Poštnina plačana v gotovini
a«!
Maribor, ponedeljek IS. Junij« 1934
Ste v. io*|v
Stev. 136
MARIBORSKI
Let6 VIII. (XV,}
Cena 1 Din
VECERNEK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uH / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.400
JUTRA’
99
Sestanek Hitlerja in Mussolinija
Namen in pomen beneških razgovorov
Daši so komentarji politične javnosti ^elo različni, moramo vendar šteti sestanek med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem med najvažnejše dogodke zadnjega časa. Prvi Pomen tega sestanka je bil že v'tem, da sta se diktator Italije in diktator Nemčije sploh sestala, kajti nikakor ne smemo pozabiti, da j© bil še nedavno položaj tak, da smo pričakovali definitivni prelom vsakih prijateljskih stikov med Rimom in Berlinom! Še več, najrazličnejši resni znaki so kazali, da se bo vnel med obema najostrejši boj. Sestanek v Benetkah je zato pokazal, da stvari vendar še ne stoje na nobeni strani tako trdno, da se ne bi dale korenito spremeniti. Celo v vprašanju Avstrije, ki je največji kamen spotike, bi se eventuelno dal doseči sporazum, a to dejstvo je morda celo dosti važnejše kakor to, da se ni našel, dasi tudi tega ne moremo trditi tako kategorično, kajti tega. kaj sta Mussolini in Hitler govorila, ko sta bila sama. ne ve nihče.
Drugi in še veliko večji pomen sestanka pa je v tem, da nam je odkril do zadnjega dna, da je Italija silno daleč od Francije, pa naj iz Pariza tudi še tako glasno oznanjajo v svet, da je sporazum za tesno sodelovanje med Italijo in Francijo mogoč, ali še več, da so za dokončno sporazumevanje pripravljeni že vsi temeljni pogoji. Tako naivni gotovo v Parizu niso, da ne bi razumeli, kam je ob tem sestanku »pes taco molel«. Glavni povod za beneške razgovore je dala želja Mussolinija, pomešati kolikor mogoče »francoske štrene«, ki naj bi spletle vez s sovjetsko Rusijo, malo antanto in balkansko zvezo. Italiji ta načrt ne le ni simpatičen, ampak bi nasprotno pomagala vsakomur, ki bi ga hotel in mogel onemogočiti. Če se pa že ne da onemogočiti, Potem naj se vsaj oslabi s tem. da se isto časno z vstopom Rusije v Društvo narodov vrne vanj tudi Nemčija. Mimo tega je pa poizkusil Mussolini še enkrat speljati vse na svoj stari načrt hegemonije velesil in preglasovanja Franclje potom pakta štirih velesil. Mussolini ve pač dobro, da bi v tem primeru vladali v Evropi Italija in Anglija ob podpori N e m Č i-j c, pa vendar tako, da ta Nemčija ne bi bila prvima dvema nevarna.
Mednarodna politična stremljenja Mussolinija se docela strinjajo s stremljenji Londona, a so v glavnih točkah tudi zelo blizu Berlinu. Če ne bi bilo med Italijo in
Nemčijo Avstrije, bi sporazumevanje sploh ne bilo potrebno; fronta bi bila u-stvarjena sama po sebi. Tako vidimo, da se Rim in Berlin strinjata v vsem, samo ne glede Avstrije, dočim se Rim in Pariz razhajata v vsem, samo ne v vprašanju Avstrije! V Parizu morda sami vejo, da je samo ta edina skupna točka le premalo za resnični sporazum in sodelovanje. Sicer pa s tem še nikakor ni rečeno, da se ne bi dale najti med Rimom in Parizom tudi še druge skupne točke, toda samo tedai, če bi popustil Pariz, ne Rim, popustiti bi pa moral v zadevah, ki so danes vsaj bistvo in glavno stremljenje Pariza. Če bi namreč šla Italija v kako kom binacijo s Francijo in njenimi zaveznicami v Podonavju ter na Balkanu, potem bi šla samo v tako, ki bi ustvarila možnost odtujitve ali vsaj razrahljanja vezi med Parizom in Beogradom, ali povedano z drugimi besedami, v tako, ki bi izročila Podonavje in Balkan toliko Italiji, kolikor bi ga odmaknila od Francije. Račun za ta »sporazum«, ki nikoli ne bi bil iskren, bi torej morala plačati Francija, plačilno sredstvo bi pa bile njene podonavske in balkanske zaveznice, v prvi vrsti seveda naša država.
Sestanek v Benetkah, ki je bil za Mussolinija bolj manever kakor kaj drugega, nam je to temeljito potrdil. In v tem je njegov pozitivni rezultat, tudi če so drugi izostali in tudi če med Mussolinijem in Hitlerjem ni bil dosežen noben konkreten sporazum glede Avstrije in vrnitve Nemčije v Društvo narodov, odnosno uveljavljenja pakta štirih, ki je sicer odvisno le od P a r i z a, ne pa od Rima in Berlina. Je pa v vsem tem še ena past, ki jo je pariški tisk zelo bistrovidno odkril. deloma tudi po zaslugi angleške nepazljivosti. Mussolini je pri razgovorih s Hitlerjem o vrnitvi v Ženevo imej še neke druge načrte: Italija in Anglija obljubita Nemčiji enakopravnost, če se vrne v Ženevo, Nemčija obljubi pod tem pogojem vrnitev (in jo je obljubila), Franclja pa to obljubo odkloni. Rezultat je: Franclja je moralno in stvarno odgovorna pred človeštvom in zgodovino, da se je razorožltvenl sporazum razbil! Po vsem tem se bodo torej pravi rezultati beneške ga sestanka pokazali šele k e s n e j e. Iz njega l>o lahko izšlo dvoje: ali fronta proti Franciji ali ociganjenje Francije z neenakim sporazumom med Rimom in Parizom. Da bi bil tak sporazum slabša posledica ni treba razlagati.	-r.
Sporazum o avstrijskem vprašaniu?
Mussolini obišče Hitlerja v berchtesgadnu. proti poli
TIKI BLOKOV. PODONAVJE IN SAMOSTOJNOST AVSTRIJE
RIM, 18. junija. Tukajšnji politični' krogi širijo vesti, da bo Mussolini v kratkem vrnil obisk Hitlerju in se bo podal v Nemčijo, kjer se bosta italijanski in nemški diktator sestala v Hitlerjevi vili pri Obersalzbergu v bližini Berchtesgadna. Ves fašistični tigk pa podčrtava še vedno važnost sestanka v Benetkah in objavlja ob-
?lrne komentarje. »Giornalc d’ Italija« piše, da je iskrena želja obeh dr-f‘nNitPr.miru- Politiko blokov odklanja-„ji ?1 , ski in nemški narod kar najodločneje in zahtevata enakoprav-za vse narode, ker je to najsve-tejsa zapoved današnje dobe. Sestanek v Benetkah je imel mimo politična tudi velik gospodarski uspeh, z asu, kar se tiče vprašanja podonavskih dežel. Oba državnika želita, da
se reši ta problem sporazumno z vse mi državami z vzpostavitvijo preferenčnih carin. Težja pa je bila za oba državnika rešitev avstrijskega vprašanja. Končno sta se odkrito zedinila v treh točkah, ki se glase: 1. tiezavis-nost Avstrije ne sme biti predmet nadaljnjega spora; 2. oba naroda si bosta prizadevala, da sc povrnejo v Avstrijo normalne razmere, in 3. oba naroda, nemški in italijanski, sc obvežeta, da bosta avstrijski problem skupno proučila, in b0 ta problem predmet nadaljnjih najbližjih razgovorov.
ODSTOP NADOLNEGA.
BERLIN, 18. junija. Nemški poslanik v Moskvi Nadolny je odstopil, ker se ne strinja s politiko svoje vlade napram sovjetski Rusiji.
