3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 26. septembra 2013  Leto XXIII, št. 39


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 26. septembra 2013

Porabje, 26. septembra 2013

Vsakši človek ma v sebi nišo vrejdnost
STR. 3
SVETA CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA
STR. 6

Gospodarstvo kot temelj za narodnostne dejavnosti

17. in 18. septembra se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku na Madžarskem predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Veber. Vračal je obisk madžarskemu predsedniškemu kolegu Lászlu Kövérju, ki je Slovenijo obiskal leta 2011.
Prvi dan predsedniškega obiska je bil namenjen Porabju in slovenski skupnosti na Madžarskem. Janka Vebra so na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku sprejeli učenci ustanove, nato se je gost sestal z vodstvom šole in predstavniki Državne slovenske samouprave. Predsednik krovne organizacije Martin Ropoš je Janku Vebru orisal nastali položaj okoli nezadostnega financiranja obeh dvojezičnih šol, podpredsednica Erika Köles Kiss pa je predstavila porabsko šolstvo na splošno. Ravnateljica seniške šole Ildiko Dončec Trei-ber je nato gosta vodila po učilnicah, kjer je lahko dobil vpogled v potek dvojezičnega pouka.
Obisk predsednika Državnega zbora se je nadaljeval v učni predelovalnici sadja v največji porabski vasi, kjer so pred kratkim prvič testno preizkusili stroje, ki jih je Razvojna agencija Slovenska krajina pridobila preko projekta UPKAČ. Uspešno zaključene in tekoče projekte je gostu predstavila vodja agencije And-reja Kovač. Zaradi slabega vremena je beseda o vzorčni kmetiji prav tako tekla v predelovalnici, pogovorov se je udeležil tudi župan Gornjega Senika Gabor Ropoš.
Na Generalnem konzulatu RS v Monoštru sta predsednika slovenskega parlamenta pričakala predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök ter predsednik DSS Martin Ropoš. Voditelja obeh slovenskih krovnih organizacij sta seznanila gosta s perečimi vprašanji zamejske skupnosti. Janka Vebra sta sprejela tudi župan mesta Monošter Gábor Huszár in vodja monoštrskega Okrajnega urada István Orbán.
V Slovenskem kulturno-informacijskem centru si je visoki gost ogledal uredništvi obeh osrednjih porabskih medijev, tednika Porabje in Radia Monošter.
»Ko si tukaj v tem okolju, se srečaš z ljudmi in se pogovoriš z njimi, so te informacije in ti občutki bistveno bolj pristni. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se razmere v tem okolju izboljšujejo in vlada velik optimizem, da bo v prihodnosti še boljše. Zame je to izjemno pomembno, kajti tako lahko nadgradimo sodelovanje med Madžarsko in Slovenijo« - je na kasnejši tiskovni konferenci občutke izrazil Janko Veber. Povedal je še, da je obisk na Madžarskem namenoma začel v Porabju, o katerem je imel že mnogo informacij, saj se je ob nastopu položaja sestal s predstavnikoma Slovencev na Madžarskem.
»Med odprtimi vprašanji moram izpostaviti predvsem financiranje delovanja osnovnih šol in to je ena od tistih tem, ki jo bom zagotovo prenesel, ko se bomo pogovarjali tako s predsednikom Madžarske kakor tudi s predsednikoma parlamenta in vlade« - je ponudil pomoč predsednik Državnega zbora in dodal: »Zelo pomembno za uspešno delo v tem okolju je izobraževanje in sistem financiranja je ta hip nekoliko nedorečen. Verjamem pa, da obstaja velika želja in pripravljenost, da se tudi to doreče.«
»Bil sem izredno prijetno presenečen nad tem, da v tem okolju s svojo samoorganiziranostjo uspevate koristiti tudi evropska sredstva« - je Janko Veber še povedal in dodal, da preko številnih projektov prihajajo sredstva v Porabje, za to pa je potrebno »izjemno organizirano delo«.
Kadar se napoti v kakšno sosednjo ali bolj oddaljeno državo, ga spremljajo gospodarstveniki, je povedal visoki gost. »Ne gre samo za srečanje na najvišji državni ravni med obema državama, ampak tudi za organizacijo srečanj na gospodarski ravni. To je izjemno pomembno za povečanje gospodarske rasti v Sloveniji in nenazadnje tudi na Madžarskem. Ko je gospodarska rast višja, je več sredstev tudi za financiranje vseh dejavnosti, ki so povezane z izobraževanjem, kulturo, delovanjem narodnostnih skupnosti« - je izrazil mnenje predsednik slovenskega parlamenta.
Janko Veber se je po tiskovni konferenci z delegacijo napotil proti Budimpešti, kjer je naslednji dan odprl slovensko-madžarsko poslovno konferenco, nato pa se sestal z najvišjimi predstavniki madžarske države.
-dm-


Predsednik Državnega zbora Janko Veber na obisku v uredništvu časopisa Porabje. Ob njem veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec in državnozborska poslanca László Göncz ter Jože Horvat

Bogojina: jubilejni Košičevi dnevi in zbornik

ČEDNIM STOJI SVEJT!

