158! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 SEDEŽ SLOVENSKE ŠKOFIJE NA ŠTAJERSKEM V MARIBORU L. 1859 ANTON OŽINGER Jožefiinske cerkveno-politične reforme sc težile za tem, da v nasprotju s prejšnjo raz- drobljenostjo ustvarijo zaokrožene teritorije škofij, ki se naj pokrivajo s političnimi me- jami kronovin in okrožij. > Tako od 90-tih let 18. stoletja ljubljanska škofija pokriva ozemlje Kranjske. Težje je bilo to načelo izpeljati na Koroškem, ki je imela dva škofijska sedeža, krškega Gurk in lavantinskega v Št. Andražu. Vlada je to rešila tako, da je krški sedež iz Krke prene- sla v deželno prestolnico Celovec in tej ško- fiji dodelila skoraj vse ozemlje na Koroš- kem. Sedež lavantinske škofije je še naprej ostal v Št. Andražu, zato ji je na Koroškem pripadlo velikovško okrožje. Ozemlje na za- hodnem Štajerskem, distrikt St. Florian, h kateremu je spadal tudi del slovenskega et- ničnega ozemlja med Breznom in Dravo- gradom, severno od reke Drave, pa je lavan- tiska škofija odstopila sekovski škofiji, ki je prenesla svoj sedež v Gradec. Na Štajer- skem je pridobila lavantinska škofija celjsko okrožje. Škofijska meja na zahodu, jugu in jugozahodu je hkrati deželna meja med Šta- jersko in Kranjsko oziroma Hrvaško. Edina izjema je Štajerski Motnik, ki ostane pod ljubljansko škofijo in Kranjsko. Nova meja med lavantinsko in sekovsko škofijo je od se- vera pri Preiteneggu proti jugu šla po koroš- ko-štajerski deželni meji do reke Drave vz- hodno od Dravograda, potem je šla po Dravi do izliva Velke vzhodno od Vuhreda in po tem potoku na vrh Pohorja vzhodno od Rib- nice. S Pohorja se je ta meja spuščala v do- lino pri G. Polskavi, potem je po ravnem svetu zaobšla Pragersko, nakar je v Halo- zah pri Zetalah dosegla hrvaško mejoi. Vsi našteti kraji so spadali v lavantinsko ško- fijo. Ze bežen pogled na zemljevid pove, da je bil novoustvarjeni organizem že z geograf- skega vidika nenaraven. Nova škofija, ki je bila doslej pretežno nemška, je postala pre- težno slovenska, po vzpostavitvi dekanij od skupaj dvajsetih so bile samo tri ali štiri pre- težno nemške, vse ostale pa slovenske. Za- radi znatnega povečanja škofije in ustanav- ljanja novih dušnopastirskih postojank, lokal- nih kaplanij ali kuracij, je prišlo do pomanj- kanja duhovnikov, veščih slovenskega jezi- ka. Škofija ni imela svojega bogoslovnega učilišča, pa tudi nobene gimnazije, tako, da so obeti glede naraščaja bili še nadalje sla- bi. Lega škofijskega sedeža na skrajnem se- veru nove škofije je zelo otežkočala komu- niciranje s celjskim delom: prometne pove- zave so bile slabe. Tudi število prebivalcev po posameznih škofijah ni ustrezalo. Tako je bila seikov- ska škofija skupaj z leobensko, katero je po smrti prvega in tudi edinega škofa, prevzela v upravo, s svojimi 832.382 verniki, po splošnem prepričanju prevelika. Po drugi strani sta pa bili lavantinska škofija s 324.122 in krška s 225.561, premajhni. Po novi razmejitvi škofij je prišlo pod sekovsko škofijo nad 200.000 Slovencev na slovenskem Štajerskem. Te je sekovska ško- fija vedno teže oskrbovala, saj so mladi du- hovniki iz graškega bogoslovja slovenščino »strahovito mrcvarili in niso bili sposobni skupaj spraviti niti Očenaša«,' čeprav so bili po rodu Slovenci. Zato so kmalu po razme- jitvi škofij v osemdesetih letih 18. sitoletja razmišljali in se pogajali o novi razmejitvi. V prvih letui prejšnjega stoletja se je izo- blikoval predlog, da lavantinska škofija svoje ozemlje na Koroškem prepusti krški škofiji, od sekovske pa prevzame mariborsko okrož- je, sedež pa prenese v eno od štajerskih mest, in sicer so v poštev prišli takrat Celje, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica. V Grad- cu, verjetno v krogih, ki so bili blizu sekov- skemu škofu, se je izoblikoval še alternativni predlog, po katerem bi lavantinsko škofijo dejansko ukinili, njenega škofa prestavili v Leoben, vse spodnje Štajersko pa priključili sekovskemu škofu. Ce bi do tega prišlo, bi ta ukrep imel nedvomno daljnosežne negativ- ne posledice za slovenki etnični razvoj na Štajerskem. Srečna okoliščina je bila, da je lavantinski škof Leopold grof Firmian, ki je bil na dvoru in pri vladi zelo vplivna oseb- nost, ta predlog energično zavrnil. Sestavil je zelo zgovorno spomenico, kjer dokazuje nesmiselnost takega početja.'^ Tudi je Firmian pametno ravnal, da svojo vlogo na cesarja ni odposlal, ker bi se utegnila izgubiti v birokratskih ovinkih dvorne pisarne, marveč se je sam osebno podal na Dunaj in pri evdienci vladarja od- vrnil od tega načrta.3 |Vedno bolj se je delalo na tem, da se ure- sniči prvi predlog. Po daljših pogajanjih se je vsa pozornost obrnila na Maribor in Ptuj. Leta 1807 si je cesar Franc I. osebno ogledo- val poslopja v Ptuju in Mariboru, ki bi prišla v poštev za stolnico, rezidenco, bogo- slovje in drugo. Vladar se je odločil za Ma- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 159! ribor. Ko je sedaj bilo vse skoraj že do po- drobnosti pripravljeno, so selitev preprečile avstrijsko-francoske vojne, zaradi česar je vse spet ostalo pri starem. Znova se je ta zadeva začela premikati dvajsetih letih prejšnjega stoletja, tokrat na vladarjevo pobudo. Leta 1822 je