Konferenca male antante
Pričela se je danes ob 10. uri v Bukarešti - Giavni problemi razprav - Prihod francoskega zunanjega min stra
BUKAREŠTA, 18. junija. Danes ob 10. uri se je pričela tu konferenca zunanjih ministrov držav male antante.
Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je prispel semkaj že sinoči; češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš pa šele davi. Z obema ministroma so prispeli tudi mnogi odlični sodelavci in strokovnjaki za posamezna vprašanja. Z ozirom na sedanji mednarodni politični položaj, se pripisuje tei konferenci zunanjih ministrov male antante v vseh evropskih političnih kro gin velika pozornost, in to še toliko boli. ker bo v sredo prispel v Bukarešto tudi francoski zunanji minister Louis Barthou, ki bo nato obiskal še
Beograd. V mnogih komentarjih, ki se nanašajo na to zasedanje stalnega sve ta držav male antante se naglasa, da se bo glavna razprava stikala okoli vprašanj, ki so se sprožila nedavno v Ženevi, t. j. o sklenitvi pakta »vzhod nega Locarna« ter vstopa sovjetske Rusije v Društvo narodov. Obenem se bodo pa zunanji ministri ukvarjali tudi z vprašanji Podonavja, zlasti Avstrije in Habsburžanov, vprašanji Bal kana in raznih drugih aktualnih zadev. Celotna konferenca bo pa tudi nekakšna priprava za razgovore o priliki Barthouievega bivanja v pre-stolnici Romunije ter v prestolnici Jugoslavije.
Ribentrop^ovo posredovanje v Parizu
HITLERJEV ODPOSLANEC OBISKAL BARTHOUJA IN MU PREDLAGAL DIREKTNI SPORAZUM O RAZOROŽITVI.
PARIZ, 18. junija. Kakor poročajo nekateri pariški listi, se je Hitlerjev delegat za razorožitveno vprašanje v tujih državah von Ribbentropp, mudil te dni incognito v francoski prestolnici ter je obiskal zunanjega ministra Barthouja in se ž njim dolgo razgovar jal o raznih mednarodnih vprašanjih, zlasti o nemško-francoskih odnošaiih. Dočim lista »Matin« in »Petit Parisi-en« ničesar ne poročata o omenjenem sestanku, piše »Echo de Pariš« med drugim sledeče: Predmet razgovora med Barthoujem in Ribbentroppom ni nobena tajnost, ker se ve. da Nemči-
ja svoje teze o razorožitvi ni niti najmanj spremenila. Nedvomno je, da je von Ribbentropp na prvem mestu zahteval od Barthouja, da Francija umak ne svojo zahtevo, s katero je onemogočila nemško-angleški predlog o rešitvi razorožit venili problemov. Tudi je zahteval, da Francija pristane na legalizirano oborožitev Nemčije in da se naj med francoskim in nemškim generalnim štabom sklene takozvani »gentlemanski sporazum«, h kateremu naj bi zaradi miru pristopile tudi države male antante, balkanskega r^k-ta in sovjetska Rusija.
Delo narodnega predstavništva
BEOGRAD, 18. junija. Finančni odbor narodne skupščine razpravlja danes dopoldne o predlogu organizacije finančnih prokuratur. Istočasno zboru je tudi odbor za peticije. Popoldne pa pride na vrsto vladni osnutek novega zakona o mestnih občinah. Ob 16.30 bo seja kluba senatorjev, dočim se sestane plenum senata ob 17. uri, da določi dnevni red prihodnje seje. Skupščina se sestane jutri dopoldan. Pred sejo bo sestanek poslancev kluba JNS.
Novi francoski komentarji
PARIZ, 18. junija. Med včerajšnjimi komentarji francoskega tiska o sestanku predsednika italijanske vlade Mussolinija in nemškega državnega kancelaria Hitlerja, pripominjajo nekateri listi, da ni bil sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem nič drugega kakor del velikih Mussolinijevih manevrov, da bi se preprečila izolacija Italije. Mimo nasprotnega in eno-dušnega mišljenja tiska, je bil oče sestanka Mussolini, ki se danes veliko bolj kakor kdajkoli boji Izolacije svo-je države. »Oevre« piše: Po sestanku Hitlerja in Mussolinija je bilo takoj jasno, da sta oba soglašala v tem, da je politika varnosti potoni regionalnih paktov, ki lih zagovarja Francija in še nekatere druge države, »nevarna za svetovni mir«.
*
NOVI ATENTATI V AVSTRIJI.
DUNAJ, 18. junija. Pričakovanje, da se bodo po sestanku Hitlerja in Mussolinija v Avstriji nehali atentati, se ni uresničilo.
V	soboto in včeraj je bilo spet več atentatov. Tako so eksplodirali peklenski stroji in bombe na tehnični fakulteti na Dunaju, v Mestnem gledališču, v Solno-gradu itd. Na Koroškem so pa v gradu Waldensteinu našli v traktu, v katerem je tudi osnovna |ola. tajno oddajno ra-diopostajo, zasledovanega nacista učitelja Franca Mayerja ir. mnogo orožja ter municije.
POGREB PIERACKEGA.
VARŠAVA, 18. junija. Umorjenega poljskega ministra Pieraekega so pokopali danes v njegovem rojstnem kraju Novem Souču v Galiciji. Pogreba so se udeležili vsi člani vlade in veliko število uglednih političnih oseb nosti. Predsednik Pilsudski je izdal poseben ukaz, po katerem je pokojni Pieracki imenovan za brigadnega ge-generala. Tudi je izdal nalog, da se vsi krivci atentata najstrožje kaznujejo, (če se seveda kdaj izslcde).
ZVEZA MED TURČIJO IN PERZIJO
ANKARA, 18. jun. Perzijski šah je prispel preteklo soboto v Ankaro, kjer se je včeraj popoldne sestal z Musta-fom Kemalom pašo. Politični krogi ne pripisujejo obisku perzijskega poglavarja posebnega političnega značaja, toda verjetno je, da je njegov prihod v zvezi z ustanovitvijo turško-perzij-ske zveze. Na čast perzijskemu šahu je priredila turška vojska včeraj dopoldne svečano parado. Tudi se širijo vesti, da sta se przijski šah m Kemal paša razgovarjala o vprašanju turško-perzijske vojaške zveze.
TIKSOVNA MALA ANTANTA.
BUKAREŠTA, 18. junija. V soboto in-včeraj je bila tu konferenca tiska male antante. Delegate je sprejel v avdijenci tudi romunski 'kralj Karol
Dnevne vesti
Kongres jugoslovanskih časnikarjev
Včeraj je bil v Sarajevu kongres jugoslovanskih časnikarjev, ki so ga je udeležilo 50 delegatov sekcij novinarskega združenja iz vse države in je časnikarje s področja bivše mariborske oblasti zastopal, kakor smo že poročali, predsednika mariborskega kluba in glavni urednik mariborskega kluba in glavni ured-Jugoslovanski časnikarji so se zbrali v mestni posvetovalnici občine sarajevske. Kongresu je predsedoval .predsednik ljubljanske sekcije in direktor »Jutra« gosp. Stanko Virant, ki se je po pozdravnih besedah spomnil tudi majhnega jubileja sarajevske sekcije ter sporočil dnevni red kongresa in problemov, ki zadevajo novinarski poklic. Na njegov predlog je bila poslana vdanostna brzojavka kralju, pozdravni brzojavki pa ministrskemu predsedniku in kongresu tiska male antante v Bukarešti.