Pet prekmurskih vasi v moravskotopliški občini: Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci so pred petindvajsetimi leti pripravile prve Košičeve dneve kulture v duhu besed Jožefa Košiča: Čednim stoji svejt! Brez velikega tveganja lahko rečemo, da je bilo pred četrt stoletja malo sodelujočih pri organizaciji, ki bi verjeli, da se bo prireditev obržala toliko let in se tako uveljavila v ožjem in širšem, tudi zamejskem prostoru, s kulturnimi in drugimi  dogodki in zbornikom, ki spremlja Košičeve dneve. Prireditev je vedno posvečena znani osebnosti ali dogodku v bogojinski župniji. Prva je bila, razumljivo, posvečena Jožefu Košiču, letošnja pa 25. obletnici Košičevih dni kulture. Naštevanje vseh bi vzelo preveč prostora, toda nekatere moramo omeniti: dvakrat je bila prireditev posvečena rojaku, škofu Jožefu Smeju, velikemu poznavalcu in prijatelju Porabja, pa še duhovniku Ivanu Camplinu, dr. Vilku Novaku, 70-letnici Plečnikove cerkve, Plečniku v Prekmurju in arhitektu Jožetu Plečniku, 790- in 800-letnici prve pisne omembe Bogojine, Slovenski besedi, Stanju duha v slovenski družbi... Podelili so tudi devet Zahvalnih listin, škofu Jožefu Smeju in drugim, ki so prispevali k razvoju in uveljavljanju prireditve. 
Kot je bil lanski Košičev zbornik v celoti posvečen dr. Jožefu Smeju ob 90-letnici življenja, urednik Branko Kerman ga je imenoval kar Smejev zbornik, je letošnji v znamenju jubileja; 25. številka Košičevih dnevov in zbornika zaokroža »petindvajsetletno osveščanje zgdovinske preteklosti in poznavanja lastne identitete vasi župnije Bogojina. Če se ozremo na številne publikacije, ki so na začetku izhajale kot drobni zveščiči, v zadnjih številkah pa kot zborniki s številnimi znanstvenimi, poljudnozanstvenimi prispevki in zapisi o številnih domačih osebnostih, moramo povedati, da so bile pomemben segment v promoviranju domoljubja in da so veliko prispevale k uveljavljanju domače besede, narodove zavesti in kulture. Naše kraje so dvignile iz kulturno-zgodovinske anonimnosti,« je poudaril urednik Branko Kerman v svojem sporočilu.    
Župan občine Moravske Top-lice Alojz Glavač v razmisleku Srebrne niti namenja posebno pozornost prelomnemu obdobju v Sloveniji, ko je zorelo spoznanje o ustanovitvi samostojne države: »Obdobje priprav na Košičeve dni in njih nastanka v letih 1988 – 89 obsega čas razglasitve Majniške deklaracije (pred veliko množico zbranih jo je v Ljubljani prebral pokojni pesnik Tone Pavček, op. pisca). V Slovenijo se vrača dr. Jože Pučnik. Pojavljajo se prvi zametki političnih strank. Pred tem znamenita 57. številka Nove revije prinaša za tiste čase izzivalne teme, med katerimi so predvsem teze za novo slovensko ustavo in pozivi k ustanovitvi slovenske države.«
Jože Vugrinec, profesor-slavist, dolgoletni direktor pokrajinske in študijske knjižnice in pobudnik za obiske bibliobusa-potujoče knjižnice v Porabju, ustanovni član Košičevih dni, urednik dosedanjih publikacij, je avtor obsežnega pregleda Košičevih dni kulture, s pogledom v preteklost in prihodnost. Na prvo mesto med dogodki spadajo tradicionalne prireditve, kot so pohodi Po poteh kulturne dediščine, koncerti znanih tujih in domačih vokalnih skupin ter orkestrov, nastopi domačih in tujih folklornih skupin, razstave LIKOS-a iz Murske Sobote, Hubertove maše, proščenje v filovskem Gaju, zelenjadarsko-folklorni festival in trenje lanu. Občasne prireditve pa: literarni večeri, predavanja, okrogle mize, predstavitve knjig, razstave, gostovanja gledaliških skupin, lončarske delavnice, postavitve kulturnih obeležij, otvoritve infrastrukturnih in drugih objektov, spominska plošča Jožefu Košiču in druga spominska obeležja. Košičevi dnevi so domala vseskozi povezani tudi s Porabjem, bodisi z nastopi folklornih skupin ali skozi življenje in delo Jožefa Košiča, prvega prekmurskega posvetnega pisca ter župnika na Dolnjem in Gornjem Seniku. Njegovo ime nosi tudi gornjeseniška dvojezčna osnovna šola.  Zgolj našteta pestrost različnih vsebin razgrinja bogastvo in hkrati pomen Košičevih dni kulture. Le slutiti je mogoče, koliko truda so morali organizatorji, torej posamezniki, vložiti, da se je prireditev ohranila četrt stoletja, da je pritegnila sodelujoče izvajalce in obiskovalce, in ni postala sama sebi namen. Tudi zato, ker se je medtem zgodilo marsikaj v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu in v odnosu – nas – vseh do javnih prireditev, ne glede na to, kakšno vsebino prinašajo.
Ali kakor je Jože Vugrinec zapisal v  Preprosto bi lahko rekli: nedvoumen poziv in spodbuda mladim, da v sodelovanju s starejšimi, z dovolj bogatimi izkušnjami, nadaljujejo pred četrt stoletja začeto delo, kakršnega ni daleč naokoli v severovzhodni Sloveniji. Koliko vsega se je na različnih področjih zgodilo, najdemo tudi v bibliografiji zbornikov Košičevi dnevi, ki jo je pripravil – kdo drugi kot – Franc Kuzmič.  
V drugem, obsežnejšem delu zbornika so pod naslovom Bogastvo župnije Bogojina, predstavljeni kraji, ki sodelujejo v Košičevih dnevih. Iz napisanega in fotografij spoznamo neprecenljivo bogastvo materialnega in duhovnega – od kulture do športa – in tudi posebnosti, kar vse je v Bogojini, Bukovnici, Filovcih, Ivancih in Strehovcih.  
Zadnji del zbornika je posvečen trem duhovnikom, in sicer dr. Jožefu Smeju ob 30-letnici škofovske službe, zlatomašniku Izidorju Veleberiju in bogojinskemu župniku dr. Stanislavu Zveru ob 40-letnici mašniškega posvečenja. 
Prireditve letošnjih Košičevih dni so se začele z otvoritvijo razstave del članov LIKOS-a iz Murske Sobote v veroučni učilnici in končale v Plečnikovi cerkvi v Bogojini.
ERNEST RUŽIČ


Smejev zbornik so poimenovali lansko publikacijo ob Košičevih dnevih, ker je bila v celoti posvečena priljubljenemu škofu in bogojinskemu rojaku dr. Jožefu Smeju ob 90-letnici njegovega življenja. Vsebina letošnjega zbornika pa je v znamenju 25-letnice Košičevih dnevov. Omeniti velja, da so zborniki postajali iz leta v leto obsežnejši in vsebinsko bogatejši; od nekaj deset strani v zveščiču je postal Košičev zbornik publikacija s prek 200 strani zanimive in tehtne vsebine, bogato dopolnjene s številnimi fotografijami.