zapustil St. Andraž škof Firmian. Odšel je na Dunaj, kjer je postal nadškof in kardinal. Dve leti poz- neje je zasedel lavantinski sedež Franc Ignac Zimmermann. Zdelo se je, da se vprašanje selitve škofije tokrat nagiba v korist Sloven- ske Bistrice. Za škofijsko rezidenco bi upo- rabili grad, za katedralo župnijsko cerkev sv. Jerneja, poslopje ukinjenega minoritskega samostana pa za bogoslovje. Vendar škof, Bistričan po rodu, ni kazal prevelike vneme, da svoj sedež preseli na Štajersko, pa niti ne v Slovensko Bistrico. Tako je rajši ostal v St. Andražu, kjer je leta 1842 tudi umrl. Nje- gov naslednik Franc Ksaver Kuttnar, ki je nastopil svojo službo naslednje leto, je bil prekratko časa na vladi, da bi mogel kaj sto- riti v tej smeri. Sicer je pa že leta 1831, ko so se pogajanja glede razmejitve razbila, cesar Franc I. določil »za vse čase«, da sedež lavantinske škofije ostane v St. Andražu. Tako je zopet ostalo vse pri starem. Po burnih letih revolucije, ko se je na- rodnostno vprašanje zaostrilo, je vprašanje selitve lavantiskega sedeža zopet postalo ak- tualno. Na lavantinski škofijski sedež je leta 1846 prišel neumorno delovni škof Slomšek, ki se je energično lotil zadeve, da na spodnjem Štajerskem ustanovi slovensko škofijo in tudi sam sedež prenese na Štajer- sko. Leta 1848, 6. junija je Slomšek pisal svojemu prijatelju Matiji Vodušku v Celje: »Marposka duhovščina nas je poslala vprašat, ali bi nam ne bilo po vodji jih v našo skerb prevzeti? Ne branim se ne, pa tudi ne silim. Blizu Gradca ni dobro biti.« Slomškov odgo- vor je nekoliko zadržan in obziren.* Po re- voluciji Slomšek ni več nehal misliti na to. Njegov sodelavec in prijatelj Franc Košar pravi, da je to bila njegova velika skrb in »žertva« celih šest let.^ Težave so bile tako velike in tako mnogoštevilne, da je bilo po- rebno res moža tako močne volje in ener- gico, kakor je bil Slomžek. Leta 1850 se je v Celju pojavil tiskarski letak v nemškem jeziku, ki je bil podpisan »von einem Mitbürger«' Letak je bil name- njen celjskim meščanom. Pisec letaka pravi, da bo prišlo do preureditve škofijskih mej in bo slovenski del mariborskega okrožja, kar praktično pomeni Štajerske, prišel pod lavantinsko škofijo, pa bi bilo naravno, da se tudi sedež prenese v ta slovenski del, katere- ga naravno središče je starodavno mesto Ce- lje v tako imenovani Slovenski marki.' Pi- sec letaka nadaljuje, da so stroški za gradnjo rezidence in drugih stavb za državo (verski sklad) težak problem. To so spoznali Mari- borčani in ob cesarjevem potovanju obiskali Slomška. Pri tem obisku naj bi mariborska delegacija škofu že ponudila hišo, katero je mesto kupilo in jo sedaj ponujajo kot dar državi zato, da bi se škofija prenesla v Ma- ribor. Po piščevem mneju naj bi Slomšek odgovoril, da ga spomini na mlada leta, kraj, kjer se je šolal in od koder je bil od opatske službe povzdignjen k visoki časti cerkvenega kneza nagibajo k temu, da gre v Celje. Pisec letaka takoj ugotavlja, kakor se je pozneje izkazalo za pravilno, da samo škofova naklo- njenost do Celja ne bo zadoščala, da so držav- ne finance pereča zadeva, da bo treba torej mnogo prispevati in žrtvovati. To pa so Ma- riborčani že storili in se pokazali pripravlje- ni na žrtve. Tako bodo zbrisali ime našega okrožja. »Ne«, nadaljuje pisec letaka, »tri ce- ljske zvezde ne smejo zbledeti pred maribor- skim stolpom.«" Na koncu proglasa se avtor letaka sklicuje na slavo rimskega Celja, so- rodstvo z vladajočo dinastijo ter naposled so- meščane poziva naj se ne branijo prav nobe- nih, še tako velikih žrtev do krajnih materi- alnih možnosti in izkoristijo ta trenutek za sebe in potomce, da v svoje mesto dobijo ško- fijski sedež, njihovo mesto pa postane drugo mesto štajerske kronovine. Slomšek, do katerega je ta proglas prispel, je čutil potrebo, da odgovori celjskim mestnim svetovalcem ,z čigar krogov je proglas vse- kakor tudi izhajal (Natisnila ga je okrožna tiskarna). V pismu z dne 16. okt. 1850 je iz St. Andraža mirno pojasnil, da je v omenje- nem proglasu več netočnosti, kar zadeva pre- selitev škofijskega sedeža. Da bi se izognil nesporazumom, daje tole pojasnilo: Trenutno ni med njim in sekovskim škofom nobenih pogajanj glede razmejitve škofij. Mariborska deputacija je res bila pri njem in izrazila željo, naj pride v njihovo mesto. Ni pa mu v dar »prinesla« nobene že kupljene hiše bli- zu mestne cerkve, sploh glede preselitve ni bil z Mariborčani sklenjen noben dogovor. Celjani se torej naj ne prenaglijo s stroški za nepotrebne nakupe. Zelo daljnovidno je Slomšek dodal, da ga sicer mladostni spomini res nagibajo k Celju, toda odločitev ne bo odvisna samo od njega osebno, ampak pred- vsem od skrbi za dobrobit vse škofije, zaradi česar bo ugodnejša lega in večja pripravlje- nost na žrtve s strani meščanov več odtehta- 160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 Maribor la, ikakor pa škofove simpatije, katere je on pripravljen žrtvovati.' Ta zgovorni odmev v Celju vsekakor po- meni, da se je zadeva selitve škofijskega se- deža na vseh ravneh živahno obravnavala. Slomšek na to ni več pozabil. Glede tega se je dogovarjal z meščani Maribora, Celja, s prijateljem Voduškom in salzburškim nad- škofom. Ko je leta 1850 nadškof Schwarzen- berg odšel na nadškofijski sedež v Prago, ga je še isto leto nasledil Jožef baron Tarnoczy. 