Po predsednikovem poročilu sta bila izvoljena odbora za prošnje in pritožbe ter za verifikacijo delegatov. Glavni tajnik centralne uprave g. Milenkovič je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje Jugoslovansko novinarsko združenje 413, rednih in 155 pripravnih članov. Tudi je tajnik Milenkovič podal referat o reorganizaciji pravilnika za izdajanje u-godnosti na železnicah. Po kratki debati je bila sprejeta resolucija, v kateri apelirajo jugoslovanski novinarji na prometnega ministra, naj ob priliki nameravane revizije pravilnika o povlaščenih vožnjah upošteva veliko važnost časnikarskega dela za vso državo in javnost ter nujnost potovanja novinarjev po vsej državi, kakor tudi dejstva, da so novinarji v težkem položaju zaradi današnjih gospodarskih razmer in nove obdavčitve listov.
Na Teznem stanujoča 251ctni čevljarski pomočnik France B. in tekstilna delavka Katica L. sta se že delj časa rada imela. Zadnje čase pa se je Katičina ljubezen do Franca nekoliko ohladila, kar je zaljubljenca silno razburilo. Že pred mesecem se je zaradi nje skušal usmrtiti na prav svojevrsten način. S kolesom se je z vso silo zagnal v neki zid in obležal nezavesten na tleli. Fanta so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je ležal polna dva dneva brez zavesti. Očito pa Katice tudi to ni preveč omehčalo. Ko je okreval, jo ie sicer zopet stalno obiskoval in ji prisegal zvestobo, a z majhnim uspehom. Tudi davi okrog 5. ure je nekoliko od vina raz gret potrkal na Katičino okno. Potrkal je večkrat, a odziva ni dobil. Temne slutnje so se mu porodile v glavi. Obupal je nad svojo ljubeznijo, segel po samokresu in si pognal kroglo v glavo. Strel pa ni bil smrtonosen. Hudo ranjenega je našla Katica pod svojim oknom. Poklicala je ljudi na pomoč. Mariborski reševalci so nesrečno zaljubljenega fanta nezavestnega s prestreljeno glavo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zdravniki so ga operirali, toda njegovo stanje je zelo resno.
Roparski vlom v Juršincih
V	noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v Juršincih drzen vlom in rop, ki je vznemiril ondotno prebivalstvo. Okrog polnoči sta se pojavila pred hišo posestnice Ane Čolnarjeve dva moška, ki sta razbila vrata in na ta način prišla v stanovanje. Ko se je Golnairjeva postavila v bran, sta jo pobila na tla, da se je onesvestila. Nato sta pobrala vso obleko, perilo in druge razne stvari ter 160 Din gotovine in zginila s plenom v temno noč. Ko se je Golnarjeva, ki je bila tisto noč sama v hiši, zavedela, je poklicala sosede. ki so obvestili orožniško postajo. 0-rožniki so takoj uvedli strogo preiskavo iti tudi izsledili onadva moška, ki sta izvršila vlom in rop. Ukradene predmete so našli pri hišni preiskavi in le nekatere večje vrednosti sta medtem razprodala, finesa teh roparjev so orožniki aretirali v Juršincih in se imenuje Ivan Grašič, drugega pa so zasačili v Ivanjkovcih pri Ormožu. Prvega so pripeljali vklenjenega la v Ptuj in ga izročili sodišču, drugega rokovnjača. Matijo Lamiša pa so izročili okrajnemu sodišču v Ormožu. Aretiranca
'Jugoslovansko novinarsko združenje bo nudilo prometnemu ministru vso svojo po moč za rigorozni postopek pri izdajanju povlaščenih voženj, da bodo na ta način odstranjene vse zlorabe.
Delegat ljubljanske sekcije, urednik »Jutra« g. Sevnik, je poročal o pogajanjih z ljubljanskim Pokojninskim zavodom o pokojninskem zavarovanju jugoslovanskih časnikarjev. Pokojninski zavod nudi časnikarjem precejšnje ugodnosti, tako, da bi že bili po 35 službenih letih upravičeni do popolne pokojnine ter da se lahko zavarujejo vsi novinarji stari do 60 let. Po referatu, ki je bil glavna točka dnevnega reda, se je razvila živahna debata zlasti o možnosti plačevanja zavarovalnih premij in o potrebi sporazuma z lastniki listov. Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri apelirajo jugoslovanski časnikarji na ministra za socialno politiko in narodno zdravje, naj na osnovi pooblastila v finančnem zakonu sporazumno z ljubljanskim Pokojninskim zavodom, predstavniki lastnikov listov v državi in Jugoslovanskim novinarskim združenjem predpiše odredbo o obveznem pokojninskem zavarovanju časnikarjev pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Če pa ne bi bil dosežen sporazum s Pokojninskim zavodom. je bila pooblaščena centralna uprava JNS. da ukrene vse potrebno za izvedbo pokojninskega zavarovanja vseh novinarjev.
Pri volitvah centralne uprave je bil izvoljen za predsednika član beograjske sekcije g. Kuzmič. Po končanem kongresu pa je bil prirejen navzočim delegatom slavnosten banket. Tudi so si delegati o-gledali zanimivosti mesta in okolice.
Nov grob. V Drcvoredni ulici na Pobrežju je umrl preteklo soboto popoldne v visoki starosti 73 let g. Anton Berginc, upokojeni policijski nadzornik. Pokojnik je bil rodom iz Loga pri Tolminu. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 16. uri na magdalenskem pokopališču. Bodi mu lahka svobodna zemlja, žalujočim preostalim naše globoko sožalje!.
Dar. Namesto venca na grob g. Amalije Urbanove je daroval zavarovalni zastopnik g. Ivan Klemše mariborski gasilski četi 100 Din, za kar mu izreka poveljstvo prisrčno zahvalo.
Diplomiral je za strojno-tehniškega inženerja v soboto, 16. t. m. na visoki tehniški šoli v Pragi g. Boris Cijan iz Maribora, znani iniciator jadralnega letalstva v Jugoslaviji sploh, posebno pa v Mariboru. Čestitamo!
Olimpijski večer naših športnikov. Preteklo soboto zvečer je priredil mariborski krajevni olimpijski odbor pri »Orlu« intimni športni večer, na katerem je razdelil podpredsednik odbora okrajni glavar g. Makar plakete vsem klubom, ki so na olimpijskem dnevu sodelovali, zmagovalnim klubom pa medajle.
Avtokar za privatne skupinske izlete. Novi avtokar »Putnika-Maribor«. katerega vsi potniki zelo hvalijo, stoji na razpolago tudi privatnim skupinam (do 26 udeležencev) za krajše in daljše izlete, informacije in aročila pri Putniku. Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Včeraj se je odigralo 8. kolo. Rezultati so v glavnem: Lešnik je po kratk:. precizno izvedeni igri v 22. potezah prisilil Golca h kapitulaciji, dočim je drugi favorit Kramer zmagal nad dr. Lipaiem, ki je imel že dobljeno partijo, a ni znal prodreti. Partiji Stupan:Strniša in Ostanek: Lobkov sta se prekinili v negotovih pozicijah. Danes se odigrata partiji Kukovec :6ila in Fišer :Lukež. Stanje-.Kukovec 6 (1), Lešnik. Kramer 6, Stupan 4 in pol (1), Ostanek 4 (I). dr. Lipa j 3 in pol. Fišer 3 (1), Lobkov 2 in pol (l). Sila 2 (2), Lukcž 2 (l). Goleč 2, Strniša 1 in pol (1). Deveto kolo se bo odigralo v sredo 20. t. m. ob 20. v kavarni »Central«.
Otroke na morje! Najidealnejše počitnice za otroke nudi vsekakor bivanje na našem krasnem Jadranu, kjer si pod ugodnim vplivom vode, solnca in zraka duševno in telesno pomorejo. Vse to in še več nudi Dečji dom čeških vojnih invalidov v Podgori pri Makarski, ki ima prostora za 120 otrok. Dom je moderno urejen, ima velike terase, snažne postelje, po štiri v vsaki sobi. Hrana, ki se daje na dan v petih obrokih, je dobra in obilna. Dom razpolaga s stalnim domačim zdravnikom, hišno lekarno in dobrim pedagoškim nadzorstvom. Za primer obo lenja sprejmejo otroci zdravniško pomoč in zdravila zastonj. Cena penziona je 30 Din na dan. Uprava, ki je v naših rokah, sprejema na vsakih 20 otrok brezplačno 1 odraslo osebo (n. pr. učitelja, vzgojiteljico itd.-) Vse nadaline informacije pri »Putniku«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. int. 21-22.