Vsakši človek ma v sebi nišo vrejdnost

Na Porabskom dnevi je bila ena od dobitnic priznanja »Za Porabje« Gyöngyi Bajzek z Gorenjoga Senika. Tak mislim, njau nej trbej nutpokazati, zato ka go  Porabci dobro poz-namo kak sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, kak članico mešenega pevskega zbora Avgust Pavel ali kak članico folklorne skupine na Gorenjom Seniki. Istino, ka je edna najmlajša med tistimi, šteri so dotejga mau dobili priznanje »Za Porabje«, dapa tak mislim je edna med tistimi tö, šteri so si najbole zaslüžili tau priznanje.
- Gyöngyi, ka tebi pomeni priznanje »Za Porabje«?
»Tak mislim, vsakšoma dobro spadne, če njegvo delo cejnijo, meni zato eške več pomeni tau, ka sem ga tü dobila, gde živem, tü, gde delam. Tü so tak ocenili, ka se ge trüdim pa delam nika za slovensko kulturo pa za slovensko dediščino. Ge leko povejm, ka sem ge tau že v otroški lejtaj začnila, v osnovni šoli, zato ka sem že te plesala pri folklorni skupini spejvala v pevskom zbori. Potistim, gda sem končala osnovno šaulo pa sem se tadale včila, potistim sem tau ranč tak nadaljevala. Nut sem staupila v velko folklorno skupino pa v pevski zbor Avgust Pavel. Sledkar sem bila članica, predsednica Drüštva slovenske mladine pa sem začnila špilati pri gledališki skupini Nindrik-indrik. Istino, tam sem nej dugo bila, dapa v folklori pa v pevskem zbori sem že dvajsti lejt članica. Zdaj v zadnji trej lejtaj pa že sama tö včim te mlade folkloriste plesat porabske plese. Ge tau brodim, ka človek že telko lejt spejva, tau vejn zato gé, ka na Seniki je tau že tradicija. Doma prvin s teticov, z materdjov pa s staro materdjov, najbola pozimi smo naprejvzeli pesmarice pa smo spejvale. Ali kakoli je doma bilau, prvo obvhajilo ali kakoli drügo, na konci smo vsigdar spejvali. Tau meni je normalno bilau, ka mo ge tau delala pa volau sem k taumi tö mejla.« 
- Na tebe je tau vplivalo kaj, ka si dosta bila s staro materdjov, gda si ešče mala bila?
»Stariške so delali, ona je bila vsigdar z nami. Zazranka je ona nas zbidila, gda smo s šau-le domau prišli, ona je nas doma čakala pa ranč tak večer smo tö dosta z njauv bili. Ona je včila nas boga moliti, ona je nam zgodbe pripovejdala pa ve-čer pravljice, gda smo nej mogli zaspati.« 
- Kak tau, ka si se po osnovni šauli za medicinsko sestro včila pa nej kaj drügo?
»Pravica je tau, ka sem ge nej stejla medicinska sestra biti, ge sem se z turizmom stejla ukvarjati pa v tašo šaulo sem stejla titi. Samo tam je pogoj biu, ka moraš znati nemški, dapa ge sem nej znala, zato ka v šauli sem se samo slovenščino včila. Te je eške fejst vplivalo name tau, ka stariške pa babica povejo, oni so mi pravli, aj si tašo slüžbo vöodabarem, gde si delo najdem. Medicinska sestra je taši poklic, šteroga de vsigdar trbelo, betežniki vsigdar baudejo, s tejm si delo vsigdar najdeš. Tak sem te medicinska sestra gratala, pa sem delala edenajset lejt  v špitalaj.« 
- Med tejm, ka si delala, si na visoko šaulo odla študirat slovenščino. Zaka, vejpa tebi pri deli tau nej trbelo?
 »Gor so me poiskali od televizije, od Slovenski utrinkov, ka iščejo enga sodelovca, što bi njim pomago, pa oni so name mislili, če bi vzela. Vzela sem, dapa nej je bilau léko delo reportaže delati tak, ka sem eške zmejs slüžbo tö mejla. Tam so mi povedali, če škem ostanti pa tadale delati, te moram visoko šaulo končati. Zavolo tau-ga sem se glasila pa končala v Somboteli pedagoško visoko šaulo.« 
- Zaka nejsi stejla že tadale medicinska sestra biti?
»Nej, ge sem kak medicinska sestra sploj rada delala, tam sem tö z lidami delala, med lidami sem bila. Ne vejm zaka, dapa nika mi je falilo, nika drügo sem tö stejla delati, zato sem te üšla na visoko šaulo. Med tejm, ka sem študirala, pri televiziji sem tadale nej delala, nikak je konec grato. Gda sem šaulo končala, te me je Klara Fodor gorpoiskala, ka pri Slovenski zvezi iščejo enga človeka, šteri bi njej pomago pri deli. Müve sve se te že dobro poznale, zato ka pri gledališki skupini Nindrik-indrik sva vküper špilale. Gda sem končala visoko šolo, sem se te prijavila na Zvezo leta 2004, pa te od tistoga mau tü delam.« 
- Ka misliš ti, štera že več lejt delaš na kulturnom področ-ji, ka baude s porabsko kulturov pa maternim jezikom?
»Ge dosta delam z mladimi, dvej leta sem bila mentorica pri otroški skupini na Gorenjom Seniki, pa vidim, ka je tau že ovakša generacija. Oni že ovak brodijo, ovak vcujstanejo k tomi deli. Njim je najbola tau važno, ka so v nišoj drüžbi, ka so vküper gé. Dobro ka našo kulturo gordržijo kak folkloristi ali pevci, dapa oni si že ne brodijo tak kak starejši.«
- Ka je razlika med tejmi mladimi pa med tvojo generacijo?
»Ge tak mislim, gda sem eške ge bila telko stara kak zdaj tej, mi smo eške nej meli telko možnosti. Ge sem te rada bila, če sem leko nutprišla v eno skupino pa me je veselilo, če smo se nauve plese ali pesmi navčili. S tau skupinov sem te leko po Sloveniji odla, v več mejsta, kama bi ovak nik-dar nej prišla. Nas je tau eške bola brigalo, tej mladi zdaj več možnosti majo, oni so več nej tak notra zaprti, kak smo mi bili. Majo računalnik, internet, cejlo Slovenijo so že zopojdli prejk šaule, mi smo tauga nikanej meli. Drüga je pa asimilacija, dosta je taši, šteri so se že samo v šauli začinili včiti slovenski pa nej doma od babice, tej že cejlak ovak čütijo do slovenstva kak mi. Mi smo se tistoga reda v vrtci začnili včiti vogrski, tej pa ranč obratno, slovenski se včijo tam, leko ka ranč zavolo tauga ne čütijo tak za svojoga te jezik.« 
- Zdaj si te leko zadovolna, zato ka tau delaš na Zvezi Slovencev, ka si vsigdar stejla delati.  Za porabsko kulturo, za porabske lidi, nej?
»Od leta 2004 delam na Zvezi Slovencev, tü rejsan možnost mam za porabske Slovence delati, ka me rejsan veseli. Za njij probam taše programe, delavnice, prireditve vözbroditi, ka so za njij zanimivi. Probamo s tejm tüdi ohraniti našo slovensko kulturo. Težko je v tejm tau, ka vsigdar moraš nika nau-voga vözmisliti, ka je tašo, ka potegne lüstvo. Na drügi strani je tüdi gnesden že težko z lidami delati, je nej tak enostavno. Je tau vsigdar tak, ka če kaj napraviš, večini se vidi, dapa najdejo se taši, šteri so nejzadovolni, tak ka mojo delo ma dobro pa slabo stran tö.«
- Tak mislim, ka ti v svojom deli večkrat dobiš priznanje, če ranč nej tašo, ka ti na odri prejkdajo. Mislim na tau, če ti po prireditvi lüstvo čestita ali se zahvali, od tauga vekšoga priznanja nej trbej. 
» V vsakdanešnjom življenji je tak, tü pa eške bola vala tau, gda delaš za lüstvo. Rejsan je tak, če lüstvo pride pa povej, ka je dobro bilau, zadovolni so bili, te tau tebi plus energijo da za naprej pa te motivira. Te tak misliš, ka si nika dobro naredo pa vrejdno je bilau delati. Dapa tau pravim, če se lidam kaj ne vidi, tisto aj ranč tak povejo, zato ka se s tauga človek tüdi vči pa drgauč de ovak delo.« 
- Dja tak mislim, ka ti dobro naturo maš za tau svojo delo, zato ka se dobro sporazmejš kak z mladimi tak s starimi, kak s prausnimi lidami tak z malo bola čednejšimi. Pa ka je najbola važno, ka sem te ešče nikdar nej vido, ka bi lagve vole bila.  
»Tak mislim, ka ge tašo naturo mam, pa kak dostakrat pravim, v življenji kakoli delaš, nikaj se vsigdar navčiš. Gda sem delala kak medicinska sestra, tam sem tö morala empatična biti do lüstva, morala sem dostavse tolarirati. Ge tak mislim, ka tau sem že s tiste slüžbe s seuv prinesla. Drügo pa tau, če škeš kaj delati, tam lüstvo nücaš pri deli, moraš z njimi lopau gučati, ovak tau néde. Tak brodim, ka vsakši človek ma v sebi nišo vrednost, nej samo tisti, šteri so vönavčeni, tak ka s pogučavanjom pa z osebnim stikom dosta vse leko dosežeš. Meni je eden prausti človek ranč tak Slovenec pa telko vrejden kak tisti, šteri je vönavčeni. Tak mislim, pri mojom deli moraš dobra stike meti z lidami, brezi toga ne moreš delati. Drügo pa tau, ka nas Porabski Slovencov je malo, mi vsi, ka smo pri organizacijaj, tak lüstvo, moramo eške bola vküpdržati pa delati za našo porabsko kulturo. Tak brodim, ovak tau nede šlau, če škemo ka se ohrani.«
Karči Holec