2e v pismu z dne 13. 1. 1851 v katerem ga izvoljeni nadškof vabi na škofovsko posve- čenje, poleg drugih zadev omenja, da bi se mogla ob srečanju pogovarjati tudi o razme- jitvi škofij.*" Metropolit Tarnoczy je bil s problematiko svojih sufraganskih škofij seznanjen in je vseskozi odločno, pa tudi odločilno podpiral pravične Slomškove predloge. Pravi preobrat in temeljno izhodišče za večletna pogajanja in dogovarjanja glede razmejitve škofij po- meni t. i. Tarnoczyeva spomenica*' z dne 21. 7. 1854. Nadškof je v tem dokumentu, kakor sam pravi, v soglasju s Slomškom,'- podal vso problematiko ponovne arondacije škofij na Koroškem in Štajerskem, glede no- vega sedeža govori o Celju in Mariboru, o Ptuju pa s precejšnjim pridržkom.*^ Tar- noczy je razgrnil tudi vse težave, ki bodo nastale. Pri konkretnem stanju nadškof pred- laga: Sfkofija v Leobnu se ukine. Njenih 186.977 prebivalcev se priključi sekovski ško- fiji. Le-ta bo odstopila lavantinski ozemlje, na katerem živi 169.410 prebivalcev in bo poslej štela 662.972 prebivalcev. Krška ško- fija prevzame od lavantinske koroški del, kjer živi 88.381 prebivalcev in bo imela 313.942 prebivalcev. jLavantinska škofija odstopi že omenjeni koroški del krški škofiji, dobi od sekovske škofije štajerski del in bo štela 405.151 pre- bivalcev. Salzburg nad vsemi škofijami ohra- ni metropolitanske pravice. Sedež lavantinske škofije se iz Št. Andraža prenese na Štajer- sko, in sicer v Celje ali Maribor, o Ptuju se govori s pridržkom. Ko se je zvedelo za vsebino spomenice, o kateri so pri vladi začeli resno razmišljati, je to zbudilo živo zanimanje tako v Mariboru, kakor v Celju. Obe mesti sta se preko svojih občinskih svetovalcev obrnili na dunajsko mi- nistrstvo za uk in bogočastje (prosvetno mi- nistrstvo). Mariborčani so pohiteli in se ogla- sili že 10. februarja.** Na Visoko c. kr. ministrstvo prosvete na Dunaju. Mestna občina Maribor na Spodnještajerskem prošnja v zadevi preložitve lav. šk. sedeža v Mariboru. Visoko c. kr. ministrstvo prosvete! Vesela vest o blagohotnem predlogu razmeji- tve lav. škofije, ki bi združila celjski in maribor- ski okraj v eno škofijo, je prebivalce tukajšnjega okrajnega mesta Maribor napolnilo z živahnim zanimanjem, to pa ne le zato, ker bi se na ta na- čin odpomoglo globoko občuteni nujnosta, da ovce razumejo glas svojega pastirja, pač pa, ker je tukajšnjemu prebivalstvu dano upanje, da bo pri tem deležno sreče in bo moglo svojega nove- ga cerkvenega kneza v osebi tako vsestransko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 161 spoštovanega visokočastitega knezoškofa Slomška sprejeti v svojo sredo. Zato celotno meščanstvo čuti dolžnost po svo- jem predstavništvu visokem c. kr. ministrstvu iz- raziti v splošnem svojo prošnjo, da bi prebivalci vse okolice smatrali preselitev škofije v Maribor za veliko srečo, in da so zavoljo tega pripravlje- ni na največje žrtve. Zal pa so zadnjih 50 let mnogi taki načrti pro- padli, vendar pa so dandanašnje razmere za re- šitev tega predloga prikladnejše, kajti: 1. veliko lažje je sedaj po zemljiškem odkupu prenesti na Maribor odkupni kapital lav. šk. go- spodarstva za dotacijo novega škofa, kakor pa je bilo preje z rentamii nepremičnin. 2. Ravno sedaj bi bilo možno v bližini mestne župnijske cerkve, bodoče stolnice, dobiti stavbo, če tudi ne veliko, vendar izpraznjeno, za reziden- co, z vrtom in stavbiščem, Ico je na prodaj hiša grofa Jugny, za katero bi se mesto obvezalo, da jo kupi kot dar ljubezni in pripravljenosti sode- lovanja, saj pri takih priložnostih s svojo rado- darnostjo nikdar ni zaostajalo. 3. Dosedanja težava glede namestitve bogo- slovnice bi se odstranila z možnostjo, da se ne- kdanja jezuitska rezidenca tik poleg cerkve sv. Alojzija, ki je sedaj last šolskega sklada in bo zaradi odselitve vojne šole v novo vojašnico na razpolago, in bi se jo le z malimi strdki moglo adaptirati za bogoslovnico. 4. Sedanji lav. škof poseduje že sedaj v mari- borski okolici vinogradno posestvo, ki hi ga bilo prav lahko še zaokrožiti. 5. Maribor je ob južni železnici, v sredi med najbolj obljudenimi kraji Spodnje Štajerske, tu se križajo ceste, ki upodabljajo bleščečo zvezdo za spodnještajersko škofijo. 6. Maribor stavbeno stalno napreduje in stolni kapitelj bo lahko našel primerno stanovanje, ker je več hiš s praznimi stanovanji, posebno vis-a- vis slovenski predmestni cerkvi, popolnoma nova dvonadstropna hiša, 25 klafter dolga, ki ima dve stranski krili, pa 42 stanovanjskih prostorov. Po teh na kratko omenjenih razlogih se prese- litev šk. sedeža iz St. Andraža v Maribor c. kr. ministrstvu prosvete predlaga v vsej udanosti. Mestna občina Maribor dne 10. februarja 1854. Othmar Reiser, župan, 1. r. Jožef Albensberg, obč. svetnik, 1. r. Martin Wodovatz, obč. svetnik, 1. r. Joh. König, 1. r. Mathias Loschnigg, 1. r. Ferd. Jüttner 1. r. Rcman Pachner 1. r. J. Janschitz 1. r. Kari Koch 1. r. Kari Rodrini 1. r. Celjani so se oglasili šele 14. junija istega leta."a »Visoko c. kr. ministrstvo prosvete na Dunaju.