Razstava risb in ročnih del je bila otvorjena včeraj na državni realni gimnaziji in se danes ob 18. uri zaključi. O zares lepi razstavi bomo še poročali.
Iz tajništva sreske organizacije JNS Ma ribor-mesto, Maribor-Ievi breg in Maribor desni breg. V soboto. 23. junija t. 1. ob 20. uri se bo vršil v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor sreske organizacije za srez Maribor-mesto. v nedeljo. 24. t. m. ob 9. uri dopoldne pa redni letni občni zbor sreskih organizacij JNS za sreza Mari-bor-levi breg in Maribor-desni breg. Na omenjenih občnih zborih bodo med drugimi poročali tudi minister n. r. dr. Kramer, senator g. dr. Ploj in narodna poslanca gg. dr. Pivko in Krejči. Vsem krajevnim organizacijam v Mariboru ter občinskim organizacijam JNS v srezih Maribor-levi breg in Maribor- desni breg smo poslali vabila, formularje za pooblastila za delegate ter potrebna navodila. Vljudno naprošamo v;-' funkdrvrrje občinskih oz. krajevnih organizacij, da sc točno držijo po danih navodilih ter da pošljejo na občni zbor predpisano število delegatov. Predsedstvo.____________________
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice.
Borza dela v Mariboru ima prosta mesta za dve perfektni hotelski kuharici, enega fotografa, enega kotlarja, enega vrtnarja in enega krojača srednjih let za večja dela.
Izpričevala za kniigovodski tečaj so prispela od zbornice in jih lahko udeleženci. po plačilu predpisane takse Din 20 dvignejo v pisarni obrtnozadružnega nadzorništva na okrajnem načelstvu II./42.
Iz policijske kronike. V soboto zvečer je policija aretirala zaradi pijanosti neko Marjano M., ki se je tako nalezla vinske kapljice, da je obležala napol nezavestna na tleli. Ko so jo drugo jutro zaslišali na policiji je pravila, da se ničesar ne spominja, kaj se je zgodilo z. njo. Zaradi pijanosti je prespal noč v policijskih zaporih tudi neki Nikolaj L. Aretirani sta bili nadalje dve prostitutki Marija B. in Marija Š., ki ju je policija izgnala iž mesta. pa sta se zopet vrnili. Ker so kolesarili po prepovedanih poteh, so bili prijavljeni policiji Viktor N., Mariin A., Fr. K. in Friderik N. Zaradi kaljenja nočnega miru je imel opravka s policijo tudi neki Ciril J., ki je v prevelikem navdušenju vri ska po mestnih ulicah. Zabeleženo imajo nadalje manjšo nezgodo, ki se je pripetila 30’letni zasebnici Mariji Debevčevi, stanujoči v Židovski ulici. Ko je Debevčeva sedela v soboto popoldne na klopi na Slomškovem trgu. se je zaradi slabosti zgrudila na tla in so jo poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico._____________
Grajski kino. Do vključno torka sijajni velefilm »Pesem solnca«. Poje znameniti tenor milanske opere Lauri Volpi. V sredo se začne predvajanje filma Jaz in cesarica«. Lilian Harwey, Mady Christians, Konrad Veidt.
Kino Union. Humoristični dvojni spored z Busterjem Keatonom »Za ljubezen ni zdravila« in »Nedolžni ravnatelj« z našim starim znancem Szokejem Szakallom. Pripravlja se monumentalni zvočni film »Zadnji dnevi Pompejev«.
Debeli ljudje dosegajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje! črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni. ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z .učinkom »Franz Josefove vode«. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.______________
Prazna učiteljska mesta. V dravski banovini so prazna sledeča učiteljska mesta: V lendavskem okraju: Beltinci. Bogojina, Dolga vas, Lipa :n Odranci za po enega učitelja, Melinci in Turnišče pa za po eno učiteljico; v konjiškem okraju: črešnjice in Vitanje za po eno učiteljico; v ljutomerskem okraju: Cezanjevci, Sv. Duh na Stani gori in Sv. Jurij ob Ščavnici za po enega učitelja. Križevci dva učitelja. Sv.‘Jurij ob Ščavnici, Ščavnica in Železna gora po ena učiteljica. Šafarsko po 2 učiteljici. V mariborskem okraju za levi breg: Iškavec. Št. Rupert in Svečina po en učitelj, Sv. Anton v Sl. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor.. Sv. Jakop v Slov. gor.. Sp. Sv. Kungota :n Kamnica po ena učiteljica, Sv. Rupert 2 učiteljici; v mariborskem okraju za desni breg: Radvanje, Ruše, Slivnica in Sv. Martin Pohorju no en učitelj; v mursko soboškem okraju: Fokovci Kubšinci in Mačkovci po en učitelj, Bodonc, Dolnja Slaveča, Hodoš. Kančevci, Kramarovci, Moravci, Serdica in Tišina po ena. učiteljica; v prevaljskem okraju: Podpeca in Vuhred po en učitelj. Lokovica, Prevalje in Ribnica na Pohorju po ena učiteljica; v ptujskem okraju: Sv. Marjeta niže Ptuja in Zavrč po 2 učiteljici, Sv. Vid pri Ptuju po dve učdteljici, Sv. Bolfenk na Kogu. Sv. Miklavž pri Ormožu, Runeč, Sv. Tomaž pri Ormožu. Sv. Duh v Halozah, Hajdina, Št. Janž na Dravskem polju. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Marko niže Ptuja, Naraplje in Nova Cerkev v Halozah, za po enega učitelja; Runeč, Svetinje, Št. Janž na Dravskem polju, Majšperk in Nova Cerkev v Halozah za no eno učiteljico.
Zahvala javnosti. Ker je kljub raznim težavam potekla dobrodelna tombola poštnih uslužbencev, ki se je vršila v nedeljo, dne 10. t. m. na Trgu svobode, nad vse pričakovanje ugodno, smatrajo prireditelji za svojo častno dolžnost, da se zahvalijo v prvi vrsti plemenitim darovalcem dragocenih dobitkov, potem mnogoštevilnim udeležencem, pridnim prodajalcem tombolskih kart ter sploh vsem in vsakomur, ki je količkaj pomagal, da je naša dobrodelna prireditev tako dobro uspela. — Ker je čisti dobiček namenjen izključno za podporo bolnim tovarišem ter za sirote pokojnih članov, se naj vsak dobrotnik zaveda, da je storil veliko delo. Bog plačaj!
Jugoslovanski gospodarstveniki bodo obiskali Poljsko. Ni še dolgo tega, ko so bili predstavniki našega gospodarstva na obisku v Bolgariji, kjer so se sezua-nil: z vsemi bolgarskimi gospodarskimi ustanovami, a že se pripravljajo na obisk Poljske, da se podrobneje seznanijo z razmerami na njenih tržiščih. Znano je, da se poslovne zveze med Poljsko in J^: goslavijo v zadnjem času kljub svetovni krizi in slabim vplivom na trgovinske bilance vseh držav sveta, zelo us°d110 razvijajo. Naši gospodarstveniki bodo °_’ biskali Katovice, Poznanj, GdinjO' Lodz, Varšavo in Krakovo ter bo ekskurzija trajala 10 do 12 dni.