Gyöngyi Bajzek

OD
SLOVENIJE…

Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične predstavlja razstavo

SVETA CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA

V murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici je Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične v sodelovanju s soboško škofijo pripravil občasno razstavo ob 1150. obletnici delovanja svetega Cirila in Metoda, slovenskih/slovanskih apostolov, med Slovenci. V Pavlovi hiši, kulturnem domu Štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu pri Radgoni, je omenjeni muzej v sodelovanju s Pomurskim muzejem iz Murske Sobote in mag. Francem Kuzmičem pripravil razstavo Reformacija v Prekmurju in razstavo Življenjska pot in delo Primoža Trubarja. Ker je občasna/potujoča razstava že bila v Monoštru, postavljena pa bo tudi na Hrvaškem, tokrat velja naša pozornost dokaj obsežni razstavi, ki s fotografijami, teksti in nekaterimi publikacijami predstavlja sveta brata Cirila in Metoda, ki imata izreden pomen za zgodovino Slovanov in Slovencev. Pomen Cirila in Metoda je pred otvoritvijo razstave predstavil škof dr. Jožef Smej, razstavo pa je odprl soboški škof dr. Peter Štumpf. Delovanje Cirila in Metoda ni imelo samo misijonskega poslanstva, ampak sta si sveta brata prizadevala za ureditev samostojne cerkvene pokrajine in s tem omogočila tudi kulturno in politično oblikovanje srednjeevropskih slovanskih narodov. Slovani so jima bili blizu po jeziku in kulturi že od mladosti. Rojena sta bila v Solunu, kjer je bil za časa njunega življenja v 9. stoletju velik del prebivalstva slovanskega rodu. Leta 862 je moravski knez Rastislav na bizantinski dvor k Mihaelu III. poslal odposlance s prošnjo, naj mu cesar pošlje takega škofa in učitelja, ki bo znal v njim domačem jeziku razlagati krščanske resnice. Cesar je za to nalogo prosil Cirila in Metoda, ki sta na nov misijon pristala in spomladi leta 863 s spremstvom odpotovala na Moravsko. Z njunim prihodom med Slovane se je pričela nova doba cerkvenega in posvetnega delovanja, ki je v naslednjih letih bistveno zaznamovalo Evropo. Slovani so bili z njunim prizadevanjem uvrščeni med izobražene krščanske narode.   
Iz Moravske sta Ciril in Metod odšla v Spodnjo Panonijo in nekaj časa živela v Blatenskem kostelu (Zalaváru) na dvoru kneza Koclja. Njegova država je obsegala tudi del današnjega slovenskega ozemlja. V Blatenskem kostelu – zdaj Zalaváru, v parku Cirila in Metoda, so 13. maja 2006 odkrili in blagoslovili spomenik slovaškemu knezu Pribini in slovenskemu knezu Koclju. Okoli dva in pol metra visoka skulptura je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica, tudi avtorja kipa v spomin na sončev mrk pred Slovenskim domom v Monoštru. Pobudo za postavitev kipa sta dala Društvo madžarsko-slovenskega prijateljstva in Zveza Slovencev. V imenu pobudnikov je predsednik Jože Hirnök ob odkritju povedal: »Pri krojitvi prihodnosti nekega naroda, ali v našem primeru narodnosti, se moramo ozirati tudi v preteklost. Del naše pretek-losti  je tu, kjer je bil sedež kneževine Pribine in Koclja. Pomemben je prihod vere in krščanskih učiteljev Cirila in Metoda, kar pomeni začetek pokristjanjevanja panonskih Slovencev. Slovenci na avstrijskem Koroškem imajo Knežji kamen, mi smo imeli kneze, nismo imeli knežjega kamna. Zato bo ta kip naš knežji kamen, ki nas bo spominjal na cvetoče obdobje spodnjepanonske staroslovanske kneževine.« Eden izmed pobudnikov za postavitev skulpture, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajós, pa je poudaril, da ne gre samo za pomnik knezoma, marveč tudi apostoloma Cirilu in Metodu, ki sta prišla med panonske Slovence in postavila temelje slovenske krščanske kulture. Slovesno je bilo tudi v zalavárski cerkvi, kjer je v slovenskem in madžarskem jeziku, v čast Cirila in Metoda, maševal mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. 
Pomenljive besede o bratih Cirilu in Metodu je  povedal tudi škof dr. Peter Štumpf na letošnji slovesnosti, ki je bila v soboški stolnici, in sicer: »Spomin nanju živi. Še danes so ljudska izročila v Prekmurju, Prlekiji in v Slovenskih goricah zelo prepričljiva. Govorijo o tem, da sta Ciril in Metod šla skozi naše kraje v Rim, na kakem prekmurskem travniku pasla svoje konje, se ustavila v cerkvici v nekdanji Büzinci pri Soboti in na Melincih ali pa pri Radgoni prečkala Muro.« Na slovesnosti so bili tudi predstavniki drugih cerkva in javnega življenja. 
ERNEST RUŽIČ

Po novem letu bodo dražje vinjete
Vlada je sprejela zvišanje cene letne vinjete za avtomobile s 95 na 110 evrov. Dražje bodo tudi vinjete za motorje, saj bo letna po novem stala 55 evrov (zdaj 47,5 evra), polletna pa 30 evrov (zdaj 25 evrov), le cena za tedensko ostaja enaka. Uvedene bodo nove vinjete za kombinirana vozila. Letna bo stala 220 evrov, mesečna 80 evrov, tedenska 40 evrov. Nova ureditev začne veljati januarja 2014. Po kilometru se bodo zvišale tudi cestnine za avtoprevoznike. V sistemu cestninjenja bodo bolj obremenili ekološko spornejša vozila, večjih popustov bodo deležna ekološko sprejemljivejša (z motorji euro 5 in euro 6). Zanje bodo iz podnebnega sklada zagotovili štiri milijone evrov subvencij, ki se nanašajo na letošnje in pretekla leta. 
V Družbi za avtoceste republike Slovenije (Dars) so odločitev vlade o dražjih vinjetah, ki je namenjena predvsem reševanju slabega finančnega položaja družbe, pozdravili. Sporočili so, da ima podražitev tri cilje: stabilizirati poslovanje družbe (ta ima za skoraj 2,8 milijarde evrov dolgov, za katere jamči proračun), vzpostavitev pravičnega sistema cestninjenja glede na uporabo ter nižanje emisij na cestah. Nove cene vinjet bodo po napovedih Darsa prinesle dodatnih 60 milijonov evrov letno. 
Evropski denar za prenovo železniške proge Pragersko - Hodoš
Pred dnevi so v Ljutomeru predstavili projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš, ki je eden največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki ga sofinancira Evropska unija. Za naložbo v skupni vrednosti 465 milijonov evrov bo 231 milijonov evrov prispeval Kohezijski sklad. V okviru prenove bodo posodobili tudi nivojske prehode in izvedli podhode na železniških postajah. Vsa dela, ki se financirajo iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007- 2013, morajo biti končana do konca leta 2015.


Na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici je v besedi, na fotografijah,risbahinznekaterimipublikacijamidokajpodrobnopredstavljeno življenje in delo bratov Cirila in Metoda.


 Slovenski pisatelji, ki s(m)o se zbrali na srečanju Oko besede leta 2010, s(m)o imeli v programu tudi obisk Zalavára-Blatograda, nekdanjega Blatenskega kostela, kjer stoji v parku Cirila in Metoda od leta 2006 spomenik v spomin na kneževini Pribine in Koclja, delo akademskega kiparja Metoda Frlica, ki je želel v beli marmor prenesti čimveč simbolike, »zajeti sem želel del zgodovine kneza Koclja; skulptura predstavlja knjigo in meč – moč vladavine, ki jo človek ima ali nima.«

