Kurjava s fogreto fapo, s ktero fe liirita prej vgri-Je^ kakor pe^H« Vezhkrat flifhimo toshiti, koliko denarjev de ljudje sa simfko kurjavo isdajejo, sraven tega pa vunder dofti mrasa preftanejo. Veliko potrato delajo s dervami, per vfim tem pa vunder mras terpe, in ne miflijo, de je mogozhe, fi pomagati. Ali bi ref ne bilo mogo-zhe v tej rezhi fi kaj popraviti? Jeft miflim, de. — Na Nemfhkim fo pred nekterimi 100 let-mi sazheli perpravnifhi pezhi ftaviti 5 prav fo sadeli. Od tiftiga zhafa fo fe ljudje mozhno poganjali, kako de bi menj derv poshgali, pa vezh gorkote dobili. V bukvih, ki fo jih na fvitlo dali, je vezh vish kurjave popifanih *). Pred nekimi letmi fim f) Nek Dunajfki uzhenik, Meifsner s imenam, je pokasal, de je mogozhe zlo s majhnim ognjem velike lufhe fogreti. Po njegovim fo v veznih nrettnih hifhah kur-javo napravili, torej jo, kjer jo imajo: Meifsnerjovo kurjavo imenujejo. Nove nemfhke bukve: „Anleitung, Zimmer - and Koeh-ofen, Sparrkochherde und Kesselherde den neuesten Erfah-ruiigen entsprechend zu bauen. Fiir Topfer und sonstige mit Feuerungsanlagen sich Beschaftigende, so Avie fiir alle dieje-nigen, welche Holzersparrung erzwecken wollen. Yon Gustav v. Kern. Mit 100 Abbildungen auf 5 Tafeln. Niirnberg 1843. Preis fl. 2 — dajo poduzhenje, hifhne in kuharfkc pezhi poftavljati, in ognjifha fosidati" vfim pe-zharjem, in takinr, ki fe s kurjavo pezhajo , tudi drugim k snanju, kteri shelijo, sa derva menj isdati.-Te bukve per-porozhimo vfim, kterim to dopade, pofebno pa domazhim pe-zharjem. Kdor sheli imenovane bukve prebirati, 11 jih lahko is bukvarnize rokodelfke drushbe na pofojilo dobi. v nekih novizah prebiral, v kterih je bila enaka visha kurjave popifana, namrezh: kadar fo shelesne zevi ali rori v pezhi od tal do verha narejeni ? shene pezhni ogenj fo-greto fapo po zevi na kvifhko pod ftrop in vlezhe merslo fapo po dufhku na fe, kteri je v hifhi per tleh fkosi pezhni tlak do shelesne zevi narejen. Nad pezhnim temenam je zevi konez, is kogar vro-zho fapo pezhni ogenj po hifhi podi. Mersla fapa v ifpi ali zimru leti per fpodnim dufhku v shelesno zev, ktera je od ognja rasbeljena; fapa po fapniku gredozh fe mozhno fogreje, in puhti verh temena vun in po hifhi okoli. Tako fe mersla in gorka fapa podite okrog, de je veliko hitrejfhi po zeli ifpi ali zimru fkoraj enaka gorkota. Jeft fim previdil, de bi to bilo prav. Sklenil fim , merslo in mokrotno prebivalifbe fi popraviti. Bilo je mefza liftopada v letu i838, ko fim fi na to visho pezh popravil. Po volji mi je ; pet let she kurim tako in fposnam, de je taka kurjava prava in dobra. Tedaj fim dolshan Slovenzam v meftih in na kmetih dobro naredbo osnaniti. Ta naprava fe naredi s majhnim. Vfaka pezh, naj bi bila tudi ftara, je sa to. Snotraj po pezhi fe naredi zev is mozhniga shelesniga pleha, ki fkosi teme feshe. V hifhi per tleh mora dufhek do zevi iti. To je vfe ! S to napravo ni po hifhi nobene napote, tudi drusiga ni vidi ti, kakor dufhek pod pezhnim ftolam per tleh. Kjer pa ena pezh dve pregra- jene ifpi greje , fe vidi na temenu le kof zevi, po kteri je gorkota v drugo ifpo napeljana. Per taki kurjavi fe perhrani zhetert derv. Sa naredbo take pezhi pa ni treba drusiga dnarja isdajati, kakor sa shelesni pleh, in sa sidarfko in kljuzhavnizharfko delo. *) Sleherni kovazh in kljuzhavnizhar na kmetih bo snal shelesno delo narediti, ker je vfaka pezh sato, ki je ni treba poderati in ne pre-ftavljati. Tudi fe nevarnofti ognja in dima ni bati, zhe je zev prav narejena. Tukaj v perlogi tega lifta pokashem narif take pezhi, in jo rasloshno v podobah popifhem; profim pa tifte, ki naredbo s fvojimi ozhmi vidi ti shelijo, naj pridejo v mojo ftanje v Ljubljani, v ternovfko predmeftje, v hifho Nr. 18 po pervih fhtengah. Skoraj fleherni ve , de je v sakurjeni hifhi pod ftropam nar vezhji gorkota, prek frede manji, per tleh pa je je zelo malo, sa to, ker gorkota in vrozhina le na kvifhko grefte. To vidite per vfakim ognjenim plamenu, de le v kvifhko shene. Ozhitno je tadaj, de fe bo luft ali fapa v zevi J. K,- na podobi 3*9 kakor hitro v pezhi goreti sazhne, koj fogrel, in ga bo per gorej-nim konzu zevi per Jj. pod hifhni ftrop gnalo. Tako naglo, ko gorka fapa is verh plehafte zevi ali fapnika J. IL. odide, pertifne sa-njo mersla fapa fpodaj po dufhku II. Zhe je huji ogenj v pezhi, hitreje in vifhje fe fapa po fapniku J. JJ.. fogreva, in sgoraj vun, fpodaj po dufhku pa v zev hiti. De je to refniza, fe vfak na kratkim lahko previsha, zhe nekoliko zhafa golo roko pred dufhkam per H. dershi; koj bo zhutil , kako mersla fapa va-nj leti. Ravno tako naj bi fku-fhal nad temenam pezhi, verh zevi per Ij. , kjer vrozhina vun leti, roko pomoliti; hitro jo bo vmaknil. Ker tedaj vrozhina le na kvifhko fili, fkosi pezhi pa, ki fo vezhdel rnozhno prevelbane in osidane , predreti ne more , ogenj pa vedno novo vrozhino dela: je gorkota perfiljena, per mefte-jah navadnih pezhi oditi in fe v nizh pogubiti. De je mogozhe li veliko vrozhine sa potrebno gorkoto perdershati, pomaga v pezh po-ftavljena zev U. X K.. Ij. na podobi 1. in podobi 3. Po tej zevi ftopi gorkota hitreji in lagleji v hifho, kakor fkosi rnozhno obsidano in debelo savelbano pezh. Namefl issidaniga velba na verh pezhi fe pa k velikimu pridu shelesna plo-fha O- P- na podobi L in 3. vdela. Ni fe bati, de bi kaj dima v hifho perfhlo, defi-ravno mora zev is kofzov sloshena biti, sa to, ker fe žela zev v pezh djati ne da, to de morajo kofzi, de dim dershi jo, tako eden v dru- *} Sa pezh fredne veliko fti je potreba okoli 20 funtov pleha. Funt velja v Ljubljani s delam vred 2i krajzarjev. 78 siga vtaknjeni biti, de kofez J. v kofzu X« sno-traj sa en pavz krishem gre. Per U. mora zev, kakor ]>(>