Radio Ljubljana. Spored za torek 19. trn Ob 11; šolska ura; 12.15- tu« kraji, tuje pesmi na ploščah: l--45: P°r°čila; 13: čas, jugoslovanska narodna glasba na Ploščah: 18: otroški kotiček: 18.30: slavni pevci v reproducirani glasbi: 19; sokolsko predavanje: 19.30: pri Ohridskem jezeru; 20: pevski koncert: 20.45; radio-orkester: 22.10: čas. poročila; 22.30: angleške plošče.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.3 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 17 stopinjah 745.5, reduciran na ničlo pa 743.5; relativna vlaga 66: vreme je tiho in jasno. Vremenska napoved pravi, da bo vreme lepše in toplejše.	____
Ipominiajte te CMD
Poskušen samomor	j	dejanje priznavata, izgovarjata se pa
pod okrom dekleta j drUK na drugega. Pri ropu sta vlomilca
Golnarjevo hudo pretepla, da ima po-škode po vsem telesu. Škoda, ki je utrpi, pa znaša več tisoč Din.
Mariborski »V e £ e r n I k« Julra
■»JMMMMHHMIHHiailMM
S ’
t 'Mi'y
Strar. 3.
MS&sssssMamivvv&mmmmHm
Mogočna jubilejna proslava
petnajstletnice Sokolskega društva Studenci
Veličasten sokolski sprevod - Sijajno uspeli jubilejni nastop - Slovesna izročitev povečanega doma « Zavidljivi uspehi prave sokolske vzgoje
Marsikaj se je v Studencih zadnjih deset let spremenilo. Kdor se je udeležil proslave 5letnice obstoja studenškega Sokola, je živo občutil to spremembo. Pr'id desetimi leti tako neme studenške j ulice so včeraj za sokolski praznik oži- ■ vele, se praznično oblekle in prijazno sprejele in pozdravljale Sokole.
Marljivo Sokolsko društvo v Studencih je včeraj praznovalo 15-letnico svojega neumornega'in z velikimi uspehi kronanega delovanja. Temu pomembnemu sokolskemu dogodku v trnjevi zgodovini nacionalnega dela ob severni meji je posvetilo največ pozornosti Sokolsko dru štvo Maribor Matica, dobro se zavedajoč svojega poslanstva. Točno ob napovedani uri se je zbralo članstvo Matice s članstvom in naraščajem drugih mestnih brat skih društev pred Narodnim domom, od koder je krenil lep sokolski sprevod s častitljivim praporom Sokola Matice in železničarsko godbo na čelu. proti Studencem. V sprevodu smo opazili celotni odbor Sokola Matice s starosto br. B lire šem in podstarostom br. dr. Milia-1 i č em ter celotni prednjaški zbor z načelnikom br. H v a 1 e n c e m in načelnico s. M ak u č e v o. Studenški Sokoli so pripravili mariborskim gostom lep sprejem. Na občinski ineji so jih pričakovali vsi oddelki studenškega Sokola in številno občinstvo. V imenu domačega društva je došle goste prisrčno pozdravil starosta br. Tone H ren, zahvalil pa se jc za ljubezniv in bratski sprejem starosta Matice br. Binreš. Ko se je sokolski sprevod pomikal po studenških ulicah, so Studencam navdušeno pozdravljali domačine in goste ter jih obsipavali s cvetjem. Bilo je vse drugače, kakor pred desetimi leti.
Množica Sokolu naklonjenega občinstva se je nato zlila na prostorno in lepo okrašeno letno telovadišče. Med množico1 navzočega občinstva ,ie bilo več starih sokolskih borcev in je zastopal Sokolsko župo Maribor njen poslevodeči podsta-r°sta br. Ludvik Kranjc, gasilsko župo >}r. Klemenčič, navzoči so bili nadalje okrajni glavar br. Milan Mak ar z gospo, prof. Mravljak kot zastopnik ravnatelja klasične gimnazije, zastopnik Posojilnice br. dr. K a c, ministrski odposlanec pri maturi na klasični gimnaziji br. dr. Vrhovnik, davčni nadupravitelj br. Prelog, okrajni šolski nadzornik br. Močnik, številni zastopniki sosednih bratskih sokolskih društev in drugi.
Ob napovedani uri je otvoril jubilejni nastop naraščaj z letošnjimi župnimi prostimi vajami. Sledile so igre z žogo, ki bh ie izvajalo sedem oddelkov. Nato so nastopili člani in članice z župnimi prostimi vajami. Izvajanje je bilo tako skladno kakor ga doslej še nismo videli. Pri prostih vajah so nastopile tudi članice Matice z načelnico s. Makučevo. Lep užitek so nudile občinstvu tekme naraščaja in dece. Sokolska mladež se nam je predstavila v vsej svoji gibčnosti in razigranosti. Zlasti so vžigali dečki s samokolnicami. Sledil je nato nastop gasilske čete delavnic državnih železnic pod vodstvom g. Miuška. Gasilci so izvajali proste vaje s sekiricami in je njihov lep nastop občinstvo navdušeno pozdravilo. Zamisel nastopanja gasilcev na sokolskih prireditvah je vse hvalevredna in se bo dobro obnesla zlasti na deželi. Ponovno je oživelo prostorno telovadišče ko so nastopili dečki in deklice, nad 120 po številu, in izvajali zelo ljubko kraljevo, de-vojačko in djačko kolo. T udi ta točka spo reda je občinstvu zelo ugajala in prav zato ni štedilo s priznanjem in ploskanjem. Sledile so simultanke na treh ko-niih in štirih kozah, ki so jih izvajali na-Taščahtiki jn dečki. Pri orodni telovadbi le nastopila vrsta članov na krogih, druga vrsta na visoki bradlji, naraščajnicc pa s Preskoki čez konja. Na krogih smo videli vec lepih in drznih odskokov. Krona vsesa sporeda pa je bil nastop jubilejne skupne na posebni lestvi, dveh visokih in eni nizki bradlji, na konjih in kozah. Hkra j1 |e nastopilo okrog 350 telovadečih, velikih in malih, satnih domačinov. Pogled na skupino je bil impozanten. V splošnem ie nastop pokazal, da vodi društvo izku-
šeni sokolski delavec načelnik br. Ciril Hočevar po sokolski poti, ki pelje naglo navzgor. Organizacija nastopa, ki ie nudil navzoči množici občinstva lep užitek in pokazal sadove temeljite sokolske vzgoje, je bila brezhibna. Do tega so nedvomno pripomogli tudi društveni vaditelji, zlasti brata Drago Kovačič in France Vi le c ter društvena načelnica s. Milka Močnikova in vaditeljici sestri Fanika Zorkov a ter Marica Taj-z el n o v a.
Po končanem sporedu je nagovoril zbrane društvene oddelke starosta br. Tone Hren. ki je v svojem nagovoru v zgoščenih besedah omenjal vzvišenost in
številno studenško sokolsko družino. Pozval je ob lolctnem društvenem jubileju vse na nadaljno požrtvovalno in nesebično sokolsko delo. V vznesenih besedah ‘ve je spomnil staroste vsega jugoslovanskega Sokolstva prestolonaslednika Petra in njegovega junaškega očeta kralja Aleksandra, katerima so zaklicali vsi navzoči trikratni sokolski: »Zdravo!«, in poslušali stoje in odkritih glav državno himno, ki jo je zaigrala železničarska godba. Svečan je bil tudi dogodek ko je nato stopil pred članstvo načelnik društva br. Ciril Hočevar in poklical iz vrste br. Lojzeta M a j e r j a. Tople in sokolske so bile načelnikove besede, ki jih je govoril bratu Majerju kot najzvestejšemu aktivnemu članu društva, ki ni zamudil niti ene telovadne ure od ustanovitve društva do danes. Ob navdušenem prizna nju vsega članstva mu je načelnik izročil lepo '"diplomo.