»Vse za vaš avto na enem mestu...«

… DO
MADŽARSKE

Dandanes bi si človek težko predstavljal življenje brez avtomobila, zato ga večina tudi ima. Avti so del tehnike in zaradi tega velikokrat rabijo popravilo. Vedno več servisov, centrov nam je na razpolago, kjer si lahko damo popraviti avte. Obiskala sem center v Sloveniji, v Trdkovi. To je Avto center Andrejek, kjer sem se pogovarjala z direktorjem, Miranom Andrejkom, in njegovo ženo, Brigito Andrejek.
- Kako je prišlo do ideje, da boste odprli to podjetje?
»Ideja o ustanovitvi podjetja je izhajala že iz mladostnih let. Po končani srednji šoli se je Miran zaposlil v Avstriji kot mehanik, v Gradcu. Po 15 letih dela si je z varčevanjem prislužil denar in se odločil za samostojno poslovno pot in začel graditi delavnico. Tekom časa je nastalo podjetje, ki se imenuje Avto center Andrejek in obratuje že od leta 2004. To pomeni, da imamo 9-letno tradicijo. Naše podjetje je opremljeno s 7 najnovejšimi dvigali. Zaposlenih nas je skupaj 7 sodelavcev, ki smo vedno na razpolago strankam. Januarja 2013 se je odprl novi obrat avtocentra v Veščici pri Murski Soboti.«
- Miran, res, da ste sedaj že direktor/vodja. Ampak do tega je vodila dolga in težka pot. Kaj menite o tem?
»Ja, tako je bilo. Kot  je že moja žena omenila, sem najprej delal v Avstriji, kjer sem prislužil denar in usvojil znanje. Ko to imaš, takrat lahko narediš nekaj zase.«  
- Kako je bilo, ko ste bili še otrok?  Ste radi kaj »šrajfali« doma?
»Jaz sem vedno rad kaj takega delal doma. Razstavil sem male avte, kolesa, ure.«
- Kaj vam je bilo najbolj všeč pri tem delu, saj so avtomehaniki vedno umazani, imajo vonj po olju.
»Prav to mi je bilo všeč, saj jaz vedno rečem, da tam, kjer je umazano, je tudi denar, « – je povedal nasmejano.
- Gospa Brigita, kaj bi vedeli povedati o mladostnih letih vašega moža?
»Otroška leta je s svojim bratom preživel tu v Trdkovi, kjer je ustanovil svojo firmo. V osnovno šolo je hodil v Gornje Petrovce, potem se je vpisal na srednjo šolo, smer avtomehanik. Oba sva bila zelo mlada, ko sva se spoznala. Potem sva se poročila in imava zdaj štiri otroke, tri hčerke pa sina. Upam, da bodo oni nadaljevali z našo družinsko tradicijo, s to firmo.«
- Kako vidite, imajo vaši otroci voljo za »šrajfanja«, kot je imel nekoč njihov očka? Npr. vaš edini sin.
»Ja, zelo ga zanima. Moram dodati, da ga velikokrat moramo odganjati, ker je še za tako delo še premajhen. Mnogokrat »naštima« takšno stvar, ki je še ne bi smel. Avti ga tudi zelo zanimajo, zato upamo, da bo nadaljeval naše delo. Mislimo, da bo katera od deklet tudi delala v tem. Mogoče bo naša najmlajša hčerka vodila podjetje, sin pa bo »šrajfo«. Najmljaša hčerka tudi obožuje avte in traktorje, mogoče še bolj kot kakšne punčke.«
- Želimo, da bi vaš center bolj spoznali tudi pri nas v Porabju, zato prosim, da na kratko predstavite vaše delo.
»Avto center Andrejek ima dobro izobražene delavce, tako da se stranke lahko mirno zanesejo tudi nanje. Najboljše pa je, če se stranka najprej obrne na Mirana ali mogoče name. Oba govoriva poleg slovenščine še nemščino in sva oba domačina, tako da nama domače narečje tudi ne dela preglavic. Zato lahko mirno pridejo tudi Porabski Slovenci, saj se bomo lahko zmenili.«
- Govorili smo o tem, da imate 7 delavcev. So vsi iz okolice? 
»Ja, so naši domačini iz sosednjih vasi.«
- Ste zelo gostoljubni, saj strankam vedno ponudite kakšno kavo, sok ali pivo. Šele potem začnete z delom.
»Zdi se nam pomembno, da ljudi najprej sprejmemo, kot da bi bili naši domačini. Potem začnemo govoriti o tem, kaj bi bilo treba popraviti ali narediti. Naš direktor Miran tudi svetuje, kaj je potrebno narediti, da bi bilo vse v redu. Za nas so stranke najpomembnejše.«
- Kakšne storitve nudite v centru?
»Imamo geslo, ki zveni takole: »Vse za vaš avto na enem mestu«. Delamo vse: servisiranje, kleparstvo, ličarstvo, klima-servis, avtooptika, vulkanizerstvo, kontrola zavor, avtovleka, izposoja-prodaja-nakup avtomobilov, poliranje, čiščenje, montaža priklopov, popravljanje stekla, zavarovanje, itd.«
- Kako izgleda vaš delovni čas? 
»V ponedeljek smo zaprti. Od torka do sobote pa je odpiralni čas naslednji: od 8-12 in od 13-17. Že sedaj imamo veliko strank iz Madžarske, ker delamo z vrhunsko kvaliteto, ampak upamo, da jih bo še več.«
Martina Zakoč

Bo Madžarska ponovno vodilna sila regije?
Do leta 2014 bi lahko bila Madžarska ponovno vodilna sila regije, je povedal premier Viktor Orbán na 5. srečanju častnih konzulov Madžarske, ki so ga organizirali 17. septembra v Budimpešti. Premier je razložil tudi to, zakaj po njegovem mnenju Madžarska ni evroskeptična, temveč evrorealistična. Država se ni pripravljena pridružiti članicam, ki trdijo, da je na stari celini vse v redu. Evropa namreč – meni premier – ne najde odgovorov na izzive. Madžarska ne bo zamolčala neugodnih tendenc, bo pa zmeraj na strani evropske skupnosti in bo podpirala skupne evropske vrednote. 
Premier meni, da bo gospodarska rast leta 2014 nad dvema odstotkoma (letošnja napoved je polodstotna), prestrukturiranje gospodarstva pa zagotavlja tudi kasnejšo rast, tako bo lahko Madžarska ponovno prevzela mesto med državami regije, ki ga je imela pred letom 2002.
Polovica neodločenih želi spremembo na vladi
Najnovejši podatki agencije Sonda Ipsos kažejo, da se 44 odstotkov volivcev še zmeraj ni odločilo, komu bi dalo svoj glas na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo spomladi 2014. Kaka polovica le-teh si pa želi spremembo na vladi.
Med strankami vodi provladni FIDESZ s 27 odstotki (od zadnjega merjenja je pridobil 1 odstotek), na drugem mestu so socialisti, ki bi dobili 14 odstotkov (od zadnjega merjenja so zgubili 1 odstotek). Desničarska stranka Jobbik ima 6- odstotno podporo vseh volivcev, pred mesecem je imela 8-odstotno. Stranka Együtt-PM ima trenutno le 3 odstotke, kar bi pomenilo, če bi bile zdaj volitve, da ne bi prišla v parlament.  


Družina Andrejek pred stavbo Avtocentra Andrejek v Trdkovi

Predsednik Državnega zbora Janko Veber v Budimpešti

FINANCIRANJE NARODNOSTNIH ŠOL NE SME BITI ODVISNO OD NJIHOVE VELIKOSTI

Predsednik slovenskega Državnega zbora Janko Veber se je v Budimpešti pogovarjal z najvišjimi madžarskimi politiki in jim posredoval pobude, ki so mu jih na obisku v Porabju posredovali predstavniki Slovencev. Na vprašanje o vsebini pogovorov s predsednikom države Jánosem Áderjem, predsednikom Parlamenta Lászlóm Kövérjem in premierjem Viktorjem Orbánom, je povedal:
»Obisk v Budimpešti je bil izjemno uspešen, še posebej glede vprašanja slovenske narodnosti v Porabju. Informacije, ki sem jih dobil v Porabju, so bile o financiranju dvojezičnih osnovnih šol. To sem najprej predstavil predstavniku Madžarske, ki je dal veliko politično podporo, da se ta problem reši. Moj pogovor se je nadaljeval s predsednikom Parlamenta, ki je z zanimanjem prisluhnil tem opozorilom. Potlej sem se sestal s predsednikom vlade, in z veseljem lahko povem, da je vlada že danes (18.september) obravnavala problem financiranja dvojezičnih osnovnih šol. Stališče vlade je, da velikost šole ne sme biti tisti ključni element, zaradi katerega ne bi dobile sredstev za svoje delovanje. Govorimo lahko o zelo učinkovitem delu madžarske vlade, o zelo učinkoviti rešitvi pomembnega vprašanja šol, pa tudi sicer delovanja slovenske narodne skupnosti v Porabju. Torej: zelo konkretni pogovori in tudi rezultati.« 
- Udeležili ste se tudi poslovnega foruma?
»Obisk v Budimpešti se je začel s poslovnim forumom, na katerem so bili predstavniki slovenskega in madžarskega gospodarstva. Ocenjujem, da je bila udeležba zelo dobra. Poslovni forum sva nagovorila skupaj s predsednikom Parlamenta. Prepričan sem, da je tudi poslovni dialog potekal zelo uspešno. Naj povem, da je eno naše podjetje izrazilo intreres, da bi se srečalo s predstavnikom vlade, ki je odgovoren za področje kmetijstva. Premier je dal zagotovilo, da bo do tega srečanja prišlo.«
- Kaj pa projekt Emonika?
 »Podjetje Trigranit je bilo kot eden izmed donatorjev prisotno pri odkritju skulpture slovenskega umetnika Andreja Gabrovca pred Univerzo Corvinus. Tu priložnosti za pogovor z direktorjem ni bilo, sva se pa o izgradnji Emonike pogovarjala s predsednikom Parlamenta. Zavzela sva se za pospešitev investicije in za odstranitev administrativnih ovir, s katerimi se podjetje Trigranit srečuje pri tej pomembni investiciji v Ljubljani.«
E.Ružič