« Prošnja mestne občine Celje na Spodnještajerskem za preložitev šk. sedeža v Celje. ___ Visoko C. kr. ministrstvo! V neutrudljivem prizadevanju, da z močno roko in poznim očesom utrdi duhovno kakor ma- terialno dobro državljanov je visoko c. kr. mini- strstvo prosvete izdalo blagor prinašajočo odlo- čitev, ki je veselo promenila vso deželo, oni del Štajerske, ki leži med Muro in Dravo, združiti z lavantinsko škofijo in ga dodeliti po odcepitvi ko- roškega dela mil. knezoškofu iz St. Andraža, pod čigar pastirsko palico se itak že nahaja večji del sedanjega mariborskega okrožja. Kakor je ta, v vsakem oziru vesela novica vznemirila srca vseh, ki v pobožnem spoštovanju gledajo in visoko cenijo v svojem višjem dušnem pastirju resni- čno častitost apostolske čednosti in vzgled kr- ščanske ljubezni, tako pa je tudi prevzelo ver- na srca napeto vprašanje bodočega škofovskega sedeža. V globokem prepričanju, da izvolitev te- ga sedeža mora imeti odločen vpliv na izvrševa- nje svete službe in da se pogoji za pravo odloči- tev nikjer v taki meri ne združujejo kakor v tem, če bi bil sedež preosnovane škofije prestav- ljen v staroslavno mesto Celje, si dovoljuje s ponižnim spoštovanjem podpisani občinski svet predložiti svojo prošnjo: Visoko c. kr. Ministrstvo naj določi mesto Ce- lje za sedež škofije, kateri se dodeli slovenski del Spodnještajerske. 1. Celje je po svoji srečni legi ob železnici in v bližini cest, ki vodijo proti Hrvatsld, tudi skoro v središču nove škofije, prednostno sposobno slu- žiti na najugodnejši način za izhodišče onega po- slovanja, ki naj v blagodejnih žarlcih seva od blagoslovljene luči škofovskega sedeža v dalj- ne kraje tako z vane Slovenske Marke. 2. Celje bi tako postalo za te kraje duhovna središče tiste prizadevnosti, katere cUj je višji interes srčne in razumske izobrazbe in smer splošnega razvoja plemenitih, toda še spečih mo- či, ki pa so poklicane, da požrtovalno služijo ta- ko državi kakor Cerkvi. 3. Ljudstvo si svojega duhovnega poglavarja semkaj želi in v bolesti zavida oddaljeno labud- sko dolino za veliko prednost, da ima v svoji sredi višjega nadpastirja, ki tam daleč od glav- nega dela svoje črede, brez zveze z njo, sicer njen hrepeneči glas razume, toda mu ne more slediti. 4. Celo jezik, ta najmočnejša vez tolažilnega občevanja, kaže na Celje, ki ga je pred vsemi pokrajinami večinoma slovenske škofije ohranilo v njegovi čistoči, kjer je že pognalo mnogo raz- veselivih cvetov predvsem duhovne vsebine in ki bo ob toplih žarkih škofij stva rodilo obilen sad. 5. Celje pa tudi v materialnem oziru nudi vse, kar je možno zahtevati. Sposobno je, da z novima zidavami in prezidavami poleg za Discasterije določenih prostorov pripravi tudi za škofijo ča- sten sedež in podpisani obč. svet, ki je priprav- ljen vzeti nase vsako žrtev za splošno dobro in za blagor svojih občanov, si dovoljuje objaviti sklep občinske seje z dne 14. maja 1854, da daje občina v sredini mesta ležeči rotovž na raz- 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 polago, kjer je dovolj prostora, katere sedaj še celotno uporablja c. kr. deželna sodnija in o ka- terem se je tudd mil. knezoškof zadovoljivo izra- zil 6. Nastanitev bodočega c. kr. okrajnega sodišča V zadostne in odgovarjajoče prostore nekdanjega c. kr. okrožja ne more povzročati težav, ker se je moralo okrožno načelstvo umakniti okraju, kd potrebuje mnogo manj prostorov in jih je tako dovolj na razpolago, da se more proti primerni najemnini ustreči vsem zahtevam. Ravno tako ne primanjkuje prostorov za naselitev bogoslov- nice lin za duhovniška stanovanja. In če bi bile v ta namen potrebne še nove žrtve, je občina pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da se le izpolni njena največja želja. 7. Da bi že v naprej dokazala svojo pripravlje- nost, je že v letu 1851 začela s prostovoljno zbir- ko sredstev v korist nove škofije in za njeno pri- merno spravo, uspeh te zbirke je bU blizu 15.000 goldinarjev. Ta vsota bi se pri ponovni subskrip- ciji gotovo dosegla, morda pa tudi presegla. 8. Tudi enodušno soglasje č. lavantinske du- hovščine jamči bolj kot vsak drug razlog za pri- kladnost Celja, ki se je izkazalo že v davnih ča- sih, saj je naše mesto bUo zibeljka krščanstva na Štajerskem in je že tedaj bila v njegovem ob- zidju rezidenca škofov, med katerimi se nahaja- jo tudi svetniki. 9. Konečno naj nam bo dovoljeno navesti kot odločino: posebno laskavo izrečeno željo sedanje- ga g. knezoškofa, katerega visoko mnenje prepri- čuje, da se je ne le iz naklonjenosti do domače- ga kraja in za mesto svoje mladostne dejavno- sti, pač pa iz prepričanja o splošni koristi za Cerkev in njene vernike odločil prvenstveno, da postavi sedež svoje bodoče vladikovine v našem prijaznem državi in Cerkvi neomajno zvestemu mestu. 