Nato se je razvila na letnem telovadišču in v prenovljenem domu prijetna in bratska sokolska zabava. Dostojno so •studenški Sokoli proslavili svoj lep jubi-
potrebo Sokolstva, našo narodno svobo do in trpljenje našega naroda, preden je lej in so lahko uprvaiceuo ponosni na naravnost zavidljive uspehe složnega sokol
raztrgal suženske okove. Tudi ie slavnostno izročil telovadečim oddelkom dozidan in prenovljen Sokolski dom, ki jc postal ž-e pretesen kot gnezdo za tako
skega dela. Prireditev pa bo ostala vsem, ki so se je udeležili v trajnem in najlepšem spominu.
SokeiStTO
Sokol Maribor I. Telo vadeče članstvo Sokola Maribor 1. bo imelo jutri v torek ob 20. važen sestanek na letnem telovadišču. Sestanek je obvezen za vse aktivno članstvo. Načelnik.
Sokol Maribor 11. Pobrežje. Okrožni zlet je pred durmi. Vsa društva okrožja prav marljivo vadijo, da bo ta naš prvi okrožni zlet na Pobrežju kar najlepše uspel. Razen skupnih točk, !-y>do mr-to-pila društva še s posameznimi točkami, ki bodo izoblikovale ves zlet. Letno telovadišče bo povečano, da bo nudilo čim lepšo sliko. — Razen telovadnega užitka ho preskrbljeno za vse, da se nam bo dobro godilo. Stari in mladi, vsi se bomo torej v nedeljo 24. t. m. zbrali na Kralja Petra trgu in v sprevodu z godbo na čelu odkorakali na Pobrežje, kjer bomo v bratskem razpoloženju preživeli nekaj uric. Sestre, bratje, ne pozabite in na svidenje! — Okrožno načelstvo poziva obenem vse brate načelnike, da pošljejo takoj prijave, ker je rok že potekel! Zdravo!
Policijski predpisi
za kopališča in kopalce
Razglas predstojništva mestne policije v Mariboru
V	zadnjih letih se vedno pogosteje dogajajo nesreče pri kopanju na prostem, to pa zlasti zato, ker se mnogi kopljejo na krajih, ki so zaradi globočine ali hitrega toka vode ter vrtincev nevarni in pa. ker se otroci in mladoletniki navadno kopljejo brez vsakega nadzorstva. Da se po možnosti preprečijo nadaljnje nesreča pri kopanju, predpisuje predstojništvo mestne policije v Mariboru na temelju čl. 67 v zvezi s čl. 65. 66 in 69 zakona o notranji upravi naslednjo naredbo o varnostnih predpisih za kopalce:
Na prostem je kopanje dovoljeno samo na mestih, ki jih občina za to določi in razglasi. Mesta, ki so kopalcem, posebno pa plavanju neveščim nevarna (toi-mtini, vrtinci, globoka voda itd.) se morajo primerno označiti. Ta dolžnost zadene lastnika kopalnih naprav, kjer jih ni, pa občino. Tudi na krajih, kjer kopanje ni dovoljeno, mora občina posebna nevarna mesta označiti s svarilnimi napisi na obrežju. Lastniki kopalnih naprav, namenjenih za večji obisk, morajo za nadzorstvo kopalcev nastaviti plavanja veščo osebo in ob večjih potokih in rekah imeti na razpolago rešilni čoln, rešil-
ni drog iti rešilno vrv. Za kopalna mesta. kjer ni posebnih kopalnih naprav (bazenov, kabin itd.), a jih prebivalstvo v večjem obsegu uporablja, zadene ta dolžnost občino.
Otrokom do 14. leta starosti in plavanja neveščim osebam je tam, kjer ni preskrbljeno za nadzorstvo kopalcev, dovoljeno kopanje le v spremstvu plavanja veščih oseb, starih nad 18 let. Odgovorni so zato glede otrok tudi starši, oziroma varuhi. Prepovedano je namerno onečiščenjo vode po kopalcih in naprav-Ijanje ovir za prosti odtok vode v rečni strugi. Ob visoki vodi, ki presega normalno višino vode za 1 in pol metra, jc kopanje prepovedano. Hoja in poleganje kopalcev po tujih zemljiščih je brez dovoljenja lastnikov prepovedano.
Prekršaji te naredbe se kaznujejo kolikor ne spadajo pod strožje odredbe kazenskih zakonov na podlagi čl. 69. zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929, »Ur. 1. št. 417/104«. z denarno globo od 10 do 50 Din, odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku, z zaporom od enega do deset dni.
Sprejem gojencev v banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šoka 15. septembra 1934. Sprejme se 34 učencev. Vsi udeleženci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo sc pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kol-kovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta 1934. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki re-flektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16
let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in sc plačuje vsak mesec vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še okrajni kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispev ka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
Mladoporočenca.
•loj, kaj bi napravila?! Danes se mi je zopet prismodilo kosilo.«
»Draga moja, vedno bolj uvidevam, da bi se bila morala poročiti z ognje-gascem,, r.e pa z menoj.«
Fala
Samaritanski tečaj Rdečega križa. Da
zadosti svoji nalogi. ;e tukajšnji, občinski odbor društva Rdečega križa priredil osnovni samaritanski tečaj za Falo in Selnico v prostorih, ki jih .ie društvu dal brezplačno na razpolago znani in priljubljeni trgovec in gostilničar g. Viktor Grahor in s tem ponovno pokazal svojo izredno naklonjenost društvu. Da je zanimanje za ta tečaj zelo veliko, kaže dejstvo, da se je prijavilo 51 udeležencev ter je bila otvoritev tečaja dne 3. junija kar nrav slovesna in udeležba polnoštevilna. V lepem otvoritvenem govoru .ie g. predsednik pozdravil zastopnike občine in šole. Tečaj je pozdravila v imenu šole gdč. upraviteljica Konečnikova, v imenu občine pa g. Grahor. Živahno akla miran je prevzel besedo šef tečaja g. dr. Pirnat, zdravnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki je v krasnih besedah razložil navzočim namen in pomen samaritanskega tečaja in takoj zašel v prvo predavanje. Ker se radi zaposlenosti udeležencev, saj je skoro polovica kmetskih fantov in deklet, predavanja vršijo samo ob nedeljah popoldne, bo tečaj trajal skoraj pet mesecev. Upamo, da zdr-žc vsi tečajniki do konca, ki bo najbrže še veliko slovesnejši kot začetek ir. bomo o njeni našo javnost še obvestili.
Dežela, kjer je zdravje doma
Odkritje in raziskovanje mikroskopič-nih bolezenskih klic je povzročilo med mnogimi mnogo strahu. Takim ljudem bi bilo priporočati, naj se naselijo na otoku Novaji Zemlji v Severnem ledenem morju. Otck je odkril Nizozemec Ber-rend Barendsz. ko je sto let po odkritju Amerike iskal pomorsko pot v Indijo preko polarnega morja. Zaneslo ga je na neki severno od Rusije ležeči otok. kjer ie v večnem ledu ujet prezebal in stradal tri teta. Pozneje so otok znova odkrili in krstili za Novajo Zemljo. Nedavno je neki ruski učenjak odkril, da je Novaja Zemlja popolnoma brez vseh bolezenskih bacilov. Na otoku je prebil eno zimo in je v tem času preiskal zrak, vodo, prah in zemljo, ne da bi našel sled o kakšnem bacilu. Nastavil je po nezavarovanih mestih vrsto steriliziranih posodic, napolnjenih z rediščem za bakterije. Ko jih je čez nekaj ur zopet pobral in segrel v inkubatoriju, ni opazil nika-kega razmnoževanja bolezenskih kali. Ako bi nastavil tako redišče, ki je zelo ugodno za razvoj bakterij, v kakem velemestu le za par minut, bi se razvile cele kolonije bakterij. Dalje je izpostavil na prostem tudi nekatera jedila, da vidi, ali bodo splesnela ali segnila. Sveže meso, ki je ležalo osem mesecev na zraku v odprti posodi, je. bilo po preteku te dobe še popolnoma sveže in užitno; Ali b>' torej ne kazalo uvrstiti Novajo Zemljo med najpriporočljivejše in najbolj zdrave letoviščne kraje?, (Samo —■ malo »prevroče« je tam!)
io
MARIJ SKALAN:
84
»Kdo si? Ti, Ilaja?«
»Ne. Govori tiše!«
»Si duh?«
»Zenska sem. Tvoja rešiteljica.«
»Moja rešiteljica?«
»Da.«
Evalasta se je napol dvignila in iskala z očmi po temi bitje, ki je govorilo, a noč je bila pregosta, da bi ga bila mogla opaziti. Zato je vprašala:
»Kje si?«
»Tu, poleg tebe stojim.«
Mrzla, skoraj mrliška roka se je dotaknila njenega komolca.