Predsednik Državnega zbora
R Slovenije Janko Veber

Janko Veber si je na obisku v Porabju ogledal tudi DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku

Šoula

Pismo iz Sobote

Pravijo, ka se cejli žitek včimo. Brodim, ka dobro pravijo. Leko, ka se cejli žitek včimo, depa, edni se kaj navčijo, drugi pa nej. Tou je zamanjsko včenje, če te žitek nika ne navči. Tou mi starejši tö vejmo. Tej mlajši pa, ka so eni oprvin, drugi pa znouva v šoulo šli, tou eške ne vejo najbole. Na, leko ka steri že tou vej, depa zvekšoga gvüšno nej. Vej že pride čas, ka na tou gor pridejo. Depa, znou-va sedijo vsikši na svojom mesti pa poslüšajo, ka je starejši včijo.
Gučim od osnovne šoule. V njej je vsikšo leto kaj nouvoga, kaj vcejlak ovakšnoga pa znouva nika staroga naprej vzetoga pa tak naprej pa tak tadale. Zakoga volo, tou ranč tisti ne poumnijo, ka vö davlejo, kak pa kaj do školnicke včili. Najbole za istino! Pride nouvi kormanj, kak najbole brž si začne broditi, ka trbej v šoulaj vömeniti. Pa tou samo zatoga volo, ka staromi kormanji, ka je biu vcejlak ovakše politične farbe, vöpokaže, ka je ta druga farba bole čedna pa bole naprej valaun. Potejm tista stara farba začne kričati, kak se politika nut v šole mejša, nova pa njim nazaj zabrüsi, ka so se uni eške bole nut mejšali. Tak tou dé že cejli čas, školniki do kraja ne vejo, kak pa ka morajo včiti, mlajši pa tadale ojdijo v šoulo. 
S knigami je ranč tak. Včera je ena kniga eške dobra bila. Tak nagnouk je več nika nej vrejdna. Nouva naprej pride, zdaj po njoj trbej včiti. Tiste preminoule knige so zdaj samo eške za stari paper. Vsikši pa vej, ka so knige nej šenki. Nebesko dosta pejnez trbej doj prešteti za nji. Depa, tou se ne šté, samo ka do se naši mlajši vrlo včili. Do se včili v šouli, v stero mujs trbej ojditi pa do ojdili v šou-lo, stera bi nej smela nika koštati. Ja, dola je napisano, ka je osnovna šoula k šenki. Vraga je k šenki! Tou vse več starišov eške kak vej, kak globko vsikšo leto trbej v žepko sejgnoti. Tak globko, ka za kaj drugo več ne ostane pa kredite gor gemlejo, če je sploj dobijo. Naši glavacke vsej farb pa si tadale brodijo pa vözmišlavajo, kakšo šoulo škejo meti.
Mlajši se v šouli morajo včiti, bar tak je bilou, gda sam eške ge ojdo v šoulo. Na, zdaj bi ranč tak moglo biti. Včijo se, kelko se njim trbej včiti, ranč telko, ka se kaj malo navčijo. Ovak pa nemajo kakše velke vole v knige gledati pa školnike poslüšati. Od toga mi je eden poznanec gučo.
»Ge ne vejm, ka de z mojim pojbom. Zadnje leto je kuman, kuman skončo. Že zdaj pa mi guči, ka se un več nede včiu. Pravi, ka nikšne vole nema. Pa sam ga pito, kak si tou un brodi, vej ša šoulo dun trbej zgotuviti. Pa vejš, ka mi je pravo? Mi je doj povedo, ka je gnesden šoula nika nej vrejdna. Vej pa tisti, ka so v najvejkše šole ojdili, nikšne slüjže nemajo. Pa je eške pravo, ka tou eni njegvi pajdaši tö pravijio, tou, ka je šoula zamanjsko delo, ka pomalek več niške nikšnoga dela ne dobi pače boš emo šoulo ali pa nej.«
Glejdo san ga, glejdo pa na nikaj trno žalosnoga gor prišo. Gor san prišo na tou, ka mladi se od žijtka že tö začnejo fčiti. Ja, tan najviše gor san nej dobro napijso. Eške kak se od žijtka včijo! Depa, nika dobroga nej. Inda svejta je valalo, več kak vejš, več si vrejden. Gnes je žijtek fči, ka je tou več nej istina. Tou je nebesko vrajža šoula pa za takšno šoulo nikšne knige nej trbej, samo malo so koulak sejbe poglednoli pa vidli svoje stariše, od nji poznance, kak so njive šoule pa tou, ka v glavaj majo, vse menje vrejdno. Depa, drugo leto znouva kakšna nouva kniga za nji vö pride.
Miki

Nočni obisk 

Aleksander Ružič: 