10. Potrebno je v globoki vdanosti navesti še to, da je Celje na svojem ozemlju brez kakega večjega trgovskega ali industrijskega podjetja, da nima plovne reke in kar obstaja železnica, nobenega cestnega prometa in je tako navezano le na krajevno potrošnjo in zato zasluži priza- devanje podpisanega občinskega sveta še tem ve- čje upoštevanje, ko si prizadeva za svoje potom- stvo pri dosedanjih skromnih gospodarskih virih pridobiti novo in stalno možnost, da napreduje v duhovnem in materialnem oziru. Visoko c. kr. Ministrstvo naj blagovoli v pravičnem upošteva- nju vseh navedenih razlogov in v priznanju naše neomajne zvestobe izpolniti našo najponižnejšo prošnjo. Celje 14. junija 1854. Kaindelsdorfer 1. r. župan Jožef Lasnik, obč. svetnik, L r. Franc Hercman obč. svetnik, 1. r. Kašpar GoriSek, 1. r. Ig. Klančnik, 1. r. Janez Tappeiner 1. r. Kari Span 1. r. Kari Endres 1. r. Jožef Winkler 1. r. Kari Kurz 1. r. Andrej Woggu 1. r. in nekaj nečitljivih podpisov. Na zadnji strani še sledijo: Alojzij Zabukovšek, 1. r. J. Wokaun, 1. r. Leopold Warmbrechtsamer, 1. r. Franc Schmid 1. r.« Sedaj, ko sta obe mesti podali nekako svojo načelno kandidaturo, so se pa stvari zares začele hitro odvijati, interes dveh mest pa je povzročil pravo tekmovanje: katero od mest bo ponudilo več in loljše pogoje. Predpis mariborske prošnje na prosvetno ministrstvo je župan Reiser takoj poslal Slomšku v Št. Ptuj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 163: Andraž. O tem on obvešča svojega prijatelja Vodušeka v Celju: »Pričakuje se tudi prošnja iz Celja z željo, da se natančno določi, v kaj bi se Celjani mogli in hoteli vezati. Takoj, ko pridem domov,^^ ti bom mariborsko prošnjo v prepisu postal, med-tem pa te prosim, razgiba] interesente. Prizadevamo se za hitro in do- končno odločitev in celjska ponudba jo bo pospešua.«!« Meseca maa se je Slomšek dopi- soval z metropolitom glede prodaje raznih škofijskih zemljišč na Koroškem, Tarnoczy se je s prodajo strinjal. O nameravani selitvi škofijskega sedeža pa pravi, da se bo izvr- šila »in eine Stadt des Marburger Kreises«.'' 27. maja je prosvetno ministrstvo na Du- naju pozvalo gfaško namestništvo naj v so- glasju z lavantinskim škofom na podlagi Tamoczyjeve spomenice čimprej sporoči, kaj bi stala premestitev škofijskega sedeža v Mairibor ali v Celje in kaj ti dve mesti nudi- ta kot svoj prispevek.18 Odgovor je moral poslati Slomšek graškemu guberniju. V mese- cu oktobru je posialo namestništvo škofu še enkrat tak poziv. 4. avgusta se je obrnilo s posebnim pozivom na prebivalstvo Maribor. Poziv pravi, da bo prišlo do selitve škofije s Koroške, nadalje, da so Celjani v svoji vlogi ki so ji dali predstojništvo mariborske mest- ne občine na prosvetno ministrstvo, že dali zelo konkretne ponudbe, namreč svoj rotovž za rezidenco in 15.000 goldinarjev subskri- bcije. Ker Maribor doslej še ni nič kon- kretnega ponudil, je potrebno pohiteti, ker bi se sicer enkratna, neponovljiva priložnost zamudua, zaradi česar bi bila gmotna in du- hovna škoda neprecenljiva, saj bi mesto izgubilo tudi gimnazijo... Odbor posebej poziva meščane in zlasti duhovnike mesta in okolice naj čimveč prispevajo, da bi mestni odbor mogel kupiti in adaptirati Jugnyjevo hišo za škofovo rezidenco.*' Skoraj hkrati se je Slomšek obrnil na Voduška, ki je v Celju vodil akcijo za pre- nos škofije, kako je s stavbami v Celju, in sicer s stolnico, škofijsko rezidenco, bogo- slovjem in kapiteljsko hišo. Iz Voduškovega odgovora se vidi, da so v Celju bili prav za- radi stavb v zadregi: Za stolnico predlaga Vodušek mestno cer- kev sv. Danijela, ki ima že vse potrebščine za pontifikalno službo božjo. Marijina (bivša cerkev minoritov) se zdi Vodušku manj pri- merna, ker je obdana od tuje posesti, pa ni mogoče nič prizidati, tudi ne primerne zakri- stije, ki jo stolnica mora imeti. Ce bi bilo mogoče dokupiti nekdanjo minoritsko hišo, ki je v rokah nedostopne gospe vdove Wu- schinek, tedaj bi bila Marijina cerkev za katedralo primerne. Za škofovo rezidenco predlaga Vodušek rotovž, katerega je mesto ponudilo. Ima 16 lepih sob, adaptacija bi pa stala samo dva do tri tisoč goldinarjev. Za bogoslovje predlaga Vodušek Tapeiner- jevo hišo, ki je na prodaj za 24.000 goldinar- jev. Ca bi jo bio mogoče kupiti za 20.000 gol- dinarjev, bi bilo z že obljubljeno pomočjo Celjanov to morda izvedljivo. Za stolni kapitelij, ki s pomožnim osebjem šteje 8—10 oseb pa Vodušek predlaga hišo v bližini bodoče stolnice, in sicer že prej ome- njeno Wuischinekovo hišo, katero pa lastnica hoče dati samo v najem in to za čim daljšo dobo za leitno najemnino 1200 goldinar j ev.^" 5. oktobra so Mariborčani po svojem od- boru sporočili prosvetnemu ministrstvu na Dunaju, da so kupili Jugnyjevo hišo za 20.000 gold, razen tega pa zbrali v mestu 10.000 gold., duhovščina mesta in okolice tudi 10.000 goldinarjev. Obljubljajo, da bodo ob eventualni preselitvi darovi v denarju in gradbenem materialu še narastli.®' Zato na- prošajo ministrstvo, naj se lavantinski sedež prenese v Maribor. Prepis te vloge so Mariborčani takoj po- slali tudi Slomšku. ; Namestništvo je pa že 16. oktobra zopet urgiralo, naj se Slomšek odloči in da svoj predlog. Sedaj je škof res imel ponudbe obeh mest — kandidatov. V obsežni spomenici, ki vse- kakor pomeni prelomnico v tem vprašanju (Maribor ali Celje), se je Slomšek odločil za Maribor. Slomšek najprej pove, da šele sedaj, po predrazpravi more odgovoriti na ministrsko odločbo glede preselitve škofijskega sedeža. Potem je Slomšek ponovil nujnost selitve škofijskega sedeža, kar je büo tako s strani dvora, graškega gubernija in lavantinskega škofa že leta 1804 in 1827 utemeljeno. Sedaj je pa to še tem bolj upravičeno, ker je stanje lavantinskega škofa, če hoče v redu oprav- ljati svojo službo, postalo nevzdržno. Slom- šek se sklicuje na spomenico nadškofa Tar- noczyja z dne 27. 6. 1853, kjer je vsa proble- matika izčrpno prikazana. Sedaj so tudi od- padu vzroki, zaradi katerih so prejšnji posku- si preselitve škofije propadli, in sicer naspro- tovanje sekovskega škofa, da odstopi mari- borsko okrožje in problem potrebnih stavb, katerih nobeno od treh mest, Celje, Maribor in Ptuj ni imelo. Sedaj je vse to zadovoljivo rešeno in javnih skladov (Verski fond) ne bo treba obremenjevati. Potem pravi škof glede mesta novega sedeža: 164! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Celje »Med obema mestoma, Mariborom in Celjem, ki sočasno tekmujeta za dosego škofijskega sede- ža lavantinske škofije, ima mesto Maribor pred Celjem take bistvene prednosti, da se moram pri- družiti izjavi z dne 2. jan. 1808 in 31. jan. 1827 štev. 121 in soglašati s tem, da se škofijski sedež prestavi iz Št. Andraža v Maribor. K že nave- denim razlogom pa še pripominjam, da mesto Celje ta čas nima nobene cerkve, ki bi bila pri- merna za stolnico, nobenega poslopja za bogo- slovnico in bi takega bilo treba šele adaptirati z ogromnimi stroški in je poleg tega Celje stalno izpostavljeno poplavam, medtem, ko ima Mari- bor v tem vse prednosti. Predvsem ima Maribor lepo prostorno župnij- sko cerkev, ki je( z vsem oskrbljena in jo je mo- žno z lastnim premoženjem adaptirali za stolni- co. Pontdfikalije prinese škof s seboj iz St. An- draža. Za škofovo stanovanje je bilo že leta 1807 in 1808 predlagano mestno župnišče s svojimi ob- širnimi stavbišči in tudd sedaj se dozdeva kot najprimernejše. Prezidava za okoli 18. sob, dvo- rne pisarne in arhiv bi stala okoli 20.000 gold., kar pa je že s prostovoljno zbirko sredstev v me- stu in okolici pokrito. Nato govori Slomšek o ureditvi bogoslovja, plačah profesorjev in ada- ptaciji Jugnyjeve hiše, sklene pa z rekapitula- cijo nujno potrebnih dohodkov in izdatkov te selitve: „......________ Ta presežek bi kril preselitvene stroške., Kritje morebitnih večjih izdatkov prevzame nase pod- pisani škof za tako dolgo, dokler je uživalec ško- fijskih posestev, ker je pripravljen vzeti nase še tako veliko žrtev za, dobro škofije. Kakor bi podpisani rad dal prednost za vzpo- stavitev škofijskega sedeža v Celju iz svojih oseb- nih ozirov, bi vendar bilo najmanj eno tretjino več stroškov (to je nekaj nad 20.000 gold.) in bi bila zaradi tamkajšnjih krajevnih razmer, ki ne ustrezajo namenu, težko izvedljiva«.^^ Nekako v tem času, ko se je odločilo vpra- šanje kraja novega sedeža, piše dne 13. ok- tobra škof Slomšek celjskemu opatu Vodušku glede neke stavbe, ki bi se naj kupila za 5.000 gold. Ta stavba, tako imenovana grofi- ja, je po Slomškovem mneju na nekem sicer mirnem toda neprijaznem delu mesta. Tudi preureditev bi stala 5.000 gold, trajala pa morda 5 let, zato ne more sprejeti te po- nudbe.'^ 23. oktobra je Slomšek pisal župniku Gre- gorju Miklavzinu v Skale, da so načrti za pre- selitev škofije v tem času bolj kot kdaj v razpravi... Poslopja in posestva v Labodski dolini so sicer lepa, toda škofija je še lepša. Pastir spada v sredo svoje črede.«^* pa se je Slomšek že odločil za Maribor priča tudi zelo zgovorno pismo, ki ga je po- slal samo slab mesec pozneje svojemu prija- telju Vodušku, ki je v Celju še vedno brez KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 165 ; posebnega uspeha skušal pridobiti Wuschine- kovo hišo. »Pred nekaj tedni (!) mi je dr. Burger iz Ljubljane v imenu svoje neča- kinje pismeno ponudil Wuschinekovo hišo za škofijski isedež v Celju v prodajo ali v na- jem, ne da bi navedel cene. Jaz sem mu z obžalovanjem odgovoril, da ravno trdovratno in neprijazno ponašanje posestnice te hiše v glavnem povzroča, da se vsa pozornost obrača sedaj na Maribor, ker brez te hiše je preselitev škofijskega sedeža v Celje neiz- vedljiva«.^' Ce bi Slomšek imel to ponudbo v rokah pred tedni, preden je dal odločilni prista- nek za Maribor, si z njim vsekakor ni mogel kdo ve kaj pomagati. Zdi se, da je lastnica omenjene hiše prav zaradi iključne pomemb- nosti dolgo taktizirala, hoteč iztržiti čim več. Medtem se je čas iztekal, saj je vlada pozi- vala škofa naj se čimprej izjavi in on je moral dati svojo odločitev, kakor sam pravi »obdelati in predložiti to grenko zadevo«.^^ Ko je bila v pozni jeseni 1854 odločitev o mestu bodočega škofovega sedeža že izrečena, se šele 10. avgusta 1855 oglasi s svojo proš- njo, katero je naslovilo na Slomška nepo- sredno, še mesto ptuj.^' Ptuj cani izražajo veselje, da se škofijski sedež seli v slovenski del kronovine.^ä Pravijo, da so 8. julija obi- skali škofa in mu ustno predložili svojo proš- njo. »Ptuj s svojo lepo starodavno mestno cer- kvijo, starodavni Ptuj, ki je že v sivi pre- teklosti bil škofijski isedež,^« mesto, ki je ob- dano z območjem slovanskega jezika,^'' ima sedaj prUožnst, da postane škofijski sedež ...« Razumljivo je, da v času, ko so iz Maribora že prihajali gradbeni načrti za adaptacijo ško- fijskih stavb, te ptujske prošnje nihče ni mo- gel jemati v pretres. Tako moremo reči, da je ptuj svojo priložnost zamudil že leta 1808.^' Pot do izvršitve te odločitve je bila še dolga in teška. Sele čez dve leti, 26. 10. 1856, je tudi cesar dal svoj načelni prisitanek gle- de razmejitve škofij in prenosa sedeža v Ma- ribor.^ Temu je sledil 20. maja rimski odlok pristojne konaistorialne kongregacije.*^ Izvr- šitev tega odloka je bila najprej zaupana du- najskemu nunciju, ki je to zadevo prepustil salzburškemu nadškofu. Naposled bi vse sku- paj, tokrat že tretjič, padlo v vodo zaradi razmejitve med sekovSko in lavantinsko ško- fijo, ker je Slomšek hotel imeti vse sloven- ske župnije, tudi tiste v graškem okrožju, čemur je sekovski škof Attems ostro naspro- toval, pa je Slomšek končno moral popustiti. Salzburški sufragani so se 22. 10. 1859 dogo^- vorili o načinu in času razmejitve med ško- fijami in vseh zadevah v zvezi s tem (patro- i nati, premoženje škofij, bogoslovno seme- nišče in dr.) Tudi je bilo dogovorjeno, da dva škofa po medsebojnem sporazumu moreta i sama spreminjati škofijsko mejo, ker je ta \ meja neustrezna in le začasna. Vendar se je ; ta začasna meja obdržala pri življenju, saj je v pretežni meri postala leta 1920 državna ; meja. Od 12 župnij, katere je leta 1857 Slom- i šek zahteval zase, so samo 4 prišle v lavan- j tinsko škofijo, Marija Snežna (Velka) leta \ 1870, Kapla, Sv. Duh na Ostrem vrhu in : Apače pa šele po 1. svetovni vojni leta 1920. ; Že leta 1857 je Maribor tudi uradno postal ; sedež nove škofije. V pomladnih in poletnih mesecih leta 1859 je bila selitev končana. 1. avgusta tega leta je lavantinska škofija \ prepustila krški svoj koroški del, 1. septem- ; bra pa je sekovska prepustila lavantinski i štajerski del z Mariborom, 4. septembra pa je j Slomšek slovesno zasedel svoj novi sedež slo- i venske škofije v Mariboru. \ Ta dolgotrajna pot od jožefinskih arondacij, I ki je imela dva neuspela poskusa, leta 1808 j in 1827 je pri tretjem poskusu v letu 1854 j imela pomembno in daljnosežno ločnico. V j dilemi, ikam naj se prenese škofijski sedež, se ' je akter te odločitve, Slomšek odločil za Ma- j ribor, navzlic osebnemu nagnjenju za Celje, i Maribor je imel v agilnih in sposobnih mo- I žeh Reiser ju in Glaser ju izredna organiza- | torja in pospeševalca. Prvi je navdušil mešča- ; ne, drugi pa duhovnike. Odziv je bil ugoden, potrebna denarna sredstva so zbrali takoj, vprašanje škofijskih poslopij je bilo, sicer ne \ brez zapletov (bivšo jezuitsko rezidenco na ! Glavnem trgu ob cerkvi sv. Alojzija, katero j naj bi dobili v dar od države, so morali od- i kupiti), zadovoljivo rešeno.'* Po drugi strani ; pa Celje navzlic Vodušikovim prizadevanjem i ni uspelo rešiti problem Wuschinekove hiše, j brez katere po Slomškovem mnenju selitev i v Celje ni prišla v poštev, pa tudi odziv da- j rovalcev v denarju je bil premajhen. V ta- kratni situaciji, ko je odlašanje bilo v škodo in vlaida ni hotela prevzeti nobenih stroškov, j Slomšek pa je predvideval, da bo moral spraz- \ niti svojo denarnico (kar se je tudi zgodilo), j je bUa soudeležba mest, ki sta konkurirali, od- j ločilnega pomena: bolj ugodna ponudba iz 1 Maribora glede poslopij in 20.000 goldinar- jev sta bui dve silnici, ki sta Slomška tako rekoč prisilili, da se je 18. oktobra 1854 od- ločil za Maribor. j Ne bi pa mogli povsem izključiti misli, da je Slomšek, ki je sam nosil »bridko« breme j odločitve, kot duhovni strateg namerno po- j stavil svojo trdnjavo, to je sedež slovenske i 166! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Škofije na Štajerskem, ki bi po njegovi za- misli morala biti jez proti germanizaciji, prav v bližino že tedaj ogrožene slovenske etnične meje. , OPOMBE 1. Fran Kovačič, Služabnik božji Anton Mar- tin Slomšek, II, 1935, str. 85. — 2. Škofijski ar- hiv Maribor, F 92 (Dioezesanregulierung). Prim. F. Kovačič, Nameravani škofijski sedež v Ptuju, CZN 28 (1933), str. 200—206. — 3. Firmianova vloga na cesarja je obležala v fondu F 92. Skof je sam pripisal: »Diese Vorstellung ist nicht eingereicht worden«. — 4. AZN, I. str. 109. — 5. Franc Kosar, Anton Martin Slomšek, knez in škof Lavantinski, prisednik apostolskega pristo- la SV. Očeta, meščan Rimski, Drobtinice 17 (1863), str. 177., si. — 6. ŠAM, SI. XXI-A »... so ist die natürliche Folge davon, dass der Sitz des Bisthums von der Grenze entfernt und mehr in die Mitte der neu zu begründeten Diöcese ver- legt werde, wo dann unsere freundlich gelegene Stadt C i 11 i der geeigneste Punckt für die neue Metropole seyn würde, da sie so recht im Herzen der sogenannten windischen Mark liegt.« — 7. SAM, SL. XXI-A: V letaku je rečeno: »... so ist die natürliche Folge... liegt«. — 8. SAM. SI. XX-A ... »Nein! die drei Sterne C i 11 i s dürfen vor Marburgs Thurm nicht erbleichen... Tri celjske zvezde — mariborski stolp, pisec letaka aludina na grba dveh mest, ki kot pars pro toto pomenita mesti sami. — 9. SAM, SI. XXI-A. Slomšek pravi, da bi šel rad v Celje, da pa je pripravljen iti tudi drugam, če bi to zahtevale višje koristi: »Wenn mich übrigens für den Fall einer Ubersetzung des bischöflichen Sitzes ju- gendliche Erinnerungen für die Stadt Zilli stim- men, so hängt die Wahl doch nicht von meiner Privatzuneigung, sondern einzig und allein von der Vorsorge für das moralische Wohl der Diö- zese ab, wobei die günstigere Ortslage und die grössere Opfer von Seite der Bürger auf die Wage der Entscheidung gelagt werden, welcher höheren Entscheidung alsdann auch der Bischof seine Vorliebe zum Opfer zu bringen wissen wird.« — 10. SAM, Sl. XX-A: ».. .Die Frage der neuen Diözesancircumscriptionen zu besprechen, für welche Fall ich Euen Liebden um die Vorberei- tung der Ihreseits hiezu nöthige Behelfe bitte«. — 11. B. Grafenauer, Etnična vprašanja ob pre- ureditvi lavantinske škofije v slovensko škofijo na Štajerskem, AES I, Ljubljana 1979, str. 107 do 136. Poleg celotnega besedila spomenice tudi ob- širen komentar zlasti z ozirom na etnična vpra- šanja naše severne meje. — 12. Nadškof Tarno- czy pravi: »Fürstbischof Anton Martin Slomšek hat mir nicht nur seine volle Zustimmung, son- dern auch den dringenden Wunsch erklärt, dass endlich in dieser Weise dem schreienden Bedürf- nisse abgeholfen werde.« — 13. Keine Stadt des Marburger Kreises hat die für einen Bischofsitz erforderlichen Lokalitäten, am wenigstens ein bischöfliches Palais gleich in St. Andrea... Es bedarf nur der kompententen Erklärung des ent- schiedenen Willens, diese Diözesanarrondirung vorzunehmen, so werden die Städte: Marburg Cilli (:vielleicht auch Pettau:) nicht säumen hin- sichtlich der Herstellung der erforderlichen Lo- kalitäten ...« — 14. SAM, Sl. XXI-a, 9. Prošnja na ministrstvo za uk in bogočastje je napisana v nemškem jeziku. Za kanonični proces je tekst prevedel Franc Krastel j škofijski arhivar, (u. 20. 12. 1981). 14 a. SAM, SI. XXI-a, 11. Prev. F. Hra- stelj. — iS. AZN, L, str. 168. Slomšek je pisal z Dunaja. — 16. »N. m.: »Wir dringen auf eine bal- dige und, definitive Entscheidung; solche wird das Cillier Offert beschleinigen.« — 17. SAM, Sl. XXI-a, 10. — 18. SAM, Sl. xx-a, 12, 14. Gra- ško namestništvo je 6. julija pozvalo Slomška naj se izjasni in ponovno 16. oktobra 1854. — 19. Sam, Sl. xxi-a, 13. — 20. Sam, si. xxi-a, 14. Ze 18. februarja je Vincenc Gurnigg iz Gradca ponudil Slomšku svojo hišo v Celju za škofijsko rezidenco. Gurniigg je že 30 let živel v Gradcu, bil je višji železniški uradnik v pokoju. Njegova hi- ša je bila zraven Kaulichove blizu Marijine cer- kve. Zahteval je 20.000 gold, in 100 cekinov do- datka. Na hiši je bilo precej dolga. Zadovoljil bi se tudi z obročnim odplačevanjem. Slomšek mu je odgovoril že 24. februarja. Vsebina odgovora nam ni znana. Glede na omenjeno pismo Vodu- šku, ta ponudba ni bila aktualna. — 21. SAM, Sl. XXI-a, 15. 16. — 22. SAM, Sl. XXI-a, 17. »... Die Errichtung des bishöflichen Sitzes zu Zilli so sehr der Gefertigte den Vorzug dieser Stadt aus persönlichen Rücksichten wünschet, würde wenigstens um ein Drittel mehr Kosten und wäre bei dem Darnachliegen ungünstig in Lokalverhältnisse nur schwer und unzweckmässig ausführbar«. — 23. AZN, i., str. 169. — 24. AZN, i., Str. 199. — 25. AZN, i., str. 170. »Ich antworte- te ihm mit dem Bedauern, dass gerade die strei- fe Haltung und das unfreundliche Benehmen der Besitzerin jenes Hauses die Hauptursache sei, dass das Augenmerk derzeit mehr nach Marburg gerichtet wäre, indem ohne disem Hause eine Unterbringung des Bischofsitzes in CilU geradezu unthunlich erscheine.« — 26. AZN, i., str. 169. — 27. SAM, Sl. xx-a,34, — 28. N.m.:»Die Errich- tung eines windischen Bisthums in unserem Va- terlande ... hat die Gläubigen dieses Sprengeis mit grössten Freude erfüllt... »Beseda »win- disch« takrat še seveda nima tistega političnega prizvoka, kakor stoletje pozneje. — 29. O ptujskem škofijskem sedežu v antiki| gl. Fran Kovačič, Sestnajstletnica smrti sv. Viktorina, Vo- ditelj 7 (1904), str. 55—63 in 179—195. — 30. SAM, Sl. XXI-a, 34 »... mitten im Bereiche slawichen Zunge«. — 31. Fran Kovačič. Nameravani škofij- ski sedež v Ptuju, CZN 28 (1933), str. 200—206. — 32. SAM, Sl. XXI-41. — 33. SAM, Sl. xx-49, 50 51. Dekret o razmejitvi med sekovsko in lavan- tinsko škofijo je konzistorijalna kongregacija iz- dala 16. maja, o prenosu škofijskega sedeža iz St. Andraža v Maribor, 20. maja, o razmejitvi med lavantinsko in krško škofijo pa 25. maja 1857. — 34. Bivša jezuitska rezidenca na Glavnem trgu (št. 7) je po razpustu jezuitov bila last študijske- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 167 i ga fonda, vojaškii erar jo je imel v najemu. Ko jo je vojska izpraznila jo je študijski fond prodal verskem fondu. Prim.: F. Kovačič, Lavantinsko bogoslovno učilišče v Mariboru, Spomenica ob sedemdesetletnici lavantinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru, Maribor 1929, str. 1—48. OKRAJŠAVE AES — Acta ecclesiastica Sloveniae CZN — Časopis za zgodoviino in narodopisje F — predal ali »arhivska stroka« SI. — Slomšek — fond SAM — Škofijski arhiv Maribor j AZN — Arhiv za zgodovino in narodopisje je j ob 25-letnici Zgodovinskega društva v [ Mariboru začel izhajati kot priloga CZN za objavljanje virov. Od leta 1930 so postopoma objavljali Slomškova pisma (odposlana pisma). Objavljena so po rimskih številkah po dopisovalcih. Pri posameznem dopisovalcu so pisma oštevilčena z arabskimi številkami. Za- radi večje jasnosti so Slomškova pisma citirana po tekočih straneh prve knji- ge. V zbirki so izšle tri knjige.