»Kdo si? Kako ti je ime?«
»Ne sprašuj! Pojdi!«
»Kam?«
»Z menoj.«
»Kam me hočeš odvesti?«
»Z dvora, iz Semisirisa, iz Atlantide...«
»Kam?«
»Domov.«
»V deželo mojega očeta?«
»V deželo večernih gora.«
Roman Iz prazgodovine človeštva.
v
»Sedaj?«
»Takoj.«
Evalasta se je dvignila in se tipaje približala nevidnemu ženskemu bitju.
»Mudi se! Hiti!« je velela prikazen.
»In moja oblačila? Nakit?«
»Pusti vse in pojdi!«
»Rada b: vzela vsaj nekaj.«
»Ni časa.«
»Saj nakit.«
»Stori naglo!«
Princesa je poiskala zlato skrinjo in vzela iz nje nekaj dragocenosti. Potem je v naglici pograbila še haljo, ki je bila razgrnjena poleg ležišča.
»Pojdi!« silila prikazen, se ji približala in jo potegnila za roko za seboj.
Evalasti se je zdelo, da jo vleče k kipu Rija, a ko je dospela do mesta, kjer bi morala stati, je otipala v steno odprtino. Hip nato se je odprtina za njo zaprla in znašla se je z neznanko v tesnem prostoru, v katerem je bilo komaj prostora za dva človeka. Vzduh zatohlosti in ples-nobe ji je udaril v nos.
»Kje sem?« je vprašala preplašeno.
»Naj te ne skrbi!« je odgovorilo neznano žensko bitje. »Tu si prvič in zadnjič. Nikoli več ne boš videla soban, ki si jih zapustila, nikoli faraonovega dvora, nikol1 Semisirisa.«
»Kaj nameravaš?« je vzkliknila Evalasta.
»Pokazati ti pot. ki vodi iz jetmštva v tvojo domovino, nič drugega.«
Evalasta je začutila, da so se tla pod njo in neznanko zamajala in hip nato se ji je zazdelo, da polzi tesna celica nekam v globino.
»Kaj je to?« je vprašala.
»Pogrezamo se v podzemlje dvora.«
»Pogrezamo? Kako?«
»To ni važno. Ne izprašuj, kakor radoveden otrok!«
Glas neznanke je bil osoren in ukazujoč. da si princesa ni več upala spregovoriti. Z občutjem strahu in jedke zdvoje-nosti je nemo in negibno stala poleg neznanke, dokler ni naposled začutila, da stoji celica spet trdno. Neznanka je tedaj odprla stranska vrata in jo potegnila za seboj na podzemski hodnik, v katerem je stala druga neznanka z bakljo v roki. Ob njenem svitu je princesa zagledala pred seboj strahotno žensko bitje, srepo star-
ko, podobno bolj mumiji ko človeku. Od groze je kriknila.
»Kaj ti je?« je vprašala ženska in se odurno zakrohotala.
»Kdo si? Si človek ali prikazen??, je vprašala z naporom vseh sil.
»čarovnica Arikdinila ...«
»čarovnica...«
»Še nisi slišala mojega imena?«
»Nikoli.«
»Potem si ga zapomni, da boš vedela, kdo te je rešil ponižanja, ki te je čakalo na dvoru atlantskega vampirja!«
»In kdo je to?«
»Mladenka, ki si ji nevede in nehote ukradla ljubezen faraona Semiša Ofirisa •— favoritka Nefteta.«
»Ukradla ljubezen ...«
»Zaradi nje sem te odpeljala, ne zaradi tebe,« je dejala Arikdinila. »Brigala bi me azteške princesa!«
(Se bo nadaljevalo.)
Na počitnicah.
»Tone se mi je hvalil, da je bil tri mesece pri svojih sorodnikih na počitnicah. Pravkar pa sem zvedel, da je prišel danes iz zapora.«
»čisto točno, saj so njegovi sorodniki tudi zaprti.«
Soort
Športne prireditve včerajšnje nedelje
Zvezno olimpijsko prvenstvo kolesarjev - Kolesarske in motociklistične dirke wPeruna* - SK Železničar podlegel Primorju • Visok poraz Rapida v Ljubljani Zmaga SK Svobode v Celju
Včerajšnja nedelja je bila prav bogata na športnih prireditvah. V Mariboru so bile na sporedu tri večje prireditve, ki so privabile lepo število gledalcev. Ljubitelji kolesarskega športa so se že zjutraj razgibali in se podali na Vodnikov trg, kjer je bil start in cilj.
Zvezno olimpijsko prvenstvo kolesarjev
se je včeraj prvič izbojevalo v Mariboru. Ta dirka je bila revija najboljših kolesarjev naše države. Startalo je 23 tekmovalcev iz Zagreba, Ljubljane, Ormoža in Maribora. Dirko je priredila Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije pod organizacijskim vodstvom Mariborske kolesarske podzveze. Start je bil eno uro pozneje kot se je javilo! in sicer ob 7. Starterji so poslali posamezne dirkače na 100 km dolgo pot Maribor - Dravograd - Maribor v presledkih 2 minut. Prvi tekmovalci so se vračali okrog 10. ure, in sicer je prvi privozil na cilj Stjepan Orgac (HKB Zagreb), za 10 minut je nato prispel na cilj Gartner iz Ljubljane, nato pa v kratkih presledkih ostali tekmovalci. Po končani dirki je bila v hotelu »Orel« razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, nato pa družabni sestanek vseh sodelujočih.
Rezultati so bili naslednji: 1. St. Grgac (HKB Zagreb) v času 3:03:19, 2. Janko Košek (Gradjanski Zagreb) 3:08:26, 3. Stane Abulnar (Hermes Ljubljana) 3:11:16, 4. Franc Gartner (Ljubljanica) 3:12:14, 5. Drago Ivkovič (Gradjanski Zagreb) 3:14:12, 6. Stjepan Brozovič (Gradjanski Zagreb) 3:15:20, 7. Drago Davidovič (Orao Zagreb) 3:15:27, 8. Matija Pavličič (Drava Ormož) 3:16; 17, 9. Janko Gregorič (Primorje) 3:16:54,	10.
Rudolf Fiketar (Gradjanski Zagreb) 3:18:17 itd. Štefan Rozman (Železničar) in Ljubič (Gradjanski) sta bila diskvalificirana, in sicer Rozman zaradi tega, ker je baje na progi sprejel okrepčila, Ljubič pa, ker je zamenjal kolo. Rozman bi, ako ne bi bil diskvalificiran, zasedel 3. mesto.
Popoldne pa je priredil Klub slovenskih kolesarjev in motociklistov »Penin«.
kolesarske in motociklistične dirke.