Nišče ne bi znao povedati, ka je Vendel tisto noč senjo, gda ga je biciklin že drügo pout prejk plouta vrgo. Kučat ga je ešče od ove nouči bolo, gda ga je od prvin prek ščukno, tak ka je nej znao, gda se je bole vdaro: ovo nouč ali pa tou noč.
»Nega razlike. Rit je včera bolejla pa boli gnes. Dobro, ka san se nej na glavou vdaro ali san si nej rokou ali pa, Boug ne daj, ešče taco spotro. Kak bi pa te, tak plantavi, odo. Ranč več k Ilonki v krčmo večer ne bi mogo,« si je bole s čemerami, rano, gda je zač-nilo žuto sunce skoz masno pa od müj posrano okno metati svojo blajženo mouč, v svoji krpaj ta mrnjavo.
»Mujs de se vö s krp vlejčti. Če mo se ešče duže na tom starom štompeki ta mantrao, mi ešče vujde,« se je začno na ednouk friško doj s postele spravlati. Vrnje lače si je na sebé lüčo in se z drouvnimi stopaji vö ta za štalo napou-to. Na ednouk se njemi je pa v očaj zblisnilo, kak da bi njemi štoj v oči posvejto. Na mesti je stano, se malo zgledno ta na pravo, gde je ešče od snouči, tam z of kraj plouta njegov biciklin ležo, in od svekloga kormanja sunce prouti njemi meto.
»A ti nevola biciklinova, ešče mi zdaj ne daš mejra, da mi je tak sila. Čakaj, vej ti jaz včasi pokažem, samo naj se spucam.«
Vendel je friško nazaj bio. Da si je lače zakapčo pa remen zategno okouli pojasa, je stoupo k plouti in začno odpejrati dverice.
»Tak. Če bi bilé vnoči odprejte, bi nej prek vas zleto kak grüška. Što vrag vas je pa vido v kmici. Kmica je bila črna, pa vé ste bilé črne. Ali kak san vas nej vido, če se pa črno najbole vidi? Mogouče je pa kmica nej bila črna? Vrag naj tou zna. Tou niti fiškališ ne bi znao raztolmačiti,« je brodo, zakoj se je njemi zdaj že vdrügin kaštiga zgoudila. 
Friško je s čemerami zgrabo za kormanj in za sebov vlejko biciklin kak zaklano prasé, zmes pa pogledüvo okouli, če ga štoj ne vidi. Vrgo ga je na stube in si etak zgučo:
»Tak! Včera san ti pravo, ka če me ešče gnouk vržeš, si več neva pajdaša. Pa sva si tak več tüdi nej! Boj spotrejti, pa leži tüj. Naj te erdja pojej!«
Cejli den je nika prstaplüvo, pa si je nej mogo nikšoga čednoga dela najti. Eno par prkouli je na razno vdaro, pa ga je vročina včasi začnila mantrati. Kokoušan je malo zrnja lüčo, ali njemi je tüdi tou nej nikšoga mejra dalo. Malo si je nikši krüj pa klobasi spojo, pa šör je tüdi ta potočo, ali je nikak nej mogo večer priti, če glij je brodo, ka bi ešče leko delo, ka bi itrej čas ta vdaro. 
Gnouk je pa itak začno nikši lád gračüvati in Vendel je včasi bole flajsen začno gračüvati.
»Samo naj malo kmično grata,« je začno broditi, kak de pa šou k Ilonki v krčmou. Te ga je pa ednouk nika piknilo in na srejdi dvorišča je stano, kak da bi se not vkopo:
»Vrag, tou je pa zdaj nevola. Z biciklinom sva si nej dobriva, pa somar ma ešče potač v osmico vdarjeni. Peški pa ne morem iti v krčmo, zato ka do včasi vsi pijtali, ge mi je biciklin. Nejden nikan!«
In tak je tüdi ostalo. Ranej kak po navadi se je včasi, kak je malo kmica gratala, v krpe vrgo, a je nej nikak mogo zaspati. Vrto se je sé pa ta, pa vankiš si je na vse kraje vogibo, ali spanje ga je nikak nej moglo doj moriti. Nej je mogouče znati, kelko časa je ta minoulo, da se njemi je na ednouk tak začülo, kak da bi štoj po dveraj skloncko. Ali se njemi senja ali je istina, je točno nej mogo razpoznati. Vküp se je potegno kak müš, ali se je klonckanje ešče gnouk, zdaj že razločno znouva čülo. Gor je stano in stoupo k dveran, in glij da je na šalter prtisno, so se dveri odprle. Malo ga je nej na rit vrglo, tak se je prestrašo, ali da je malo bole v svekloščo pogledno, je komaj od sebe spravo:
»Ilonka!«
»Vendel, ne boj čemeren, ka te moren vnoči gor biditi, ali san v velki nevoulaj. Ti ne boš na mené fejst čemeren, če bi leko tou noč pri tebi prespala? Vütro si pa že nika vö zbrodin, kak de dale z menov.«
Vendel se je nej mogo niti geniti, tak ga je nočni obisk s tejra vrgo. Ilonka, tou njemi najbole srčno stvorenje ne eton svejti, je zdaj, srejdi nou-či, na njegovon pragi stalo. Niti v senjaj si takšoga dara ne bi mogo zaželeti, nej ka bi tou leko bila istina. En čas je trpelo, ka je kraj od dver stoupo. Ilonka je za sebov zaprla. Friško je nazaj stoupo in jo začno začüdeno gledati. Njeni vsigdar lepou vred vzeti gosti vlasje so zdaj bili košavi kak da bi jo štoj za nje vlačo. Rokav je mejla doj vtrgnjeni pa ovek se je tü vidlo, ka njej je nekak silo delo. 
»Dobro, ka si včera nej k meni v krčmo prišo. Števan, Kari pa Janoš so se tak svadili, ka san je nikak nej mogla razpraviti pa domou s krčme zagnati. Pa ešče so po krčmej vse ta spolejali. Eno vöro je trpelo, ka san vse ta pospravila. Bilou je proti pounouči, ka san domov prišla. Na pragi me je pa čako moj Gabor, z enin glažon palinke v rokaj. Nika je nej gučo, samo zazvajo se je, da se je za štok držo. Te je pa samo ednouk v mene skočo, pa me začno tak mlatiti, ka san njemi komaj vujšla. Tak! Zdaj san pri tebi, če …«
Vendel je ešče itak nej mogo lamp odprejti. Samo je na velki gledo, pa če glij je ščeo nika povedati, njemi je vseeno rejč nej mogla z jezika priti. Stou stvari njemi je po glavi lejtalo; kak da bi se obadi v najvekšoj ici okouli živine gonili pa se v koužo zapikavali, da je v senounakladanje v jarmi mogla stati.
»Nikdar je ešče nikša ženska nej pri meni spala. Kak de tou? Pa ka de Gabor pravo, da tou zvej? Najbrž me narejže kak ta posüšeni snop. Pa naj ešče pajdaši, zavolo šteri san jaz, na srejdi nouči …«, so se njemi predstave malale pred očmi, da je gledo kak zgübleni v tou njemi predrago stvorenje.
»Vendel, če neščeš, te naj bou. Ne zamejrin ti! Znan, kak je tou … s tebov. Že se nikak znajden,« njemi je prek vsekla njegove črne slike Ilonka. A tou je Vendela tak močnoga napravilo, ka je naednouk, kak da bi bio najvekši betjar daleč naokuouli, stisno Ilonko za rokou, njoj pogledno v oči kak ešče nikdar nikome nej, pa pravo:
»Nej, Ilonka! Pri meni boš spala. Leko si tüj, kak dugo de ti vola. Pa naj se zgodi, kak koli se ma zgoditi! Prosin te, ostani!«
Zdaj je že rejč obema stekla in Ilonka si je po kratkon guči doj legla, Vendel je pa vgasno posvejt in si vseo na stolec pri okni.
»Odi! Ti si tüdi leži. Ne moreš tan na stouci spati. Vej je pa postela za oba zadosta šürka.« 
Vendela je malo strousilo. Tou je začütila tüdi Ilonka. Stanila je in Vendela za roku prijela pa njemi po tjuma zašepetnila:
»Odi, Vendel! Ti si za mené najbokši človek na svejti. Nika se me ne boj. Odi!«
Vendel se je stisno k stejni, Ilonka se je pa obrnoula k njemi. Prek lica so njej kapali bogati vlasje, pounočni mejsec je pa meto svojo zvedavost na bogate okrogline Ilonkini prsi.
»Kak angel je«; se je nej vüpo geniti Vendel.
»Vendel, maš mesto? Leko ideš bliže, ka ležej zaspiš,« je zdaj potjuma pravila Ilonka.
»Ilonka, ti maš mesto? Doj s postele ne spadni,« je boječe nazaj povedo Vendel.
»Ja, prav maš. Rajši te tak prejk primlen.«
Ilonka je Vendela prejla okuli pojasa in ga küšnila na čelo.
»Leko nouč, Vendel! Zdaj pa lepou spiva, ka de zranjek friško tü.«
Kaj takšoga je Vendel ešče v svojen živlenji nej doživo. Čelo njemi je žarelo kak vou-glin, in skoz tejlo njemi je šla nejpoznana mrzlica. Nej je znao, ka naj napravi. Najbole si je želo, ka bi Ilonka friško zaspala, in nej je dugo trpelo, ka je globoko sopenje njemi dragoga stvorenja naraj zdigavalo Ilonkine prsi in davalo na znanje, ka je Ilonka zaistino zaspala. 
Vendel se je odloučo, ka nede spou. Pogledavo je poti Ilonki. Oči so njemi potüvale po njenon tejli in ešče itak je nej mogo vörvati, ka ga je leko doletejla takša sreča.
»Če bi zdaj ovi konji tou vidli,« si je zaželo in s ten mislo na Števana, Karija in Janoša. Že ji je vido, kak od nevoščenosti nosé sučejo, in se je vton naraj nasmejo, a ka se je dale godilo, se je pa Vendel vgojno več nej mogo spomniti. Da se je zbüdo, mogo je že den biti, je najprle segno po posteli, te ga je pa steplo, kak da bi ga štoj smekno:
»Ilonka!? Odišla je!«
Žalostno se je s cout vö skobaco, pa da je v šparati začno skalinje vužigati, ka bi si za zajtrk bilice na ogenj vrgo, je etak premišlavo:
»Kak je sreča prišla, tak je tüdi odišla. Tak ti je z živlenjon. Miné kak Ilonka, tak ka niti san ne vejš, ka je bilo: ali istina ali pa samo senje.«



