rudi Hramec s tem v zvezi pravi, da v skladu z novim občinskim odlokom svoje aktivnosti v tem času usmerjajo prav v iskanje "lastnikov" teh odpadkov in v urejanje rednega odvoza. Prav tako želijo zagotoviti odvoz posod za smeti povsod tam, kjer so možnosti za to, saj je takšnih "lukenj" sedaj po vsej dolini preveč, s tem pa bi bistveno zmanjšali "pritisk" na krajevne kontejnerje in seveda zmanjšali stroške "kolektivne komunalne rabe." Napovedujejo tudi nekaj novosti. V gospodinjstvu, v katerih uvajajo kompostiranje organskih odpadkov, bodo poskrbeli za določene ugodnosti in spodbude. Velike napore namenjajo zmanjševanju prostornine odpadkov in v njihovo vlaganje v naravo na najmanj škodljiv način, na osrednjem odlagališču pa bodo že prihodnje leto zagotovili "reciklažni otok" za odpadke, ki so primerni za nadaljnjo predelavo v industriji in bi jih bile pooblaščene organizacije pripravljene odvažati. S tem in na druge načine bi prostornino odpadkov zmanjšali tudi za 60 odstotkov, tako namreč kažejo izkušnje od drugod. Zelo pomembno je, da bodo v prihodnjih tednih ponovno poskrbeli za sobotne očiščevalne akcije, pri katerih Komunala sodeluje z brezplačnim odvozom večjih odpadkov, krajani jih morajo le pripraviti na ustreznih mestih. To velja za celotno področje od Mozirja do Logarske doline in na drugi strani do Nove Štifte. Dosedanje takšne akcije so bile večinoma zelo uspešne in so tehten prispevek k bolj čisti in urejeni dolini. Nazarje med "Mojstri" Naslov se sliši sicer malce čudno, a vendarle drži. Kajti Nazarje se bo skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi kraji pomerilo v novi razvedrilni oddaji Televizije Slovenija, ki nosi naziv - "Mojstri". Koncept oddaje je zastavljen kot nekakšne igre brez meja v miniaturni obliki. Sistem tekmovanja bo na izpadanje, Nazarje pa se bo v prvem krogu pomerilo s Slovenj Gradcem. Predvidenih je devet "panog": sestavljanje soda, žaganje smrekovega debla premera 40 centimetrov, izdelava lesenega stola iz drevesnega debla v enem kosu, žaganje vej pri posušenem smrečnem deblu, streljanje na gol (mali nogomet), hoja z lestvijo, tekmovanje tesarjev, žigosanje pošte in tekmovanje frizerjev. Zmagovalec posameznih srečanj, na katerih bodo sodelovali tudi kraji kot na primer Trbovlje, Velenje, Bled itd., se bo uvrstil naprej v drugi krog. Polfinale in finale tekmovanja "mojstrov" je predvideno v Velenju, celotna serija je načrtovana v jesenskih mesecih, medtem ko so oddaje predvidene v programu TV Slovenija v začetku leta 1995. Zanimanje v Nazarjah za omenjeno oddajo je seveda veliko. Nastopajoči za vsako od posameznih iger so že izbrani, gotovo pa ne bo problem tudi s 150 domačimi navijači, ki se bodo skupaj s tekmovalci podali na dvoboj v Ljubljano. Vodstvo krajevne skupnosti računa, da se bo nastop v tej oddaji čimbolj izkoristil tudi kot promocija kraja in doline. KF Obnovljena kapelica Mozirski zaselek Trate je minulo soboto praznoval. Tega dne je bil namreč blagoslov obnovljene kapelice, za katero so zbrali sredstva domačini. "Otvoritev" je potekala v slovesnem vzdušju, kasneje pa so se na Tratah kljub slabemu vremenu tudi poveselili. Ciril Sem Na področju javne razsvetljave sta občinski izvršni svet in Elektro Celje izdelala analizo, na njeni osnovi pa so ugotovili, da večji varčevalni ukrepi ne bodo primerni. Zanimivo je, da stroški osvetljevanja cerkev sploh niso tako veliki, kot mnogi trdijo; 1.200 tolarjev denimo za eno cerkev v slabem mesecu dni. Bolj pomembno seveda je, da je treba javno razsvetljavo še širiti, zaradi varnosti krajanov in tudi v turistične namene. Zagotoviti je seveda treba ustrezno avtomatiko za vklop in izklop ob najbolj primernih urah, pri novih naložbah vjavno razsvetljavo pa zagotoviti takšne tehnične rešitve, ki bodo že v osnovi predstavljale najbolj varčen način osvetljevanja. V imenu odbora za obnovo kapelice je spregovoril Jure Repenšek fiS KULTURA Anita Atelšek POGUM Z barvo škrlata jesen pred vrati le čaka. Želi videti utrujeno podobo poletja v mojih očeh. Zeli slišati jokajoči glas slavca nad požeto njivo. Utrujena sem... Od sonca razgreto telo so prebičale ledene kaplje dežja. Veter je rastrosil moč v neznane daljave. Utrujena sem... Pa le pridi jesen, tebi v posmeh in sebi v pogum bom še enkrat preorala polje. Še hočem sejati, še hočem slišat slavca, kako rtnd zrelim klasjem bo zapel. Sej, le sej, sej, le sej s pogumom zdravo seme. Jesen z darovi ti poplača. Vlado Parežnik VINJETA ORGANIŽACIJE »šli ' Moč prijazne besede Leto 1994 je Generalna skupščina OZN določila za mednarodno leto družine. Pomena družine se zavedamo vsi, prav tako tega, da namen leta družine ni v besedah, ampak tudi v dejanjih. Tako potekajo skozi vse leto različne akcije za spodbuditev in poglobitev znanj ter sposobnosti o aktivnosti dobre komunikacije med starši, otroci in učitelji. Da ta odnos lahko poteka, morajo biti dani osnovni pogoji za to: zaupanje, varnost, naklonjenost vseh udeleženih. Vse to pa se lahko zgodi le v sproščenem, prijetnem vzdušju in medsebojni povezanosti. Da bi dosegli dobro komunikacijo z otroci tudi izven družine, jo je potrebno s skupnim trudom, interesom in nenazadnje tudi z ljubeznijo ustvariti. Skupno ustvarjalno delo otrok, staršev in učiteljev je ena izmed oblik, ki nam dajejo te možnosti. Ni resničnega uspeha brez sodelovanja staršev in ni družine brez sodelovanja med člani družine. Tudi naša občinska knjižnica se priključuje ob mednarodnem letu družine, skupaj z EPTO-založbo najlepših slikanic - z ustvarjalnimi uricami na temo: "Tl, JAZ, MOJA DRUŽINA IN NERODNA AVGUŠTINA" Skupaj z otroki in starši se bomo zbrali na prvi uri pravljic v TOREK, 4.10.1994, ob 16. uri. Spoznali bomo zgodbo iz slikanice "Nerodna Avguština", avtorja Otfrieda Preusslerja, enega najbolj priznanih in priljubljenih nemških mladinskih pisateljev, dobitnika številnih nagrad, pedagoga in odličnega poznavalca otrokove duše. Slikanico je čudovito ilustriral Herbert Leutz. Naslednje srečanje pri uri pravljic bo potekalo v obliki likovnega ustvarjanja cele družine na temo "Avguštine". Podrobnejša navodila bodo starši in otroci prejeli ob prvem obisku. Ob zaključku akcije bo žreb določil otroka, starejšega od 5 let, ki bo med vsemi izdelki izbral tri, ki mu bodo najbolj všeč, vendar pa to ne sme biti risba njegove družine. Njega in izbrane družine bo nagradila EPTA-založba najlepših slikanic. Vsi izdelki bodo razstavljeni v naši galeriji. Tri izbrane risbe bomo poslali v Ljubljano, na zaključno prireditev v Cankarjevem domu, v decembru 1994. Takrat bo slovesen zaključek "leta družine". Tudi na republiški prireditvi bo žreb določil otroka, starejšega od 5 let, da bo izbral tri risbe. Izbrane družine bodo nagrajene, nagrada pa je še presenečenje. Vabimo torej predšolske otroke od 4. - 6. leta starosti, da pridejo v TOREK, 4.10.1994, ob 16. uri na prvo uro pravljic v knjižnico Mozirje, s seboj pa ne pozabite pripeljati tudi svojih staršev. Za knjižnico: Ivana Žvipelj Lov na najtežjo ribo Po programu dela j'e vodstvo ribiške družine Mozirje skupaj s tekmovalno komisijo v petek, septembra 1994 popoldne, organiziralo tekmovanje v lovu na najtežjo ribo v ribniku v Savinjskem gaju. Tekmovanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo 21 tekmovalcev, ki so bili pripravljeni na vse. Tekmovalci so pridno potegovali ribe iz vode, vendar so se velike ribe izogibale trnkov z vabami. Po svetleči raketi, ki je naznanila konec tekmovanja, je komisija imela precej dela, saj je 16 tekmovalcev ulovilo ribe, tehtnica pa je pokazala, kdo so bili najboljši: 1. mesto: Janez KOLAR s krapom 1450 gramov, 2. mesto: Branko JEROVČNIK s krapom 1300 gramov, 3. mesto: Boris HOHNJEC s krapom 1080 gramov. Prvi trije so dobili medalje in praktične nagrade. J.K. Poveljstvo OGZ Mozirje BREZ PODMLADKA NI PERSPEKTIVE ! Zadnja seja poveljstva Občinske gasilske zveze Mozirje, sklicana je bila v Gornjem Gradu, je kljub umirjeni razpravi nakazala določeno stopnjo zaskrbljenosti. Po uvodno formalnih točkah je poveljnik OGZ Mozirje Jože Zlatinšek prešel na problematiko, zaradi katere bo skoraj gotovo izrečena še kakšna beseda. V razpravi je poveljnik izpostavil neodgovorno ravnanje društev, ki se niso s svojimi desetinami udeležili občinskega pionirskega in mladinskega tekmovanja (Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Okonina, Grušovlje). Očitno je, da so otroci brez motivacije ob dejstvu, da so sodelovanja s šolami več ali manj v mrtvem teku. Dolgoročno gledano, obstaja bojazen, da se bodo na ta način določene naloge društvom odvzele in prenesle na sosednja društva. To pa predstavlja bojazen za ukinitev društva oziroma črtanje iz registra društev. Poveljstvo je ob koncu razprave sprejelo sklep, po katerem morajo vsa društva do konca oktobra usposobiti vsaj eno desetino. V nadaljevanju razprave so sprejeli program aktivnosti v mesecu požarne varnosti. V društvih naj bi po tem programu povečali aktivnosti na področju izobraževanja in preventive, po sektorjih pa bodo izvedli nenapovedane vaje, s katerimi želi poveljstvo preveriti dejansko mobilno pripravljenost društev. V okviru občinske zveze pa planirajo vajo s poudarkom na reševanju v posebnih pogojih. Analiza gašenja požara na gospodarskem poslopju na Homcu je pokazala določene nepravilnosti, katere bo potrebno v bodoče odpraviti v največji možni meri. Prav zaradi tega so nastali previsoki stroški intervencije, katere v bodoče ob dokazanih nepravilnostih gasilcev zavarovalnice ne bodo pokrivale. Skoraj brez pripomb so sprejeli predlog pravil gasilske službe, predvsem tisti del, ki zadeva operativo. Po sklepu poveljstva OGZ bodo odslej za zahteve po preverbi dihalnih aparatov zadolženi poveljniki društev. Po novem so društva dolžna zbrati naslove lastnikov traktorjev s cisterno, zaradi pomoči, ki jo v slučaju intervencije le-ti lahko gasilcem nudijo. Kljub lastnim težavam so določena društva iz doline sodelovala in pomagala pri odpravi posledic neurja v Zasavju, za kar se jim je poveljnik Zlatinšek lepo zahvalil. Rezultati občinskega gasilskega tekmovanja na Pobrežju: Pionirji: 1. Gorica ob Dreti, 2. Nazarje II, 3. Nova Štifta Pionirke: 1. Radmirje, 2. Nova Štifta, 3. Gorica ob Dreti Pionirke - enote izven konkurence: 1. Solčava Mladinci: 1. Pobrežje,2. Gorica ob Dreti, 3. Rečica ob Savinji Mladinke: 1. Nova Štifta, 2. Gorica ob Dreti, 3. Radmirje Veterani: 1. Pobrežje L, 2. Nazarje, 3. Gorica ob Dreti Veteranke: 1. Pobrežje Edi Mavrič 50 let od osvoboditve doline Slovesno v Radmirju V soboto, 10. septembra, je bila v Radmirju proslava ob 50-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline in ustanovitve ill. VDV brigade. Udeležilo se je je veliko število nekdanjih borcev, še posebej tistih, ki so tvorili omenjeno brigado Vojske državne varnosti. Med številnimi gosti ne gre prezreti podpredsednika republiškega odbora ZZB NOV Bojana Škrka in predsednika skupnosti borcev III. VDV brigade Toneta Belaka. S strani skupščine občine sta se proslave udeležila njen predsednik Franc Miklavc in predsednik občinskega izvršnega sveta Jakob Presečnik. Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji Paul Orešnik in nato šeHinko Čop, ki opravlja dolžnosti predsednika OO ZZB NOV Mozirje, slavnostni govornik pa je bil Jože Smole. Le-ta je najprej razočarano ugotovil, da bi moral to slovesnost pozdraviti kdo od izvoljenih predstavnikov Slovenije. Vendar se to ni zgodilo, saj skušajo nekateri, kot je menil Smole, "v imenu protikomunizma napadati naš narodnoosvobodilni boj." Pri tem je Smole še posebej izpostavil Jožeta Pučnika kot enega izmed pobudnikov za gonjo proti NOB. "Vendar to sovražno početje nima nobene perspektive, saj je takšna gonja v nasprotju s temelji Slovenije in v nasprotju z usmeritvijo evropske in svetovne skupnosti. To se bo še posebej pokazalo prihodnje leto ob 50-letnici konca vojne." V nadaljevanju je Smole opisal pomen ustanovitve in delovanja enot VDV, še posebej III. brigade. Slednja je onesposobila za boj okrog 800 sovražnikovih vojakov, vrgla v zrak 19 lokomotiv in vlakov, 21 tovornjakov, oklopnih transporterjev in avtomobilov ter zaplenila preko 400 kosov pehotnega orožja. Ko se je Smole znova povrnil na sedanje razmere, je dejal, da si nekateri izmišljajo afere zaradi tega, da bi odvrnili pozornost od glavnih vprašanj. "Podpiramo samo tak večstrankarski sistem, ki pomeni zdravo konkurenco," je izjavil Smole in ob tem dodal, da je tržni sistem gospodarjenja sicer sprejemljiv, vendar ne brez socialnih korektur. "Ne moremo se vračati k veleposestnikom, ki bi živeli na račun izkoriščanja tujega dela - še posebej velja to za gozdove, ki so naše narodno bogastvo." Svoj govor je Jože Smole zaključil z mislijo, da bodo borci NOB podpirali le tiste demokratične sile, ki se zavzemajo za nacionalne interese. Proslavo, ki se je kasneje nadaljevala kot tovariško srečanje, so s kulturnim programom popestrili pevci in recitatorji z Ljubnega ter Delavska godba na pihala občine Mozirje. Rod Sotočje z novim V sožitju z naravo Nedavno tega smo pisali o delovanju roda Sotočje Nazarje, ki poleg nazarskih združuje tudi mozirske in rečiške tabornike. Nadaljnje delo je bilo pogojeno s svežimi kadri in finančno pomočjo, prav prvi pogoj pa je (vsaj delno) od konca minulega meseca že rešen. Borci III. VDV brigade na proslavi v Radmirju 26. avgusta se je namreč sestala konferenca roda, pregledala in ocenila delo v minulem ter letošnjem letu in izvolila novo vodstvo. Starešina roda Sotočje je postal Janez Janžovnik iz Mozirja, načelnik pa Darko Mlinar iz Nazarij. V načrt dela do konca letošnjega leta so poleg nadaljevanja ureditvenih del tabora v Žiferju zapisali udeležbo na zletu murnov in čebelic na Muti, na taborniškem mnogoboju Severni izziv in na nočnem orientacijskem pohodu v Ljubljani. Vodstvo roda bo v razgovoru s predstavniki občinskega sekretariata za obrambo proučilo možnosti upravljanja dela tabora na Lazah pri Kokarjah. Z mozirsko osnovno šolo se bodo skušali dogovoriti glede taborniškega krožka. Na podlagi zahtevane dokumentacije pa pričakujejo tudi nekaj več sredstev občinske športne zveze, kat je pogoj za izvedbo zastavljenih aktivnosti. Volje jim vsekakor ne manjka, trudili pa se bodo, da bi pomen in vsebino taborniške organizacije predstavili kar najširšemu krogu ljudi. Le s poznavanjem organizacije bodo ljudje namreč znali ceniti njeno družbeno in vzgojno koristnost. KF ovens tv a Delo Družbe je uspevalo, vse več je bilo udov, vse več naših domačij in družin je prejemalo redno izdajo mohorskih knjig. Tako je narastlo število naročnikov (udov) leta 1867 že na 7083. Tri leta kasneje je Družba štela okoli 14.000 udov. V letu 1871 so v poročilo zapisali, da imajo 17.395 družbenikov, daje Družba izdala doslej že 61 knjig in da letošnje knjige romajo k družbenikom v skupnem številu 104.395 bukev. Krog družbenikov se je hitro širil na vse slovenske pokrajine, pa tudi zunaj teh. Ob petnajstletnici so zapisali da je "šibko in drobno drevesce preraslo v košato in mogočno drevo". Za takšno založbo, kot je Mohorjeva že bila, je bilo nujno misliti na lastno tiskarno. Seveda so uradni krogi, ki so delovali Slovencem nenaklonjeno, preprečevali na vse načine uresničenje te namere. Odbor za pripravo vsega potrebnega za tiskarno, je vodil spet prizadevni Andrej Einspieler. Dotlej, da bo tiskarna na red, pa naj bi tiskal mohorske knjige Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. Dr. liter. Tavčar I> rii žita ll&lì** Ì *5 i4l«*4Ìl<Ì . Mnliora v Črtov«!». » I r I X Mohorjeva založba je kaj kmalu pričela zalagati tudi slovenske strokovne in učne knjige in s tem uveljavljala enakopravnost Blaznik V Ljubljani. Ta ni s/ovenskei/a jezika v strokovni literaturi. Slovenski jezik ni bil nič več imel knjigoveznice in vse le jezik kmetov, kot so radi zatrjevali oholi tuji krogi. Piše: Aleksander Videčnik V predhodni številki smo zapisali, da je prišlo do preobrazbe Društva sv. Mohorja v Družbo sv. Mohorja. Pobudniki širjenja založbe so si že prizadevali za ustanovitev lastne tiskarne, ki je bila tiste čase vir tiskane besede in povrhu vsega bo to prva slovenska tiskarna v Celovcu. Že 22. januarja 1860 so se celovški Slovenci zbrali k volitvam odbora novonastale družbe. Izvolili so odbor v sestavu Andrej Einspieler, dr. Valentin Mueller, Karel Robida, Anton Janežič, Karel Duernwirt, Jožef Godina, Lambert Ferčnik, Gregor Somer in Krištof Kandut. Isto leto je krški škof razglasil pravila bratovščine v posebnem pastirskem pismu. Odločitev odbora, da bo poleg drugih knjig izdajal vsako leto še koledarček, je bila pravilna in dalekovidna. Prvi je izšel že leta 1861, leto prej pa so pričeli razpošiljati udom Slovenske večernice, ki so potem ob koledarju predstavljale stalnico v sestavi rednih mohorskih knjig. Število "družnikov in družnic" je bilo stalno v porastu in je že leta 1861 doseglo lepo število 1389. Tega leta so bile v Slatini duhovne vaje, na njih pa je Slomšek med drugim povedal tole:"... da je slovenščina mati naša, nemščina le dobra soseda, pa ne naša gospa, ki bi ji svojo mater Slavo v sužnost prodali, kakor je pri nas navada. Svoje dni je nemščina za mizo sedela in še sedi, slovenščina je za vrati stala in ji služila... Zdaj hlapci in dekle nemško-govorijo in se besede materine sramujejo; glejte bratje, tedaj pa mi slovenščino za mizo posadimo in jo počastimo kakor svojo milo mater, da se bomo radi v slovenski besedi pogovarjali, slovensko besedo v svojih shodih povzdigovali: tako jo bomo na noge spravili, da ji bo čast vpričo njenih sester". to je hudo oviralo založbo in seveda podražilo poslovanje. V marcu 1870 so zaprosili celovški mestni odbor za dovoljenje, vendar pa vse ni šlo gladko in šele maja 1871 so dosegli oblastno dovoljenje za ustanovitev tiskarne. Že 1. decembra istega leta je tiskarna pričela z delom. Kako pridno in prizadevno so delali, kaže podatek, da so že do 1. marca 1872 natisnili preko 20.000 knjig. To je seveda bilo mogoče le na način, da so odborniki opravljali veliko dela kar sami. Dejansko je bila Mohorjeva tiskarna prva slovenska tiskarna v Celovcu. Na seji vodstva družbe, 5. aprila 1875 so spremenili dosedanje vodstvo tiskarne. Tehnični vodja je postal znani strokovnjak Gole, ki seje dela lotil z vsem žarom navdušenca. Poslovali so uspešno in izkazali leta 1876 preko 9.000 goldinarjev čistega dohodka, leto za tem pa že 12.000 goldinarjev. Seveda so tiskarni posvečali vso možno pozornost, saj so vedeli, da je srce Mohorjeve založbe. (Se nadaljuje) 9 9 ZGODOVINA_______________ Odkod VRBOVEC? Prav zanimivo je brskati po starih zapisih in sodobni strokovni literaturi, ko gre za to, da se ugotovi izvor nekega imena, bodisi krajevnega, ledinskega ali pa kakšnega pomembnega objekta. Vrbovec imenujejo razni pisci, tudi nemškega porekla, že v prejšnjem stoletju. Tako navajata pisca topografskih leksikonov Štajerske, Josip Janisch (1885) in Carl Schmutz (1822), poleg nemškega imena Altenburg, tudi slovensko Vrbovec. Znani strokovnjak, dr. Ivan Stoparje zapisal v IV. delu Grajske stavbe na Slovenskem (1993), daje ime Vrbovec zelo staro in pomeni grad pozidan v vrbovju. Seveda bo zelo težko ugotoviti, od kdaj je to ime v rabi. Zagotovo pa smemo domnevati, da so Slovenci temu gradu med Dreto in Savinjo že od nekdaj rekli tako. Branko Zemljič je v knjigi Frana Kocbeka, Savinjske Alpe, (1926) zapisal, da so po hribu od Drete do nazarske cerkve še v 17. stoletju rastli mogočni hrasti, da pa je ob sami Dreti bilo zelo gosto vrbovje in od tod torej ime gradu, Vrbovec. Če upoštevamo še podatek iz nemško-slovenskega slovarja, M. Pleteršnika (1895), ki pojasnjuje besedo "vrbovec" kot vrbov gozd, potem je stvar jasna. Tako meni tudi dr. Marko Snoj (SAZU Ljubljana) v pismu piscu tega sestavka, ko trdi, izvira beseda Vrbovec iz besede "vrba" (salix). Lahko torej domnevamo, daje ime nastalo že v času, koje stala na strmi skali le trdnjava, ki je verjetno bila obdana z vrbovim gozdom, saj je z dveh strani bila objeta z rekama, vrba pa dobro uspeva v vlažnem okolju. Sedanji izgled seveda v ' marsičem prikriva nekdanjo podobo trdnjave in pozneje še gradu, kakršen je sedaj. To kaj lahko ugotavljamo na upodobitvah, ki so na voljo (Wischer in Reichert). Le mimogrede, zakaj je Reichert zapisal v svojem albumu (sredi preteklega stoletja), daje po mnenju celjskega profesorja Seidla, hrib za gradom (Gradišče) imenovan "Olberg", kar bi pomenilo Oljnik, Oljska gora ali Oljčni breg. Tega imena vsaj doslej še ni bilo izslediti. Povsem razumljivo je, da se pogosteje pojavlja nemško ime za grad Vrbovec, "Altenburg". To seveda iz večih razlogov. Tiste čase seje pisalo večinoma nemško in pisarji, pa tudi razni uradi, so upoštevali le "uradno" ime gradu. Ker pa je znano, da so imena pri pisanju pogosto in zelo pačili, prav posebno pa slovenska, saj so pisarji po uradih in graščinah bili tujci, ki slovenščine niso obvladali. Pa tudi nemške izraze so kaj različno izpisovali, poglejmo primer gradu Vrbovec, za katerega je Pavle Blaznik v Historični topografiji slovenske Štajerske, ki je izšla v Mariboru leta 1988, zbral nekaj podatkov. Okoli leta 1248 so pisali ime Altenburg kot Altenbuch, leta 1308 najdemo zapisano več različic - Altenburg, Altenburk, Altinburk, Altemburch, Altemwurch, Altenberch, Altenwurch, Altinwurch, Altenbvrch, Altenburgk. Kot navaja omenjena knjiga, so po letu 1389 pisali v glavnem pravilno Altenburg. V neki listini iz leta 1457 pa navajajo Altemburch ob Presperch geslos. V letu 1480 zapišejo tudi Alttenburg. Po letu 1920 je dobil grad Vrbovec s strani nadškofa dr. A. B. Jegliča ime Marijingrad, ki pa se ni tako zelo prijelo, čeprav se je tako imenovalo tudi podjetje tedanje škofijske uprave. A. Videčnik 1 LJUDJE IN DOGODKI 95 let Vršnikove mame Na domačiji v Podveži 29 v Lučah je 6. septembra praznovala svoj 95. rojstni dan Marija Štorgel. Rojena je bila 6.9.1899 v Novi Štifti. Kljub častitljivim letom je še vedno nasmejana, rada pobrska po spominih in sama skrbi za red v svoji prijetni sobi. Ob tej priliki sojo obiskali predstavniki Društva upokojencev Luče in KS Luče. Med pomenkom je v šali dejala, da se ji zdi, da je že res kar dolgo na svetu, ob odhodu pa, da se lahko še kdaj kdo mimogrede oglasi in, da ni treba čakati ravno na 100-letnico. JP Domoljubno zborovanje v Celju Podobno, kot so se lani v Novi Gorici spomnili čertstoletnega upora primorskih ljudi proti italijanski raznarodovalni vladavini in 50-letnice osvoboditve Primorske, bomo letos zaznamovali večstoletni odpor severnega dela Slovenije proti političnim, gospodarskim in vojaškim pritiskom s severa, ki se je najbolj nazorno odrazil v Hitlerjevih besedah: "Napravite mi to deželo zopet nemško!" V ta namen bo 1. oktobra ob 11. uri na osrednjem sejemskem prostoru Golovec v Celju množično zborovanje s 25 do 30.000 udeleženci, ki bo potekalo pod geslom: "Ne vrag, le sosed bo mejak!" in bo imelo nadstrankarsko, domoljubno širino. Zborovanje bo poudarilo narodnoobrambna dejanja in osebnosti, zaslužne za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter utrjevanje nacionalne zavesti. Podčrtalo bo kontinuiteto upiranja prebivalcev tega območja potujčevalnim pritiskom skozi zgodovino, od začetkov narodnega zavedanja, od taborov preko Maistrovih borcev in NOB do zadnjih obrambnih bojev za samostojno Slovenijo 1991. Na zborovanju bo spomin namenjen tudi vsem žrtvam: izgnancem, izseljencem, zapornikom, talcem, taboriščnikom, ukradenim otrokom, mobilizirancem v vojske okupatorjev in žrtvam vojne za Slovenijo. KF OGLASI < * O n s o § CZ ‘o CZ .Q o o. O NUDIMO VAM: * domače in uvožene korekcijske okvirje * veliko izbiro kvalitetnih zaščitnih sončnih očal * očala za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče * kolesarska očala * popravila očal * vrvice, etuije, krpice za očala in spraye proti zarositvi stekel * tekočine za kontaktne leče (Aosept, Lensan) * povečevalna stekla PRODAJA SONČNIH OČAL Z 10% POPUSTOM! Vse vrste storitev opravljamo hitro in kvalitetno. Za vas poslujemo vsak dan: dopoldan od 9.00 do 12.00 popoldan od 13.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega! Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev: - poročni portreti v ateljeju - reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu - reportaže proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd. - portretna fotografija za dokumente - razvijanje amaterskih filmov in izdelava slik - različne povečave - strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati -fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organizacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka atelje: Gornji Grad atelje: Mozirje PE foto SfoOCD Justina Ugovšek-Bastl telefon: 843-071 Do konca septembra vam nudimo FUJI filme z brezplačnim razvitjem. Preizkusite kakovost filma leta 1993. Priporočamo! LJUDJE IN DOGODKI Gremo v Logarsko Pod tem geslom so se prejšnjo soboto zbrali v Logarski dolini člani bančnega sindikata Slovenije. Program njihovega bivanja v najlepši predalpski dolini je poleg zabavnega dela nudil tudi možnost krajših in daljših pohodov ter organiziranega kolesarskega izleta. Udeležence, kar precej se jih je zbralo in to iz vse Slovenije, so v Kampu Logarska dolina poleg sindikalnih predstavnikov pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico domačini. Ti so se skupaj z vodstvom firme Logarska d.o.o. in podjetjem Epsi iz Nazarij, ki je za to priložnost izdalo mično oblikovano propagandno gradivo Logarske z vsemi njenimi danostmi, še posebej potrudili, da je srečanje potekalo tako, kot se za tovrstna druženja spodobi. Pestra ponudba domačih sirov in drugih dobrot je gotovo garancija in obenem vabilo vsem, ki so lepote doline odkrivali prvič, da se bodo v skrito dolino v srcu planin še vrnili. Tekst: Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi i:;if~ y 7 ljudje in dogodki______j "Bil sem varuh severne meje" Star pregovor pravi: "Štirih reči imamo vselej več kot si mislimo: GREHOV, DOLGOV, NADLOG IN LET.'Grehe lahko popravimo, dolgove poravnamo, nadlogam se izognemo. Leta pa so trdovratno vkoreninjena in jih ne moremo ne skriti ne zatajiti. Vedno več jih štejemo, na njihov prihod ne moremo vplivati, na nikogar se ne ozirajo. In ko se jih našteje dovolj in ko srno za službo prestari, se ozremo nazaj in se vprašamo, kaj smo v preteklosti storili? Seveda pa to ni edino postavljeno vprašanje, vprašati se moramo tudi, kaj bomo v bodočnosti počeli? Med tem sem opravil vrsto različnih tečajev in sicer sem postal gorski reševalec-letalec, opravil sem tudi kriminalistično tehnični tečaj, svoje sposobnosti pa sem preveril tudi na področju borilnih veščin. Na oddelku milice Ljubno ob Savinji si bil najdlje. Poleg ostalih nalog pa si največ pozornosti usmeril v varovanje državne meje z Republiko Avstrijo - bil si WO ob državni meji. Delo po tem vprašanju je bilo verjetno zahtevno, sam pa si ga z veseljem opravljal. Kot vodja varnostnega okoliša sem "pokrival" območje državne meje. To delo je bilo zelo zahtevno, dokler nisem spoznal obmejnih kmetov. Po tem pa smo skupaj varovali mejo. Sam sem se vživel v njihov način življenja, živeli smo kot ena družina. Da pa sem pridobil zaupanje kmetov, je bilo potrebno vložiti veliko truda. Samo fizično varovanje zelene meje zame ni bil nikoli problem. Rad hodim v planine - rad sem v naravi. Tako sem združil prijetno s koristnim - z obhodi meje sem pridobival kondicijo. Takšna usoda čaka nas vse, nekatere doleti prej, druge pozneje. To se je zgodilo našemu sodelavcu in prijatelju Antonu Bastlu iz Mozirja, ko so mu na Upravi za notranje zadeve v Celju 31.12.1993 zaključili njegov osebni. Anton Basti je celotno policijsko kariero preživel v UNZ Celje, točneje v prelepi Savinjski dolini. Velikokrat sem se potepal v Logarski dolini in okoliških krajih, srečeval veliko ljudi. Veliko njih meje vprašalo: "Kaj pa je z Bastlom, da ga ni nič videti?" Spoznal sem, da je bil in je še naš prijatelj in sodelavec, priljubljen med ljudmi in da ga pogrešajo. Tvoj osnovni in prvi poklic je elektro inštalater. Delal si že v takratnem Remontnem podjetju v Gornjem Gradu in pri zasebnem obrtniku Alojzu Petku v Ljubljani. Kaj te je vodilo, da si zašel v policijske vrste? Res je, da sem svojo delovno kariero začel na področju električarstva in nazadnje delal v Ljubljani. V tem času sem spoznal svojo pokojno ženo Darinko. Plača je bila zelo majhna, z Darinko sva pričakovala podmladek, gnezda pa nisem imel urejenega. Pojavil seje problem, kje bomo vsi skupaj stanovali, zaradi tega pa sem se odločil, da na takratni postaji milice v Bežigradu vprašam, če rabijo novo delovno silo. (Pri tem sem upal, da bo rešen tudi stanovanjski problem.) Kmalu za tem pa sem dobil službo na takratnem oddelku milice na Ljubnem ob Savinji in tudi stanovanje. Lahko bi rekel, da meje v policijske vrste pripeljal socialni moment, kateri mi je odkril nov poklic, ki sem ga pozneje tudi vzljubil. Tvoja policijska kariera je trajala dobrih petindvajset let in v tem času si opravljal različna dela na različnih policijskih postajah. Kje vse te je vodila policijska uniforma? Kot sem že prej omenil, sem svojo kariero v modri uniformi začel na oddelku milice Ljubno ob Savinji kot pripravnik in nadaljeval kot policist. Nekje v začetku leta 1970 sem bil za tri mesece premeščen na oddelek milice Solčava. Vse do leta 1988 sem delal na oddelku milice na Ljubnem ob Savinji, nakar pa sem bil premeščen na policijsko postajo Mozirje, kjer sem se tudi upokojil. V svoji karieri sem dejansko opravljal veliko različnih nalog na različnih položajih. Bil sem pripravnik, policist, pomočnik vodje varnostnega okoliša, vodja varnostnega okoliša in tudi začasni pomočnik komandirja oddelka milice. Zaradi specifike dela si bii velikokrat zdoma, družina te je verjetno pogrešala. Če sem odkrit, sem res veliko časa prebil v službi. Moje vodilo je bilo: če hočem biti dober policist, moram svoje življenje podrediti policiji. To sem tudi storil. Na prvo mesto sem postavil delo v policiji, za tem pa je bila družina. Glede na to, da so minute dolge, leta pa zelo kratka, je prišel čas, ko si uniformo shranil v omaro in začel uživati sadove svojega dela. Na kaj si najprej pomislil, ko si se prvega dne prebudil kot penzionist" ? Že pred tem sem bil na UNZ Celje, kjer sem urejal zadeve za upokojitev. Med tem mi je uslužbenka dejala, naj napišem prošnjo za upokojitev. Pri tem pa sem se vprašal: "Ali je res napočil čas mojega slovesa?" V trebuhu sem začutil rahle krče, usta so postala suha. Ko sem se prebudil kot upokojenec, mi ni bilo vseeno. Zdi se mi, da čas prehitro teče. Pomislil sem, da sem odpisan, nepotreben za to družbo - skratka pokoj sem s težavo sprejel kot del življenja. Sam si dolga leta vozil barko po nemirnih vodah in jo končno varno zasidral v pristanu. Veliko nas je, ki stopamo po tvoji poti. Kakšen nasvet bi nam lahko dal, da bi tudi mi enkrat zasidrali svojo barko? Zanimivo vprašanje. Nasvetov res nisem vajen dajati. Edina pot do uspeha je spoštovanje pravil igre, zakonito, humano in korektno delo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo le ljudje - moramo biti človeški. Razpored dela policijske postajete ne zanima več, prebujaš se brez ure, skratka nihče te več ne preganja. Kaj boš počel v prihodnosti? Prebujam se s soncem, ure ne potrebujem. V prihodnosti nameravam poiskati takšno delo, da bi ob njem pozabil na misel JAZ SEM UPOKOJENEC. Želim pa si, da name ne bi pozabili. Vsak od vas je dobrodošel na prijateljski pogovor. Anton Basti LJUDJE IN DOGODKI ..,,-... v v .-... — ,.,££ZLZi...•■•. .vl.v.vivi Planinski dnevnik Najin pogovor se je končal ob kozarčku, kjer sem Antonu zašelel veliko zdravja. O tem bi se dalo napisati veliko več, upam pa, da sem Antona predstavil v takšni luči, kot ga znanci in prijatelji poznamo. Ob slovesu sem mu stisnil roko in dejal, da so mu vrata policijske postaje Mozirje vedno odprta. J. Ivanovič " Peli so jih mati moja... " S pomočjo teh nekaj besed, ki se kot naslovnica pojavljajo na vsakoletni prireditvi DRUŽINA POJE v Andražu nad Polzelo, je mogoče začeti prispevek o aktivnostih domačih godcev na diatonični harmoniki, citrarjev in tudi družin, ki so se to pozno poletje iz naše doline udeleževali srečanj in tekmovanj v republiškem merilu. V polfinalnem tekmovanju Zlate harmonike v Rogaški Slatini sta pridobila letos zahtevano število točk za udeležbo v finalnem, republiškem nastopu, dva godca iz naše doline. V soboto, 10. septembra, sta tako nastopila na Ljubečni med najboljšimi slovenskimi godci Kristi Germelj iz Luč in Brane Belaj iz Gornjega Grada. Oba sta prejela bronasto priznanje. Čestitamo! Nedeljska prireditev, 11. septembra, je bila letos prvič organizirana v mednarodnem merilu. Nastopali so godci, ki so prejeli v sobotnem delu zlata priznanja in ljudski godci iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije. Na srečanju družin "DRUŽINA POJE" v Andražu nad Polzelo smo poslušali med 18. družinami iz vse Slovenije iz zamejstva tudi družino Pančur iz Luč, kot posebni gost na prireditvi pa je sodelovala tudi družina Brgles iz Ljubnega. Z diatoničnimi harmonikami so skupaj zaigrali nekaj veselih viž oče, sin in vnuk. Prvič je bila tako na tej prireditvi zastopana tudi Zgornja Savinjska dolina. Obema družinama čestitamo za prisrčen nastop in želimo pogumno še naprej. V Grižah pri Žalcu so se v soboto, 17.sep-tembra, in v nedeljo, 18. septembra, srečali citrarji. Letos je potekalo srečanje v dveh delih. V soboto kot finale 1. državnega prvenstva slovenskih citrarjev, v nedeljo pa prireditev pod imenom "REVIJA ZLATE CITRE". Tudi citrarji iz naše doline so bili med izbranimi. Za ta uspeh tudi njim izrekamo pohvalo. Samo želimo si lahko, da zvoki citer zapojo še v mnogih družinah naše doline. Po vseh teh bogatih prireditvah ljudskega izročila nam verz "peli so jih mati moja;.." res veliko pove. Iz roda v rod se tke vez petja in igranja, za vsemi temi vižami je skrita globoka družinska povezanost. Tudi te dejavnosti so v LETU DRUŽINE, ki se izteka, delček mozaika k popolnejši sliki srečne in zadovoljne družine. Živa Letošnji planinski tabor smo doživeli v Kamniški Bistrici, v dneh od 24.7. do 31.7.1994. Bilo nas je 46 mladih planincev, iz različnih krajev. Sedem udeležencev je bilo iz Ljubnega, petnajst iz Luč, vsi ostali pa iz Gorice pri Slivnici. Seznam planinske opreme je bil dolg, tako da smo začeli pakirati že par dni prej, v mislih pa smo seveda bili že tam. Končno je prišla težko pričakovana nedelja in odhod. Avtobus je srečno prisopihal z našimi nahrbtniki do cilja, na vročo planoto sredi hribov. Šotori so oddajali vročino, a kljub temu smo vstopili v naše "spalnice". Že prvi dan smo prehodili Spominsko pot. Tu smo lahko opazovali mnoge spominske plošče, ki so tam za vse tiste, ki so se smrtno ponesrečili v Kamniško-Savinjskih Alpah. V ponedeljek zjutraj smo vstali zelo zgodaj. Ob šestih smo se že vzpenjali proti Kokrškemu sedlu. Pot se je vlekla, strmine kar ni hotelo biti konec. Pa je bilo zato veselje na Koči toliko večje. Venomer smo pogledovali proti Grintovcu in ugibali, koliko poti nas še čaka. Po dveh urah in pol smo dosegli vrh in izvedli pravi planinski krst s tepežko po zadnji plati. Pot navzdol se nam ni več tako vlekla, ko smo se najedli in odžejali v Cojzovi koči. Torek dopoldan nam je minil v učenju planinskih vozlov in prsne vezave, popoldan pa smo v Kamniškem bazenu sprali ves znoj, ki nam ga je "zakuhal" Grintovec. Zvečer so nas vodniki seznanili s cilji ture, ki nas je čakala v naslednjih dveh dneh. Zjutraj smo se z gondolo odpeljali na Veliko planino. Prehodili smo dobršen del planine in se junaško podali proti Konju. Znanje prsne vezave in varovanje po zelo zahtevni poti nam je tu prišlo zelo prav. Ko smo premagali Konja, do Korošice ni bilo več daleč, čeprav se do Presedljaja spuščaš proti dolini. Malo pred Pragom smo imeli še to srečo, da smo lahko opazovali planike. Planinci smo že zelo osveščeni, saj lahko te zaščitene cvetlice opazujemo tudi ob uhojeni planinski poti. Noč smo prespali v Kocbekovem domu na Korošici. Zjutraj smo nadaljevali pot preko Srebrnega sedla, prečili smo steno Planjave in se spustili do Kamniškega sedla. Ker nas je strašilo nebo, smo hitro obedovali in nadaljevali pot do našega tabora v Bistrici. Tu nas je naša kuharica Mara že čakala z okusno večerjo. V petek smo izvedli orientacijski pohod, uživali na kopanju v bazenu, se smejali ob igrah brez meja in zvečer prepevali ob kresu. Sobota je bil dan za obiske. Naši starši so bili navdušeni nad vzdušjem v taboru in nad našimi doživetji. Popoldne smo jim pripravili še pester kulturni program. Koje prišla noč, je še zadnjič zagorel kres. V temi poslednjega spanja je bila zobna pasta nepogrešljiva. Nedelja! Nismo mogli verjeti, da se naš planinski tabor izteka. Ko sta naši vodnici najavili odhod, smo vedeli, da se je treba zares posloviti. Stkala so se nova prijateljstva, osvojeni so bili novi vrhovi, veliko je bilo smeha in dobre volje, z eno besedo: bilo nam je lepo. Naš avtobus je zopet sopihal. Vrnili smo se domov, v Zgornjo Savinjsko dolino. Doživetje Kamniške Bistrice 94 so nam omogočili planinci iz Gorice pri Slivnici. Hvala jim za njihovo gostoljubje. Ob tej priliki pa se zahvaljujemo še vsem drugim, ki so prispevali svoj delež, da smo lahko preživeli osem čudovitih dni v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Hvala PD Luče in Ljubno ob Savinji, Športni zvezi Mozirje, OŠ Ljubno, OŠ_ Luče in ravnateljici Vidi Štiglic, dr. Tonču Žunterju in dr. Maji Natekovi, vodnicama Alji in Valčki ter vsem ostalim vodnikom, ki so nas vodili po planinskih poteh. Udeleženci planinskega tabora Udeleženci tabora Kamniška Bistrica 94 (foto: Štefan Matjaž) •w: PREJELI SMO . ' SPORT Uredništvu Savinjskih novic V vašem časopisu ste v 17. številki dne 26.08.94 objavili sporočilo o proslavi 100 letnice prihoda planincev SPD v Luče. V sporočilu je bila zapisana tudi trditev govornika M. Aubrehta, da "zaradi nerazumevanja celjskih planincev... ni uspelo obnoviti Kocbekovo kočo na Molički peči..". Ta trditev zavaja vaše bralce in jo je potrebno nekoliko pojasniti. Kocbekovo kočo je Savinjska podružnica SPD zgradila kot protiutež nemški koči na Korošici. Po prvi svetovni vojni je dobila Savinjska podružnica SPD v last tudi dom na Korošici, ki je bil takrat že obnovljen in je bila primernejša planinska postojanka kot koča na Molički peči. Ker dveh planinskih postojank niso mogli vzdrževati, je Savinjska podružnica (takrat še v Gornjem Gradu) kočo na Molički peči opustila in je tako začela propadati, torej že od I. 1919 naprej. Potrebe po še eni planinski postojanki (poleg doma na Korošici) tudi danes ni; in ne verjamemo, da bi bilo gospodarno obnoviti staro kočo kot novo planinsko postojanko. Z izgradnjo nove kapelice sv. Cirila in Metoda pa se je pojavila potreba, da bi obiskovalci kapelice ob verskih obredih imeli občasen in zasilen objekt za nekatere potrebe duhovnika. Delna obnova stare Kocbekove koče, ki bi jo obnovili kot spomenik in bi imela tudi svojo namembnost ob kapelici (ne kot oskrbovana planinska postojanka) je postala smiselna. Planinskemu društvu Luče smo zato ponudili, da se o obnovi dogovorimo in kočo skupaj obnovimo. (Prilagamo dopis - odgovora nismo prejeli). Planinsko društvo Celje v tem času izvaja rekonstrukcijska dela na KOCBEKOVEM DOMU na Korošici, kar terja od društva med drugim tudi velika finančna sredstva. Kljub temu je društvo s pomočjo darovalcev in prostovoljnega dela uresničilo dolgoletno željo savinjskih planincev in postavilo spomenik J. Frischaufu in F. Kocbeku v Logarski dolini. Pri tem naj omenimo, da Planinska zveza Slovenije in občine Mozirje za ta spomenik nista darovala niti tolarja. Zato nas čudi, da bi se za obnovo stare Kocbekove koče pa našel denar. Kljub opisanemu smo se v PD Celje pripravljeni dogovoriti, da staro kočo le obnovimo, vsaj toliko, da ostane kot spomin na začetke delovanja Savinjske podružnice. Gospod M. Aubreht bi kot predsednik medobčinskega odbora planinskih društev savinjskega območja te stvari le moral bolj poznati in ne bi smel na tak način in povprek obtoževati naše planinsko društvo, ki je med drugim tudi član "njegovega" odbora. Škoda je tudi, da v vašem časopisu niste omenili tudi skromne počastitve 100 letnice otvoritve Kocbekove koče, ki je bila 16.08.1994 pri kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički peči. Planinski pozdrav! Planinsko društvo Celje Teniški uspeh mozirskih obrtnikov Na športnih igrah obrtnikov na MOS v Celju, je Zgornjesavinjsko obrtno podjetniško zbornico letos zastopala ekipa tenisačev. Moška ekipa v sestavi: Rakun Stanislav, Jamnik Franc in Pinter Vlado, se je uvrstila v četrt finale. Ženski predstavnici: Marta češnovar in Jana Trontelj-Golob, pa sta si priborili pokal za doseženo tretje mesto, kar je še posebej lep uspeh, saj je natekmovanju sodelovalo preko 20 ekip. NR Humusni del zemlje, ki je v naravi nastajal tisočletja in še vedno nastaja, nastaja iz najrazličnejših organskih snovi. Humus je v zemlji potreben za vezavo hranil, ki jih rastline sprejemajo preko korenin, hkrati pa je vir življenjske energije za drobni živi svet v tleh (bakterije, pršice, deževniki...). Če v tleh ne bi bilo humusa, bi morali rastlinam v času rasti neprenehoma dodajati vsa hranila za sprotno rast (kot je to pri hidroponiki). Z intenzivnejšo rabo površin, kjer pridelujemo hrano za ljudi ali krmo za živali, tla siromašimo z organsko maso. Potrebno je dodajanje katerega izmed organskih gnojil: hlevski gnoj, kompost, gnojnica, podorine (ostanki po žetvi ali namensko sejani posevki za podor), kupljena organska gnojila v vrečah (npr. biopost, organo, biogai...). O hlevskem gnoju danes ne bi posebej pisala, organska gnojila v vrečah pa nam ponuja že vsaka malo bolj založena trgovina. Želela bi osvežiti spomin s prednostmi komposta, ki ga lahko pripravljamo v vsakem gospodinjstvu, ki poseduje toliko zemlje, da ima vsaj malo zelenjavnega ali okrasnega vrta. Tekmovanje z MK puško V nedeljo, septembra 1994, je Občinska strelska zveza Mozirje izvedla v okviru Tedna športa strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško posamezno. Tekmovanja se je udeležilo kar 25 tekmovalcev iz društev in organizacij v občini. Prvo mesto je dosegel s 86 krogi Pavel Petrin iz Ljubnega, drugo mesto z 78 krogi Tomaž Troger iz Gornjega Grada in tretje mesto prav tako z 78 krogi Jože Gombač iz Gornjega Grada. Najboljši strelci so za svoj dosežek prejeli dipjome in medalje, katere jim je podelil predsednik Športne zveze Mozirje Martin Aubreht. Občinska strelska zveza Mozirje Naš kompostni prostor lahko postane tovarna odličnega gnojila. Kompost služi rastlinam kot direktna hrana (saj je nastal z odmrtjem rastlinskih delov) in ohranja tla živa. Če pridelamo dovolj komposta za svoj vrt, nismo vezani na nakup gnojil, hkrati pa smiselno uporabimo odpadke z vrta in iz gospodinjstva. Sistematično sortiranje odpadkov v gospodinjstvih kaže, da je 40 - 60% odpakov organskega izvora, ki jih večinoma lahko uporabimo za kompostiranje. Sebi in komunalnemu podjetju lahko prihranimo odvozne in transportne stroške (priprava nove zakonodaje predvideva celo popuste za tiste, ki odpadkov, ki jih je možno kompostirati, ne bodo odlagali v kontejnerje). Prednost komposta pred ostalimi organskimi gnojili je v tem, da ga lahko uporabimo ob vsakem času in pri vsaki kulturi. Kompost je okolju prijazno gnojilo, saj pri uporabi ne prihaja do izgub hranil (zlasti nitratov, ki so veliki onesnaževalci okolja), ker so v kompostu organsko vezana. Seveda pa dobrega komposta ne bomo pridelali, če bomo odpadke samo metali nakup. Kako bomo ravnali s kompostnim kupom, da bomo v 9 -12 mesecih pridelali dober kompost in kateri odpadki sodijo na kompostni kup, pa prihodnjič. Štejka Goltnik ____NASVETI__llllll Kompostiranje na lastnem vrtu Šport Mali nogomet Enotna občinska liga Minuli vikend se je na igrišču športnega društva Vrbovec v Nazarjah pričela enotna občinska liga v malem nogometu, v kateri letos sodeluje osem ekip. Kvalifikacijski turnir za popolnitev omenjene lige je bil v petek, 9. septembra, v Nazarjah. Za sodelovanje v ligi so se potegovale ekipe: Mozirje, Nazarje II, Pekel, Nova Štifta in Input Šmartno ob Dreti. V zanimivem merjenju moči sta največ nogometnega znanja in športne sreče pokazali ekipi Nazarje II in Nova Štifta. Rezultati prvega kola, ki je bilo v petek, 16. septembra, pa so naslednji: Kokarje : Stari đemsi 3:1, Odpisani : Nazarje I 1:6, Šmartno ob Dreti : Bočna 3:4, Nova Štifta : Nazarje II 4:5. Že prvo kolo, po katerem je vodstvo prevzela prva ekipa Nazarij, je pokazalo, da bo letošnja liga dokaj izenačena in bolj kvalitetna kot minulo sezono. Nekoliko sicer odstopa ekipa Odpisanih, ki pa zna še marsikoga presenetiti. Presenečenje je vsekakor Nova Štifta, ki je precej napredovala in se bo poleg Kokarij, Bočne in Starih demsov, ti so se tokrat bolj malo naigrali, potegovala za zgornji del lestvice. Ne gre seveda zanemariti obeh ekip iz Nazarij, še posebej pa ne ekipe iz Šmartnega ob Dreti, ki vsaj po kvaliteti igralcev, s katerimi razpolaga, ob nekoliko večji resnosti sodi v sam vrh. Nazarjani se ubadajo predvsem s slabšo disciplino na igrišču, še zlasti v odnosu do igre, kar bodo morali popraviti. Organizacija lige, katere del stroškov pokriva Športna zveza Mozirje, je zaupana Športnemu društvu Vrbovec Nazarje. Milan Peternel 15. Joškov memorial Športno društvo Raduha Luče je v spomin na tragično preminulega Jožeta Letnarta, neumornega športnega delavca, organiziralo rokometno tekmovanje, katerega so se udeležile ekipe Veterani Rikš Leikersi, Letniki 65 in Malinovci. V finalni tekmi so Malinovci premagali Rikš Leikerse z rezultatom 13:10 in prejeli zaslužen pokal. Tekme je sodil mednarodni sodnik Darko Repenšek iz Gornjega Gradu, ki se je izkazal z zelo korektno potezo. Odpovedal se je namreč sodniškim stroškom, za kar so mu športni delavci iz Luč zelo hvaležni. Edi Mavrič Lokostrelski klub Gornji Grad Nova proga - dokaz strokovne pripravljenosti Več kot očitno postaja, da so člani LK Gornji Grad ne samo vrhunski tekmovalci, ampak tudi uspešni organizatorji tekem. V letošnjem koledarju tekmovanj so imeli zapisane kar tri tekme državnega ranga, katere so po mnenju odgovornih v Lokostrelski zvezi Slovenije vzorno izpeljali. Tudi zadnja,dvodnevna, mini državno prvenstvo arrowhead, ki se je odvijala skupaj s tekmo za Gornjegrajski pokal, je zgornjo trditev več kot potrdila. Nova tekmovalna proga na zahtevnem terenu pri Spodnjem Bezovšku v Lenartu je po svoji specifiki in težavnostno stopnjo precej podobna kranjskogorski progi, na kateri bo leta 1996 svetovno prvenstvo. Prvi tekmovalni dan so se morali tekmovalci poleg proge spopadati tudi z dežjem, kar njihovega dela prav gotovo ni olajšalo. Na mini državnem prvenstvu arrowhead so bili po kategorijah najboljši Andrej Kenda LK Tolmin, Marko Mlinar LK Gornji Grad, Valter Šorli LK Tolmin, Lucija Potočnik LK Gornji Grad, Ana Vran LK Ankaran, Martin Hrvatin LK Ilirska Bistrica, Grega Emeršič LK Polzela, Saša Skubic LK Šenčur, Matej Zupanc LK Gornji Grad in Mojca Kmetič LK Ljubljana. Drugi tekmovalni dan, na tekmi, ki je štela tudi za Gornjegrajski pokal so najboljše rezultate po posameznih kategorijah dosegli Mirko Leban LK Tolmin, Žare Krajnc LK Gornji Grad, Irena Šantelj LK Postojna, Roman Zupanc LK Polzela, Jože Ravnjak LK Ravne, Janez Presečnik LK Gornji Grad in Darja Rosa LK Ankaran. Ekipno so najboljše rezultate pristreljali lokostrelci iz Gornjega Gradu, Tolmina in Raven na Koroškem. V tednu športa so člani LK Gornji Grad, v želji po čim širši popularizaciji tega zanimivega športa, pripravili na igrišču v Mozirju predstavitev z možnostjo poiskusnega streljanja za vse zainteresirane, seveda pod strokovnim vodstvom izkušenih tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi dva državna reprezentanta. Želja kluba iz Gornjega Gradu je privabiti v svoje vrste čimveč mladih in talentiranih iz vse doline, zato nameravajo predstavljati lokostrelstvo tudi v bodoče, po možnosti v vseh krajih Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič ŠPORT Množičnost-glavna značilnost tedna športa Minuli teden športa, ki je potekal v organizaciji Športne zveze občine Mozirje, je pokazal, da vlada v naši dolini dovolj velik interes za razna športna udejstvovanja, saj je poleg aktivnih udeležencev spremljalo merjenje moči na športnih terenih kar zadovoljivo veliko število gledalcev. Zaradi izredne terminske zgoščenosti samih tekmovanj smo spremljali le nekatera izmed njih. O predstavitvi lokstrelskega kluba Gornji Grad v Mozirju poročamo v posebnem prispevku. Na Rečici ob Savinji je domači Šahovski klub pripravil hitropotezni turnir, na katerem je pomerilo moči 24 ljubiteljev kraljevske igre. Najboljši je bil Milan Matko iz Velenja. Utrinek z rokometne tekme V sredo sta se na prenovljenem igrišču v Gornjem Gradu v zanimivi rokometni tekmi pomerila stara rokometna rivala, ekipi ŠD Raduha iz Luč in TVD Partizan Gornji Grad. Prvi so bili boljši, saj so premagali gostitelje z rezultatom 32:27. Povejmo še, da je športno pravico delil mednarodni sodnik Darko Repenšek, kar je bila prav gotovo dodatna motivacija in tudi nagrada za vse udeležence srečanja. Najmnožičnejši športni panogi v dolini, malemu nogometu, se je v tednu športa pridružil turnir na nazarskem igrišču, ki ga je organiziralo domače športno društvo Vrbovec. Udeležilo se ga je udeležilo devet ekip: Solčava, ŠD Vrbovec, Stari demsi, Champion, Quatro, Trbiž, Šmartno ob Dreti, Motorčki in Struge, v katerih je zaigralo kar 63 nogometašev. Po zanimivih tekmah je v športnem boju za tretje mesto Solčava po streljanju kazenskih strelov premagala Trbiž 4:3 (v rednem delu 1:1), v finalu pa so Stari demsi nekoliko presenetljivo premagali ekipo Šmartnega 1:0 in tako osvojili lep pokal, katerega jim je podelil predsednik Športne zveze Mozirje, Martin Aubreht. Le-ta je ob tem tudi povedal, da se je mali nogomet v občini v zadnjih letih povzpel preko vseh pričakovanj in je po množičnosti zajel dejansko izredno širok krog sodelujočih. V Mozirju so v odbojkarskem čet-veroboju merile moči ženske odbojkarske ekipe iz Ljutomera, Šentruperta, Braslovč in domačinke OK Zgornja Savinjska. Zmagala je ekipa OK Braslovče. V Gornjem Gradu pa se je pred približno petdesetimi gledalci predstavil Ju jutsu klub Gornji Grad. V prikazu borilne veščine, ki temelji na japonski samoobrambi, so sodelovali tudi policisti iz Celja. Teden športa so obeležili tudi košarkarji, ki so se na igrišču v Lokah pomerili na turnirju trojk. Udeležba na njem je bila številna, saj so sodelovale ekipe iz Velenja, Polzele, Nove Štifte, Luč, Nazarij, Vinske gore in Mozirja. Na delu pod obroči je bilo moč videti tudi enega najboljših branilcev v Sloveniji, Stavrova, belopoltega centra iz ZDA, Tillerja, igralce Elektre pa še koga. Po kvalitetnih tekmah je zmagala ekipa Čevljarstva Kot- nik iz Polzele (Stavrov, Tiller, Mlakar, Kot- . nik) pred ekipo Proces PDF iz Mozirja (J. Goltnik, P. Goltnik, Kramer, Lekše) in ekipo TVD Mozirje (Frankovič, Vodlak, Matjaž, Bezjak). Za zaključek tedna športa pa so poskrbeli jadralni padalci v Logarski dolini. Na občinskem prvenstvu v točnosti pristajanja se je najbolje izkazal Stanko Klinar iz ekipe Luftarji. Poleg naštetih so svoj delež k uspešnosti tedna športa prispevali tudi planinci z raznimi pohodi, pa strelci z malokalibrsko puško, osnovne šole in še kdo. Kakorkoli že, teden športa vedno bolj dokazuje, da se za športne aktivnosti, predvsem množično rekreativne, v naši dolini ni bati. To pa je temelj do vrhunskih rezultatov, s katerimi se lahko ponašajo tudi nekateri (žal bolj redki) klubi in kraji iz naše občine. Edi Mavrič, Milan Peternel, Peter Goltnik V Gornjem Gradu Davidov hram Minulo nedeljo, ki jo je sicer pridno zalival dež, je gornjegrajsko podjetje Smreka pod vodstvom Zlatka Štiglica organiziralo turnir v malem nogometu, na katerem se je pomerilo štirinajst ekip iz mozirske in kamniške občine. Po napetih bojih, ki jih je kljub kislemu vremenu spremljalo kar veliko gledalcev, so pokale za najboljše prejeli: 1. Davidov hram Nazarje, 2. Gmajna Radmirje, 3. Razborje Radmirje in 4. Črna pri Kamniku. Milan Peternel KRONIKA 5.9.1994 je ob 14.05 uri Jurij Š. (28) iz Šmihela vozil osebni avto iz Letuša proti Mozirju. Ko je pripeljal v bližino podjetja Cinkarna v Ljubiji, je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avto, ki gaje pred njim vozil poljski državljan Roman K. (38). 6.9.1994 so policisti izvedeli, da je neznani storilec 3.9. v popoldanskem času v Logarski dolini iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, last Franca S. (57) iz Celja, odtujil košaro s prehrambenimi artikli. 9.9.1994 sta se ob 10.45 uri v Šentjanžu sprla soseda Marija K. (80) in Jože M. (80). Med prepirom je Jože Marijo večkrat udaril in ji s tem prizadejal hude telesne poškodbe, katerim je 12.9. tudi podlegla. 9.9.1994 je ob 12.55 uri v gostilni Majerhold v Mozirju kršil javni red in mir Dušan M. (31) iz Mozirja, ki seje nespodobno vedel in motil druge goste. Ker je bilo med postopkom ugotovljeno, da vinjeni Dušan s početjem ne namerava nehati, so ga pridržali do iztreznitve. 12.9.1994 se je ob 16.45 uri Jože J. (51) iz Zaljubnice z osebnim avtomobilom vključeval v promet na regionalno cesto pri bencinskem servisu v Nazarjah. Pri tem je z vozilom zapeljal na cesto, ne da bi pustil mimo osebni avto, ki gaje pravilno pripeljal Boris K. (39) iz Nazarij. Ko je slednji opazil vozilo Jožeta, je močno zavrl, da bi preprečil trčenje. V tem trenutku pa je v zadnji del Borisovega vozila trčil Janez S. (25) iz Brezja. 15.9.1994 se je ob 12.05 uri Ksenija D. (21) z Ljubnega ob Savinji z osebnim avtomobilom pripeljala do zgradbe SO Mozirje in se tam ustavila. V tistem trenutku je Božidar K. (39) zapeljal vzvratno in z zadnjim delom osebnega avtomobila trčil v prednji del vozila Ksenije D. 15.9.1994 je ob 22.00 uri zagorelo v mizarski delavnici na Prihovi, last Rajka Č. (32). Ugotovljeno je bilo, da je do požara, v katerem je nastalo za okoli 100.000,00 SIT škode, prišlo zaradi udara strele v napeljavo za parò. 18.9.1994 je ob 5.25 uri Borivoj P. (25) iz Šentjanža vozil osebni avto na Ljubnem ob Savinji. Ko je pripeljal do mostu čez reko Savinjo, gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v betonski zid. Osebni avto je takoj za tem začel goreti, voznik pa ga je pravočasno zapustil. Kljub njegovi hitri intervenciji, pri kateri so mu pomagali tudi gasilci, je vozilo v celoti zgorelo. 20.9.1994 je ob 1.45 uri Jože G. (50) z Ljubnega ob Savinji vozil neregistriran osebni avto z Ljubnega proti Rastkam. Ko je pripeljal v Rastke, je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo trčil v leseno mostno ograjo, jo podrl in obstal v potoku Ljub-nica. Pri tem seje sopotnica v avtomobila Frančiška Ž. (21) z Ljubnega lahko telesno poškodovala. .. :;éJ OGLASI xT::;:;: yyyyyy&tyyyyyyyyy. SUZUKI MARKETING Smm. 63 313 POLZELA 38 Tel. Sc fass 063 721 052 PE Velenje Tel. 063 854 621 Inf. 9 - KONKURENČNE CENE IN UGODNI KREDITNI POGOJI - NESPREMENJENE CENE KLJUB ZVIŠANIM DAVKOM - POSEBNI POPUSTI ZA POSAMIČNE MODELE SUZUKI SWIFT - UGODNI NAKUPNI POGOJI: KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO ZA DOBO 1-4 LET, 10-11,5 % LETNA OBRESTNA MERA, 30% POLOG SWIFT 1,0 GL 5D SWIFT 1,3 GL 3D SWIFT SEDAN 1.3GL4D SWIFT SEDAN 1,6 GLX4D SAMURAI LX VITARA LX 18.311 DEM 19.261 DEM 20.631 DEM 23.619 DEM 24.960 DEM 34.025 DEM SUBARU - ZNIŽANJE CEN, UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV NPR. 10.000 DEM; 48 x 274 DEM VIVIO GLI 4 WD 15.940 DEM JUSTY J 12 4 WD 23.200 DEM IMPREZA SEDAN GL/BX 1,6 2 WD 29.990 DEM LEGACY RANGER DL 1,8 4 WD 31.600 DEM LEGACY RANGER GUPL 2,0 4 WD 36.880 DEM PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB d.d. ZA PRILIVE IN ODLIVE PODJETIJ NA DAN PLAČILA. ŽE DANES PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! jj AC LEVEC Levec 18 v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon: 063/27-409, faks: 28-708 Prodaja avtomobilov: MERCEDES - BENZ HONDA in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! POSEBNA PONUDBA: po izjemnih cenah na zalogi - dobava takoj - vozila MERCEDES - BENZ E 200, E 280 in E 250 DIESEL, E 300 DIESEL Možnost nakupa na kredit ali leasing za vsa vozila iz programa AUTOCOMMERCE! OGLASI /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Podjetniki, obrtniki! Postanite tudi Vi člani plačilno-kreditnega sistema EUROCARD! Zakaj vam to svetujemo? Prepričani smo, da je dvajsetletno obdobje poslovanja z mednarodno plačilno kartico EUROCARD zadosti dolgo obdobje, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Na svoji dolgi poti je doživljala spremembe, ki soji omogočile širok krog uporabnikov. Kartica je namenjena lastnikom tekočih računov za plačevanje blaga in storitev doma in tudi v tujini in kot taka predstavlja eno od sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja. Postopek poravnave dolga je tako za imetnika plačilne kartice, kakor tudi za prejemnika plačila, zelo enostaven, zato število imetnikov kartice in prodajnih mest, ki to kartico sprejemajo, nenehno narašča. Povezanost kartice s tekočim računom imetniku olajša denarno poslovanje, tudi stroške iz poslovanja v tujini lahko poravnava v tolarjih, prav tako pa si lahko izbira sam datum poravnave obveznosti. Lastnik kartice, podjetje Europay- International, je zaradi večje varnosti vse pravice pri izdajanju kartic in sklepanju pogodb s podjetji - prodajnimi mesti zaupal izključno bankam. Ena od bank v Sloveniji, ki si je pridobila soglasje (licenco) lastnika, je Nova Ljubljanska banka Ljubljana d.d.. V njihovem imenu pa sklepa pogodbe tudi naša banka. Kartica pomeni za prodajna mesta: - povečanje in pospeševanje prodaje - enostaven obračun za trgovca - zanesljivo plačilo - možnost izbire dneva plačila - brezplačno dobavo propagandnega materiala in obrazcev - nudenje strokovne pomoči (navodila) - varnost poslovanja (24-urna avtorizacija, stop lista) Prednosti tega resnično sodobnega plačilno-kreditnega sistema potrjujejo, da je sprejem kartice Eurocard prava poslovna odločitev in bo gotovo privlačna tudi za vas. Zato vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje in s področja Zgornje Savinjske doline, da se oglasite v LB SB Velenje d.d. na Rudarski 3, v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje) oz. nas pokličete, da Vas bomo dodatno informirali in Vas po sklenitvi pogodbe tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali. ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE Zgornjesavinjska hranilno kreditna služba p.o. v Mozirju na podlagi 18. člena statuta in po sklepu upravnega odbora z dne 29.3.1994 razpisuje prosto delovno mesto VODJA SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in imeti končano: - ekonomsko ali pravno fakulteto in najmenj dve leti delovnih izkušenj ali - višjo šolo ekonomske smeri in najmanj štiri leta delovnih izkušenj ali - srednjo ekonomsko šolo in najmanj šest let delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi na naslov: Zgornjesavinjska hranilno kreditna služba Mozirje z oznako: "za javni razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.___________________________________ W&ù^ìHÄ TIS! TAiNšekDiANA GoRNji CRAd, TUkA 32 UAM NUDI: Til. 845-635 - rezervne dele Zastava, Goli, Lada, R-4, ■ motorne žage Husqvarna, * olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage, - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu nad 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5000 SIT 5% popusta, nad tOOOO SIT 10% popusta. . čas: 8.00 • 15.00, sobota 8.00 -12.00 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre Marije REMIC iz Pustega polja 11 se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam takoj priskočili na pomoč ob hudem trenutku. Posebno se zahvaljujemo Remičevim iz Mozirja ter Jeraj Marjanci iz Nizke, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Krefel Antonu za poslovilne besede ter vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi pevcem iz Šmihela, gasilcem, sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Franc, sin Branko z družino, sestri Iva in Fanika z družinama Kje nadnaravno moč si ti jemala, nekje neznano, nekje visoko, da v bolečinah in trpljenju si lahko se še celo smejala? Zdaj tam si, vem, od koder nam jo boš lahko dajala. V 70. letu starosti se je od nas poslovila dobra mama, stara mama, sestra in tašča Alojzija BLEKAČ Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji pomagali v zadnjih dneh življenja. Hvala sorodnikom in sosedom za vso pomoč, hvala vsem, ki ste zanjo molili, prinesli cvetje in sveče ter darovali za svete maše, pogrebcem in pevcem, g. župnikoma Vratanarju in Luknaiju za opravljen obred, g. Novaku za ganljiv govor, predvsem pa iskrena hvala dr. Sirku za dolgoletno zdravljenje, lajšanje telesnih bolečin in vlivanje volje in upanja v njenih duševnih stiskah. Žalujoči vsi njeni. Mineva eno leto, kar nas je zapustil dragi Jože BLEKAČ Prazen je naš dom brez tebe, še bolj prazen bo zdaj, ko si tja, kamor si odšel ti, poklical še svojo drago ženo. Hvala vsem, ki se ga na kakršenkoli način spominjate. Kako je hiša pusta, prazna, ko tebe ata v njej več ni, prej bila je topla, prijazna, a sedaj tuja se nam zdi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina ki tako zelo boli. Vlado KOMAR iz Poljan Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam, na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi a OGLASI POGREBJE SroRTTfE M BR S4 BAS A ■ YAN ^uMmn £ram: ' koMpUlNE pOqREbNE STORITVE - pREVOZE doMA ÌN V Tllj'ÌNÌ ' UREjANjE qRoboV - UREJANJE CVElliČARsIfib STORITEV - povRAČilo siROŠkov za ceIoten poqREb v ZNEsku 85.000 SIT ' MOŽNOST obROCNEqA odplAČEVANJA ' PRVI PREVOZ do 70 kM zastonj' - dobAVA spOMENlkoV Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: • prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) ■ dekoracije sobe, postavitev odra na domu • izkop grobnih jam ■ postavitev žarnih niš ■ ureditev kompletne dokumentacije ■ odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 03333 Ljubno ob Savinji Tel. 003^341-029 jjSOVIIMìAICaiì». . td:M3L-S12 jabolka (jonagold, zl. delišes, gloster, idared) 49,00 SIT čebula 69,00 SIT zelje 22,00 SIT Ariel 2,4 kg 749,90 SIT Persil 3 kg 849,00 SIT Weisser Riese 699,00 SIT mehčalec 4 1 265,00 SIT cet za posodo 41 299,00 SIT toal. papir 10/1 159,00 SIT Pampers plenice olje Zvezda (na zaboj) 1.599,00 SIT 159,90 SIT moka T 500 25/1 47,90 SIT moka T 850 25/1 42,90 SIT moka T 400 1/1 posebna 69,00 SIT Pokličite nas na tel. št. 841-512 in pripeljali vam bomo na dom. RUMENILO ßwtfo in Na nedavni proslavi ob pomembnem zgodovinskem jubileju so lahko očividci našteli toliko spodrsljajev organizatorjev, da bi lahko pripravili kar celotno nanizanko Cvetk in kopriv. Ker pa nas pri tem onemogočata tako čas kakor tudi prostor, bomo največje navedli zgolj v telegrafskem stilu. Ozvočenje je bilo, milo rečeno, katastrofalno, kar je še posebej obsojanja vredno, če upoštevamo starostno strukturo udeležencev. Morda je povezovalec programa ravno iz tega razloga nastopajoče recitatorje in pevce pomladil v povprečju za dvajset let in več. Imenoval jih je namreč osnovnošolci, poslušali pa smo možakarje z bradami. No, največja (formalna) nerodnost se je zgodila z (na)govorom župana. Ni ga namreč bilo. Nagovora namreč. Kajti župan je bil. Ni imel sicer nove obleke, da bi ga lažje opazili, a bil je. In je z neprebranim (na)govorom v žepu odšel s prireditve. Ne ravno najboljše volje, razumljivo. Borci in vsi ostali, ki so bili tokrat (vključno s kapelnikom godbe) znova tovariši, so si od napornega poslušanja slavnostnega govornika (bivši socialist očitno ni član velike koalicije) oddahnili pri golažu, vendar tudi tokrat ne vsi. Naš urednik, na primer, je odšel s praznim želodčkom, medtem ko so se nekateri predstavniki nekaterih drugih medijev slastno mastili na podlagi blokov, ki so jih prejeli z vabilom. Pa ne da bi bil urednik resnično lačen, le močan napad kompleksa manjvrednosti je dobil. Zdravijo ga na oddelku za intenzivno nego bolnišnice v kraju blizu Celja (A ne uganete? Prva črka je V...). (ŽIVELA BRATSTVO IN ENOTNOST!) S predzadnjo cvetko v prejšnji številki najboljšega zgornjesavinjskega časopisa smo bili malce prepozni. Pravzaprav so nas za las prehiteli. Celjani namreč, ki so pokosili travo pri obrtniškem domu v Mozirju. S tem seveda mozirskemu vrtnarju, ki kljub vsemu je član obrtne zbornice, ne morejo delati konkurence. Neutrudljivi Jože jih namreč kar nekajkrat prekaša s svojo vestnostjo. Kobi si ga tisti, ki so na pol že pod nivojem, le vzeli za zgled... (HRABRO PO LINIJI NAJMANJŠEGA ODPORA) Sicer pa si čimveč budnih novinarskih oči želijo tudi v obrtni zbornici, saj jim poslej verjetno ne bo treba tako dolgo prositi in čakati celjskega podjetja, ki ima (mimogrede) poslovalnico tudi v Mozirju, da v skladu z zadolžitvijo uredijo zelenico ob cesti. Škoda pa je, da novinarji nimajo še več oči ali pa jih ne obračajo v vse strani, da bi v času mednarodne razstave cvetja opazili tudi kupe smeti ob pešpoti mimo sejmišča. Ni preverjeno, če je zanje tudi odgovorno že omenjeno celjsko podjetje ali morda kdo drug. (GRE SKOZI LES PA NE VIDI DREVES) Pri gasilcih je očitno prišlo do pomanjkanja stroke, ki naj bi se posvetila delu z mladimi. Seveda je tudi pri njih tako, kot je to povsod v navadi, da izjeme potrjujejo pravilo. Z zanimanjem pričakujemo gasilske občne zbore, na katerih se po navadi kar številčno zbere vsa "stroka" posameznih društev in s ponosom poudarja dosežke in zasluge preteklega obdobja. Razlika je pa vendarle očitna. Med ukom podmladka in občnim zborom namreč. Naslednjem se ponavadi dobi vsaj golaž. (SMOGASIL-Cl Ml ZARES, TO NI VIC...) Nekako smo se že navadili življenja v suvereni in neodvisni državi Sloveniji in kot taki pozabili na gnilo Jugoslavijo. Vendar očitno ne vsi. V Gornjem Gradu, kraju, ki tako hrepeneče pričakuje vsakega turista, svoj kraj in našo dolino še vedno propagirajo s predpotopnimi slovensko -jugoslovanskimi prospekti. Začasno sicer, dokler ne uspejo napraviti novih, takšnih brez napisa JUGOSLAVIJA. Je pa mogoče, da se komu še vedno toži po nekdanji domovini. Vsaj turistov je takrat bilo dovolj. Takšnih ta pravih, ne samo za en dan. (OD VARDARA PA DO TRIGLAVA) Zaupno smo izvedeli, da namerava predsednik OGZ Mozirje presedlati s slabo plačane (nič!) funkcije gasilca na profesionalni stolček nogometnega managerja. S svojo ekipo namreč uspešno rešeta mreže nasprotnikov po celi Savinjski dolini, celo gasilskim kolegom ne prizanaša, kar ga postavlja v sila problematično luč. Po zadnjih podatkih mu celo dež, gasilcev sodelavec, pomaga pri nogometnih vragolijah. (ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU) f 6Mt&i i* foftnive 4* ftemtUČHc o Q ZA RAZVEDRILO : : KRIŽANKA MINI SLOVARČEK : BALAKOV : Bolgarski nogometni reprezentant (Krasimir) JEJČIČ : Slovenski grafik in galerist (Danilo) MIMARA : Muzej v Zagrebu, imenovan po zbiratelju umetnin Anteju Topiču TENAKEL : Kirurška naprava IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi rešitvami iz 18. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Sebastjan Žvipelj, Lesarska 35, Nazarje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT); Breda Matko, Tominškova 2, Nazarje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT): Urška Štiglic, Savinjska cesta 2, Mozirje. Nagrade Jahko koristijo dobitniki osebno iz ponudbe trgovine PEGA iz Mozirja. Čestitamo! REŠITEV KRIŽANKE IZ ŠTEVILKE: Saratov, Grenada, apatit vit Sa, Zagožen, fekalije, Udmurti, Ivan, Saimaa, Aja, Piran, kvanta, ama, cola, aar, volt lira, rr, An, IS, minuta, Niagara, Olib, kolerik, Dana, antraks, anil. TOMAŽ * pranje avtomobila * notranje čiščenje * voskanje * poliranje * avto design (lepljenje okrasnih trakov) ' popravila drobnih poškodb .. Sc -S’- -X '• • OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, daje izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da Izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! I 'V V mffl.w OOO TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov in pribor za šivanje. Tel.:831 -109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. PREMOG Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel. 831-567, dostavimo - plačate. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. FRIZERSTVO "VALI" Gornji Grad Obveščam stranke, da bo salon od 19.9.94 odprt po naslednjem delovnem času: ponedeljek od 13h - 18h, od torka do petka od 7h - 18h, sobota od 7h - 12h. Se priporočam. KOLESA IN OPREMA Ugodne posezonske cene ameriških koles SCOTT, SCHWINN, HOOG ER, BOOGER, WHEELER. Posredniška prodaja in servis Proti 841-055. URARSTVO-HOBI-IGRAČE Velika izbira vseh vrst ur, LEGO, BARBIE in druge igrače, filatelistične znamke, albumi, JOLLY barvice, makete, itd. ŠER-BELA- RUPNIK, tel. 841-084, Ljubno ob Savinji. Moiirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 0X1 in 841 267 - akcijska prodaja SCHIDEL DIMNIKOV do 3.10.94 - akcijska prodaja vodovodnih armatur ARMAL - akcijska prodaja svetil in plafonijer - keramične ploščice uvoz od 899,00 SIT dalje - akumulatorji TOPLA - PVC posoda in kadi od 80 I dalje - sirkova metla 399,00 SIT Ugodni plačilni pogoji, dostava na dom. Se priporočamo! MALI OGLASI "■ : Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Gilero Dakoto 500 Enduro ugodno prodam, lahko na več čekov. Tel.: 063-841-104. Prodam Yugo 45, letnik 4/90, kovinsko modre barve, prevoženih 45.700 km. Tel.: 831- 283 pop. * Poceni prodam bojler 80 I in termoakumulacijsko peč 3 kw. Tel,: 841-084. * Mladiča čivava prodam. Tel.: 844-068 (zjutraj, zvečer). * VW hrošč, I.72, registriran celo leto prodam. Jože Reiter, Poljane 23, Rečica ob Savinji. * V najem dajem 50 m2 obnovljene površine v prvem nadstropju hiše Hofbauerjeva 14 Mozirje za pisarne ali lažjo obrt (šiviljstvo). Tel.: 831-648. * Prodam etažno centralno peč, raztezno posodo in avto Zastava 750. Cena po dogovoru. Franc Terbovšek, Novo naselje 2, Gornji Grad. * Prodam papagaja s kletko. Natalija Vnučec, Dol-Suha 24, Rečica ob Savinji. * Hišo v lil. gradbeni fazi prodamo, ceno določimo po ogledu. Tel.: 061-572-010. * Prodam nerabljeno spalnico belo, jedilno mizo, stilno mizico. Tel.: 832-030 zvečer. * Iščemo trgovski lokal 20-30 m2 v Mozirju. Tel.: 063-714-175 ali 713-188 od 9.-15.ure. * Termoakumulacijsko peč 4 KW (3 fazni tok) prodam. Tel.: 832- 984. * Prodam prevajalec tujih jezikov. Cena 100 DEM. Srečo Gostečnik, Praprotnikova 10, Mozirje. * BTV-GOLDSTAR s teletekstom, še nerabljen, prodam (85% redne cene). Inf.: 832-768 zvečer. Prodam Yugo Koral 45, letnik 90. Cena po dogovoru. Tel.: 063-844-124. ♦ Prodam prašiče, težke do 35 kg. Tel.: 845-125. * Prodam sinthyseizer Yamaha PS 6100, ojačevalec Solton elektronski EHO in 2 zvočnika 2 X 150 W. Tel.: 063-885-557. * 100 m2 cepljene silikatne opeke debeline 2 cm -prodam. Tel.: 841-092. * Brejo kravo kupim ali vzamem v rejo. Valentin Vider, Solčava 30. * Prodam rogovo kolo, malo rabljeno - moško. Tel.: 846-053. * Škoda 120 L, letnik 1980, odlično ohranjen, registriran do avgusta 1995, prodam. Tel.:845-163. * Trajnožarečo peč Magma 7, rabljeno dve leti ugodno prodam. Tel.: 832-795 popoldan. * Ugodno prodam All-terrain bike z 21 prestavami. Tel. 831-603. * Prodam vikend, potreben obnove. Tel. 832-343 v večernih urah. BUDNA D.O.O. Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje' stalne količine bukove hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo pri naši proizvodnji - decimiranje bukovine. vse klase ugodne odkupne cene plačilo takoj on PH O D A J A M O - ni potrebno žaganje - ugodna cena in plačilni pogoji - po želji nudimo prevoz °*6 00 rfo 14 00 812-114 od 20.00 do 21.00 n 0609-621-47? J db Jfe SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec PRODAJALNA GAJ MOZIRJE SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S SAMO 8% REALNO OBRESTNO MERO KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S FIKSNO OBRESTNO MERO SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER Na te pogoje vam nudimo vse blago iz naše ponudbe, razen živil! Preden se odločite za nakup, vas vabimo, da se o ponudbi prepričate tudi pri nas! SEZNAM POSLOVNIH ENOT 1. Blagovnica Savinjka Žalec 711-307,711-331 2. SP Žalec 2 711-216 3. Žalec 3 712-126 4. Žalec 4 711-178 5. Manufaktura Žalec 711-178 6. Tehnična Žalec 713-124 7. SP Cankarjeva Žalec712-156 8. SP Liboje 707-249 9. SP Griže 711-158 10. SP Zabukovica 711-274 11. SP Vrbje 711-388 12. SP Pirešica 728-036 13. Blagovnica Šempeter 701 14. Blagovnica Prebold 723 15. Blagovnica Polzela 720 16. SP Polzela 17. SP Letuš 18. SP Vransko 19. Dom Vransko 20. SP Tabor 21. PE Mozirje 22. SPORT SHOP 23. SPORT SHOP -185, 701-428 i-611,723-207 -251, 720-067 721-104 885-207 725-029 725- 028 726- 207 832-825 Žalec715-184 Celje442-335 POD JET Je S TRGOVINO INSTATACI JE IN STOMVE : Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEE 063/720-181 TEE IN FAX. 063/720-065 MOBITEL 0609-617-441 MATERIAL ZA: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVOD * MONTAŽO * UGODNE CENE S POPUSTI * SANITARNA KERAMIKA * VODNE ČRPALKE Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLMAT in vse ostale radiatorje. Material vam na željo dostavimo. Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilp z gotovino. DO KONCA SEPTEMBRA SE SEJEMSKE CENE ZA PEČI NA OLJE SIME IN BATERIJE ARMAL. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o. ........... • Pogrebna oprema ■ Pogrebne storitve ■ Ureditev pokopališč ■ Dobava spomenikov ■ Dobava cvetja Odštejemo pogrebnino v vrednosti S1000 SIT Vrečerjeva 2,62210 Žalec, Tel. 0621112-261, Jim Mobitel: 06091612-421 mvùyiv Celje - skladišče D-Per 7/1994 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. 5000001673,19 COBISS s V BLAGOVNICI MOZIRJE ■ PE MANUFAKTURA VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO: ■ ZENSKE BUNDE.....8.000 SIT ■MOŠKE BUNDE......OD 5.500 SIT DAUE •MOŠKE PUHOVKE.....11.500 SIT •OTROŠKE BUNDE....OD 4.700 DO 5.500 SIT -MOŠKA SRAJCA-FLANELA.....1.300 SIT PRIČAKUJEMO OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 24.09. in 25.09. GOLA PIŠTOLA - ameriški film - komedija 01.10. in 02.10. ODRASLI Sl PRIVOŠČIJO - ameriški film - komedija KINO "JELKA" NAZARJE 24.09. in 25.10. BREZ STRAHU - ameriški film - triller 01.10. in 02.10. NEBO IN ZEMLJA - ameriški film-triller KINO "DOM" MOZIRJE 24.09. in 25.09. MOJA PUNCA (2. del) - ameriški film - komedija 01.10. in 02.10. DOORS - ameriški film - glasbeni DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 19.09. do 25.09. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 26.09. do 02.10. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 03.10. do 09.10. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. LEPOSLOVJE * Monikova: Fasada * Clara: Pravljice, za tiste, ki še sanjajo * Kar-lovšek: Navzdol in naprej * Pevec, M.: Luna, violine * Hameršak: Skoz prvo svetovno * Kronski: Pogrezanje * II. STROKOVNA LITERATURA * Gorenjska od A-Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka Krishnamurti: Problemi življenja * Good: Pravica do sreče * Sugrue: Tam je reka* Wiesenthal: Pravica, ne maščevanje (spomini) ‘Negus: Prekrivne rastline * III. MLADINSKA LITERATURA * Novak: Dnevi pod Rožnikom * Waddell: Mami, kje si? * Goscinny: Asterix in Goti * Brezina: Fantom na šoli * Jaz sem vate^ti pa vame * Hill: Piki gre na zabavo * Hill: Piki dobi sestrico * Disney: Čarobna moč glasbe * VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.09. do 25.09. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) 26.09. do 02.10. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 (831-219) 03.10. do 09.10. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-277) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7 od 8,30. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. EPSI 388888 OSREDNJA KNJ. CELJE