Kolesarji so startali točno ob napovedanem času ob 14. izpred gostilne »Pri grozdu« na Aleksandrovi cesti. Dirkali so na 22 km dolgi progi Maribor - Sv. Lenart. Startalo je 17 najboljših dirkačev sekcij Pesnica, Sv. Lenart, Sv. Peter, Tezno, Pobrežje in matice. Rezultati so bil* naslednji: 1. Evald Komperšak (Pesnica), 2. Ignac Šket (Pesnica), 3. Maks Korošec (Pesnica).
Motociklisti, 20 po številu, so startali pri odcepu banovinske ceste Pesnica -Sv. Lenart. Proga je bila dolga 15 km.
Rezultati: kategorija A do 250 cem: 1. Alfonz Vresnik; kategorija B do 400 ccrn: 1. Ivo Zgur v času 10:04 minut, 2. Ferdo Ledvinka 11:21, 3. Alfonz Vresnik 12:C6; kategorija C do 500 ccm: 1. Ivo Žgur 10:25, 2. Blaž Železnik 10:32, 3. Rudolf' Welle 11; kategorija D motorji s prikolico: 1. Matija Višer 13:17, 2. Peter Liti 16:09.
Vse dirke so se končale brez večjih nezgod. Zasedba proge je bila vzorna. Dirkam je prisostvovalo veliko število gledalcev, med drugimi tudi okrajni glavar g. dr. Senekovič. Povprečna brana motociklistov je bila 90 km na uro in si je priboril pokal predsednika Motozveze g. Funka Ivo Zgur, ki je dosegel najboljši čas dneva. Vodstvo prireditev je bilo prav dobro in moramo »Perunu« k vzorni izvedbi teh dirk čestitati!
PrlmorJe:ZeIezničar 3:2 (1:2).
Včerajšnja prijateljska tekma naj nam bi pravzaprav pokazala današnje razmerje v znanju nogometa med Mariborom in Ljubljano. V kolikor nam ga je, smo lahko zadovoljni, ker po včerajšnji tekmi sodeč je mariborski nogomet ljubljanskemu vsaj enakovreden, kljub porazu Mariborčanov, ker po predvajani igri, bi si zmago v dokaj izdatni meri zaslužil Železničar. Zmaga Primorja je samo priložnostna.
Primorje je včeraj prišlo v Maribor s svojimi najboljšimi in — razočaralo. Pričakovali smo mnogo, mnogo več. Videli pa smo komaj toliko, kolikor nam lahko v medsebojnih srečanjih pokažejo tudi domača moštva. Sedanje moštvo Primorja je sestavljeno iz pretežne večine »u-bežmkov« drugih klubov, v svoji hiši vzgojenih ni. — Najboljši del moštva je obramba, kjer je glavni steber Bertoncelj I. O vratarju Logarju smo v športnih poročilih čitali marsikaj, včeraj se nam pa je pokazal kot povprečna moč. V kril-ski vrsti je bil najbolj izrazit Boncelj, ob strani sta mu več ali manj posrečeno se-kundirala Prevolnik in Zemljak. Napad ni kaj posebnega. Včeraj nismo videli niti enega strelca, vsi goli so bili bolj »priložnostni«. Gonilo napada je leva stran, ki jo tvorita Mariborčana Bertoncelj II. in Zemljič. Sicer si je napad ustvaril nekaj prav zrelih situacij, ki so pa bile uprav začetniško pokvarjene.
Železničarji za nasprotnikom niso prav nič zaostajali, v startu in odločnosti pred golom, so ga celo prekašali. Moštvu manj ka prav izdaten kondicijski trening. Včeraj so se sicer tudi ob koncu potrudili, ali videlo se je, da noge niso hotele delati tako, kot je hotela glava, če ne bi
bilo onih nekaj slabih trenutkov v obram bi, po katerih so prišli gostje do treh cenenih zgoditkov. bi bila zmaga prav lahko na njih strani. Mahajnc je nedvomno Vratar večjega formata in ie daleko nadkriljeval svoj primorjanski vis-a-vis. Njegova napaka pa je, da prečesto zapušča svoje svetišča, V tem oziru je bil včeraj posredni krivec dveh golov, ki bi izostala, Če bi ostal v golu. Branilca sta bila dobra, mladi Frangež bolj zanesljiv od Vagnerja. Krilska vrsta je storila svojo dolžnost in je bila enako dobra v ofenzivni, kakor v defenzivni igri. Napad je včeraj prav lepo iznšnadil, če bi posedoval še preciznost strelov, bi obsedela še marsikatera žoga v mreži.
Score je otvoril že v 3. minuti Pavlin z ostro plasiranim strelom v levi spodnji kot. Minuto nato Logar komaj ubrani oster strel Pezddčka. Železničarji stalno napadajo. Primorje prihaja le sporadično v kazenski prostor nasprotnika. V 16. min. napravi obramba Primorja usodno napako. Logar zapusti gol, Pezdiček pošlje žogo proti praznemu golu, vendar zgreši. V zadnjem trenutku prihiti Lešnik in spravi žogo na pravo mesto. Nato preide Primorje v napad, in po krivdi obrambe zniža Jež na 2:1. Frangež je skušal sicer rešiti, vendar je še krepkeje potrdil zgoditek. — Vil. min. drugega polčasa zopet po krivdi obrambe Primorje izenači. Mahajnc je zapustil gol, Zemljič poda
Janežiču, ki z ležernim strelom v prazni gol izenači. V 30 min. se obramba Železničarja nekaj obira, posledica je, da Primorje po Janežiču doseže zmagonosni gol
Tekmi je prisostvovalo kakih 900 gledalcev, katerih večina je prišla samo, da vidi igrati »dezerterje1« ISSK Maribora. V kolikor jih ni zadovoljilo Primorje, so prišli na svoj račun ob krasni igri Železničarjev, ki so tokrat prav častno zastopali naše mesto kot trenutni, neoficielni' prvaki.
V predtekmi je rezerva Železničarja zmagala nad rezervo Maribora z 2:0 (0:0), kljub temu, da je bil Maribor v stalni premoči. 'Sodil je g. Jančič.
Predpoldan pa je na istem igrišču zmagala mladina ISSK Maribora nad mladino Železničarja z 1:0 (i:0). Sodil je g. Stoj-
SiC.
SK Ilirija:SK Rapid 7:3 (5:1).
Mariborska Rapid je včeraj gostoval v Ljubljani, kjer je odigral proti SK Iliriji prijateljsko tekmo. Tekma se je končala z visoko zmago Ilirije.
SK Svoboda:SK Olimp 2:1 (2:0).
V Celju se je včeraj odigrala prva kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred LNP, in sicer sta se srečala mariborska Svoboda in SK Olimp. Zmagali so Mariborčani v razmerju 2:1. Revanžna tekma se bo odigrala prihodnjo nedeljo v Mariboru.
		jMffB
		
Naznanjam, da je pieminul moj preljubi oče, gospod
Anton Berginc
pol. nadz. v pok.
v soboto, 16. junija 1934.
Pogreb predragega pokojnika bo danes ponedeljek 18. junija ob 16. uri iz mesme mrtvašnice na magda-lensko pokopališče.	2sm
Prosim tihega sožalja.
Pobrežje pri Mariboru, dne 18. junija 1934.
Žalujoča hčerka in sorodniki.
iv##'
Kupim
KUPIM HRANILNO KNJIŽICO
»Posojilnice« Narodni dom proti takojšnji gotovini v zncs ku do Din 25.000.—. Ponudbe na upravo »VečermlkS« pod _________________________ 2523
Sobo odda
SOBO
lepo opremljeno, zračno, solnč no, z uporabo kopalnico. na lepem prostoru, oddam s 15-Junijem mirnemu gospodu. — Naslov v upravi lista. 2403
Službo dobfi
IŠČEM HIŠNIK*
zanesljivega in pošten ega ■ Ribniško selo 15.	2488
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Soomnltese CMD r
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna
Oglašulte I
d. d., predstavnik