PETEK, 27.09.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: O ŠIVILJI IN ŠKARJICAH, LUTK. NAN., 10.25 AN BAN PET PODGAN, LUTK. NAN., 10.55 TOMAŽEV SVET, OTR. SER., 11.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.30 Z GLAVO NA ZABAVO, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 ALEKS IN GLASBA, RIS., 16.05 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 16.25 CIAK JUNIOR: DEKLICA IN NJENA UMETNOST, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLIKOVITIH 55, 17.35 REZIJA - TA ROŽINA DOLINA, DOK. FILM, 18.30 INFODROM, 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - EDVIN FLISER, 21.05 SLIKOVITIH 55, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
PETEK, 27.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 8.55 ZABAVNI INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.30 ŽOGARIJA, 16.00 KOLESARSTVO - SVETOVNO PRVENSTVO: U-23, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, 18.05 OSMI DAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  20.00 ŠIFRA: ALJAŠKI PSI, DOK. ODD., 20.50 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.20 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.25 DEMONI PRETEKLOSTI, FR. FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 28.09.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 PIKIJEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 7.05 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.50 MARČI HLAČEK, RIS., 8.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 8.30 OPRAVILA: SANNE IN MATTHIJAS ČISTITA OKNA, 8.35 PLES STOLOV: MESEČINA, 8.37 VELIKI STROJI: TOVORNJAK ZA PREVOZ AVTOMOBILOV, 8.40 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.05 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.30 BUKVOŽER, OTR. ODD., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 INFODROM, 10.25 GOL, DOK. FILM, 10.40 CIAK JUNIOR: TIANINA PREIZKUŠNJA, 11.20 LUKEC IN LUČKA, ANIMIRANI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.45 MED VALOVI, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 LOVCI TEME: LETA TEHNIKE, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 SOMRAK LEVOV, DOK. ODD., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: POJDIMO NA PLES PUHOŽUŽEV, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 NE POVEJ NIKOMUR, FR. FILM, 23.45 POROČILA, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.05 OZARE, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
SOBOTA, 28.09.2013, II. SPORED TVS
9.50 SKOZI ČAS, 10.05 SLOVENCI V ITALIJI, 11.05 UMETNI RAJ, 11.35 OSMI DAN, 12.05 TAROK ZGODOVINA, DOK. FILM, 13.00 KOLESARSTVO - SVETOVNO PRVENSTVO, 14.50 ODBOJKA - EVROPSKO PRVENSTVO: POLFINALE, 17.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 17.50 ODBOJKA - EVROPSKO PRVENSTVO: POLFINALE, 20.25 NOGOMET, DRŽAVNO PRVENSTVO: KOPER : MARIBOR, 22.25 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.55 MED VALOVI, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 29.09.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: JEAN-BAPTISTE CHARDIN: SKAT, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, ODDAJA ZA VERUJOČE, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DUŠAN  HREN, SLOVENSKI AMBASADOR MEDNARODNIH TV ODDAJ, 14.30 SLIKOVITIH 55: BISERI NARODNOZABAVNIH ODDAJ - AVSENIKI V MEDNARODNIH KOPRODUKCIJSKIH TV ODDAJAH, 15.40 MAJHNI GLASOVI, KOLUMBIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SKRIVNOSTI REKE APAPORIS, DOK. ODD., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKA POPEVKA 2013, 22.05 INTERVJU: CVETKA SELŠEK, POGOVORNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, 23.30 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 23.55 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL
NEDELJA, 29.09.2013, II. SPORED TVS
8.50 SKOZI ČAS, 9.45 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.55 TURBULENCA, 11.30 GLASBENA MATINEJA, 11.30 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST DANIJEL BRECELJ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 12.00 61. LJUBLJANA FESTIVAL: SLOKAR KVARTET POZAVN – 40 LET, 13.05 ŠPORT, 14.30 KOLESARSTVO - SVETOVNO PRVENSTVO: CESTNA DIRKA, 17.00 ŽOGARIJA, 17.50 ODBOJKA - EVROPSKO PRVENSTVO: FINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 HAM, VESOLJSKI POTNIK ŠT. 65, DOK. ODD., 20.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 21.15 NEPREŠTETI LJUDJE, DOK. ODD., 22.50 LOJZE SE JE ZBUDIL TAKO, KOT PONAVADI, KRATKI FILM, 23.20 ARITMIJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 30.09.2013, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RADOVEDNI TAČEK: ŽERJAV, POUČNA ODDAJA, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: ŽIRAFA, POUČNA ODDAJA, 10.40 NOČKO II.: ZGODBA O GRBAVEM PRITLIKAVCU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA, 11.10 ODPETI PESNIKI: KOKOT, ZAJC, ŽUPANČIČ, 11.15 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.15 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
PONEDELJEK, 30.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.10 INFODROM, 8.20 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 MED VALOVI, 15.05 POLNOČNI KLUB: POPEVKA PRED POPEVKO, POGOVORNA ODDAJ, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.35 ŠIFRA: ALJAŠKI PSI, DOK. ODD., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOSJE WAGNER, DOK. FILM, 21.30 VERA: UMORI V VOJSKI, ANG. SER., 23.00 SLIKOVITIH 55: DRUGA GENERACIJA, DOK. FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 01.10.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: SLIKAR, 11.00 MIZICA, POGRNI SE, LUTK. PREDSTAVA, 11.40 POD KLOBUKOM: FACEBOOK, KMETIJA, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: YOUCAT, ODDAJA ZA VERUJOČE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR: NELI PRAVI …, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 BARNI: BOŽIČNO PRESENEČENJE, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 SIMFONORIJE: MOST, 19.00    DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLBRAT, NORV. NAD., 20.55 DOSJE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU: CVETKA SELŠEK, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, 1.15 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
TOREK, 01.10.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA Z JASNO, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.30 GLASNIK, 18.00 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA PODEŽELJU, DOK. SER., 20.55 NA UTRIP SRCA: VERDIJEVO IN WAGNERJEVO LETO: MOČ USODE, GLASBENI FILM, 21.50 POBALINKA, FR. FILM, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 02.10.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 10.35 SANJSKA DEŽELA: JERUZALEM, RAZISKOVALNA SERIJA, 11.00 (NE)POMEMBNE STVARI: ZAPRTOST, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 12.00 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: DOPISOVALKA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, 18.40 SVET ŽIVALI, RIS., 18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: VSAK PETEK IN SVETEK, IT. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
SREDA, 02.10.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA Z JASNO, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.15 GLASNIK, 16.45 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 SLOVENCI PO SVETU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 18.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.55 KOŠARKA - SUPERPOKAL: UNION OLIMPIJA : KRKA,  21.45 ŠPORTNI IZZIV, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 DRŽAVLJAN HAVEL, ČEŠKI FILM, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 03.10.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNA NANIZANKA, 10.30 MIHEC IN MAJA: METODA NERODA, OTR. NAN., 10.35 27 SEKUND, DOK. FILM, 10.50 TOM IN OSKAR, KRATKI FILM, 11.05 MALE SIVE CELICE KVIZ, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 18.30 INFODRO, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: POSLUH, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
ČETRTEK, 03.10.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 DOBRA URA Z MILICO, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: TRŽIŠKA BISTRICA, DOK. NAN., 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 SOMRAK LEVOV, DOK. ODD., 18.25 TOČKA PRELOMA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU, DOK. ODD., 20.30 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: WIGAN : MARIBOR, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL