8564 AA
80100200



	 	
iiliiilil
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 86001 KOPER
Primorski dnevnik
Poštnina plačana v gotoviru	rti-rv
Abb. postale 1 gruppo (.sCIltl Zdi) lil*
Leto XXXV. Št. 161 (10.380)
TRST, nedelja, 15. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob* ^ vcu Pri (jQrenJ1 Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PO STALIŠČU, KI GA JE ZAVZELO VODSTVO KD
PO UMORU POLKOVNIKA ANTONIA VARISCA
Craxi bo ta teden začel drugi krog posvetovanj s strankami
V razgovoru s predsednikom Pertinijem je poudaril, da ima še dovolj manevrskega prostora za nadaljnja pogajanja - Tudi PSDI zahteva pojasnila
RIM — Navzlic petkovi seji de-tookrščaoskega vodstva, ki je dokaj izzivalno zahtevalo od poverjenega predsednika kopico pojasnil. ker da je dosedanja politika njegove stranke dvolična in dvoumna, Bettino Craxi meni, da lnia še dovolj manevrskega prostora za oblikovanje nove vlade. Tako izhaja iz včerajšnjega Gradovega poročila predsedniku republike Pertiniju. «Mandatar — trdi kratka uradna nota poverjena predsednika — je naglasil državnemu poglavarju, da v sedanjem položaju lahko nadaljuje Pogajanja s strankami in poglobi vse stvarne možnosti oblikovanja trdne vladne večine na jasnih Političnih in programskih temeljih in v okviru pozitivnega in odgovornega odnosa demokratične solidarnosti z vsemi silami, tudi s tistimi, ki so že napovedale, da re bodo neposredno podprle vlade ali pa bodo volile proti nji.*
Skratka, kot dokaj jasno izhaja iz uradnega sporočila poverjenega predsednika in iz petkovih to.iav njegovih sodelavcev, si Cra-xi prizadeva oblikovati vlado, v kateri naj bi bile stranke nekdanje leve sredine, vendar večina naj bi bila na desni odprta Prispevkom liberalcev (baje sc obljubili, da se bodo vzdržali), na K vi pa prispevku komunistov, ki 80 sicer naglasili, da ne bedo Podprli vlada, v kateri ne bodo Zastopani, svoje stališče pa bi lahko spremenili na osnovi vladno sestave, njenega programa in Prvih konkretnih ukrepov.
Vendar ta dokaj jasna usmeritev, ki jo je tajništvo PSI včeraj ponovilo v dokaj polemičnem odgovoru demokrščanskernu sekretarju, ni zadovoljila stranke relativne večine. Glasilo KD «11 Po-Polo» je v uvodnem članku odgovornega urednika Belcija ponovilo
^'''iiiMmntmimiiHinumiimumHiHmintnHmi
Craxijev poskus in stališče KD
Krščanska demokracija vztraja: "ljub pojasnilom, ki jih je v petek dal Craxijev sodelavec Mar-telli in navzlic včerajšnjemu sta-dšfu tajništva PSI, ki je jasno nakazalo smernice Craxijevega Prizadevanja za oblikovanje nove vlade (levosredinska koalicija, ki "° odprta tako na desno do libe-ralcev kot na levo do komunistov v duhu politike demokratične e-j*°tnosti) KD ponavlja svojo za-htevo po jamstvih in pojasnilih, češ da so izjave socialistov za-enkrat meglene in dvoumne.
Stališče, ki ga je zavzela stranka relativne večine, je odraz hudih notranjih predkongresnih spo-ri>v med silami, ki podpirajo sedanjega sekretarja Zaccagninija 'n tistimi, ki bi rade prevzele vodstvo stranke " svoje roke in kadrih najvidnejši predstavniki so Jjtoaglia, Fanfani in Donat Cat-jln. Načrt slednjih je očiten: pritegniti socialiste v koalicijo leve Sredine s tem, da jim prepustijo Predsedstvo vlade, poglobiti raz-*°1 nied socialisti in komunisti ter Pntisniti KPI dokončno v opo-rieijo.
Če bi manever uspel, ki Zac-®agniniju nasprotne sile ujele kar “Ve muhi na en mah: zagotovile si trdno odskočno desko za kon-*res in obenem bi uresničile svoj strateškl načrt obnovitve leve *redine. Proti temu sc Zaccagni-d' in njegovi zavezniki borijo s •>arim orožjem oživljanja strahu ®red ((komunistično nevarnostjo*. ? Socialisti za krmilom države — }e zapisni včeraj Galloni — bi d vica lahko pridobila 5 ali 6 od-'otkov glasov in PSI bi se lah-Ko odločila za levo alternativo.
To opozorilo pa ni samo sad Propagande, pač pa dejanskega .'rahli stranke relativne večine, d« bi zdrknila s sedanjega polo-,?la osi italijanskega političnega vi jetija na raven vseh ostalih
strank.
. ^ri tom pa sc nam porajata ?Ve vprašanji: kakšen izhod iz rize predlaga KD, če je Craxijev Poskus, kot je priznal tudi Donntt attin, edina možnost, da sc izogibalo zopetnim predčasnim voli-jvam? in Ho kdaj bo stranka re-7"Vne večine lahko reševala la-kontradikcije na koži in v kodo celotne državne skupnosti?
(vt)
in skušalo podkrepiti Zaccagnini-ievo zahtevo, češ da obstaja znaten razkorak med sedanjimi meglenimi in dvoumnimi trditvami mandatarja te rnjegovimi izjavami izpred nekaj dni o nujni izmenič-nosti za krmilom države. Iz članka pronica strah, da bi KD s sedanjega položaja dejanske osi italijanskega političnega življenja padla na raven vseh ostalih strank in da bi postala samo sicer močan parlamentarni adend. To pa po mnenju «H Popola* ni v skladu «z zgodovinsko vlogo stranke krščanskih demokratov*.
Ta strah KD, da bi izgubila dosedanjo oblast, ki je bila znatno večja od njene številčne konsistence, pride še jasneje do izraza v članku, ki ga je bivši predsednik poslanske skupine Galloni napisal
za revijo «H Mese*. «Dovolj bi bilo — poudarja Galloni, ki zelo o-stro polemizira z Donat Cattinom in z Bisaglio — da bi se na prihodnjih volitvah pet ali šest odstotkov volivcev pomaknilo na levo in socialistična stranka bi se lahko povezala s komunisti ter se opredelila za levičarsko alternativo, ki je strateška linija, ža katero sta se izrekla zadnja kongresa PSI». V članku Galloni obtožuje strankarske nasprotnike, da skušajo povsem sprevreči Morovo linijo, vsiliti državi nov levi center in potisniti KPI v opozicijo. Za svoj cilj so pripravljeni plačati znatno ceno, predsedstvo vlade*. Člankar, ki primerja to stališče zloglasnemu «paktu Gentilo-ni, ko so katoličani ponudili lastne glasove liberalcem, da bi bra-
aiiiiiikiiii»uifiiiimiiiiiiiitmiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiitiimiliiitiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiii||iiiiii
DANES ZVEČER PO AMERIŠKI TELEVIZIJI
Carterjev nagovor v znaku varčevanja
Naporne počitnice v Čamp Davidu - Ameriška javnost začenja dojemati resnost položaja
WASHINGTON - Predsedniški glasnik Jody Powel je po telefonu iz Čamp Davida sporočil časnikarjem v Beli hiši, da bo jutrišnji večerni Carterjev nagovor ameriškim državljanom (v ponedeljek zjutraj po evropskem času) imel bolj razsežen pomen, kot navaden govor o energiji.
Od 5. julija naprej se je Carter pogovarjal v svoji poletni rezidenci v Čamp Davidu z več kot 150 strokovnjaki in političnimi voditelji. Prejšnji četrtek pa je ta srečanja dopolnil še z obiski navadnih državljanov na njihovih domovih. Prav razgovor s temi je Carterju v marsičem razjasnil pojme, kar se bo odražalo tudi v njegovem govoru.
Brez dvoma je Carter v teh dneh v določenem smislu dramatiziral položaj, na kar je vplivala tudi tenčica tajnosti, v katero so bili oviti razgovori v Čamp Davidu. Vse to mu bo služilo, da bo določen poudarek nekaterim bistvenim točkam svojega programa, kolikor ga bo utegnil izvajati v tem letu in pol mandata, ki mu še preostane.
Ameriška javnost je danes nekoliko bolj pripravljena, da se sprijazni z bolj kompleksnim energetskim položajem, kot je ravnala do sedaj. Doslej Amerikanci niso razumeli potrebe po ukrepih, ki jih je predlagal Carter, kongres pa ni hotel uzakoniti večino predlogov, ker jih je smatral ali za nepotrebne, ali pa preveč drage.
Tokijski vrh in dolge vrste pred bencinskimi črpalkami pa so vlili ljudem drugačne poglede na položaj in na nevarnosti, ki so z njim povezane.
Po jutrišnjem govoru po televiziji bo Carter spregovoril v ponedeljek še v Kansas Cityju, kjer bo menda vnesel še nekatere dodatke.
Kakšno je današnje vzdušje posebno med delavci najbolje prikazuje vrsta zahtev, ki jih je postavila sindikalna organizacija AFL-CIO. Sindikati zahtevajo izvajanje širokega energetskega programa, ki obsega racioniranje bencina, nadzor nad uvozom petroleja ter ustanovitev pravcatega ministrstva za energijo. Samo na tak način — pravi AFL-CIO — bodo ZDA spet dobile v svoje roke nad-
zor nad gospodarstvom in svojo usodo.
Brez dvoma pa bo moral Carter v. svojem, govoru povedati nekaj več; kot, da njegov program predvideva, da bodo ZDA do 1. 1980 znižale svoj uvoz petroleja za 5 milijonov sodčkov nafte na dan.
(vk)
PORDENON — Trije mladi fantje so izgubili življenje v prometni nesreči v bližini Valvasona, potem ko je avto, v katerem so se vozili čelno trčil v tovornjak.
NOVI DELHI — Potem ko je pred dnevi zapustila indijsko vladno stranko Janata skupina poslancev, sta včeraj nepričakovano odstopila tudi dva ministra. Kljub tem odstopom pr. je premier De-sai še vedno optimist in upa sedaj v podporo nekaterih manjših strank in ni izključeno, da bodo vlado podprli tudi komunisti.
nili privilegirane sloje pred nevarnostjo komunistov* v zaključku naglašuje, da le demokrščan-ski predsednik vlade s potrebno previdnostjo in opreznostjo lahko zopet splete niti demokratične enotnosti v oblikah, ki bodo v skladu z domačo in z mednarodno stvarnostjo*.
Povsem nasprotnega mnenja je Carlo Donat Cattin, ki je v intervjuju z urednikom tednika «Es-presso* poudaril, da je Craxijeva vlada edini možni izhod iz sedanje krize in edina ki lahko jamči stabilizacijo političnega položaja. Donat Cattin razmišlja takole: PSI, kot je dokazala, noče podpreti vlade z demokrščanskim predsednikom; mi ne moremo skleniti zavezništva s komunisti, ker smo se tako obvezali z volivci; če Craxi propade, nam ne preostane drugega kot zopetni razpust parlamenta in predčasne volitve. Vendar v tem primeru bi se izpostavili hudi nevarnosti volilnega porazna in bi postavili državo pred travmatsko preizkušnjo.
Zanimivo pa je, da demokrščan-ska ofenziva ni naletela na gluha ušesa: socialdemokrati, ki so se očitno prestrašili Napolit.anovega namiga na možnost, da bi «seda-nja Craxijeva izkušnja lahko utrla pot obema delavskima strankama v vlado*, so takoj pohiteli z zahtevo po razjasnitvah. «Poverjeni predsednik —■ piše glasilo PSDI — nam mora povedati, s kom namerava oblikovati vlado in pa osnovi kakšnega programa. Le tako bodo lahko pogajanja uspešna.*
Craxi pa pred temi težavami ni vrgel puške v koruzo in v torek bo začel drugi krog pogajanj s strankami vendar tokrat le v loku od PLI do KPI. Izhodišče za pogajanja bo program, ki ga pripravlja skupina socialističnih izvedencev, ki so se včeraj popoldne sestali z mandatarjem. Pogajanja se bodo nato nadaljevala v četrtek, ker se namerava Craxi v sredo udeležiti otvoritvenega zasedanja novoizvoljenega evropskega parlamenta.
_________ (vt)
RIM — Na mednarodni konferenci FAO o razvoju kmetijstva je včeraj spregovoril tudi predsednik Bangladeša Ziaur Rahman. Pred tem pa je d Nega te konference sprejel papež Pavel H.
Sistematično prečesavanje rimskih četrti
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
«0RLI REVOLUCIJE» V EGIPTOVSKEM VELEPOSLANIŠTVU
Arafatova delegacija posreduje za rešitev egiptovskih talcev
Napetost v Ankari - Palestinci osvobodili tri talke
ANKARA — Do poznih sinočnjih ur se položaj v egiptovskem veleposlaništvu, ki so ga zasedli palestinski gverilci, ki pripadajo skupini «0rlj revolucije*, ni v bistvu spremdnil. Čez Aan so se razširile vesti, da je egiptovska vlada zahtevala od turške, naj s silo reši položaj, toda pozneje je postalo jasno, da to ni bilo res.
Se preden pa preidemo k zadnjim dogodkom naj orišemo kronološki potek dogodkov v celem dnevu. Eden od talcev je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil, ko je skočil skozi okno. Po nekaterih drugih vesteh, naj bi dve osebi izgubili življenje na tak način. Ranjena je bila tudi neka tretja oseba. Dvema Egipčanoma pa se je posrečilo, da sta prišla nepoškodovan.' iz'‘ poslopja, kar skozi glavna vhodna vrata.
V popoldanskih urah je bilo v veleposlaništvu morda 16 talcev (med njimi sam egiptovski vele-
Turška vojaška policija spremlja egiptovskega trgovskega atašeja Halila, ki se mu je posrečilo, da je zbežal iz veleposlaništva skozi glavna vhodna vrata	(telefoto ANSA - UPI)
...........................Hlinili..m,Mlllml,miIlmlm,,mlllllmilllmmlllllim,
Diktator Somoza pred dokončnim porazom
MANAGUA — Kljub pozivom ameriškega zunanjega ministrstva in pa predvsem kljub uspešni vstaji nikaraškega ljudstva, diktator Somoza trmasto vztraja na svojem mestu in iz svojega bun kerja celo napoveduje zmagovito ofenzivo njemu zveste narodne garde. Trdno prepričanje v zmago, ki tragično spominja na diktatorja, ki je ravno tako iz bunkerja pred 34 leti spodbujal ljudi, naj umrjejo za (.pravično stvar*.
Vesti, ki v zadnjih urah priha-
jajo iz Nikarague so zelo medle in protislovne, vse kaže pa, da da se sandinistični uporniki pripravljajo na odločilno ofenzivo in predvsem na napad na glavno mesto. Narodna garda, ki krčevito brani diktaturo, šteje približno 5 tisoč dobro oboroženih mož, ni pa točno znano, s kolikimi oboroženimi možmi razpolagajo sandi-nistične sile. Gotovo je, da bo bitka za Managuo odločilnega pa mena za obstoj krvave Somozove diktature.
Na političnem področju velja le
omeniti ponovne pozive ZDA diktatorju, na) zapusti državo, slednji pa v zameno zahteva za začasno vlado nesprejemljive garancije. Carterjeva uprava, ki je doslej upala v kompromisno rešitev nikaraškega vprašanja, se postopoma zaveda, da bi bila vojaš ka diktatura brez Somoze v državi le nemogoča. Vseeno pa Američani vztrajajo pri predlogu, da bi morale začasno vlado sestavljati tudi konservativne sile, to je tiste sile, ki so «tiho» podpirale diktaturo. Velja omeniti, da se
krog držav, ki podpirajo, sandini stično gibanje iz dneva v dan širi in ZDA bodo morale to stvarnost upoštevati, čeprav multinacional-ne družbe, ki imajo velike interese Nikaragui in v sej Srednji A-meriki nemalo vplivajo na odločitve ameriškega State Depart-menta.
Naslednji dnevi in morda že naslednje ure bodo torej odločilne za zmago sandinističnega gibanja in za padec cene najbolj krutih diktatur po drugi svetovni vojni. (st)
poslanik v Ankari Ahmed Ketnal Ulema). Pozneje pa so palestinski gverilci osvobodili tri ženske, ih sicer neko egiptovsko uradnico, neko Turkinjo, ki je delala v veleposlaništvu in še eno Turkinjo, ki pa se je znašla v poslopju čisto slučajno.
Osvoboditev treh žensk je treba pripisati posredovanju posebne delegacije Arafatove palestinske osvobodilne fronte (PLO), ki je prispela z letalom iz Damaska. Pred prihodom delegacije je bil položaj zelo napet in mnogi so se bali, da bo turška vojska izvedla splošen napad na veleposlaništvo, kar bi bilo usodno, ker bi gverilci prav gotovo pognali stavbo v zrak. Položaj je postal napet, ko se je razširila vest, da je eden od talcev, ki je skočil skozi okno, umrl v bolnišnici. Zabrneli so motorji oklepnih vozil, toda modtem je prišla palestinska delegacija.
Naj omenimo, da je bilo reševanje dveh ranjenih talcev zelo težko in tvegano. Neki turški policijski, komisar je bil pri tem lažje ranjen. Turška policija in vojska pa sta začeli besno streljati na okna veleposlaništva, da bi preprečili gverilcem, da bi streljali na reševalce. Pri tem so u-porabljali tudi brizgalke, ki so bruhale močne curke vode po poslopju.
Vesti o žrtvah so seveda vse zelo nejasne. Pravijo tudi, da sta dva turška policista, ki sta bila med talci skušala zbežati, toda e-nega njiju so gverilci pokosili z rafalom iz brzostrelke.
Pozno sinoči je kairski radio sporočil, da so člani delegacije PLO, ki se pogaja z gverilci, izjavili, da se talci dobro počutijo. Vest je sporočil v Egipt turški ministrski predsednik Ecevit. Iz istega pogovora se je zvedelo, da člani delegacije PLO osebno ne poznajo gverilcev.
Neki egiptovski diplomat (ki pa je bil zunaj veleposlaništva) je govoril po telefonu z nekim članom gverilskega komandosa, kateremu je zagotovil, da egiptovska vlada ni zahtevala, naj turška vojska napade stavbo in da ji je mar le življenje talcev. Gverilec je obžaloval, da je eden od talcev, ki je skočil skozi okno, izgubil življenje.
, Gverilci so že predsinočnjim zahtevali, da bi Egipt izpustil na svobodo dva pripadnika «Orlov revolucije*, ki sta zaprta v Egiptu zaradi nekega atentata. Ne ve se še, če je egiptovska vlada sprejela to zahtevo.
Pravijo, da je organizacija «Or-li revolucije* povezana s sirsko «Saiqa». Včerajšnji egiptovski časopisi obtožujejo prav Sirijo za to kar se dogaja v Ankari.
V zadnjem trenutku se je zvedelo, da so se delegacija PLO in predstavniki turške vlade dogovorili, da bodo gverilci lahko zapustili Turčijo, če bodo osvobodili talce. Na letališču je baje že pripravljeno letalo.
LIZBONA — Splošne volitve na Portugalskem bodo verjetno oktobra, tako se je včeraj izvedelo
v vladnih krogih, potem ko je v petek predsednik Eanes razpustil
parlament.
Romunski zunanji minister v SFRJ
VRŠAC — Včeraj se je v tem mestu mudil na enodnevnem uradnem in prijateljskem obisku romunski zunanji minister Stefan Andrei. Med pogovorom z jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem je prišla do izraza visoka stopnja skladnosti v stališčih o najvažnejših vprašanjih današnjega sveta
Med pogovori je bilo poudarjeno zadovoljstvo nad doseženimi rezultati dosedanjega sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo, ki poteka ha načelih enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in nevme-šavanja v notranje zadeve. Izražena je bila nujnost, da se to sodelovanje v bodoče še bolj okrepi.
Zunanja ministra sta med pogovori obravnavala vsa najpomembnejša vprašanja iz mednarodnega življenja in še posebej poudarila pomen politike neuvrščenosti in njene vloge v mednarodnih odnosih, (dd)
Preiskovalci domnevajo, da skrivališče morilcev ni daleč od stanovanja, v katerem sta se skrivala Morucci in Fa-randa - Identikit zločincev
RIM — P0 umoru načelnika karabinjerskega sodnijskega oddelka Antonia Varisca sta policijski in karabinjerski preiskovalni stroj stekla s polno paro, čeprav doseženi rezultati zaenkrat niso zelo obetavni. Med najvidnejše dosežke gre vključiti dejstvo, da so preiskovalci na osnovi pričevanj ugotovili točno dinamiko podlega atentata in da so pripravili identi-kite nekaterih teroristov. «Ubrali smo vse možne poti — je pojasnil neki karabinjerski častnik novinarjem — vendar kaže, da je sled rdečih brigad še najbolj verodostojna.*
Po dosedanjih izsledkih so teroristi, potem ko so dohiteli avto karabinjerskega častnika, streljali z avtomatsko ali polavtomtsko lovsko puško, ki so jo nabili z 12-ka-librskimi zaboji z debelimi šibrami iz trdega svinca. Gre za šibre, ki tehtajo vsaka kot 9-kalibrski naboj in ki so na kratko razdal :o uničujoče, kot med drugim priča razmesarjeno Variscovo truplo. Ni prvič, da brigadisti uporabijo tovrstno orožje, čeprav je bolj značilno za mafijske zločine.
Po umoru sta avta teroristov zavila po mostu Matteotti in sicer po stezi, ki je rezervirana taksijem in javnim prevoznim sredstvom, takoj nato pa po nabrežju Michelangelo in se ustavila v Ul. Ulpia-no nedaleč od nekdanje sodne palače v četrti Prati. V isti četrti sta bila pred dobrim mesecem a-retirana Adriana Faranda in Va-leri0 Morucci, zaradi česar preiskovalci domnevajo, da je morda v bližini še neko skrivališče. Od tod sklep, da zopet sistematično p-ečesejo vso četrt v upanju, da izsledijo vsaj nekaj tehtnih indi-cij.
Vendar, kot rečeno, sled RB ni edina pot, ki so jo ubrali preiskovalci. Tudi včeraj se je govorilo o možnih povezavah z umorom milanskega odvetnika Ambrosolija, ker naj bi Varisco pred nedavnim organiziral svečarne odvetnika in časnikarja Mina Pecorelliia, ki je prav tako obležal pod streli še neidentificiranih morilcev. Vendar zaenkrat preiskovalci še niso zbrali elementov, ki bi potrjevali verodostojnost domneve.
Končno gre omeniti,, da so v kartoteki. Id so jo zaplenili Faran-di in Morucciju,preiskovalci odkrili Variscovo ime z vsemi osebnimi podatki. O odkritju naj bi sicer obvestili častnika, ki pa se očitno ni čutil ogroženega še zlasti, ker bi se konec meseca upokojil. O tem priča tudi dejstvo, da v petek ni bil oborožen. Najbrž je zaslutil nevarnost šele, ko se mu je približal avto morilcev in se mu v zadnjem trenutku skušal izogniti, bilo pa je že prepozno: ko je podpolkovnik zavrl, pretaknil v nižjo prestavo in skušal zaviti v stransko ulico je odjeknil že prvi strel: šibre so ga zadele v obraz in v prsi in oretrgale življensko nit. (ot)
Na sliki (Telefoto Ansa): cvetje na prizorišču podlega atentata.
tiiiiiiiiiiiiiiiilMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiHimiiiiiiimtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
VČERAJ ZJUTRAJ
V KOPRU ODPRLI GOSPODARSKI SEJEi.1
KOPER — Na razstavnem prostoru v šoli Pinka Tomažiča v Kopru so včeraj slovesno odprli deseti jubilejna sejem «Primorska razstavlja*, ki se bo od letos da lje imenoval Sejem obmejnega gospodarstva v Kopru. Odprtja so se udeležili številni predstavniki domačega političnega in družbe nega življenja, gospodarski operaterji ter ugledni gostje iz drugih krajev Slovenije in Hrvatske, prisoten pa je bii tudi jugoslo vanski generalni konzul v Trstu Cigoj.
V uvodnem nagovoru je podpredsednik' gospodarske zbornice Slovenije Rudi Sepič naglasil pomen 10 letne sejemske tradicije v Kopru in vpliv, ki ga ima ta gospodarska manifestacija na dejavnost in rast gospodarstva slovenske in hrvatske Istre in sosednje dežele Furlanije - Julijske krajine. Potrebno bo prouči ti, je nadaljeval Šepič, nove momente in ustrezno dopolniti sporazume, da bi se lahko obe obmejni področji industrijsko in trgovinsko še tesneje povezali v obojestransko korist, še posebej pa to obmejno sodelovanje vzpodbuja osimski sporazum, ki pomeni novo spodbudo in daje nove možnosti za še hitrejši in kvalitetnejši razvoj naših medsebojnih
političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov. Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije je svoj govor zaključil z željo, da bi v bodočnosti uresničili koncept modernega razstavnega prostora, kar bi pomenilo obogatitev razstave.
Sejem v Kopru nudi širok vpogled v gospodarsko dejavnost slovenskega Primorja in v gospodarske stike te regije v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. Prevladujejo najnovejši izdelki motorne, kovinske, pohištvene, lesne ter tekstilne industrije, zastopani pa so tudi navtika turizem in vrtnarstvo. Sejem bo odprt teden dni, za nakupovalce predmetov široke potrošnje pa so podjetja namenila tudi nekaj posebnih popustov. Prireditelji bodo v okviru sejma organizirali šest velikih zabavno glasbenih prireditev na Titovem trgu v Kopru, vsak večer pa bo tudi zabava s plesom na prostoru pred staro koprsko avtobusno postajo.
Omenimo naj še, da je bilo pred otvoritvijo sejma pomembno posvetovanje predstavnikov republiške in področnih gospodarskih zbornic ter drugih gospodarstvenikov, na katerem so se podrobno pomenili o prihodnjem konceptu sejma.	L. O.
P nmorškHfiievmk	2
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. julija 1979
VPRAŠANJE STANOVANJSKIH IZGONOV SE ZAOSTRUJE
Sklep tržaškega občinskega sveta ne zadovoljuje prizadetih družin
Po njihovem mnenju je nemogoče, do bi občina priskrbela nova star novanja pred koncem meseca, ko bodo stopili v veljavo sodni izgoni
Tržaške družine, ki jim grozijo pred koncem julija sodni izgoni iz stanovanj, so še vedno utaborjene na Trgu Unita pred občinsko palačo. Odločitev občinskega sveta, ki je na petkovi seji soglasno sprejel osnutek sklepa, v smislu katerega bo občinska uprava z delom ostanka obračuna za leto 1978 nakupila ne-oddana stanovanja in jih nato izročila prizadetim družinam, ni zadovoljila družin, ki jim grozijo sodni izgoni. Po mnenju družin, ki so utaborjene na Trgu Unita, ne bodo s tem sklepom rešena vprašanja prizadetih družin, predvsem zaradi tega, ker je nemogoče, da bi občinska uprava priskrbela nova stanovanja pred koncem meseca, ko bodo stopili v veljavo sodni izgoni. Napovedale so tudi, da bodo svoj protest še zaostrile, tako da ni izklju-
V	KD razpravljajo o sklicanju izrednega kongresa
V	palači Diana se je sinoči sestal pokrajinski odbor krščanske demokracije, da bi razpravljal o nastalem položaju po junijskih volitvah, na katerih je KD utrpela pekoč poraz. Po volitvah so zastopniki nekaterih internih struj stranke nakazali razne možnosti, kako bi bilo treba ukrepati, da bi stranka preživela krizo V veliki meri pa so si bila ta mnenja skoraj nasprotujoča Pokrajinski tajnik Pio Nodari je predlaga) nujno sklicanje izrednega kongresa, kot edino rešitev za izhod iz krize Svoj pred.og je utemeljil s potrebo, da mora predvsem baza stranke sodelovati pri političnih izbirah in biti neposredno povezana s strankinim življenjem. Da bi prišlo do sklicanja izrednega kongresa, je tajnik Nodari pripravljen vrniti mandat pokrajinskega tajnika, medtem pa bi stranko vodilo e-notno vodstvo
Te misli je tajnik Nodari podal v poročilu pokrajinskemu odboru, ki se je sestal pred tednom dni. V tem času so predstavniki strankinih struj proučili njegove predloge in zaključke pedali na sinočnjem zasedanju strankinega pokrajinskega odbora. V trenutku, ko pišemo je zasedanje še v teku, po vsej verjetnosti se bo tudi zavleklo pozno v noč. V razpravi so prišli doslej na dan razni predlogi, največ odobravanja pa je poželo prav tajniško poročilo, v katerem je predvideno sklicanje izrednega kongresa. Vodstveni organi KD pa se zavzemajo, da bi prišlo do čim širšega soglasja o tem vprašanju in da bi bil izredni kongres ne samo formalna obveznost, ampak da bi resnično predstavljal nekaj novega v življenju stranke.
izraza na petkovi seji v poročilu odbornika Serija, je treba gotovo poudariti. Mislimo na odziv, oziroma na pomanjkanje odziva s strani velikih stanovanjskih lastnikov, ki so kar enostavno odrekli vsakršno pomoč prizadetim družinam.
Na petkovi seji, ki se je zaključila pozno v noč, je bila na dnevnem redu še ena važna točka, ki pa so jo odložili na poznejši datum. Skupščina bi morala razpravljati o resoluciji radikalcev, s katero zahtevajo, da se prebivalstvo izreče z referendumom o gradnji industrijske proste cone na Krasu. Preložitev na poznejši datum je zahteval republikanec Pacor; njegovo zahtevo so podprl) še svetovalci KPI in KD, proti pa so bili melonar-ji, fašisti in seveda radikalci, torej tiste stranke, ki so že od vsega začetka, z demagoškimi gesli, pokazale svoje nasprotovanje do osimskih sporazumov, še posebno pa do njihovega gospodarskega dela.
Danes konec festivala «L'llni}a» in «Dela»
Na tržaškem razstavišču se bo danes zaključil pokrajinski festival «!Unita» in «Dela». Ob 20. uri bo imel zaključni govor član centralnega komiteja KPI posl. Rino Serri, sledil bo koncert godbe Verdi, ob koncu pa bodo nastopile jugoslovanske folklorne skupine.
Med sindikati in odbornikom Rinaldijem
Sestanek o problemih deželnih ladjedelnic
Sindikalni predstavniki CIGL, CI SL in UIL kovinarjev, pristaniščni-kov in pomorščakov so se pred dnevi sestali z deželnim odbornikom za industrijo in gospodarstvo Rinaldijem, da bi skupno proučili probleme pomorskega gospodarstva in ladjedelnic.
Dežela Furlanija - Julijska krajina, je dejal Rinaldi, se obvezuje, da bo skušala izvesti nekatere zahteve sindikatov. V ta namen se bo predstavništvo naše dežele sestalo z drugimi italijanskimi deželami, da bi skušalo pridobiti čimveč naročil za Italcantieri v Tržiču in za tržaški Arzenal. Na ta način bo dežela skušala reševati dramatično stanje omenjenih obratov in pereči problem zaposlijvfi./.,	I
Nadalje, je omenil Rinaldi, namerava dežela prirediti septembra v Trstu vsedržavno srečanje. Na tem sestanku bi morali predstavniki političnih sil in raznih ustanov začr-
tati programe za nadaljnje obratovanje ladjedelnic v naši deželi.
Deželna uprava bo tudi priredila srečanje med krajevnimi ustanovami, deželnimi parlamentarci in sindikati, da bi se skupaj pomenili o bodočem industrijskem programu v naši deželi.
Sindikalne organizacije s svoje strani poudarjajo, da si morajo za rešitev vseh problemov v zvezi z ladjedelnicami prizadevati s skupnimi močmi ne samo vse politične sile naše dežele, ampak tudi politične sile vseh italijanskih obmorskih dežel.
• Sindikat policije tržaške pokrajine je izrazil svoje sožalje in solidarne ;t karabinjerjem ob umom polkovnika Antonia Varisca v Rimu.
Pogoj KPI za nadaljnjo podporo deželni večini
Pravilno izvajanje programskih dogovorov
V petek se je v Tržiču sestalo deželno vodstvo KPI, ki je na osnovi poročila tajnika posl. Antoninn Cuflara proučilo deželno politično stvarnost pred jutrišnjim sestan kom med predstavniki stranli, ki sestavljajo večino v deželnem svetu. Komunisti postavljajo kot osnove za vsako preverjanje celotnega de lovanja večine najnujnejša vprašanja, ki zadevajo velik del prebivalstva Furlanije - Julijske krajine. V prvo vrsto postavljajo izvajanje ukrepov za obnovo potresnega območja, nič manjšo pozornost pa dajejo izvajanju osimskih sporazumov. Tukaj so še vprašanja gospodarske krize, zaposlitve ter stanovanjskih gradenj.
Na sestanku so potrdili, da mora priti v teh okoliščinah do čim širšega soglasja med strankami levice, predvsem med KPI in PSI. Deželno vodstvo stranke je r.ada lje poverilo mandat delegaciji, ki se bo udeležila sestanka s predstavniki ostalih političnih sil, ki se stavljajo programsko večino v deželnem svetu, da postavi pravilno izvajanje gornjih vprašanj kot pogoj za nadaljnjo podporo komunistov večini v deželi skupščini.
Zaključil se je festival znanstvene fantastike
Poskusni polet pilota Firxa osvojil najvišje priznanje
Nizka kvaliteta prikazanih filmov
S podeljevanjem nagrad in zadnjimi predstavami se je sinoči končal na Gradu sv. Justa 17. festival znanstvene fantastike. Po zakuski, ki so se je končno polnoštevilno u-deležili zastopniki nastopajočih držav in filmski kritiki, je v imenu pripravljalnega odbora podelil nagrade predsednik Avtonomne turistične ustanove Italo Giorgi, župan Ceco-vini pa je kot laik na tem področju ponazoril pomen prireditve.
Za sicer maloštevilne gledalce je bil večerni program bogatejši od pričakovanja, saj so pred redno najavljenimi deli predvajali tudi poljski film «Adela še ni jedla», ki je v petek zaradi slabega vremena odpadel.
Žirija, kateri je predsedoval angleški filmski zgodovinar Roger Manvell, je tako porazdelila nagrade;
«Zlati asteroid* za najboljši film festivala je prejel poljski film «Po-skusni polet pilota Pirxa» režiserja Mareka Piestraka, povzet po knjigi
POLITIČNO NASILJE SE V TRSTU NEVARNO STOPNJUJE
Nova fašistična napada na sedež CGIL in sekcijo KPI Pratolongo na Školjetu
Ostra obsodba ponovnih škvadrističnih izpadov, izrazi solidarnosti in kritika organom, ki morajo skrbeti za varnost državljanov
Fašistični izzivalci so v noči med petkom in soboto spet izvedli dva groba provokatorska izpada. Cilja njihovih napadov sta bila tokrat še-dež sindikalne organzacije CGIL v Ul. Pondares in sekcija KPI Pratolongo na Školjetu. Pred sedežem CGIL so skrajneži polili vnetljivo tekočino ter jo prižgali. Požar na srečo ni povzročil večje škode, ker so vhodna vrta kovinska, kar je preprečilo, da bi se ogenj razplamtel v še večji meri. Na školjetu pa so fašisti razbili marmornato ploščo, na kateri je bilo napisano ime tamkajšnje sekcije KPI Pratolongo.
Doslej si še nihče ni prilastil odgovornosti za oba podla izpada in tudi agenti tržaškega Digosa, ki so uvedli preiskavo, nimajo nobenih konkretnih elementov, da bi izsledili storilce. Vsekakor velja omeniti, da sta bila zadnja napada že deseti, oz. enajsti atentat na sedeže političnih in sindikalnih organizacij, sredstev javnega obveščanja in na domove demokratičnih meščanov v zadnjih .dveh mesecih. Ti zaskrbljujoči podatki zgovorno pričajo o napetosti, v kateri sedaj živi mesto, dejstvo, da niso organi, ki skrbijo za varnost državljanov, doslej izsledili še nobenega krivca
(primer Gellici je izjema), pa jasno kaže na njihovo «nemoč» v borbi z novimi prevratniki.
Tudi zadnja fašistična izpada sta izzvala ostro ogorčenje demokratične javnosti, solidarnostne izjave in kritike na račun agentov tržaškega Digosa. Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ugotavlja v svojem komunikeju, da napad na sindikalni sedež ni bil naključen. Prav v teh dneh je enotno sindikalno gibanje razvilo širok boj in mobilizacijo delavcev, ki je dosegla višek v sredo z množično u-deležbo delavstva in prebivalstva na manifestaciji ob splošni pokrajinski stavki za razvoj tržaške industrije in obrambo krajevnega gospodarstva. Neofašisti so skušali z napadom na sedež CGIL ustrahovati in zavreti ta boj, s tem pa so £2 enkrat pokazali svoje pravo protidelav-sko lice.
Tržaška federacija KPI ostro obsoja napad na sekcijo Pratolongo, obenem pa sprašuje, zakaj niso pristojne oblasti doslej izsledile krivcev. To bi ne bilo težko, saj je vsem že od zdavnaj znano, odkod se širi fašistično nasilje na vse mesto. Komunisti pozivajo, naj se čimprej «počistijo» mestni predeli,
BREZSKRBNO KOPANJE SE JE SPREMENILO V TRAGEDIJO
Mladenič utonil v kopališču Ausonia
Kon*':j 18-letnega Federica Cravosa Ortarja našli mrtvega na morskem dnu po večurnem iskanju
;eno, da bi se šotorišče pred občinsko palačo še povečalo.
Kot smo poročali v včerajšnji številki, pa je občinski svet z glasovi Liste za Trst, ter ob vzdržanju KD, PRI m svetovalcev LpT Frausi-nove, zavrnil amandma KPI, PSI in radikalcev, s katerim so svetovalci teh strank zahtevali, da bi prefektura začasno zasegla neoddana stanovanja in jih izročila prizadetim družinam. Taka rešitev bi bila v tem trenutku primernejša in tudi mnogo prej izvedljiva, kakor pa nakup neodclanih stanovanj, kar bo seveda zahtevalo več časa. Socialist D’Amore je tudi predlagal, da bi občinska uprava z delom ene milijarde in tristo milijonov lir, ki jih je namenila za nakup neoddanih stanovanj, lahko tudi začasno najela sobe v mestnih hotelih, ali pa celo ves hotel ENALC na nabrežin-ski obali. Vse te možnosti bi gotovo začasno rešile to pereče vprašanje. Še eno dejstvo, ki je prišlo do
Federico Cravos Ortar (slika je izpred treh let)
NA POBUDO PD PROSEK-KONTOVEL IN ZBORA VASILIJ MIRK
«Pesem nas družb
V proseskem kulturnem domu nastopili zbori iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora
Na Proseku in Kontovelu nas zad-je čase kar naprej presenečajo s vojim pestrim kulturno • prosvetlim življenjem. Prireditve se vrtijo ena za drugo, vsaki pa znajo liti poseben čas. Sinoči je bila v 1 red kratkim preurejenem prose-kem kulturnem domu ena najpomembnejših v tej sezoni. Prosvetno Iruštvo Prosek - Kontovel in pevki zbor Vasilij Mirk sta namreč 1 riredila tradicionalno srečanje pev-kih zborov iz štirih različnih preletov slovenskega kulturnega proslo-a: to je iz Štajerske, Gorenjske, ivstrijske Koroške in našega za-nejstva. Pred številnim občinstvom io namreč nastopili domači moški Jevški zbor Vasilij Mirk, ki je z /rabčevo «Zdravljico* slovesno od-irl to zborovsko srečanje s pomen jivim imenom epesem nas druži*, :a njim pa po vrsti moški pevski ib or Svoboda bratov Milavcev iz Brežic pod vodstvom Franca Baškoviča, moški pevski zbor Svoboda iz
Stražišča pri Kranju, ki ga vodi Ludvik Česen, in mešani pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple na Koroškem, ki je zapel pod vodstvom Jožka Vrulicha. Vsi štirje zbori so si izmenjali tople prijateljske pozdrave, voščila, čestitke in darila, nato pa so še združeno zapeli kar štiri pesmi, ki so se jih prej vsak posebej naučili. Posebej sta si noč nje srečanje pozdravila predsednik proseško - kontovelskega društva Srečko Orel in tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc, ki sta naglasila pomen in vrednost takšnih prireditev, ne le pri utrjevanju prijateljskih vezi in enotenju slovenskega kulturnega prostora, temveč tudi pri vsestranskem bogatenju našega kulturnega življenja, ki je pogoj za ohranjevanje in razvoj naše narodnostne skupnosti in ki je še zlasti potreben v teh časih, ko v naše narodnostno življenje spet bu tajo raznarodovalni valovi.
Brezskrbno Kopanje v kopališču Ausonia se je včeraj popoldne za komaj 18-letnega Federica Cravosa Ortarja in njegovo družino, ki stanuje v Ul. Delmestri 8, spremenilo v tragedijo. Mladenič je utonil v morju nedaleč od obale. Reševalci so ga našli približno dve uri potem, ko je nastopila smrt in vsi njihovi napori, da bi ga oživili, so bili zaman.
Federico se je že zjutraj odpravil na kopanje v kopališče Ausonia skupaj s sestrico in teto. Dogovoril se je, da mu bo oče približno ob 13. uri prinesel na kopanje kosilo, in tako ja tudi bilo. Njegov oče Giulio je res ob domenjeni_ uri prinesel kosilo za veselo druščino, vendar Federica ni našel. Sprva ga ni njegova odsotnost vznemirila, saj je mislil, da :e je šel sin kopat s prijatelji, zato ga je kar počakal. Po približno uri čakanja pa ga je zaskrbelo: odšel ga je iskat okoli po kopališču, a brez uspeha. Obrnil se je zato na vodstvo kopališč v, ki je mladeniča poklicalo po zvočnikih, vendar tudi to je bilo zaman. Ob 16. uri so začeli mladeniča _ i-skati z rešilnim čolnom, kopališki mojster Danilo Medos pa je v p >-tapljaški opremi pregledal morsko dno. Nekaj minut kasneje je Medos zagledal na dnu, nedaleč od kopnega, mladeničevo truplo. Nemudoma so Federica prenesli na suho, kjer ga je skušalo osebje Rdečega križa z umetnim dihanjem priklicati k življenju, vsi poskusi pa so bili za man. Kot je ugotovil dežurni zdrav nik, je smrt nastopila že dve uri prej.
Na kraj nesreče so prišli tržaški gasilci in agenti javne varnosti ter pozneje tudi Federicova mama, ki pa jo je obšla slabost, tako da so jo morali pospremiti domov. Oče Giulio pa je nemočen ostal ob mrt vem sinu, vse dokler niso po nalogu namestnika državnega pravdn dr Coassina prepeljali trimlo mladeniča v mrtvašnico tržaške bolnišnice.
na svobodo. Doslej še ni znano, ali je njena osvoboditev donkončna, ali se bo morala vsak dan predstavljati na tržaški kvesturi.
Kot je napovedala, je skupina Collettivo politico autonomo, ki se je zavzela za osvoboditev Francozinje, včeraj razdeljevala na Trgu Goldoni, letake, v katerih je zahtevala, naj Eliane osvobodijo.
kot je npr. Drevored XX. septembra, kjer fašistične škvadre često grozijo mimoidočim. KPI sporoča tudi, da je komunistično tajništvo zadolžilo senatorko Jelko Gerbec, da posreduje v tej zvezi pri tržaškem kvestorju.
Stanislava Lema, znanega pisatelja znanstvenofantastičnih del.
«Srebmi asteroid* za najboljšo moško vlogo je prejel Johnson Yap, protagonist britansko - filipinskega filma «A bionic boy» režiserja Leo-dyja Diaza. «Srebmega asteroida* za najboljšo žensko vlogo letos niso podelili.
«Srebrni asteroid* za najboljši televizijski film je prejel nemški «Plu-tonium* Rainerja Erlerja. «Zlati pečat mesta Trst* za najboljši kratki film so podelili italijanskemu filmu «S.O.S.» režiserja Guida Manulija. Posebno priznanje je prejel ameriški kratkometražec «Infinitiv’s child», posebni nagradi pa je žirija podelila sovjetskemu kratkemu filmu «Kontakt* V. Tarassova in ameriškemu kratkometražcu «Powers of ten* Charlesa in Raya Eamesa.
Za konec bi lahko še rekli, da je letošnji festival razočaral. Pogrešali smo prisotnost znanih imeni, predvsem pa kvalitetnejših filmov, ki bi zagotovili njegov ugled. Tako postaja festival, s tem, da prikazuje tretjerazredne filme, ki bi jih strožja selekcija kakega drugega festivala sploh ne sprejela, vedno bolj provincialen in seveda ne more na ta način pritegniti tistih filmskih krogov, ki razpolagajo z bolj ambicioznimi in kvalitetnejšimi deli.
(uk)
Jutri občni zbor zveze industrijcev
V veliki dvorani trgovinske zbornice bo jutri občni zbor zveze industrijcev. Lahko rečemo, da se je občni zbor nekako začel pred petnajstimi dnevi, ko so tržaški indu-strijci priredili srečanje ■ razpravo o splošnem stanju tržaškega gospodarstva. Na tem srečanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Con-findustrie Guido Carli, so tržaški industrija razpravljali o vprašanjih, ki so tesno povezana s produktivno dejavnostjo mesta, istočasno pa so
Prometne omejitve zaradi čiščenja ulic
ko-
jih
Občina nadaljuje s posegi za renito čiščenje mestnih ulic, ki izvaja služba za mestno čistočo.
Zaradi teh ukrepov bosta prihod njo sredo, 18. julija, zaprti prometu Ulici Paduina in Crispi na odseku med Ulicama Timeus in Brun-ner; prepovedano bo parkiranje avtomobilov v Ul. Slataper na odseku med Ul. Brunner in Ul. Timeus in v Ul. Ginnastica na odseku med Ulicama Brunner in Timeus.
Danes v Rcpnu zaključek razstave terana
Danes bo v Repnu tretji in obenem zadnji dan sedemnajste razstave terana, ki jo organizira re-pentabrska občinska uprava. Že zjutraj se bo sestala ocenjevalna komisija, ki bo izbrala tri najboljša vina med devetnajstimi razstavljenimi vzorci. Kioske bodo odprli ob 17. uri, ob 19. uri bo zaplesala tržaška folklorna skupina Stu ledi, nakar bo za prijetno razpoloženje in ples igral ansambel Suoergroup
B. S.
Zelo uspešen koncert kantavtoija Angela Baiguera
Včeraj je bil v preurejenih pro štorih tržaške psihiatrične bolnišnice koncert priznanega kantavtoria Angela Baiguera. Umetnik, ki ie na glasbenem področju glasnik, da našnje mladine, v pesmih razkriva lažne mite in išče novih živ-jen skih vrednot. Prisotnim je poklonil poldrugo uro pristnega in dežive tega izživljanja. Njegovo pevsko in glasbeno interpretacijo je še dopolnil mladi violinist Sandro Simo-netto, njun glasbeni dialog je bil dovršen in kar se da občuten.
Izplačevanje honorarjev članom volišč
Občina sporoča, da je na občinskem davčnem uradu v Ul. del To ro v teku izplačevanje honorarjev članom volišč na političnih in evropskih volitvah. Prejšnji petek so prejeli plačo člani volišč od štev. 1 do 50. Jutri bodo prejeli plačo člani volišč štev. 51 do 100; v torek, 17.
nakazali smernice, ki bi jim1:bilo julija, člani volišč od 101 do 200; treba slediti, da bi krajevno gospo- v sredo, 18. julija, člani volišč od darstvo zaživelo. O teh vprašanjih 201 do 300; v četrtek pa člani vo-so temeljito razpravljale tudi sin- ušč od 301 do 379. dikalne organizacije ob priliki splošne stavke.
Občni zbor se bo pričel ob 17.30,
Sekcija KPI Prosek - Kontovel Izreka iskreno sožalje tov. Adrijanu Regentu ob izgubi očeta.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Marije Chert vd. Burra
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočutvovali in nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
Žalujoči svojci Ricmanje, 15. julija 1979
13. 7.1973
13. 7.1979
Ob 6. obletnici tragične smrti
ZDRAVKOTA VERŠE
se ga z bolečino v srcih spominjajo
mama Danica, sin Dejan, Franc in sorodniki
Prosek, 15. julija 1979
Eliane Giraud spel na svobodi
Francosko državljanko Eliane Gi raud. ki so jo L julija ponovno a retirali, potem ko je bila skoraj leto dni na začasni svobodi, so pred dvema dnevoma spet izpustili
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
STANISLAVA OBLAKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v teh žalostnih trenutkih. Posebna zahvala vsem, ki so počastili njegov spomin s svojo prisotnostjo na žalni seji in na njegovi zadnji poti, z darovanjem cvetja in s prispevki v dobrodelne namene. Ganjeni se zahvaljujemo vsem društvom in organizacijam, ki so se številno spomnili in se poslovili od dragega pokojnika.
Žalujoči: mati Olga, žena Marija, hči Vera in sin Marko
Trst, 15. julija 1979
Dne 13. julija nas je zapustila naša draga
ERMINIJA OSIC vd. PEC0RA
Pogreb bo v torek, 17. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sestre Celestina (ods.), Valerija in Amalija, svakinja Zofka, svaka Rudi in Alojz (ods.), nečaki in drugo sorodstvo
Trst, šempolaj, Prečnik, Slivno, Mar de Plata, 15. 7. 1979
Dne 13. julija nas je za vedno zapustil naš dragi
MARIO REGENT
Pogreb bo jutri, 16. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalujoči sinovi z družinami
Prosek, 15. julija 1979
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljenega moža in očeta
ANTONA ČOKA
topla, iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste bili v naši žalosti z nami in nam izrekli toliko tolažilnih besed.
Globoko občutena zahvala župniku za obredno slovesnost in vsem, ki ste se ob grobu v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje ali prispevali v plemenite namene.
V imenu vsega sorodstva žena in sin
Trst, 15. julija 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage sestre in tete
MARJETE GRUDEN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Svojci
Šempolaj, 15. julija 1979
Pogrebno pbajČtje, "Ui:' Zonta"l 91 w
Ob izgubi naše mame in none
JUSTINE G0JČA vd. GREG0RI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin
Žalujoči: hči Marija, sin Milan z družinama in drugo sorodstvo
Gropada, 15. julija 1979
p- tim- y‘ ’ ;v
- - gg
12. 7.1978
12. 7.1979
Ob prvi obletnici smrti našega predragega brata
PEPIJA BUKAVCA
se ga spominjajo
brata Ivan in Viktor, sestre Marija, Fani in Vanka z družinami
Prosek, Trst, Ljubljana, 15.7.1979
' 4^^
16. 7. 1974	16. 7. 1979
Ob peti obletnici smrti
RUDIJA PERT0TA
se ga spominjajo
mati, brata In sestra z družinami
Nabrežina, 15. julija 1979
14. 7.1969
14. 7.1979
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega
ROBERTA DERGANCA
se ga z neizmerno ljubeznijo spominjajo
mama, oče, brat, sestra in nona
Ricmanje, 15. julija 1979
'rimorški anevnlk
15. julija 1979
TURISTIČNA SEZONA NA VIŠKJ
Naše ceste so včeraj preplavile neskončne avtomobilske vrste
fte večji in bolj kaotičen promet, četudi vse bolj pritiska energetska kriza
V SCLSKI KOLONIJI SLOKAD V DRAGI
Ob razvedrilu še marsikaj poučnega
V koloniji je 64 de klet c iz vse tržaške okolice ■ Vnete priprave za snemanje na radiu in na zaključno prireditev
Čeprav smo na takšne prizore že navajeni, nas vedno znova presenečajo. Mislimo na neverjetno dolge kolone avtomobilov, ki se konec tedna v poletnih mesecih vijejo do mejnih prehodov. Včerajšnji promet na naših cestah, zlasti na tistih, ki vodijo na Fernetiče, na Pesek ali na škofije, prav gotovo ni bil za vsake živce. Ure in ure polževega Premikanja pod žgočim soncem, ki razbeli pločevino, odvzame celo vsakršno voljo do prijetnega letovanja °b čudoviti jugoslovanski obali. In vendar je domačih in tujih turistov yedno več. Od vsepovsod prihajajo, človek bi moral vzeti v roke priročnik, da bi razbral vse avtomobilske evidenčne znake. Največ je, kot običajno, Nemcev in Avstrijcev, veliko pa je tudi Nizozemcev in Francoze v.
Kilometrske vrste se vijejo v obeh smereh. Očitno je bil včeraj dan zamenjave, eni so zaključili svoj dopust in se vračajo, drugi pa morajo šele okusiti prijetnost letovanja ob morju. Gre za avtentična preseljevanja narodov. V teh neskončnih avtomobilskih vrstah pa so med tu risti iz oddaljenih krajev* pomešani tudi domači turisti, ki gredo le na krajši week-end, ali pa po nakupih (Pri tem mislimo zlasti na naval Jugoslovanskih turistov, ki so izkoristili tudi včerajšnji dan za množično nakupovanje).
Ko opazujemo te dolge raznobarvne pločevinaste kače, se nam samo °d sebe vsiljuje vprašanje energetske krize, ki postaja iz dneva v dan P°lj otipljiva. Ravno včeraj, ko so usoči in tisoči sedli za volan in po-gnali motor, smo zabeležili dva zna-cdna primera. V Jugoslaviji so namreč ravno včeraj zjutraj, ob 10. uri podražili bencin za kar 35 odstotkov (to je že tretja podražitev v zadnjem letu). V našem mestu pa ®P se včeraj po eni strani pomnožiti napisi «esaurito» na številnih bencinskih črpalkah, po drugi strani Pa je večina nameščencev na pre-ustalih črpalkah, ki še niso izčrpale svojih rezervoarjev, stavkala, da bi Protestirala zaradi neredne dobave goriva. Popoln nered tudi v tem Pogledu torej, ki je na nek način vplival na splošen kaos, ki je vče-paj vladal na cestah. Tu pa tam se ■te namreč komu pripetilo, da mu Je motor odpovedal, ker se je pač Pjegov bencinski rezervoar osušil.
Pa še besedo o vremenu, na katero je običajno vezan tudi pro-met. V dopoldanskih in prvih popoldanskih urah je bilo vreme nadvse vabljivo in je zato prispevelo, aa se je marsikdo, ki bi drugače Ue sedel za volan, pridružil dolgim kolonam in prispeval, da je bila
gneča še večja. Popoldne se je vreme skazilo in tako so lahko nekoliko bolje zadihali tudi carinski in stražniki na mejnih prehodih.
Prisrčna slovesnost o!) 70-Ietnici Franca Lipovca-Tineta
Sinoči je bila v prostorih Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu prisrčna slovesnost, s katero so se želeli tudi člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju pridružiti številnim čestitkam, ki jih je v teh dneh prejel ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu Franc Lipovec - Tine. To srečanje z aktivisti in bivšimi soborci sta priredila sinova Sergij in Rado, udeležili pa so se ga tudi nekateri člani Delavske enotnosti.
V imenu Združenja aktivistov je slavljenca pozdravila tajnica Anica Udovič, ki je dejala, da si štejejo aktivisti v čast, da lahko tovariša Lipovca pozdravijo v svoji sredi kot jubilanta, tovariša in soborca iz narodnoosvobodilnega boja, pa tudi kot zvestega sodelavca odseka za zgodovino: «Vsem nam, je nadaljevala, je prijetno pri srcu, ko se lahko ob tej priložnosti spomnimo na čas, ko se je v naših krajih razvilo narodnoosvobodilno gibanje, ki je terjalo ogromne žrtve in poguma in je bilo hkrati šola tovarištva in vere v boljšo bodočnost. Ti si kot pogumen borec sodeloval v tem boju že od samega začetka, bil si eden izmed njegovih neutrudnih organizatorjev. Tem idealom si ostal! zvest tudi po osvoboditvi in to tudi dokazal s svojo aktivnostjo in delom vse do danes, ko te štejemo za enega najzvestejših sodelavcev našega odseka
N. L.
..................m,...................................................
OB POBUDI ORGANIZACIJE «GIBANJE ZNANOST MLADINI*
Mladinski raziskovalni center v Vinici izredno poučna izkušnja za naše dijake
Namen tabora, ki so se ga udeležile tri dijakinje znanstvenega liceja, je navajati mlade raziskovalce k praktičnemu delu na terenu - Splošno zanimanje za naš položaj, a tudi precejšnje vrzeli v poznavanju naših
S P D T
priredi v nedeljo, 22. julija
avtobusni iziet
v Cerkno, z vzponom na Po-rezen (1622 m - točka transverzale) ter z ogledom bolnice Franje. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM Volkswagen letnik ’71 v dobrem stanju, pred kratkim prenovljen, avtoradio. Ponudbe na telefonsko št. 774967 ali 814857 ob urah kosila ali večerje.
LESNO podjetje «Segheria italiana* pri avstrijski meji nujno potrebuje tri delavce od 20 do 50 let, brezplačno bivanje, dobra plača. Pišite na: Industria importazione -commercio legnami 39031 Brunico.
PRODAM FIAT 500 L, 700.000 lir. Telefon 416347.
V OKOLICI Poreča so naprodaj hišice s pripadajočimi zemljišči. Telefonirati ob delavnikih na št. (040) 68810.
Od 30. junija do 9. julija se je v Vinici odvijal «Mladinski raziskovalni tabor», ki ga je organiziralo «Gibanje znanost mladini*. Tabora so se udeležili mladi iz vse Slovenije in tri dekleta iz zamejstva, ki obiskujejo drugi razred znanstvenega liceja «France Prešeren*. Da bi kaj več izvedeli o tem, smo obiskali Eriko:
«Proti koncu šolskega leta je profesorica biologije Marinka Pertot prejela pismo organizacije «Gibanje znanost mladini*. Vabili so nas, da se tabora udeležimo. Med mnogimi, ki so se za to zanimali, je profesorica zbrala Vesno, Evo in mene. Tako smo 30. junija odpotovale in kmalu dospele pred osnovno šolo v Vinici, v Beli krajini. Presenečene smo bile nad toplim sprejemom, ki smo ga bile deležne kot pripadnice slovenske manjšine v Italiji.*
«So se dijaki iz Slovenije zanima-■iininiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumuiumiiinnumiiununumiimiMinnmHtHmmuimiimiimiHnintiN
OBISK FLORENTINCEV V NAŠEM UREDNIŠTVU
V okviru delovnega letovanja v je te dni prispela v Trst *upina mladih Florentincev, ki pro-cuje položaj slovenske manjšine v a%. V ta namen si je skupina ■ gledala tudi uredništvo in tiskarno asega dnevnika, kjer smo jim na ratko orisali njegovo zgodovino in
zgodovino partizanskega ilegalnega tiska na Primorskem.
Na agenciji Alpe Adria pa si je skupina ogledala posnetke kmečke ohceti. Naš novinar je nato mladince spremil v Rižarno, kjer jih je seznanil z zgodovino edinega kon-1 rpntrapiiskpcr.i tnhnrišpa v Ttalni. I
li za naš položaj v Italiji?*
«Seveda, spraševali so nas, kakšne so življenjske razmere v Italiji, zanimali so se za našo kulturno delovanje, nekateri niso sploh vedeli, da v Trstu in v Gorici obstajajo slovenske šole. Morda smo se prav zaradi tega bolje razumeli z mladimi, ki so prihajali iz Primorske' ker bolje poznajo naše probleme. Vseeno pa smo se spoprijateljili prav z vsemi.*
«Kakšen je bil namen tabora in kako je potekalo delovanje v njem?*
«Najprej bi povedala, da so tabor že večkrat priredili in da so se ga tudi večkrat udeležili zamejski Slovenci. Letos je bil tabor v Vinici, ker tega področja doslej še niso raziskali z raznih znanstvenih plati. Imel je pa namen, da navaja mlade raziskovalce k praktičnemu delu na terenu. Delovanje je pa potekalo po skupinah. Razdeljeni smo bili v: geografsko skupino, geološko, etnološko, arheološko in biološko, ki je bila še razdeljena na botaniko lir zoologijo.
Geografska skupina je raziskovala prirodno geografske osnove krajevne skupnosti Vinica. Na ta način se je vključila v nalogo »Nič nas ne sme presenetiti*. Posebno pozornost je posvetila perečemu problemu izseljevanja prebivalstva. Mentor te skupine je bil prof. dr. Marjan Žagar.
Geologi, ki so imeli kot mentorja dr. Rajka Pavlovca, so pa opazovali kamenine v okolici Vinice.
V torek 10. julija je v Trstu diplomiral za jizioterapista
BORIS KOŠUTA
Ob tej priliki mu čestitajo sestrična Jadranka, nono, Vera in Rado.
Jutri praznuje svoj 70. rojstni dan član TPPZ
tov. MARJO BARUT
Ob tej priliki mu Tržaški partizanski pevski zbor čestita in mu želi obilo zdravja in sreče.
centracijskega taborišča v Italiji.
Danes, NEDELJA, 15. julija
vprašanj
Mladi, ki so se ukvarjali z etnologijo, so imeli nalogo z naslovom: «Ob Kolpi — način življenja*. Poskušali so obdelati nekatera izbrana vprašanja iz širše problematike nekdanjega in sedanjega načina življenja, njihov mentor je bil asistent Janez Bogataj.
Program dela za področje arheologije je bil zastavljen tako, da so se udeleženci tabora seznanili z osnovno metodo arheološke stroke, s praktičnim delom na terenu in so tako lahko spoznali najstarejšo zgodovino področja, na katerem so delovali. Mentor te skupine je bil dr. Franc Leben.
Eva in jaz sva delovali v botanični skupini, medtem ko je Vesna na začetku pripadala zoološki skupini, a se je potem pridružila botanikom.
Zoološka skupina je pripravila seznam žjv^Ji,z, ustrezno dokumenta-ciJŠnp- so vsak dan nastavili okoli,-,Spdemdpset pasti, s katerimi so lovili sesalce, uspelo jim je uloviti tudi modrasa, ki so ga potem odpeljali na univerzo v Ljubljano.
Mi smo se bavili s preučevanjem flore v širši okolici Vinice, ki je zajelo vso floro preprotnic in cvetnic in tako prispevalo k organizaciji načrta o kartiranju srednjeevropske flore, pri katerem sodeluje tudi Slovenija. Pod vodstvom mentorja dr. Toneta Wraberja smo zbrali osnovne podatke, ki jih bo potem dopolnil mentor. Delo, ki smo ga opravili, nikakor ne zajema celovitosti rastlinske pestrosti tega predela. Deloma je vzrok temu kratko časovno obdobje, v katerem smo si lahko ogledali le manjši del območja, deloma pa zato, ker smo v tisti sezoni preučevali le določene vrste rastlinja. V desetih dneh smo uredili herbarij za univerzo in za šolo v Vinici.
Vsak večer so priredili razna predavanja, ki so bila bolj ali manj zanimiva.
Bilo je vsestransko zanimivo doživetje, tudi tamkajšnja mladina nas je z navdušenjem sprejela, saj so nam priredili celo zabavni večer s kulturnim programom. Na soboto so vojaki, ki so imeli tabor v okolici in vaška mladina priredili kres, pred katerim so vojaki prikazali od lomek iz partizanskega življenja.
(dan)
Šolsko leto sicer ne traja polnih 12 mesecev, a je za šolarje kljub temu dolgo in utrujajoče, zato ni odveč počitek in razvedrilo, pa naj se je leto končalo dobro ali ne. In tako imamo v mestni okolici razne poletne centre in razne počitniške kolonije. Danes bomo na kratko opisali eno izmed počitniških kolonij, ki je najbližja našemu mestu. To je počitniška kolonija SLOKAD. ki že več let deluje v Dragi, kjer ima svoje lastno poslopje, veliko dvorišče ter v bližini čudovit travnik.
Pot iz Trsta do Drage ni dolga, še posebno danes, ko ima skoraj vsakdo motorno vozilo. Po glavni cesti iz Bazovice proti Pesku zaviješ na desno po lepi asfaltirani poti med borovim gozdičem in od tu navzdol po blagih ovinkih do prijetne doline, kjer leži čedna vasica Draga s 300 m nadmorske višine. In tu, 64 slovenskih otrok, samih deklic, iz vs- tržaške okolice od štivana pa do Miljskih hribov in iz mesta samega. V koloniji imajo celo Švicarko: to je 7-letna Milena Maver, ki se je rodila in živi v Švici. Starši so se namreč pred več leti preselili v Švico in kot zavedna Slovenca pošiljajo svoje otroke na počitnice med slovenske otroke. Milena je v Dragi, njen 9-letni brat Boris pa v Vincencijevi koloniji v Comegliansu.
nam je povedal, kako poteka življenje v tem otroškem počitniškem domu. Deklice so razporejene v štiri skupine, vsaka je pod nadzorstvom učiteljice. Dnevni red je pač tak kot v drugih kolonijahizjemo, da imajo (u trikrat tedensko ■ j \ •f.Ai.r .•»rtižara« imr-
kopanje, do morja pa se vozijo s posebnim avtobusom. V dneh, ko ne gredo na kopanje, so na sporedu razni krajši izleti v prelepo Glinščico in kraško okolico, kjer lahko spoznajo naše ljudi in kraje. V načrtu imajo še nekaj daljših celodnevnih izletov: na primer nameravajo obiskati slovenske otroke, ki so v koloniji v Comegliansu in še druge.
V	sredo bodo otroci za Radio Trst A snemali oddajo, ki jo bodo starši lahko poslušali v petek, 20. t.m. ob 9.30.
V	nedeljo. 22. t.m., bodo otroci pripravili za starše in prijatelje prireditev, kajti 28. t.m. bodo deklice zapustile kolonijo. Ker je pač letos «leto otroka*, bodo zadnjo nedeljo poleg prireditve imele deklice tudi srečolov in že sedaj vneto delajo in pripravljajo razne predmete, ki jih bodo ponujale prisotnim, ves dobiček pa bodo podarile za lačne o-troke v svetu, čas torej prebijajo ob raznih igrah, telovadbi, predvajanju filmov in športnih tekmovanjih. Vsak dan imajo pevske vaje in prepevajo lepe slovenske pesmi.
Otroci so zdravi in veseli, da o apetitu ne govorimo; pridnih kuharic ne tare skrb, da bi hrana ostajala. čeprav so otroci ves dan na travniku, kopanju ali na krajših izletih, ne pozabljajo na čistočo, u-
^	14.-1 cuu, 11C	Uči UlbllKJO, u-
Ravnatelj kolonije Marjan Kravos rejeni na so tudi vsi prostori kolo-
im io nni/o/lal Iralrn nntolro	Zflf.O 1P t.rphfl nnllvaliH vco
nije. Zato je treba pohvaliti vse osebje, posebno pa štiri mlade čistilke.
Naj omenimo, da so deklice prišle v kolonijo 2. t.m. in se bodo polne svežih moči vrnile domov „26.t.m.
Marjo Magajna
• p *votvor
•	1 > ■	• Tt » -1 V J »H M n •	t 11
imiiiiMminniiiimiiiiiiluiiiiiiiiifitiiiluiiuHiiiiiiimiiiiniimiiiiiiiiiimnitontiiiiiiMiiifmiimiiiihiiiiiiiii
DANES POPOLDNE PROSLAVA NA BALANCU
75-LETNICA USTANOVITVE GODBENEGA DRUŠTVA PR0SC
Sodelovalo bo šest godb na pihala in dva pevska zbora
•■iiiuiiiiiniiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
JUSTA
|once vzide ob 5.30 in zatone ob "J.52 - Dolžina dneva 15.22 - Lu-“a vzide ob 00.23 in zatone ob 12.15
Jutri, PONEDELJEK, 16. julija
D. M. Karm.
r»e?e včeraj: na j višja temperaturi, 28,7 stopinje, najnižja 25,4, ob lili cUl * 25,8 stopinje, zračni tlak v j ’® mb raste, nebo pooblačeno, ni^er 4 km na uro jug - jugozahod-rat morje malo razgibano, tempe-tUl'a morja 22,8 stopinje.
Rojstva, smrti in poroke
j ^ne jul'ja se je v Trstu rodi-5 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Giovanna Ro aniitti, Manuela Sirotich. Luana etzel, Manuela Grizdavcich, Ta J,ja Tomaselli.
UMRLI SO: 69 letrM Pietro To wai.1- 88-letni Lionello Padroni. 66 val!1 • TuHio Bonifacio, 22-letni Gio-. nrn Roiz, 79 letna Giovanna Cat-ranfr vc(' Chies, 90-letni Mario Qua-totto, 66-letni Mario Blason. 68-VaH* Clauda Bacci, 70-letni Santo cini0', kletni Duilio Biar.con-
jOKLICI; delavec Vitantcnio Leo livtr®' b°močnica Maria Palombi, „ ,ar Sergio Sancin in tajnica Anin a* “unc- inženir Raffaele Nobile ^udentka Ra ura Verduci, uni sje 21f)ctni študent Stefano Forna „ r*n univerzitetna študentka An-. Cecchini cvetličar Gaetano Ca) l0la in slaščičarka Anna Colčanu,?’• Uracin'k Giorgio Bisotto in -■ mica Donatella Del Monaco,
Včeraj - danes
nančnik Francesco Papapicco pletilja Maria Rosaria Liso.
hiv uionaieua uei monaco, u-. terzitetnj študent Renzo Vecchia-študentka Maria Cristina Ca-
nova, delavec Dario Apollonio in knjigovez Dorina Giurco, šofer Vit-torio Cerut in natakarica Anna Carniola, delavec Antonio Amato in gospodinja Laura Frezza, trg. pomočnik Le Roy Bartow in trg. pomočnica Paola Andreutti, delavec Francesco D’Amore in uradnica Giovanna Mocerino, univerzitetni študent Guido De Paroli in gospo dinja Anna Maria Cali, speciabzi-rani delavec Jefforey Max Tou-chette in uradnica Antonella Au-

ber, delavec Antonio Medos in u radnica Graziella Voci, bolničar Walter Comisso in uradnica Barbara Cerar, mizar Giovanni Cu-schie in gospodinja Spasenija Drača, delavec Aldo Vegliach in trg. pomočnica Marinella Giacomin, študent Diego Pecman in študentka Barbara Cilli, delavec Stojan Kriz mančič in uradnica Suzanna Grgič, dninar Hario Ruzzier in frizerka Cinzia Marcusa, pristaniščnik Milan Micussd in trg. pomočnica Pa-trizia Lanza, pomorščak Ennio Bo-gatez in trg. pomočnica Darinka Rauber, zidar Umberto Ciuk in gospodinja Rosici Zarič, agent javne varnosti Marino Wolf in uradnica Daniela Busetti, agent javne varnosti Salvatore Porro in uradnica Elena Surian, mehanik Edoardo Vi-doni in strežajka Albina Sedmak, ladijski tehnik Fabio Michieli in u-radnica Rosanna Matucanza, kuhar Renato Filippi in točajka Maria Piccolo, finančni brigadir Eurizio Faccio in trgovka Alma Giuseppina Rigo, profesor Giannj Facini in prevajalka Hildegard Maria Tora-bi roj. Risse, trg. pomočnik Fabio Arigliano in uradnica Patrizia Ro ma. šofer Luciano Boccuccia in frizerka Patrizia Vittori, delavec Marcello Ghersinich in uradnica Irene Basiaco. delavec Umberto I Bemabei in frizerka Rosanna Co-muzzj, finančnik Giuseppe Minucci | in učiteljica Antonella Grego, fi-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. io od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: hi. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan- tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb* za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance 1NAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
loterija					
BARI	57	33	34	89	73
CAGLIAR1	70	56	60	37	49
FIRENCE	21	45	53	89	70
GENOVA	86	67	9	6	70
MILAN	72	8	67	57	29
NEAPELJ	I	9	48	90	74
PALERMO	5	53	14	6	19
RIM	83	85	20	37	1
TURIN	76	29	22	62	2
BENETKE	34	24	61	25	1
Proseška godba na pihala slavi danes 75-letnico ustanovitve. Ta visoki jubilej bodo godbeniki proslavili z velikim praznikom na Balancu, za Kulturnim domom; na praznik so se temeljito pripravljali že dalj časa, da bi proslava čim bolje uspela.
Današnje slavje bo prava revija godb na pihala. Poleg slavljenca, domačega godbenega društva, bo na njej sodelovalo še pet godb in sicer dve iz zamejstva in tn iz Slovenije. Zamejske pihalne orkestre bosta zastopali godbi iz Nabrežine in Breg iz Doline, iz Slovenije pa bodo nastopile godbe iz Logatca, Pridvora in iz Kapel pri Brežicah, s katerimi proseško društvo že dalj časa vzdržuje prijateljske stike. Poleg godb bosta še nastopila pevska zbora Vesna iz Križa in Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Praznik se bo začel ob 16. uri. Godbe se bodo zbrale pred Soščevo hišo, od koder bodo v kratkih presledkih odkorakale proti prireditvenemu prostoru. Tu bodo najprej skupno zaigrale koračnico, sledil bo koncert domačega Godbenega društva. Med koncertom bodo slavnostni govori, najbolj zasluženim članom društva pa bodo podelili priznanja za dolgoletni trud in požrtvovalnost.
Na odru se bodo zvrstili tudi najmlajši proseški godbeniki, ki jih vodi gospa Egidia Starc, da bi staršem in drugim pokazali, kaj vse so se naučili od začetka glasbenega tečaja oktobra lani.
Nato bodo nastopili vsi drugi pihalni orkestri ter pevska zbora. Razvedrila in prijetna počutja torej danes na Proseku res ne bo manjkalo, saj bodo delovali tudi dobro založeni kioski, v večernih urah pa bo za ples poskrbel priznan ansambel, (šč)
• Nova cena mleka se je pri proizvajalcu zvišala za 13 lir in je tako prešla od nekdanjih 293 na 306 lir.
Komisija, ki ji je predsedoval deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, ki se je sestala te dni v Vidmu, je prišla do tega sklepa, v kolikor so se cene mlečne proizvodnje občutno zvišale za proizvajalca.
Izleti
Združenje Union sporoča, di je odhod na izlet v Baško oziroma na Krk danes, 15. t.m., ob 7. uri izpred sedeža dežele na Trgu Oberdan Prosimo za točnost.
PRODAM hišo v središču Črnega vrha nad Idrijo. Telefonirati v večernih urah na št. 209161.
IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), pod šifro »Upokojenka*.
IMAM na prodaj ploščice po nizki ceni, pet stolic, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670.
KUPIM kaseto ali gramofonsko ploščo Helidon, na kateri je pesem Polje, kdo oo tebe ljubil, ki jo poje Rafko Irgolič. Naslov sporočite na uredništvo PD v Gorici.
IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati .ia št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928.
SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro -strogi center*.
ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorske.ra dnevnika pod šifro «študentka»
ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa lež tel. 229-190
LOVSKI pes, srednje velikosti, z dolgim repom, črno-bele barve se je izgubil v nedeljo, 24 junija v Bazovici. Najditelj naj telefonira na št. 226330 ali 771380.
Kino
Ariston 21.30 «Hafry e tonto*. A. Carney, E. Burstyne. Barvni film. Jutri: «M.A.S.H.» E. Gould, D. Sutherland. Barvni film.
Ritz 16.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden Zaprto.
Grattacieio 17.00 «1! vizietto*. Ugo Tognazzi. Barvni film.
Fenice 17.30 «11 commissario di fer-ro». Maurizio Merli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 14.30 «1 gladiatori delTan-no 3.000*. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 »Porno-frenesie di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Cristallo 17.30 «Tornando a časa*. P-repovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «The indian, la prova di coraggio*. Barvni film.
Aurora 16.00 «Tenente Colombo: scacco matto a Seotland Yard». Peter Falk. Barvni film.
Capitol 16.30—20.00 «Cleopatra». E-lisabet Taylor, R. Burton. Barvni film.
Vittorio Veneto Zaprto.
DRŽAVNI CIRKUS NANDO ORFEI (Palazzetto dello Šport)
Danes zadnji dve predstavi
Lahko si boste ogledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767-831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. uri in 21.45
Gledališča
Edi STARG-m. Danilo STOCCA VABITA
V DISKOTEKO LA uBORAi
Vsak dan
DISCO MUSIČ
Zaprto ob ponedeljkih
RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311
Bralcem in naročnikom PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
Ko greste na dopust, lahko prejemate
PRIMORSKI DNEVNIK
v kraj letovanja.
Da bi dobivali časopis takoj po vašem prihodu, sporočite točen naslov teden dni preden odpotujete. Naročnina znaša 2.300 lir za 14 dni za letoviščarje, naročniki Primorskega dnevnika pa prejemajo list brezplačno, če ga namesto na dom prejemajo na novi naslov.
Danes ob 18. uri zadnja uprizoritev Leharjeve «Vesele vdove*. V petek bo na sporedu nova opereta, in sicer »Chicaška knjeginja* Em-mericha Kalmana, ki jo bodo ponovili tudi v soboto in nedeljo. V glavnih vlogah nastopajo Aniko Fel-foldi, Sandro Massimini, Elio Pan-dolfi, Graziella Porta in Danilo Turk. Prodaja vstopnic v Galeriji Protti od jutri dalje.
Koncerti
Jutri ob 21. uri v gotski cerkvici v štivanu koncert ansambla «Col-legium tergestinum*. Na sporedu skladbe J. G. Janitscha, Telemanna, Vivaldija in drugih. Vstop prost.
Prireditve
Na gradu Sv. Justa bo v torek, 17. julija, predstava modernega baleta; prireditve se bosta udeležila tudi francoski mimik Patrick Lo-riot in American jazz dance.
Razstave
V galeriji- Rossoni na Korzu Ita-lia je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Aldo Scaramella.
Ao* v
Razna obvestila
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 19. julija do 20. avgusta.
PD SLAVEC IN MLADINA IZ RICMANJ IN LOGA
priredi 14., 15. in 16. julija
TRADICIONALNO
« Š A G R O »
PROGRAM: DANES, 15. julija ob 16. uri: otvoritev kioskov ob 18. uri: koncert godbe iz Ricmanj
nastop pevskega zbora »Slavec* koncert ansambla «Pomlad»
PONEDELJEK, 16. julija ob 18. uri: otvoritev kioskov ob 20.30: ple„
Dobro založeni kioski, specialitete na žaru, domače vino!
Ples z ansamblom Pomlad
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
VABI NA
PROSLAVO OB 75-LETNICI USTANOVITVE
ki bo danes, 15. julija, ob 16. uri na Proseku
Sodelujejo godbe na pihala: Logatec - Kapele pri Brežicah -Pridvor - iz Nabrežine - »Breg* iz Doline - Prosek in pevska zbora Vesna iz Križa ter Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Zvečer ples ob zvokih priznanega ansambla.
Po hudi nesreči, ki me je doletela na lastni njivi in ki sem jo srečno preživel, se iz srca zahvaljujem vsem, ki so mi tako hitro in nesebično priskočili na pomoč, še posebna zahvala Francu Križmančiču (Izehovemu) in pa Tizianu Furlaniju, ki me je popeljal nasproti rešilcu Rdečega križa. Enako se zahvaljujem Karlu Vidavu za odstranitev traktorja in prikolice.
Zahvalo izrekam tudi vsem, ki so me tako številno obiskali v bolnišnici in mi zaželeb' čimprejšnje okrevanje ter onim, ki so enake želje izrazili posredno.
IVAN MIRKO KRIŽMANČIČ
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Telefon 200186
TVOJA BANKA
MARINA VLACH
ZA OTROKE
GALLERIA TERGESTE0 TRST
ZMRZ0VALNE SKRINJE
IGNIS
od 70 do 610 litrov
■	V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA
■	PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU
Za pojasnila In cene obrnite se na tvrdko
KOSMINA SERGIJ
NABREŽINA center 156 • Tel. 200-123
Timorci?! dnevni!
GORIŠKI DNEVNIK
15. julija 1979
ZAHTEVA SLOVENSKIH SVETOVALCEV NA OBČINSKI SEJI
Razlaščenim kmetom na področju Štandreža plačati pravično odškodnino za zemljo
Sele po dolgih letih nameravajo plačati zemljo, kjer so že v gradnji stavbe ob■ mejnega postajališča - Svetovalca Sanzin (PSI) in Paulin (SSk) sta obsodila politiko občine, ki ne upošteva zahteve štandreških kmetovalcev - Za predlog odbora so glasovali KD, PSDI, KPI in MSI, proti SSk, vzdržala sta se PSI in PLl Dolga razprava o položaju beguncev iz Vietnama
S štandreško zemljo ni miru. Spet je bilo vprašanje teh kmetijskih zemljišč v ospredju zanimanja na petkovi seji goriskega občinskega sveta. Šlo je za vrednotenje zemljišč, ki so jih kmetom odvzeli že pred časom, nekatera cela leta 1972, in kjer gradijo obmejno postajališče. Do razprave je prišlo ob-pozni uri, potem ko se je dober del svetovalcev že razšel in to je ostro obsodil socialistični svetovalec odv. Sanzin, ki je dejal, da bi bilo treba o tako važnem vprašanju razpravljati v drugačnem ozračju.
Za kaj gre? Zemljišča so že pred časom razlastili, na lem področju že rastejo iz tal stavbe novega obmejnega postajališča. Zemljišč pa niso izplačali in kmetje oporekajo, da so cene prenizke. Pravzaprav so se nekateri že vdali v usodo, kajti po vseh nevšečnostih želijo čimprej dobiti svoj denar. Vendarle pa niso vsi tega mnenja, kajti zemljišča so več vredna, kot so i'h ocenili občinski strokovnjaki. Občinski odbor, tako je povedal odbornik Zucalli, je sicer napravil korak naprej, kajti uradni cenitvi je dodal dvajsetodstotni povišek. Tako bi 1.300 liram za kvadratni meter dodal še 260 lir in če to povišamo s še petdesetimi odstotki doseže cena
2.000	lir. To pa je premalo, je dejal svetovalec SSk dr. Paulin, kajti povprečna srednja cena za zemliš-ča v naši deželi je danes 3.000 lir. Oporekal je tudi cenitvi, ki je bila napravljena v zimskem času, ko ni bilo na teh zemljiščih povrtnin; teko so bile uradne cene r.ižje od ugotovitve, kaj je raslo r.a tem zeml jišču. Logično je. da mora za zemljo, posejano s povrtnino, plačati več kot za zemljo, posejano s pšenico ali krompirjem. Posmeh je vzbudila v sejni dvorani ugotovitev odbornika Zucallija, da so mu občinski tehniki znali povedati, da se povrtnine lahko gojijo samo na majhnih parcelah in ne na velikih površinah. Gre torej za novo pojmo vanje vrtnarstva s strani ljudi, ki vedo vse o vsem (pol ure prej je isti občinski svet moral odobriti sklep o oopravilu stavbe občinske telovadnice v Ločniku, ki ie hila zgrajena komaj pred tremi leti. Takrat so isti občinski tehniki ugotovili, da je bilo vse pravilho zgrajeno, sedaj pa pravijo, da je za pokvarljivost strešnih žlebov kriv zračni vrtinec!).
S svoje stani pa je socialistični svetovalec odv. Sanzin dejal, da predlog ožjega odbora tipičen dokaz, da hoče danes občina oprati s sebe n.adež, da je odvzela štandrežkim kmetovalcem velike zemeljske površine. Ni jim hotela priznati pravic ki so jim šle, hoče pa jim pokazati, da se vsaj nekoliko zanima zanje. To »dobrohotno zanimanje« občinske uprave pa je nepošteno in hlinjeno, je dejal Sanzin, kajti državno
podjetje za ceste ANAS, ki ga ne brigajo interesi tukajšnjega prebivalstva, plačuje zemljišča dražje kot goriška občina. Sanzin je napovedal, da bo predlagal resolucijo o tem vprašanju in naj se občinski svet jasno izjasni, ali hoče kmetom-vrtnarjem plačati višjo ceno za zemljišča ali pa jih še enkrat preslepiti.
Niti županu niti odborniku za javna dela niso očitki prijali. Sklep so zatem potrdili z glasovi K D, PSDI, KPI ter MSI, proti sta bila svetovalca SSk, vzdržali pa so se svetovalci PSI in PLI.
Še prej je občinski svet razpravljal o sedanjem položaju beguncev iz Vietnama. To na podlagi resolucije, ki so jo predstavili demo-kristjanski svetovalci. V razpravo so posegli svetovalci Cicuttini (KD), Pellegrini (KD), Bratuž (SSk), Co-ceani (KPI), Tuzzi (KD), Del Ben (FSI), Mermolja (KPI), Moise (KD), Fomasir (PLI), Poscoli (MSI).
Bratuž je dejal, da je treba razumeti politično dramo teh beguncev in jim izraziti konkretno solidarnost. Del Ben je očital precejšnjo dozo demagogije demokristjanom, ki jim ni mar za Vietnam v času vojne, čeprav je dejal, da obstaja sedanji nosilni izgon državljanov kitajske narodnosti in oporečnikov iz Vietnama. Coceani in Mermolja sta < popokala političnim spletkam s strani demokristjanov. Moise je dejal, ko so mu predlagali, da bi sam sprejel kake begunce, da se stvari rešujejo na deželni ravni/
Prišlo je zatem, na predlog republikanca Drufuce, do prekinitve se je. Načelniki skupin so skušali de seči sporazum. To jim ni uspelo. Za obsodbo stanja, ki je povzročilo množično begunstvo iz Vietnama, so glasovali vsi razen komunistov, za razne pozive vladi tudi na mednarodni ravni pa vsi razen socialistov. Le odstavek o pomoči beguncem je bil odobren soglasno.
VELJALA BO DEVET LET
Končno pogodba o uporabi avditorija s strani občine
Občina bo deželi dala letno 20 milijonov lir - Sprejet tudi načrt občinske koncertne sezone s 14 koncerti
Po dveletnem začasnem upravljanju deželnega avditorija s strani občine prihaja končno do sestave dokončne pogodbe med deželno upravo, ki je lastnik stavbe, in goriško občino. Funkcionarji dežele in občine so sestavili osnutek pogodbe, ki jo je na petkovi seji občinskega sveta orisal odbornik za kulturo Fantini. Najemna pogodba bo trajala devet let, vanjo so zajeti tako avditorij kot razstavna dvorana. Občina naj bi na leto porabila 20 milijonov lir. Dežela si pridrži pravico uporabljati avditorij, ko gre za kakšne večje sestanke.
Istočasno bo občina izdelala tudi pravilnik uporabe avditorija (to mora napraviti v roku treh mesecev po podpisu pogodbe). Župan je tudi povedal, da bodo upravljanje avditorija dali zasebniku, ki so ga že izbrali.
Svetovalec PSI Waltritsch je ob tej priliki dejal, da se končno urejuje vprašanje, o katerem je bilo že precej govora v občinskem svetu, da je treba sestaviti komisijo, ki bo upravljala celoten kompleks avditorija, da je treba tudi poiskati možnost za nižje pristojbine za uporabo avditorija s strani raznih društev. V razpravo so posegli še nekateri svetovalci. Sklep je bil zatem sprejet soglasno.
VPRAŠANJE, KI GA PREDOLGO ZANEMARJAMO
V	slovenske nbčine namestiti slovenske tajnike - Od kod pa naj jih dobimo?
V	tržaški in goriški pokrajini le tri funkcionarji obvladajo slovenščino ■ Zakaj bi v občinskih svetih v naših občinah morali govoriti še naprej italijansko?
V naših prizadevanjih za globalno zakonsko zaščito nehote zanemarjamo reševanje vrste konkretnih vprašanj, ki so bistvenega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj naše narodnostne skupnosti v Italiji V sklicevanju na globalno zaščito, ki naj bi čez noč rešila vsa odprta vprašanja, odpravila zapostavljanje in krivice, smo, žal, precej otopeli in skorajda pozabili, da sam:> priznanje pravic še nič ne pomeni, če ni subjektov, ki bi bili zajamčene pravice (n. pr. glede rabe jezika v odnosih z oblastmi itdj) tudi pripravljeni zavestno uveljavljati in če m po drugi strani funkcionarjev, ki poznajo jezik mtrnjšme.' Bistvena sestavina demokratičnih odnosov v družbi je svoboda izražanja. Posebej velja to v izvoljenih občinskih, pokrajinskih, deželnih in državnih telesih, kjer je izredne važnosti, da se izvoljeni predstavniki kar se da pristno in točno izražajo. Z drugo besedo, da posredujejo misel v najbolj razumljivi obliki, to je v jeziku, ki jim je najbolj blizu, v materinščini.
In že smo sredi perečega vprašanja nameščanja državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih uslužbencev v raznih drugih ustanovah,
.................-........................................
NA POBUDO MLADINE V ^MANUFAKTURI*
PARTIZANSKO SREČANJE V BOLNIŠNICI «FRANJA»
Prvič po vojni je bil navzoč tudi italijanski zdravnik dr. Cicarelli
Letošnjega srečanja ranjencev in osebja partizanske bolnišnice »Franja*, ki ga je organizirala mladina »Manifakture* iz Nove Gorice (s seboj je pripeljala tudi mladinski pevski zbor »Marij Kogoj* iz Solkana) so se udeležili tudi nekateri vidni nekdanji italijanski partizanski borci iz Italije. Med njimi naj o-menimo partizanskega zdravnika dr. Antonia Cicarellija - Antona, ki je sedaj rezervni generalpolkovnik sanitarne službe italijanskega vojnega letalstva, ter nekdanje garibaldince Maria Fantinija - Sessa, Giovanni-ja Padovana - Vannija ter Gina Liz-zera, komandanta, komisarja ter načelnika nekdanje divizije »Garibaldi Natisone*.
Ob prihodu v bolnišnico je mladina uglednim gostom podarila šopke cvetja. Prvoborec Franc Konobelj — Slovenko je govoril o nastanku in delovanju bolnišnice. Pohvalil je mlade, ki prirejajo srečanja z nekdanjimi partizani, da od njih prev zemajo izkušnje in se usposabljajo za nove odgovorne naloge. Giovanni Padovan - Vanni pa je poudaril potrebo po sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi partizani, sodelovanju, ki se je rodilo v osvobodilnem boju ter se razvijalo v miru. Pohvalil je mladino, ker goji tradicijo NOB ter prireja tako nepozabna srečanja. Na izletu je bila navzoča tudj mati v »Franji* umrlega garibaldinca Rina Blasicha iz Čedada.
Srečanje je potekalo v prisrčnem vzdušju in ob globoki ganjenosti nekaterih, ki so se spomnili na hude vojne čase. Tako mati umrlega garibaldinca ni mogla zadržati solz, italijanski zdravnik dr. Cicarelli pa je bil vidno ganjen, ko je prvič po osvoboditvi prisostvoval partizanskemu srečanju v bolnišnici »Franja*. Prvič po 36 letih se je srečal s svojimi nekdanjimi pacienti in borci osebja oddelka STOL, katerega upravnik je bil v času borb V geodo vih Jelovice.
Pisma uredništvu
Še o poštni službi v Števerjanu
Dobili smo s prošnjo za objavo:
»V zvezi s pismom nekaterih Šte-verjancev, ki so v nedeljskem Primorskem dnevniku ožigosali pisanje našega Vestnika, želimo pojasniti nekatere plati te zadeve, ker menimo, da je prišlo v bistvu do nesporazuma, ki je povzročil morda nekaterim hudo kri.
Števerjanski Vestnik za mesec junij je prinesel protest proti delovanju števerjanske poštne uprave, ker dobivajo prebivalci Jazbin in nekaterih števerjanskih zaselkov pošto samo dvakrat na teden, ob torkih in petkih. Nekateri in zlasti poštarka ga. Maraž Danica je pisanje Vestnika tako razumela, kot da velja vsa graja njej. Naj povemo, da ni imel ne Vestnik ne člankar še zdaleč nobenega' namena, da bi kakorkoli blatil, žalil ali omalovaževal pošteno delo naše domače poštarke, ki jo tudi itak v članku ni ne nakazal ne imenoval. Morda drži, da so bile nekatere besede tal > za stavljene, da so jih nekateri lahko razlagali, kar pa ni bil namen pisca.
Upamo, da smo tako dovolj nazorno pojasnili zadevo in menimo, da s tem padejo še ostale trditve in sklepi nedeljskega pisma. Ostane pa dejstvo (in tu poudarimo, da n» bo novih nesporazumov, da nima ga poštarka pri tem nobene krivde, ker ona opravlja delo, kakor ji na'aea delovna pogodba), da mora poštna direkciia čimprej reoreanizir*. dostavo pošte tako, da bo vsak občan dobival pošto redno, ker sicer po vzroča nekaterim občanom lahko tu di gmotno škodo in jih sploh potiska v drugo kategorijo državljanov
Z odličnim spoštovanjem, za u redništvo števerjanskega Vestnika M. Terpin.*
ti so v neposrednem stiku z občani.
V manjših občinah opravljajo nepogrešljivo vlogo, poleg župana, občinski tajniki. Prav o teh funkcionarjih, ki dejansko vodijo in nadzorujejo celotno upravo v manjših občinah in ki jih namešča prefektura, bi radi spregovorili danes. Zaradi nevzdržnega stanja v slovenskih in narodno mešanih občinah, namreč. V teh pretežno slovenskih in narodnostno mešanih občinah na Tržaškem ni Goriškem so trenutno nameščeni le tri tajniki, ki obvlada-jo..slovpmščmo, ogirojna so slovenske narodnosti. Stanje bo še bolj ncugiidno. ko bo_ cpzjlgkaj mesecev eden od treh stopil S pokoj. Kako je v občinah videmske pokrajine, žal. nimamo točnih podatkov, vendar ni težko ugotoviti, da 'e tam stanje še bolj porazno.
Kako je pravzaprav potekalo nameščanje tajnikov v povojnem obdobju? V prvih letih je kar precej funkcionarjev, ki so dobro ali vsaj za silo obvladali slovenščino. Potem so jih nekaj premestili, drugi so si poiskali drugačno zaposlitev. Skratka, nastopilo je daljše obdobje ko nismo imeli niti enega tajnika, ki bi znal slovensko. Delo v občinskih svetih je potekalo nekako tako, kakor poteka še danes v Doderdobu, Števerjanu, ali v tistih občinah, kjer tajnik ne zna slovensko in kjer morajo vsi svetovalci govoriti v italijanščini, čeprav so vsi Slovenci in marsikdo (brez zamere) ital-janščine niti dobro ne zna.
Za tako stanje bi lahko navedli vrsto vzrokov, ki so bili in so še vedno odločilnega pomena. Čeprav v naših vrstah ne manjka ljudi s fakultetno izobrazbo (pravo, poli tične vede, ekonomija) so se le redki odločili za ta odgovoren in zanimiv poklic. Pravijo, da Slovenci nismo najbolj nagnjeni do mest v državni upravi. To bo najbrž držalo. po drugi strani pa je treba bržkone upoštevati tudi določeno stopnjo nezaupanja v odnosih med nosilci oblasti in državljani sloveti ske narodnosti. In končno je tu še vprašanje nagrajevanja, oziroma o-sebnih dohodkov, ki so se sicer prav pred kratkim bistveno izboljšali, niso pa zavidljivo visoki. Zdaj znaša začetna čista mesečna plača občinskega tajnika prve (najnižjei stopnje okrog <150 tisoč lir s prvim poviškom po dveh oziroma štirih letih službovanja. Poleg rednih pa imajo, tajniki, spričo odgovornosti sti, ki jih opravljajo, tudi dodatne izredne prejemke. So namreč javni funkcionarji in opravljajo, poleg poslov, ki so tesno povezani z vodstvom občinske uprave, tudi naloge, ki so nekoliko izven tega okvi ra. Tako sprejemajo v protest menice. sestavljajo pa tudi kupoprodajne pogodbe med občino in za sebniki ali občino in drugimi usta novami. Za vse to imajo pravico do določene odškodnine, ki je bila sicer pred kratkim ukinjena, a jo boJo po vsej verjetnosti ponovno uvedli.
Težav pri nameščanju, kakor smo izvedli v pogovoru z osebami, ki so v tej službi že vrsto let, m. Vsako leto razpišejo namreč javni na*e-čaj na podlagi izpitov, kandidati pa imajo možnost, da zaprosijo za na mestitev \ določeni pokrajini, v ne katerih primerih celo v določer.i občini. Tako ni neposredne nevar nosti, da bi kandidata iz Trsta ali Gorice poslali na Sardinijo, ah še kam dlje. Obstaja, nasprotno, druga nevarnost, da mesto tajnika v naših občinah zasedajo ljudje z Ju ga. ki so za javne službe kot na lašč ustvarjeni, ki pa o naših vpra šanjih, žal, nimajo najmanjšega pojma, da o znanju slovenščine »ploh ne govorimo. Po drugi strani pa
niso (zaenkrat) predvidene gmotne izboljšave za občinske tajnike, oziroma za osebje javnih ustanov na-sloh, ki bi obvladalo poleg italijanščine tudi jezik manjšine.
Pred dobrim mesecem smo v našem listu objavili vrsto člankov o visokošolskem izobraževanju ter o možnostih zaposlitve v posameznih strokah. Pričujoči sestavek naj bo le nekakšno dopolnilo, v upanju, da se bo kdo od naših študentov odločil za tako službo, ki je sicer zahtevna, a po drugi strani prina ša polno .psebnega, zadoščenja. Na všezaijtfle gre za izbiro, ki koristi celotni -.narodnostni skupnosti, saj je včffčrafiHfe Skrajni čas, da bomo tudi in predvsem v izvoljenih telesih govorili v našem jeziku, kar nam iz objektivnih razlogov do zdaj ni bilo vselej mogoče.
Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot Emilija in Romano. Čestitajo jima in želijo obilo sreče člani PD Danica in VZPI-ANP1 z Vrha.
Pri drugi sorodni točki, ko je odbornik Fantini predlagal strošek za prihodnjo koncertno sezono v režiji goriške občine, je svetovalec Wal-tritsch dejal, da prihaja končno občinska uprava s programom in predlogom o stroških na dan še pred začetkom sezone (prej so morali svetovalci tako program kot stroške o-dobriti potem ko je bila sezona že Tlimo) in dejal tudi, da bi se morala občinska uprava pozanimati tudi za redno abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice. Sicer bo treba o tem najti ustrezno obliko.
Naj povemo še, da bo v občinski koncertni sezoni 14 koncertov. Devet v skupni priredbi z «Associazione musicisti giuliani*, pet pa s sodelovanjem »Gioventu musicale*.
Spored koncertov prve skupine je naslednji:	Lizstov klavir, izvaja
Claudio Crismani (26. oktobra); Goldbergove variacije, pianist Maria Zambon (21. decembra); Brahmsovi trii, rumenski Trio Pro Arte (8. januarja); kontrabas v operi, izvaja Mario Ricciutti (25. januarja); Ne-gro - spiritual, izvaja mezzosopranistka Aracelly Hangel (3. marca); Debossy - Ravelov večer, pianist Gaimberto Battel (1. aprila); trije koncerti spomladanskega seminarja v aprilu in maju (točni datumi niso še določeni).
V sodelovanju z «Gioventu musicale* pa bodo priredili koncerte flavtista Severina Gazzellinija (22. novembra); kitarista Roberta Porro-nija (7. decembra); violončelista R. \Vallafischa (v začetku februarja); harfistke Claudie Antonelli (14. februarja )in jazz kvarteta Franca Ceri ja (ob koncu marca).
Izidi matur« na liceju in tečaju za vrtnarice
Včeraj so na oglasni deski klasičnega liceja «Primož Trubar* v Gorici objavili rezultate letošnje klasične mature. Matura je bil skupna za goriški in tržaški klasični licej. Izdelali so vsi dijaki. Objavljamo njih seznam, v oklepaju pa skupno oceno.
Izdelali so - iz Gorice: Aleš Doktorič (55); Mauro Dornik (55); Ren-co Frandolič (60); Franka Jarc (54); Aleš Lojk (60); Marko Lutman (58); Mavricij Peteani (36); Manuela Primožič (46); Peter Pavel Rener (48); Vanda Srebotnjak (52); Jožef Štakul (58); Marija Terpin (42); Bojan Tomažič (54) — iz Trsta (klasični licej »France Prešeren*): Miran Koš lila ('ŠffVf StbUa Hrovatin (45); Marija Kostilapfel (60); Maja Lapornik (60); Barbara Skerlavaj (60); Ivo Terzoni (50); Eva Zaghi (60).
Včeraj so objavili tudi rezultate mature triletnega tečaja za otroške vzgojiteljice. Izdelalo je vseh osem kandidatk, med katerimi sta bili tudi dve privatistki. Izdelale so: Majda Bonetta, Adrijana Malič, Silvana Malič, Elizabetta Marussi, E-manuela Pieri Mirjam Vesco’ i ter privatistki Danijela Colja in Radiča Gergolet.
Na učiteljišču »Simon Gregorčič* so bili prvi ustni izpiti včeraj, nadaljevali in zaključili se bodo jutri.
NA FESTIVAL KLAP V OMIŠ
ODPRTA BO DVA MESECA
V GRADIŠČU ALTIERIJEVA ANTOLOŠKA RAZSTAVA
Razstavljenih 50 del iz umetnikove 30-letne dejavnosti
Malokdaj pritegne otvoritev ene slikarske razstave toliko ljudi kot se je to zgodilo v petek zvečer, na otvoritvi Altierijeve antološke razstave v galeriji Lojzeta Špacapana v Gradišču ob Soči. Nič čudnega, kajti na to razstavo, kjer je prvič prikazano plodovito tridesetletno delo tega priljubljenega slikarja iz Koprivnega, so prišli tako častilci likovne umetnosti kot prijatelji umetnika, tudi taki, ki so mu bili blizu v časih, ko se je pričenjal razvijati in predvsem tisti goriški umetniki in ljubitelji umetnosti, ki so sestavljali nastajajočo umetniško skupino v prvem obdobju po vojni.
Sergio Altieri je ostal tak, kot je bil takrat, ko je bil še nepoznan slikar. Ostal je tak, čeprav je danes močno uveljavljen v italijanskem umetniškem svetu. To njegovo značilnost so na otvoritvi poudarili tako predsednik turistične ustanove Zuttion kot župan iz Gradišča Trevisan in deželni odbornik Cocianni (prisoten je bil tudi odbornik Varisco) ter kritik Maniacco.
V7 gornjih prostorih galerije je razstavljenih 50 Altierijevih slik iz najrazličnejših obdobij njegovega u-metniškega udejstvovanja. Razstava bo odprta do septembra. Ob tej priliki so izdali tudi lični katalog, ki ga je uredil Bruno Patuna. Ob vhodu v galerijo pa prodajajo tudi Altierijevo litografijo.
OD VČERAJ DALJE V FARRI
Klavirski seminar na visoki ravni
Z včerajšnjim prvim koncertom so v Farri odprli drugi klavirski seminar, ki ga evropsko in svetovno znani pianisti in pedagogi priredijo za potrebe glasbenega in kulturnega združenja v tej majhni občini, ki leži na pol poti med Gorico in Gradiščem. Pobudniki, ki so k so-
Izleti
SOVODENJSKI NONET GRE V DALMACIJO
V soboto nastopijo v slikovitem mestecu, kjer se zbirajo zbori iz vse Dalmacije
Člani Sovodenjskega noneta bodo v soboto, 21. julija, sodelovali na
13.	festivalu Dalmatinskih klap (malih zborov), ki se v teh dneh odvija v Omišu, dalmatinskem mestu južno od Splita. Na letošnjem festivalu sodeluje trideset klap. V glavnem gre za dalmatinske skupine, saj je ta festival v vsej Dalmaciji zelo obiskovan. Poleg Sovodenjcev pa nastopajo od Slovencev tudi koprske »Gimnazijke*. Festival se je pričel včeraj z nastopom prvih šestih zborov, nadaljuje se danes. Naslednji koncerti bodo v sredo, soboto in nedeljo. Žirija bo izbrala najboljše skupine, zaključni koncert bo teden dni kasneje. Sovodenjci so za to priliko naštudirali dalmatinske pesmi in želimo jim na tem tekmovanju čimveč uspeha.
Koncert poljskega zbora
V četrtek, 19. julija, ob 21. uri bo v dvorani deželnih stanov na goričkem gradu zelo zanimiv koncert, ki ga bo priredil akademski zbor višje pedagoške šole iz Ščečina na Poljskem. Zbor, ki ga vodi Euge-niusz Kus. ima za seboj vrsto mednarodnih uspehov. V svojem programu, ki zaobjema mojstre od 13. stoletja pa do današnjih dni, ima zbor dela Scarlattija, Peurla, Dieg-tiareuia, Mokranjca, Kodalpja, Barda sa, Orffa in Heuila. Koncert prirejata občinski upravi iz Gorice in Gradišča ter pevski zbor iz tega mesta. Vstop prost.
Konec tedna praznik v Podpori
Konec tedna bo na prostranem parkirišču pred športno halo na Madonini poletni praznik podgorske sekcije VZPI - ANPI. Praznik se bo začel že v petek zvečer, nadaljeval pa v soboto in nedeljo. Vse večere
bo ples, deloval bo srečolov, v soboto bo tekma v briškoli, v nedeljo zvečer pa bodo izvolili najlepšo mladenko na plešišču.
V sredo v Štandrežu seja rajonske skupščine
Prometna vprašanja bodo poglavitna tema seje rajonske skupščine, ki bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu v sredo ob 18. uri. Pogovorili se bodo o ureditvi Ul. Tri-vigiano, ki jo bodo prekopali, da bi položili kanalizacijo za odplake, ki se bodo iz naselja S. Anna stekale v čistilno napravo pri Soči. Krajani bodo predlagali, kako urediti cesto in pločnike, ko bo delo o-pravljeno.
Drugi del seje pa bodo posvetili povečanju prometnih nevarnosti v vasi, odkar so v eno smer zaprli promet na ločniškem mostu. Ta u-krep, ki je bil potreben, če hočejo zgraditi dohodno cesto na novi most, je povzročil preusmeritev prometa v Štandrež. Tako se skozi ta kraj danes vozi ogromno osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki sp namenjeni na desni breg Soče in dalje v notranjost države, če dodamo še mestni in medobčinski avtobusni promet, je prikaz nevarnosti popoln. Krajani so za to priložnost povabili na sestanek tudi odbornika Zucallija in Jakončiča.
Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. julija dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in štajersko. Podrobnejša pojasnila dobite pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, v Števerjanu
Kino
Carica
CORSO 17.30—22.00 «Grease». John Travolta. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.1)0 »H mondo porno di due sorelle*. Barvni film.
, Prepovedan mladjni pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Un cava-liere libero e selvaggio*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Gli occhi di Laura Marsh*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold,
!;! 1 mal:. 94 tel 73'UP
V spomin na drago teto Angelo Zavadlav, vdovo Cotič, daruje Iztok Vižintin 50.000 lir društvu krvodajalcev v Sovodnjah.
Ob 1. obletnici smrti očeta Ivana daruje Milica Jelen 5000 lir za godbo »Kras* iz Doberdoba.
Namesto cvetja na grob Bernarda Frandoliča daruje družina Boruta Spacala 10.000 lir za PD Kras Dol -Poljane.
delovanju povabili tudi mednarodni center za umetnost in kulturo, si zaslužijo priznanje za to, kar so napravili, saj jih k delu žene čisti a-materizem. Ta razmeroma majhna občina se po njihovi volji za dva tedna spremeni v center klavirske dejavnosti v naši deželi, ki privablja gojence, da se od mojstrov naučijo interpretacijskih sposobnosti. Letošnji seminar, ki bo trajal od
14.	julija do 2. avgusta, bo posvečen interpelaciji klavirskih skladb mojstrov od 18. stoletja pa do danes. Po včerajšnji otvoritvi, na kateri so spregovorili organizatorji, je dar s ob 21. uri v prostorih občinske .a sveta na sporedu prvj koncert Todda Hughesa, 17. julija bosta nastopila Paul Hancock in Monica Godoy, 19. julija bo sodeloval trio Forth Worth s pianistko Ruth Morgan, 23. julija bo šolski nastop domačih gojencev (drugi nastop bo 30. julija). Že po imenih nastopajočih je mogoče spoznati, da pripadajo različnim narodnostim, kar daje prireditvi še poseben šarm. Kakor beremo v pravilniku, bodo prirejali koncerte tudi v Novi Gorici, Trstu, Gradežu in Tržiču.
Včeraj-danes
iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Francesca Pegan, Pietro Gus, Sara Clancig, Gabriele Mercatti, Iztok Knez, Elisa Fra-tianni in Alessio Folla.
UMRLI SO: 78-letna upokojenka Speranza Visintin, 54-letni upokojenec Carmelino Furlan, 48-letni geometer Luigi Fabris, 92-letna u-pokojenka Valeria Manolino, 73-let-na gospodinja Anna Jechel, 89-letna gospodinja Olga Ciuffarin vd. Balla-ben, 51-letni Sergio Borghes, 35-let-ni trgovec Luigi Mellis, 74-letni u-j>okojenec Eiigio Pirih, 73-letna gospodinja Beatrice Giorgi, 83-letna gospodinja Francesca Zudich, 82-letna upokojenka Alma Baccich.
POROKE: kmet Daniele Stekar in učiteljica Sonia Culiat.
OKLICI: uradnik Amedeo Conci-na in uradnica Bruna Žago, oficir Cono Tropiano in estetistka Anali-sa Bracci, uradnik Ernesta Oro in vzgojiteljica Rosanna Marino, delavec Claudio Chiopris in študentka Monica Calligaris, delavec France-sco Forcisi in prodajalka Laura Paglavec, železničar Graziano Bozzo in delavka Lucina Pierina Perco, u-radnik Dario Perco in uradnica Vida Zulian, delavec Franco Doberti in prevajalka Rosemarie Jansen, univerzitetni študent Fabio Verone-se in vzgojiteljica Giancarla Giani, trgovec Vinicio Fedon in gospodinja Christine Chroneou, delavec A-driano Altinier in uradnica Maria Fiuman.
PROSVETNO DRUŠTVO «SKALA» V GABRJAH PRIREDI
danes, ob .19. uri, v okviru POLETNEGA PRAZNIKA
TEKMOVANJE V KOŠNJI
Prijavite se lahko neposredno pred preizkušnjo, na prireditvenem prostoru. Vsak tekmovalec mora prinesti s sabo potrebno orodje, vključno klepišče in kladivo. — Po tekmovanju bo ples z ansamblom BRIŠKI SLAVČEK
POKLICNI FOTO STUDIO
BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL r'*	HITRE USLUGE
Giuseppe Assirelli
GORICA
VIA SAN GIOVANNI 9
h
r'
--j GORICA, Korzo Italija 76
\ tel. 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Za športne POKALE in KOLAJNE obrnite se na
URARNO — ZLATARNO
ŠULIGOJ
GORICA, Ulica Carducci 49 — tel. 5657
v	
	KMEČKA BANKA
	
|§p§||^	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel. 2206-2207
ppl	TELEX 460412 AGRBANK
	VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA
Bela stavka v hranilnici
V uradu za posle z inozemstvom pri goriški hranilnici so začeli stavkati, ker nimajo dovolj osebja. Zaradi te pomanjkljivosti — tako piše tiskovno sporočilo sindikatov — je osebje preobremenjeno ter se ne more izpopolnjevati. Težave so toliko večje, ker mora za svoje delo kazensko odgovarjati.
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA
Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda)
Tel. 30910 - 32731-2-3
VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK
—	vse za tenis
—	oprema za podvodni ribolov
—	velika izbira gumijastih čolnov
—	ski-rolke za smučanje po travi
—	oprema za alpinizem
VSE PO KONKURENČNIH CENAH
—	šotori in rekviziti za kampiranje
—	počitniške prikolice
—	športni čevlji najboljših znamk
—	športna Konfekcija
OBIŠČITE NAS
PrTmoršla"3nev”nifc
KULTURA
■ ■■ š • ’ ■
15. julija 1979
DAMIR FEIGEL
«Razpršeni glasovi»
(Humoreska)
Sedel sem v svoji sobičici, kakršne so tedaj zmerjali na Du naiu s »prijaznim kabinetom za solidnega gospoda*. in se učil.
je pozimi Dobro se še spo ntnjam da mi noge m so visele skozi okno na dvorišče in da sem jih imel lepo pri sebi. zato le Pa tudi bila taka gneča v sobi. Z dvema cigaretama sem s'. jo bil prev' dobro ogrel. Da sem se s trgovskim vravom Slo iti ni šlo. Učiti se tako kapitalističnega predmeta s ko-mai trem kronami v žepu. se-oeda ni moglo iti. Bit je le prevelik prepad
Nekdo je potrkal in ne da b’ o'l počakal na moj »naprej», je vstopil tovariš Tone.
. 'Veselo norico ti prinašam!* !« sopihal in sedel kar na mojo Postelio. Nagla hoja ga je bila utrudila.
«Ali se je ustrelil Pollack, so povozili Griinhuta? Govorih,
'Pusti profesorje in njihovo strogost pri miru! Obleci si zimsko suknjo in iiajd’ z mano! Vedi in znaj. da je Rohrba-°ker. lastnik restavracije rZur Stadt Pariš* danes nastavil A-bramov teran iz Tupelč. Drugi so že polnoštevilno zbrani.*
Precej daleč je bilo treba ho-U’ti, a midva sva hitela, da bi vama zavidali krepka pljuča in Prožne noge celo konji mestnih oonjegascev Med potjo sem se oblačil in nisem se še ugrel r suknji ko sen jo že moral sle-0' Prišla sva do cilja.
Vince je bilo voljno kol mleko. Papricirana slanina za večerjo nu je ugladila pot. šele po dru-
m kozarcu sem se nekoliko razgledal. Vse fakultete, vse a-kademije so bile zastopane pri Volgi mizi. Neverjetno kako bliskovito se e bila med rojaki razširila vest o nastavljenem teranu. Dobra domača kapljica je se najboljši magnet v tujini. Pa ‘Udi nekateri stalni gostje, prist-uj Dunajčani so sedeli z nami, ker je bil gospodar določil, da Se bo točil teran samo pri naši ruizi, Tako je prišlo, da se je vaša miza s prislanjanjem dru Q’h njenih tovarišic bolj in bolj Podaljševala.
Govorili smo o marsičem in na vrsto so pri itn tudi bližajoče se volitve. Tedaj sta se merili dve stranki: krščanski socialisti in socialni demoKratje. Ne vem, kako je prišlo, ker je prišlo z nasprotnega konca mize in nisem ruogel slediti zanimivemu razgovoru. da se je izvolil pri našem omizju poseben volilni odbor, ki so mu določili za predsednika °°gatega trgovca s perutnico, in Preden sem se zavedel, ketj'sptoh nameravajo z odborom, sem bil *e proglašen za kandidata. Jaz kandidat v avnojski mestni svet! Odločno sem se branil. Kdo naj redi jato agitatorjev. kdo naj za-aga denar za lepake m letake, kdo naj združuje posebno glasilo v čeprav kratki volilni dobi? Tiskarna stane, uredniki stanejo, kdo naj gosti gospode volivce z aolažem in pljučkami? Tudi če Po končanem večeru rešim vse tr} krone, eaino moje premože-nie. bi te nikakor ne zadosto-v°le za volilni fond.
In spustili so se name najbolj-
ši gowmiki. Gre za boj zoper bivši, sedanji in bodoči režim, pod svojo zastavo neodvisnosti združim lahkj vse najboljše elemente vseh strank, moje delovanje se zavežejo podpirati in podpreti vsi prisotni gostje z besedo in z dejanji. Slednjič — človek je le človek. šibak in dostopen prepričevalnim besedam — so me pregovorili in sprejel sem. Trije dvojniki so takoj pri-šli na mizo.
Cink, cink’ Predsednik je, žareč od vesel/a udaril z debelim prstanom ob prazni kozarec. Zavladala je tišina. Vstal je. pozdravil volivce — v precej veliko sobo se je bilo namreč nateplo mnogo meščanov iz točilnice in dveh drugih manjših sob, da slišijo našo domačo pesem — in dal besed našemu tovarišu Tonetu, članu in menda celo podpredsedniku novega volilnega odbora.
še danes mi je žal. da niso bili prisotni moji starši na tem mojem prvem volilnem shodu. Reveža, prezgodaj sta umrla, sicer bi bila dobila vse drugačno mnenje o svojem sinu. Govornik Tone me je namreč slikal s svojim prijetnim baritonom kot moža kaj kot moža, kol angela me je slikal in jaz sem se venomer prijemal za pleča, da si otipljem peniti. Bil sem po Tonetovi izjavi naravnost izbor vseh najlepsih lastnosti od ponižnosti in zmernosti do modrosti. in učenosti. V duhu sem si ogledoval, svojo novo sliko, ko me je govornik pozval, naj razvijem svoj program.
Lepo je biti kandidat, piti te ran na račun predsednika, vsi ti dvorijo in ti kade. ti pa sediš in uživaš! Pa zaslišiš nenadoma poziv, da imej svoj programski govor! Ali se morajo res prav oh takih prilikih razvijati volitična načela, ali ne morejo živeti stranke brez priigra mov? Vsaj v volilni dobi nai bi programe kratko malo odpravili! Pobijaj režim peterih časov, če prideneš še predpretekli in pred-prihodnji čas. a vazi dobro, da se nobenemu ne zameriš.
Vstal sem. Videl sem voliv ce, kako čakajo z odprtimi usti, menda pečenih golobov, ki naj jih jim namečem jaz kot kandidat in predsednik kot trgovec s perutnino.
»Dragi volivci! Ne bom vam dolgo in šircko razlagal programa, saj ga vsi že dobro po na teh> Ploskanje in odobravanje.
Z nagovorom sem tudi izčrpal vso svtfig.JJolilno modrost in u-„čenosi, tako da sta mi ostali še zmernost in pčnižftbst. Koliko lepih stvari bi bil lihko povedal, toda nobene se nisem spomnil. Napenjal sem možgane zaman! V tej stiski sem opazil, da je stala ob vhodu kuharica, radovednost jo je bila pregnala iz kuhinje, in videl sem nekega meščana, kako je svojemu vinu prilival navadno vodo. In prav ta kuharica in prav tisti vinovodo pivec sta bile zame bilka, na katero sem se rešil in sebe, odbor in svojo novo stranko obvaroval sramote in zasmeha, če bi bil moral že z uvodom končati svoj govor.
»Kljub temu, da je naš program znan vsakomur,- do najmanjše podrobnosti, poudarjam in na tem slovesno obljubljam: če zmagam, se hočem zavzeti v prvi. vrsti zo to. da se razširi najdenišnica in porodnišnica in da se takoj odpravi mestni v o dovod!*
Ploskanje in odobravanje. Govorniku čestitajo, predsednik naroča vino, mene pa dvignejo in me nosijo po sobi. Prav nežno in rahlo me gotovo niso prijele pesti meščanov, ~.ato pa so mi tudi hlače, izpuljene od večnega sedenja in učenja malo počile. Kdo bi	si	mislil,	da	hom
s tema «dvema belima okence ma na dvorišče» pridobil sedemnajst delavnih glasov.
Kandidat biti ni tako težavno. kakor si to človek predstavlja Seveda, imeti mora program v mezincu, govoriti mora gladko, mnogo jn preudarno, poslušalce. tudi	če	so trezni,	mo-
ra naravnost očarati. Le tisti, ki ga krasijo vse te lastnosti, sme pričakovati mojemu podobno zmagoslavje.
Nato je tovariš Lezi sede: h klavirju in nam zaigral Parmove «Mlade vojake*. Odpeli smo jih stoje. Tako se je vsem primilila ta koračnica, da jo je volilni odbor takoj izbral za volilno himno. Prisedle so žene in hčere naših somišljenikov. ki so bile med shodom v točilnici, teran je tekel	in	kmalu	smo se
zavrteli. Valček, mazurka, polka to ie naš plesni red in tega je zaključil »Polstertanz*, brez katerega Dunajčani skoraj ne morejo živeti. Pri nadaljnjih volilnih shodih — prvemu so sledili še štirje	—	ki so	bili	vsi
enako dobro obiskani in ki so se vsi zaključil s plesnim valčkom za volivce in vabUene goste, so odpadli psi drugi plesi, ostal je samo še *Polstertanz» je vse združil pod mojo zastavo neodvisnosti. Ne vem če se je na Dunaiu ohranila naša tedanja metoda, da siedi volilnemu shodu «Polstertanz». vsekakor bi ne škodotialo. če bi se ta me toda na Dunaju zooet obnovila tudi danes kot blaziteljica razgaljenih političnih strasti.
Uspehi m teh shodih so me omamljali in videl sem se že v mestni zbornici. Skrbelo me je edino to. da še nisem imel trideset let, kar bi v primeru izvolitve lahko ogrožalo potrditev mojega poslanskega mandata, toda o tem sem previdno molčal.
Ko so pa prinesli časopisi končni izid vofilevf sem se prepričal. da Dunajčani niso tako trdnega značaja in tako veselega temperamenta, o katerem govori ves svet. Samo sto sedeminšestdeset glasov so mi naklonili kar so Usti prinesli kol razpršene glasove — ali pa kot glasove, oddane številnemu kandidatu. Nič ne de. led ie bil pa te prebit in na nemškem. Dunaju se je tačas drznil kandidirati Slovenec s terankastim programom. Z vso pravico bi lahko dodal svojemu priimki: še: «in bivši prvi slovenski kandidat v dunajski mestni svet*, če bi sploh u-porabljal posetnice.
Lampion v megleni noči ua Trgu Unita
(Foto Mario Magajna)
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
V štajerskem glavnem mestu bodo zgradili novo gledališče
Uspešno zaključena dramska in operna sezona ■ V prostorih likovnega salona Rotovž razstavlja primorski akademski slikar Herman Pečarič
Kulturno življenje, tisto, v naprej začrtanih programih, se je z nastopom poletnih počitnic v štajerski prestolnici ob Dravi, izteklo. Opera in Drama Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, sta se poslovili od zvestega občinstva z lepo uspelima predstavama slovenskih avtorjev, s Foersterjevo priljubljeno staro opero Gorenjski slavček in z novo krstno izvedbo Lepe Vide Rudija Šeligo.
Gledališče pa se je poslovilo od stare sezone še z zaključno prireditvijo pred gledališko stavbo, kjer je bilo že vse pripravljeno za rušenje starih objektov. Zdaj se graditelji z vso močjo prizadevajo, da bodo čimprej zrasli na starih temeljih, novi, sodobni gledališki prostori. V ta namen je bila prirejena sklepna svečanost s programom, ki so ga izvedli člani Drame in Opere za občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo na cesti ob sklepni svečanosti. Po govorih z optimističnimi napovedmi, je zaigral pihalni orkester in pel o-pemi zbor občuteno melodijo sužnjev iz opere Nabucco. Po nekaj recitacijah članov Drame, so gra-
ditelji porušili del stene stare stavbe in s tem simbolično nakazali, da bo na tem mestu zgrajeno lepše, moderno gledališko poslopje, ki se bo moglo ponašati z veliko adaptirano dvorano, da se bo moglo gledališko delo bolj sproščeno razvijati kar na dveh odrih in v dveh dvoranah. Do otvoritve nove sezone v jeseni, je zagotovljeno, da bo že uporaben objekt z novimi garderobami, ker se bo mora'a gledališka dejavnost med gradnjo še naprej razvijati v stari dvorani.
Mariborčani, kot gledališki umetniki in občani in delovni ljudje se veselijo, da bo gledališka umetnost končno dobila ustrezajoče prostore, ki ne bodo v ponos zgolj Mariboru in štajerski regiji, ampak vsej slovenski republiki. Eminentna vseslovenska gledališka manifestacija Borštnikovega srečanja se bo z novimi prostori prav tako laže razmahnila v kvalitetnejšem prikazu tekmovanj najboljših predstav slovenskih gledališč.
V vseh prostorih velikega in malega likovnega salona Rotovž, pa je na vpogled bogata in prikupna
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiMiiiiiniuitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
PISANA ŽIVLJENJSKA POT SLOVENSKEGA HUMORISTA
Na današnji dan pred stotimi leti seje rodil pisatelj Damir Feigel
V svoji bogati življenjski literarni beri je Feigel izdal celo kopico knjig, ki so večinoma s šaljivo vsebino - Velik del življenja je prebil v Gorici
Ko je med obema vojnama na Primorskem fašizem s svojo raznarodovalno politiko razgnal in pregnal skoro vse vidnejše predstavnike slovenskega javnega in kulturnega življenja, so tisti redki, ki so ostali na domačih tleh in vztrajali ter kljub težkim pogojem nadaljevali s svojim plemenitim delom, res vredni našega priznanja in hvaležnega spomina.
JVIfid tepi) branilci slovenstva je bil tudi pisatelj Damir Feigel, katerega, praznujemo letos kar dve obletnici in sicer 100-letnico rojstva in 20-letnico smrti.
Feigel se je rodil v Idriji 18. julija 1879, in tam tudi obiskoval osnovno šolo, medtem ko je gimnazijo opravil v Gorici. Že kot gimnazijec se je odlikoval po svoji duhovitosti, kar je izkazal tudi v vseh svojih poznejših spisih. Iz Gorice je odšel na Dunaj študirat pravo. Ker pa ni imel dovolj sredstev, se je moral odpovedati temu načrtu ter se vrniti v domovino. Nastanil se je v Gorici ter se zaposlil pri znanem goriškem založniku in ti-
•“"iiuiiii......................immiiiiiii........
OB DANAŠNJEM SLAVJU
Pomemben jubilej Godbenega društva Prosek
Proseški godbeniki proslavljajo danes 75-letnico ustanovitve svojega društva - Dolgoletno plodno delovanje v korist vaške skupnosti
I Tržaška Edinost je takole pisali 12. junija 1904 o prazniku pev-društva »Danica* na Kon-.velu: «Na prazniku je sodelovali tudi komaj ustanovljeno «God-
društvo* s Proseka, ki ga je L?"! g- Dragotin Starc. To je bil nastop proseške godbe na pi-
^.1'stemu prvemu nastopu je sle-_j,° na desetine, na stotine dru-■ Glasba proseških godbenikov _ Popravila domala ves Kras, se-*eaia je tudi v bolj oddaljene kra-^a5es Pa se bo spet mogočno **asiia prav tam, kjer se je po-(c!lla pred 75 leti.
Godbeno društvo Prosek slavi nirec prav danes 75-letnico usta-in plodnega delovanja. 75 s_, minilo, odkar se je na Pro-SpKU zl)ra'a skupina vaščanov in navdušila za idejo Dragotina . ^rca
K
ustanovitev godbe na pi-tuHr' ® tistem sestanku imamo jT11 točen datum. Bilo je 23. ma-e« t na domu Dragotina Star-hor .rflt so tudi izvolili prvi od-Sla’ k* so ga sestavljali Drago rc predsednik, Alojz Šonc (u-
čitelj) podpredsednik, Ivan Nabergoj (poštni uradnik) tajnik, Jakob Škabar (kamnosek) blagajnik, Ja-nomir Bizjak, Štefan Cibic, Ivan Rebula in Friderik Guštin odborniki, v nadzornem odboru pa sta bila Josip Kapun in Anton Puntar.
Društvo je štelo 32 delujočih članov, ki so začeli deset dni po u-stanovnem občnem zboru z rednimi vajami pri »Puntarju*. Velik del bremena novoustanovljenega društva je nosil prav Dragotin Starc, ki je bil hkrati ustanovitelj, predsednik in prvi učitelj godbe. Bil je pravi glasbeni entuziast, saj je v popoldanskih urah odhajal na lekcije o igranju raznih pihalnih instrumentov, zvečer pa je pri vajah posredoval pridobljeno znanje mladim godbenikom.
Starc je vodil godbo le eno leto, nato pa ga je na učiteljskem mestu nadomestil Ferdo Majcen, pod vodstvom katerega je pihalni orkester zelo napredoval. Njegovi nastopi so se, predvsem v poletnem času, vrstili kot na tekočem traku. Zagnanost godbenikov je
bila, kljub številnim težavam, za-vidlijva.
Med vsemi nastopi pred prvo svetovno vihro velja omeniti nastop ob 25-letnici domačega pevskega društva «Hajdrih» dne 25. avgusta 1912. Godba je zjutraj spremljala pevske zbore z železniške postaje na Proseku v vas, popoldne pa je na čelu sprevoda i-grala vesele koračnice do »Golega vrha*, kjer je bila slovesnost, na kateri je sodelovalo nad 1000 pevcev. Mogočne svečanosti se je udeležilo nad 3000 oseb, kar je bilo za tiste čase res veliko presenečenje.
Prva svetovna vojna je prekinila godbeno delovanje za štiri leta. Takoj ob koncu vojne vihre pa so se godbeniki spet zbrali in njihova pesem je ponovno zadonela po vasi že na Martinovo (11. novembra 1918), na praznik vaškega patrona. Z novim dirigentom Ivanom Lavrenčičem se je njihova kakovost spet povečala. Spet so igrali po raznih krajih in s svojimi nastopi razveseljevali Kraševce.
Smrt Ivana Lavrenčiča je bila za proseške godbenike hud udarec. Nadomestil ga je domačin I-van Rebula, o katerem vedo starejši godbeniki povedati, da je bil zelo strog in natančen dirigent.
Fašistični teror med dvema vojnama je prizadel tudi proseško godbeno društvo, njegovega delovanja pa mu ni uspelo popolnoma ohromiti. Dne 24. avgusta 1924 so godbeniki s Proseka doživeli v Sežani fizični napad fašistične drhali. Ko je godba igrala koračnico «Slovenec in Hrvat* so se nad godbeniki razbesneli fašisti, ki so jim razmetali vse note ter jih tri tudi ranili, medtem ko so enega priprli.
Kljub grobim pritiskom in tr pljenju so proseški godbeniki vzdržali in kljubovali fašizmu: igrali
so doma in po Krasu ter s svojim igranjem krepili narodno zavest med slovenskim življem.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je delovanje društva zamrlo, takoj po osvoboditvi pa je spet zaživelo. Godbeniki so se zbrali' in spet poprijeli za instrumente. Mnogi od teh so bili obtolčeni, iz drugih se sploh ni dalo izvabiti nobenega zvoka. Zato so se z vso vnemo lotili popravljanja instrumentov, pri čemer sta se s svojo požrtvovalnostjo in strokovnostjo še posebej izkazala lani umrli Franc Kapun in Dominik Ukmar, ki še vedno igra v godbi činele. Instrumente sta popravila v najkrajšem času, tako da je lahko godba zaigrala že na pogrebu padlih domačih partizanov.
Vodstvo godbe je takrat prevzel domačin Zdravko Kante, znani harmonikar igralske skupine IX. korpusa, ki je dirigiral godbo vse do lani. V povojnih letih je doživela godba številne uspehe, gostovala je v matični domovini, nastopila je tudi v Avstriji, še posebno so se proseški godbeniki izkazali ob proslavah svojih jubilejev: 50-, 60- in 70-letoice.
Ko oživljamo uspešno pot, ki jo je doslej prehodilo Godbeno društvo Prosek, ne moremo pozabiti na njenega dolgoletnega predsednika in sedanjega častnega predsednika Josipa Čuka, ki se je v medvojnem in povojnem obdobju razdajal za godbo in njeno rast.
Lani je Godbeno društv opreure-dilo svoje vrste. Krmilo pihalnega orkestra je prevzel dolgoletni klarinetist Slavko Lukša, ki je poleg dirigiranja tudi vodil glasbeni tečaj za mladino, iz katerega je izšlo nad 20 mladih in nadobudnih godbenikov. Mlade sile predstavljajo bodočnost društva in prav s pogledom na bodočnost proslavlja danes Godbeno društvo Prosek 75 letnico svoje ustanovitve (šč)
Damir Feigel
skarju Andreju Gabrščku. Mnogo svojega prostea časa je Feigel posvetil kulturnemu delovanju, predvsem pisanju svojih edinstvenih humorističnih del, s katerimi se je uvrstil med redke slovenske pisatelje tovrstne tematike. Kot skoro vsi prebivalci goriškega področja, je moral tudi on med prvo svetovno vojno zapustiti domače kraje in oditi v begunska taborišča v notranjost države. Po končani vojni se je vrnil v Gorico na prejšnje delovno mesto. Postal je tajnik Županske zveze ter odbornik Goriške matice. Toda njegovo glavno življenjsko delo je bilo in ostalo pisateljevanje. V tem je res uspel ter si postavil trajen spomenik. Še posebno zato, ker je u-stvarjal in širil slovensko besedo v trdih in mračnih časih pod fašistično oblastjo, ko je skupaj s Francetom Bevkom in Andrejem Budalom nudil primorskemu ljudstvu prijetno pisanje, ki je pomagalo vsaj lažje preživljati mračno dobo narodnostnega zatiranja. Srečno je preživel to najbolj temno dobo slovenske zgodovine ter tudi po osvoboditvi nadaljeval — čeprav v manjši meri — s svojim kulturnim delom. Umrl je 30. aprila 1959 v Gradišču pri Prvačini. Počiva na pokopališču v Dornberku.
Feigel se je že mlad pojavil v našem slovstvu ter se oglašal v listih »Soča*, «Mladika», »Edinost,* »Goriška straža*, »Domači prijatelji*, v koledarjih Goriške matice in še drugod. Leta 1911 je zbral 19 že objavljenih črtic ter jih izdal v samostojni knjigi z naslovom »Pol litra Vipavca*. Knjiga je vzbudila precej pozornosti zaradi nenavadne vsebine, polne mladostnega humorja, kjer Feigel zelo duhovito opisuje namišljena doživetja iz študentovskega, časnikarskega in ljubezenskega življenja. In čeprav so nekateri kritiki knjigo odklonili, so bralci radi segali po njej.
Po prvi svetovni vojni so si sledile knjiga za knjigo: Bacili in bacilke (1920), Tik za fronto (1921), Po strani klobuk (1923), Dopiaee živali (1924), Pasja dlaka (1926), Faraon v fraku (1922), Čudežno o-ko (1930), Brezenj, Ob obratu stoletja (1931), čarovnik brez dovoljenja (1933), Okoli sveta - 8 (1935), Suprevitalin (1939) in še kaj drugega. Vsega petnajst knjig.
(Letos je ZTT ob 100-letnici pisateljevega rojstva izdalo knjigo, kjer je ponatisnjenih 2? črtic iz zbirk »Pol litra Vipavca*, (to je naslov nove knjige), «Tik za fron-
to* ter »Bacili in bacilke*.
Vse Feiglovo pisanje je prežeto z duhovitostjo in razigranim gledanjem na življenje, ki pa se včasih spremeni tudi v pikro obsodbo krivične družbe ter raznih osebnosti in njih človeških slabosti. Zaradi tega je branje del tega izvirnega in odličnega primorskega pisatelja vedno prijetno in zabavno, ker vedrost, ki jo je Feigel znal posredoval, spremijfrfeiral-' ca, od začetka" j(ia do konca kateregakoli njegova spisa. Irrprav v tem je odlika "Eeigfcvega pn: povedništva, s katerim se je uvrstil med tiste domače pisatelje, h katerim se bralec rad zateče, da si nekoliko razvedri duha in v sedanjem nemirnem času hrupne potrošniške dobe.
LADO PREMRU
Dan
Pred nami je nova, julijska številka Dneva, ki je po svoji vsebini dovolj razgibana.
Pa pojdimo po vrsti. V uvodni-(Kako v hribe). O Soči je bilo že marsikaj povedanega, kljub temu pa sta se A. M. in R. P. (ne razumem tega skrivanja za začetnice imena oziroma priimku A. M. razmišlja o junijskih volitvah, išče vzroke, zakaj so šle tako in ne drugače, zakaj
danes jovorima o krizi ideologij in o krizi nasploh Pisec pravi, da nastaja kriza zato, ker prihaja »do klasičnega razkola med teorijo in prakso*. V članku Kako smo volili, posreduje Karel Šiškovn: podatke o volilnih uspeh;h posameznih strank v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
-rij/noLj Kant.-:uric o tej številki zaključil: spoje dolgo razmišljanje o energiji, ki je danes v središču ■'Svetovne -pozornosti in zaskrbljuje domala prav vse. Razgovor z Marto Ivašič predstavlja žensko, ki se je konstruktivno vključila v politično življenja Trsta, a ji ob tem ostaja prvenstvene važnosti njena poklicna zaposlitev. Marko Marinčič piše o fenomenu plešo, posebno koristen pa je prispevek Žive Gruden Vabilo v Benečijo.
Vsebina te številke Dneva je bolj operjena v počitniško tematiko, tako laht'o uživamo v branju Spomina na otok izpod peresa Sergija Premruja, medtem ko nas naslednji članek vabi v hribe ka), pomudila ob tej »bistri* reki. Omenili bi tudi ostale prispevke. in sicer Dušana Jelinčiča (Bob D plan), Rudija Pavšiča (Samo bron), Borisa Štrek-Ija (Nevamotl stekline) in prispevek domačijske proze Mihe Renka.
retrospektivna razstava znanega slovenskega akademskega slikarja Hermana Pečariča, ki je lani s'a-vil 70-letnico razgibanega in plodovitega življenja.
Njegova razvojna umetniška pot je bujna in raznolika. Mnogo tega je zajetega na impresivni razstavi v Mariboru. Ob slikovitih p :dob: h v vseh razstavnih sobanah salona, razmišlja človek o umetniški moči, ki jo je posredovala talentirana roka umetnika entuaziasta, ki ljubi našega človeka in domačo zemljo ob Jadranu.
Tipični krajinar, njegove podobe oljk dišijo i» sočnih olivah, morje in sobne po pristni morski soli, je prav tako izvrsten portretist vse od svojih začetkov, ko je še mlad oživil podobo svoje matere, ki je bila na čelu razstave deležna posebna pozornosti, preko zrelih portretov klenih ljudi in odličnih avtoportretov v raznih fazah nastankov in občutij, ko se mu je odpiralo in razširjalo obzorje.
Nadvse odlične so risbe ljudi in okolja iz vojaškega ujetništva. Mojstrovine trpljenja in časa. Dragoceni dokumenti ne samo umetniške, ampak tudi zgodovinske vrednosti.
Razstavljeni so tudi mehki akvareli krajin in nekaj temper. Velika platna v zanimivi tehniki — olje in mavec, razodevajo bogato umetniško razvojno pot, ki se odraža tako v realističnih kot avantgardnih upodobitvah, v katerih se je kot zrel umetnik subjektivno poskušal tudi z moderno tehniko izraza.
Poet našega Primorja, bi lahko imenovali umetnika Hermana Pečariča, ki je s svojimi umetninami prinesel tudi v zeleni Maribor tako prijeten dih in duh pokrajine ob slovenski morski obali.
Literarni stiki med zamejskimi slovenskimi pisatelji avstrijske Koroške in pisatelji iz Maribora, so vse bolj plodni. Po izmenjalnih literarnih nastopih se krepijo vezi tudi v tiskani besedi. Celovški tednik Slovenski vestnik je objavil v nadaljevanjih in pravkar zaključil obsežen roman priznanega slovenskega pisatelja Janeza Švajncerja «Pridi k potoku*, ki je lani izšel pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Pred kratkim so izš'e v štajerski reviji Dialogi, pesmi koroškega pesnika Andreja Kokota iz Celovca, nedolgo tega pa pesmi Valentina Polanska, pesnika in kulturnega delavca na Obir-skem pri Železni Kapli. Izmenjava litimi h stikov slovenskih pisateljev z obeh bregov Drave redi vidne plodove, ki so zlasti važni za naše brate onkraj meje.
EMIL FRELIH
MLADJE 34
Zadnja številka koroške leposlovne revije Mladje je, kot vse doslej, nadvse zanimiva in sveža. Zanimivo je, da se prav v zamejstvu tiska revija, ki je po svoji vsebini polemična, izvirna, nekonvencionalna in vzbuja v ožjem koroškem prostoru, pa tudi v širše slovenskem, veliko prahu.
Tudi članki Mladja 34 gredo v smer polemike, kajti uredniškemu odboru gre predvsem za to, da pometa pred svojim pragom, da odpravi anomalije in zabUde, ki nastajajo v vrstah slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, seveda, predvsem kar zadeva kulturo in umetnost.
Italijanski grafik Michelangelo Pistoletti se je letos predstavil na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani s kakovostnimi deli. To je bilo vsaj mnenje mednarodne žirije, ki mu je za zgorajšnjo grafiko podelila nagrado
LETO DNI PRED ZAČETKOM OLIMPIJSKIH IGER V MOSKVI
Priprave so v polnem teku in celo prehitevajo plane
Vsi stanovanjski bloki olimpijskega naselja so že pod streho ■ Poskrbljeno bo tudi za verske potrebe atletov ■ Novinarjev bo tedaj v Moskvi nad 7000 ■ Dovolj bo tolmačev • Iz tujine bo prišlo 300 tisoč turistov
Zadeva Rosenbsrg ponovno v ospredju ?
WASHINGTON - Kaže, da je podpis ameriško-sovjetskega sporazuma «Sait 2» zopet izzval polemiko o domnevnem problemu, zaradi katerega sta b>la usmrčena Ju-lius Rosenberg in njegova žena Echel. Od takrat je tako v ZDA, kot drugod po svetu marsikdo podvomil v krivdo zakoncev Rosenberg, ki naj bi prodala — tako je trdil tožilec — Sovjetski zvezi načrte ameriške atomske bombe.
Zgodovinar Ronald Radosh in novinar Sol Štern sta pred kratkim v članku v znanem ameriškem časopisu «New Republic* trdila, da je bil Julius Rosenberg vohun, njegova žena Ethel pa je bila nedolžna. Do tega zaključka sta prišla na podlagi gradiva, ki ga je FBI pred kratkim dal na razpolago javnosti. Radosh in Stem, ki nameravata izdati knjigo o primeru Rosenberg, trdita, da je bila usmrtitev v Sing -Singu «50-odstotno zgrešena*. Ethel naj bi namreč zaprli, le da bi prisilili moža, da prizna krivdo Radosh in Stem trdita obenem, da so bila nekatera pričevanja pio-ti obtožencema lažna. Med drugimi trditvami trditev Ethelinega brata Davida Greenglassa, da je s sestrino pomočjo dal nekaj podatkov o atomski bombi Juliusu. To pričevanje je bilo glavni steber obtožnice. Domnevo naj bi podkrepilo, da je Greenglass o vsej stvari molčal do konca procesa, medtem ko je pred rrz jravo poudarjal, da je sam nedolžen in da sta prav tako nedolžna sestra in svak.
Z avtorjema članka pa se ne strinja Rcsenbergov sin — Michael, ki trdno upa, kot tudi njegov brat, da bo lahko dokazal nedolžnost svojih staršev. Michael hoče namreč doseči rehabilitacijo tudi očeta Zanimivo ie, da niti avtorja članka, ki je v ZDA dvignil toliko prahu, nista prepričana, da bo primer Rosenberg kdaj razčiščen. Ameriška vlada namreč še vedno hrani v dobro zastraženih arhivih 95 tisoč raznih dokumentov o tem primeru in malo možnosti je, da bo javno mnenje kdaj zvedelo za vsebino. (fp)
V teh dneh — čez leto dni — bodo nosilci olimpijske bakle ali plamenice že blizu Moskve, kjer se bodo 18. juiija začele olimpijske igre. katerim Sovjetska zveza posveča izredno pozornost, kot bi se z njimi notela postaviti pred vsem svetom. Prav gotovo ne dvomimo v to, da se bodo Sovjeti na to svetovno tekmovanje vsestransko pripravili, to se nravi, da bodo pripravljeni v tehničnem in tudi v atletskem smislu. Čeprav nas "d teh olimpijskih i-ger. o raterih se sicer v svetu bolj male govori loči še točno leto dni, si bomo skušali na kratko ogledati, kaj so Sovjeti doslej napravili, član olimpijskega izvršnega odbora Vladislav Ševčenko je v zvezi s temi pripravami agenciji «Novosti» rekel ned drugim, da so doslej veliko že napravili da pa je še veliko de la. To pa zaradi zapletenosti, ki jo predstavljajo olimpijske igre. «Pomislite je rekel dobesedno, da potrebujemo 10.590 tolmačev, ki bodo obvladali štiri jezike, potrebujemo najmanj 6000 kuharjev, ki bodo sposobni pripraviti najrazličnejše vrste jedi, približno 10.000- šoferjev in 3500 sodmkov, od katerih bo tisoč tujcev*.
Ko je govori! o tujih gostih, je Ševčenko rekel, da bo prispelo v Sovjetsko zvezo 12.000 tujih atletov iz 130 držav. Poleg tega bo prispelo v Moskvo tedaj 3000 ljudi na razna zasedanja. Tu bo nadaljnjih tisoč častnih gostov, časnikarjev pa bo skoraj 7500. Se veda je v tem velikem številu časnikarjev tudi veliko fotoreporterjev in operaterjev za tuje televizijske mreže.
Kar pa zadeva tuje goste, rekli bi »olimpijske turiste* pa v Moskvi računajo, da jih bo približno 300.000. Seveda ne bodo prišli vsi 'ikrati, saj bi jim težko našli streho. Zato računajo, da bodo tuji gosti obiskovali Moskvo in tudi kako drugo sovjetsko mesto skozi dva meseca, od
začetka julija pa do konca avgusta, tako da ne bodo v nobenem trenutku na tesnem s prostorom, s hotelskimi zmogljivostmi in podobna.
Če je število tujih gostov omejeno, se logično postavlja vprašanje, komu bodo dovolili, da pride v Sovjetsko zvezo in komu ne. Ševčenko pravi, da se liodo ravnali po nekem ključu in sicer v zvezi z dosedanjimi turističnimi obiski iz posameznih držav in pa deloma v zvezi s številčno prisotnostjo atletov iz posameznih dežel. Zato računajo, da bo največ turistov prispelo iz ZDA, nadalje iz Zahodne Nemčije in Francije.
Ker pa vemo, do potovanje v Sovjetsko zvezo ni potovanje kot po ostalem svetu, se postavlja logično vprašanje, kako potovanje na olimpijske igre v Moskvo organizirati. Ševčenko pravi, da bodo turistična potovanja v Moskvo tedaj organizirana na šest. deset in dvanajst dni, to se pravi, da bo vsak reflektant za to potovanje izbral sebi primeren «paket», to se pravi, da bo izbral krajšo, srednjo ali najdaljšo turistično možnost, seveda v kolikor bo vsega tega dovolj na voljo. Posamezne obiske oziroma posamezna potovanja pa oodo organizirale turistične ustanove iz posameznih dežel, seveda tiste ustanove, ki imajo sicer že do sedaj boljše stike s sovjetsko turistično ustanovo. Ševčenko je rekel, da bo v Italiji te turistične obiske na olimpijske igre organizirala italijanska CIT.
Če upoštevamo možnost, da bo število tujih gostov oziroma olimpijskih turistov omejeno, se vsiljuje vprašanje, ali bo vsem omogočeno, da si ogledajo športne prireditve, da bi ljudje ne opravili tolikšno pot zaman, šeučenko zagotavlja, da bo tem tristo tisoč tujim in še nadaljnjim tristo tisoč sovjetskim gostom zagotovo omogočeno, da si bodo ogledali po več športnih prireditev, več olimpijskih manifestacij, hkrati pa bo vsak gost v svojem «paketu» dobil zagotovljeno še kako kulturno prireditev in obisk kakega zanimivega kraja ali objekta.
V Sovjetski- zvezi je vedno več tujih podjetij, ki gradijo posamezne objekte V Jalti, slovitem sovjetskem turistfčifem kraju ob Črnem morju je neko jugoslovansko gradbeno podjetje zgradilo velikanski hotel s 4000 posteljami. Isto podjetje gradi sedaj v Moskvi velik hotel. Neka druga jugoslovanska gradbena podjetja sodelujejo pri gradnji o-limpijskega naselja v Moskvi. Kakor poroča sovjetska agencija Novosti, se gradnja olimpijskega naselja v Moskvi napredujejo s polno paro, tako, da ni niti najmanjšega strahu, da bi ne bili nared ob času.
Po istih vesteh so sedaj zgradili 18 blokov stanovanjskih palač. Seveda so te bloke postavili šele pod streho, v nekaterih pa so krepko napredovala tudi notranja dela, v dveh pa že vstavljajo opremo. Pri tem velja dodati, da so Sovjeti skrajno sistematični in so poskrbeli tudi za tiste atlete, kj jim normalne postelje niso dovolj. So namreč a-tleti, ki so s svojo višino krepko «prebili» plafor. dveh metrov in tem je treba poskrbeti primerne postelje. Najdaljše postelje v o-limpijskih naseljih bodo dolge 2 metra 30 cm. tako da se bo mogel v njih zlekniti po svojem a-tletskem naporu tudi največji sovjetski ali ameriški košarkar. Med športniki so namreč najvišji košarkarji.
V	naselju bodo poskrbeli za vse potrebe športnikov, soj bo tu poseben kulturni center, na razpolago bodo frizerski saloni, pa tudi «versko središče*. Organizatorji olimpijskih iger so že poskrbeli, da bodo atletom na razpolago en pravoslavni pop, en katoliški duhovnik po en anglikanski in protestantski pastor, rabin za Jude in pa duhovnik na muslimane.
V	začetku smo rekli, da se bo v teh dneh bakla bližala Moskvi. Atleti, ki bodo ncsili baklo, olimpijsko plamenico, bodo opravili približno 5.000 km poti. Na dan 18. junija bo v Olimpiji v Grčiji neka grška umetnica točno opoldne s konkavno lečo s sončnimi žarki prižgala ogenj oziroma plamen co, ki bo od tu začela dolgo pot do Moskve. Skozi Grčijo bodo atleti s plamenico opravili približno 1.100 km poti in 25. junija bodo izročili baklo bolgarskim a tletom. Bolgari, vsega skupaj 865 športnikov, bodo baklo prenesli po najkrajši poti skozi Bolgarijo. Vsak atlet, vsak maratonec bo tekel točno 1 kilometer, tako da bedo 865 km razdalje med grško in romunsko mejo opravili v najkrajšem času.
Na romunski meji bo zadnji bolgarski atlet izroč i baklo romun skemu tovarišu na mostu čez Donavo. Romunski atleti bodo prav tako v najkrajšem času opravili 600 km poti in 5. julija bo bakla oziroma plamenica »prestopila* ro-munske-sovjetsko mejo in od 5. julija do 18. jubja bodo sovjetski atleti pretekli Moldavijo. Ukrajino in Rusko federacijo ter bo ob svečanem odprtm olimpijski i-ger nosleJnji sovjetski mavato-ec prižgal olimoiski ogenj na glavnem moskovskem igrišču, nn stadionu Lenin. Od tod pa bodo o-limpiisko plamenico ponesli še v nekatera sovjetska mesta v posebnih vagonih, torej z vlakom, in sicer v Leningrad, Kijev, M;nsk in Talin.
• llllllllllllllllHIIIIUmiUIIIIHHIMHIHIinillllltUIIIIH
Meddeželni mladinski seminar v Kopru
V	nedeljo, 8. t.m. se je zaključil seminar Alpe - Jadran. Srečanje, ki je bilo v koprskem Dijaškem domu, je bilo zelo plodno, ker so predstavniki mladinskih organizacij SR Slovenije, Furlanije -Julijske krajine in avstrijske Koroške razpravljali o problemih, ki so jim najbližji, kot na orimer, vključevanje mladine v gospodarstvo, problem mamil med mladino in naraščanje kriminala prav tako med mladimi. Med izvajanji so prišli do izraza podobni pogledi na te probleme, kar dokazuje, da mladina enako doživlja te probleme, pa čeprav živi v različnih družbeno političnih razmerah.
V	razpravo je posegel tudi predstavnik mladinskega odbora SKGZ iz Trsta Igor Komel, ki je sprožil vprašanje narodne manjšine. Govoril je o helsinški listini kot zgodovinskem dokumentu, ki je končno predstavil vsem prespek-tivo miru, trajnega medsebojnega sožitja in sodelovanja.
Po mnenju Slovencev v Italiji je ta listina pomenila tudi drugačen postopek večinskega naroda pri reševanju narodnostnih zadev. Govoril je tudi o globalni zakonski zaščiti, ki bi zagotovila slovenski skupnosti v Italiji tisto enakopravnost, ki ji je potrebna za njen nemoten razvoj. Posebno je poudaril, da smo v zadnjem času priče vedno ostrejši gonji proti priznavanju pravic slovenske skupnosti v Italiji.	, .
V	Beneški Sloveniji je skupina protislovensko usmerjenih ljudi sprožila tudi javno zbiranje podpisov proti zakonu o globalni zaščiti pod pretvezo, da beneški Slovenci ne pripadajo isti narodnostni skupnosti kot goriški in tržaški Slovenci. Pri tem se je predstavnik nekega kulturnega društva iz Benečije, ki sicer dobro obvlada slovenski jezik, povsem provokatorsko zavzel za te teze in šel tako daleč, da je stranko Slovensko skupnost istovetil z vsemi Slovenci v Italiji in dejal, da število glasov, ki jih je dobila SSk na zadnjih volitvah, potrjuje, kako malo Slovencev da je v Italiji.
Pripadnik slovenske nacionalne skupnosti na Koroškem Mirko Perč je povedal, da ne more mimo tega, da bi mladinskih predstavnikov Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije ne opozoril na dejstvo, da Avstrija še danes, 25 let po podpisu državne pogodbe, ni izpolnila obljub in določil, ki jih predvideva statut za koroške Slovence.
Ob koncu seminarja so člani organizacij ponovno poudarili svojo zavzetost za te probleme in hkrati izrazili željo, da bi bila srečanja pogostejša.
Na koncu naj povemo, da so bile teme seminarja zanimive, dobro izbrane, žal pa program ni ootekal tako kot bi bil moral zaradi zamenjave predavateljev in pomanjkljive prevajalske službe.
T.Č.
KAR Z VILAMI NA POSTRV
v
Našega «ribiča» Sežanci in ne le Sežancl prav dobro poznajo. In tudi vedo, da je le »improviziran* ribič in da torej lepe postrvi ni ujel z vilami in ne v kalu pri Lipici, kot tudi v kakem drugem kalu na Krasu ne, saj ni bilo v kalih nikoli rib, kaj šele lepih postrvi. Mož je lepo ribo kupil v ribarnici, da pa bi se malo maskiral v ribiča, si je nataknil masko za podvodni ribolov. Ker ribolovne opreme kot pristen Kraševec ni imel, je vzel v roke kar vile ...
NOVI DEVIZNI TEČAJI V JUGOSLAVIJI
država	valuta	tečaj velja za	nakupni	srednji	prodajni	efektivni nakupni
Avstrija	šiling	100	142,3570	142,5709	142,7847	138,18
Belgija	frank	100	63,2050	63,3000	63,3949	61,95
Danska	krona	100	363,3205	363,8663	364,4121	352,34
Finska	marka	100	494,9301	495,6736	496,4171	479,77
Francija	frank	100	448,2473	448,9207	449,5941	434,80
Nizozemska	florint	100	946.9294	948,3519	949,7744	917,70
Italija	lira	100	2,3213	2,3248	2,3283	2,25
Norveška	krona	100	377,4994	378,0665	378,6336	365,62
ZR Nemčija	marka	100	1045,5520	1047,1227	1048,6934	1014,64
Španija	pezeta	100	28,8758	28,9192	28,9626	—,	
Švica	frank	100	1152,4582	1154,1895	1155,9208	1120,40
Švedska	krona	100	450,4934	451,1702	451,8469	436,33
V. Britanija	funt	1	42,5790	42,6430	42,7070	41,28
Irak	ir. dinar	1	66,2352	66,3347	66,4342	»
Japonska	jen	100	8,7765	8,7897	8,8029	
Kuvajt	kv. dinar	1	69,0899	69,1937	69,2975	66,02
Kanada	dolar	1	16,4651	16,4898	16,5145	15,75
ZDA	dolar	1	19,1043	19,1330	19,1617	18,58
Avstralija	avstral. dolar	1	21,5038	21,5361	21,5684	20,49
TEČAJI ZA EFEKTIVO:						
Grčija	drahma	100	49,30	52,75	53,79	
Srednji in prodajni tečaji za efektivo so enaki srednjim in prodajnim tečajem za devize. Kupni in prodajni tečaji za devize so začeli veljati 13. julija 1979, srednji pa dan kasneje. Kupni tečaji za efektivo po tečajni listi za efektivo št. 36 veljajo še naprej. Srednji in prodajni tečaji za devize po tečajni listi za devize št. 80 veljajo tudi za efektivo.
Na svetovnih deviznih borzah se utrjuje prepričanje, da bo dolar precej opešal, če predlogi o energetiki, s katerimi naj bi prišel na dan ameriški predsednik Carter, ne bodo smeli, domiselni in’predvsem učinkoviti. Dokler pa Carter ne razgrne svojega novega energetskega programa, se borzni poslovneži nočejo izpostavljati, ko gre za dolar, tako da ameriška valuta te dni samo malce niha, nagiblje pa se nekoliko izraziteje navzdol. Na odločitev zahodnonemške zvezne banke, da poveča obrestno mero in lombardno mero za 1 oziroma 0,5 odst., na borzah, ni povzročila posebne vznemirjenosti, ker so že pričakovali poostritev kreditnih pogojev.
NEDELJA, 15. JULIJA 1979
s svojo grupo veliko potoval, bil je po vsem Zahodu in tudi v Jugoslaviji in na Kubi.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Krščanske raziskave
12.45	Oddaja o poljedelstvu
13.30	Dnevnik
18.15	Etruščan - TV film
18.40	Prijatelj noči, glasbena odd. Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Puccini, 4. nadaljevanje
21.50	Oko, ki ubija,
norčije Martgja Feldmana
22.20	športna nedelja
23.05	Napoved programa za naslednji teden
Cb koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.45	Peter, risanka
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Poletna nedelja Selekcija pop, rock in jazz koncertov
13.45	Dnevnik 2 Neposredni športni prenosi Rim: Tenis
Bergamo: Kolesarstvo
18.15	Sem jaz, William! - TV film
18.40	Napoved programa za naslednji teden
18.55	Nakia - TV film Vremenska napoved
19.50	Dnevnik 2 - Odprti studio
10.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.40	Včeraj in danes
21.55	Dnevnik 2 - Dossier
Na dan 20. julija 1969 se je sprehodil po Luni prvi človek. Bil je to ameriški kozmonavt Neil Amstrong. Rekli smo, da se je sprehodil po Luni, napravil pa je le nekaj korakov, s tem pa je uresničil tisočletja star č.o-veški sen, saj je že stara mitologija govorila o človeku, ki je zaplaval proti soncu a je nato treščil na tla. Deset let je minilo od tedaj in čeprav je to eden največjih z o ovinskih' dogodkov v tisočletni zgodovini človeštva, je dogodek že tako rekoč pozabljen in se o Neilu Armstrongu tako rekoč ne govcrl. To je tudi razumljivo, S'j drvi soclob' a zgodovina z neverjetno nagi co in človeštvo se sedaj otepa z energetsko krizo, ki ie morda še najhuje prizadela najbolj razvito in najbolj bogato državo na svetu, Ameriko, kjer so že pred leti začeli z varčevanjem, tako, da so skrčili tudi svoje vesoljske načrte. Današnja oddaja ob 10. obletnici tega velikega dogodka bo skušala odgovoriti na nekaj gornjih vprašanj.
22.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.05	Koncert Demetriosa Štrausa	j , „,.i
Demetrios Strgtos je*'arški skladatelj,	)bl‘šW!rF'rh 1
specializiral v harmoniki in klavirju in ki je v Milanu u-stanovil grupo Area. Stratos je doslej sodeloval na raznih mednarodnih prireditvah in
10.10	Poročila
10.15	Za nedeljsko dobro jutro
11.05	Več kot igra, nadaljevanka
12.00	Priljubljene zgodbe
12.30	Kmetijska oddaja
13.30	Poročila
16.50	Mroži, dok. film
17.10	Poročila
17.15	Banjaluka
17.45	Zabava vas James Last
18.35	Športna poročila
13.50	Podzemlje, film
Gre za črno-beli film iz 1980. leta, ki ga je režiral Samuel Fuller. Fuller je hkrati tudi scenarist in producent tega dela, s katerim je skušal obnoviti močno začrtano pot uspešnic tako imenovane «črne serije*, ki so nastajale v dobi od 1930. do 1950. leta. Fuller se je kasneje lotil teme newyorškega podzemlja. Ustvaril je film poln dramatičnih in napetih okoliščin, ki so značilne za to filmsko zvrst.
Glavni junak Tony hoče maščevati umor svojega očeta. Čeprav se mora bojevati s pripadniki dobro organizirane tolpe, logično mafije, se mu ta spopad vendarle posreči, saj prodre celo do tistih članov, ki že sedijo za zapahi. Ko opravi z morilci svojega očeta, si želi «o-prati roke* in zaživeti normalno življenje, pa ga neprijetno naključje potegne spet v podzemski svet.
20.15	Risanka
20.30	Dnevnik
21.00	Med nebom in zemljo, na-nizanka
21.40	SEVERNI SLOVENCI OD MARČNE REVOLUCIJE DO PRVE SVETOVNE VOJNE
22.25	Dnevnik	I
22.35	Ohcet v Ljubljani
22.55	Zabavno-glasbena oddaja
23.10	Športni pregled
23.40	Nogomet: Dinamo - Partizan Koper
20.30	Otroški kotiček
TV film iz serije cDragi Billi/*
21.00	Pregled sporeda za naslednji teden
21.15	Ubežnika, komični film Igrajo: Ugo Tognazzi, Maga-li Noel, Raimondo Vianello
22.40	Glasbena oddaja
Danyel Gerad in Julio gle-sias
Zagreb
16.45	Poletno popoldne
19.30	Mlad nski film
21.00	Poti in stranpoti
22.55	Zabavmo-glasbena oddaja
23.10	Športni pr4|I«č
ŠVICA
18.40	Čudovito doživetje - TV film
20.20	Prijetna glasba
21.30	Dnevnik
21.45	Rdeči šal - 1. epizoda
22.35	Športna nedelja
PONEDELJEK,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	W. A. Mozart: čarobna piščal — 2. del
13.30	Dnevnik
13.45	Posebna oddaja iz parlamenta
18.15	Pravljica dneva
18.20	Ana, dan za dnem
18.35	Velike reke: Donava
19.20	Tarzan in prekupčevalci z orožjem — 3. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik'
20.40	Dobro sem jo poznal - film
V	glavnih vlogah: Nino Manfredi in Stefania Sandrelli
22.35	Sotto il divano
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Poklon Schubertu
13.45	Trento: Motociklizem Ponte a Egla - S. Severino March.e: Motokros
Sledi Program za mladino
18.15	Raziskovalci gozdov, dokumentarec
V	Kanadi in sicer v pokrajini Ontario, južno od reke Ottavva je nekakšen nacionalni park in sicer med jezerom Nipissing in Pembro-ke. Gre za področje, ki je vse poraslo z zelo gostim, bogatim gozdom. Tod pa je tudi veliko jezer, ki so znana po velikem bogastvu rib. In na enem najbolj bogatih področij so ustanovili velik poletni kamping za mladino. TV film, ki bo prišel nocoj na program, govori prav o izkušnjah te mladine
18.45	K rog, risanka
18.50	Iz parlamenta
Dnevnik 2 —- Šport
19.10	Sestanek z .. .
Atlas Ujo Robot in Super-man
Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Mastro don Gesualdo, 6. in
Mastro don Gesualdo je zbolel. Celo zelo hudo zbolel, tako da mu rešitve ni. Odpeljejo ga k vojvodi Leyra v Palermo, kjer končno more priti v stik s svojo hčerko Isabello. Srečanje je za njega ganljivo, kajti znajde se pred hčerko v sicer strogem ambientu, ki mu pa pristaja zaradi njegovega novega duševnega stanja. Njegova hči Isabella, za katero je toliko storil, toliko žr-' tvoval, pa ni ali vsaj se zdi, da ni srečna. Logično je, da ga to močno razžalosti, posebno Še ko Ve; 'dd'rš5'''rnii' 1 štete ure. Ob' njegovi bolniški postelji 'se zdravniki vr-,r“ stijo drug za drugim, toda noben zdravnik ne najde zanj rešitve. Bolj njegovo življenje usiha, bolj Mastro don Gesualdo postaja vulkan i-
6. JULIJA 1979
dej, načrtov in misli. Iz njega kar bruha volja, da bi še kaj napravil, da bi se gibal, da bi se vrnil na svojo zemljo, na posest, do kete-re je prišel s tolikšnimi žrtvami, s tolikšnimi težavami in ki jo zato smatra dvakrat njegovo. Ko bi mogel le to svojo zemljo ponovno objeti., zadnje nadaljevanje
21.45	lz festivala v Caracasu «Aspettando Godot ai Tro-pici*, film
22.40	Rubrika judovskega življenja in kulture
Ob koncu Dnevnik 2 — Zad nje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Poročila
19.15	Tam, kjer se potika amur-ski tiger, dok. film
V vrsti sovjetskih dokumen tamih filmov bo danes na vrsti nov film o amurskem štirinožnem roparju. Avtor ji se niso omejili na prikaz življenja te redke mačke, ampak nam predstavljajo tudi malo znano, a silno zanimivo življenje usurijskih pragozdov na Daljnem vzhodu. To so kraji, kjer so snemali film o Dersu Užali, ki smo ga pred časom gledali na televiziji
19.35	Obzornik
19.45	Mladi za mlade
20.30	Dnevnik
21.00	Istrska rapsodija iz leta 1920. drama
Gre za delo, ki ga je napisal Ivo Stivčič, vendar pa po li terarnih osnovah istrskega, ali bolje kvarnerskega pisatelja in pesnika Viktorja Čara - Emina. Viktor Car - E min, ki je bil rojen v vasi Kraj južno od Opatije, je znano literarno ime, saj je napisal veliko pripovedk, ro manov, dram, reportaž itd.
22.30	Propagandna oddaja
22.35	Kulturne diagonale
23.15	Dnevnik
Koper
25.50	Stičišče
21.00	Otroški kotiček
Kako Buta ec gospodari do ma. pravljica
21.15	Dneimik
21.30	Osma ofenziva, prvi del serije
23.00	Baletni večer: Vrag na vasi
Zagreb
19.30	Miti in legende
19.45	Mladi za mlade
21.00	TV drama
21.50	Glasbeni trenutek
21.55	Kultura v objektivu
22.55	Glasbena oddaja
ŠVICA
19.15	Viki in leseni konj
20.15»K>ei>i prepirata se dva ...
TV film
20.40	športni objektiv
21.45	1860 — Garibaldijevih tisoč mož — film
23.00	Guillaume de Machaut — 2 del.
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročna; 8.la Glasba za dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; b.uJ Maša; 9.4a Mali koncert; lu.30 Oddaja o Benečiji; 11.05 Ml_din-ski oder: «Ostrostrelec»; 11.ou Motivi z malih zaslonov; 12.15 nabožna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Izbor iz tedenskih sporedov; 15.30 Nedeljsko popoldne: Neposredni prenosi, koncert.
KOPER
(Italijanski program/
8.30,	11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Končno je nedelja!; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Dogodki in odmevi; 10.30 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Igra kvartet Tom-myja Gumina; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Izbrano za vas;
14.45	Kim parade; 15.00 Posebna odaja iz Furlanije: 15.15 Znani motivi; 16.00 V svetu plošč;
16.30	Koncert na trgu; 17.00 Najpopularnejše popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazija;
18.30	Disco hits; 19.15 Poje skupina «The Three Degrees*.
KOPER
(Slovenski program)
8.30,	9.55, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Nedeljski jutranji spored narodno - zabavne glasbe; 9.30 Jutranja reportaža;
9.40	Zborovska glasba; 10.00 - 13 59 Prenos RL; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 10’ z ansamblom Iga Radoviča z Nabrežine; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Orkester in zbor Me-lophonia; 16.30 Spored slovenskih ljudskih pesmi; 17.00 Primorski dnevnik; 17.25 Programi tedna;
17.30	Male skladbe velikih moj-
strov; 18.00 Poje skupina Boome-rang; 18.15 rnmorsaa poje "/»; lo.&u - 01.00 i loiios KL.
RADIO 1
8.00,	10.10, io.oo, la.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje;
6.30	Nedelja v džungli; 8.40 Glasba za praznični dan; 9.10 Katoliški svet; 10.13 Kako naj uporabimo prosti čas; 11.10 Nimam besed . .; 12.00 Glasbena oddaja, ki jo vodi Fred Bongusto; 12.30 Ral-ly; 13.15 Glasbeno - govorni program; 16.3J Poletni almanah; 21 03 Andrea Chenier, opera; 23.03 Me... čarovnice.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, '11.30, 12.30, 13.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
7.55	Za dobro jutro; 8.15 Danes je nedelja: 8.45 Hit Parade; 9.35 Varietejski program; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Sestanek Mino; 12.45 Spomini in glasba; 13.40 Glasbena izbira; 14.00 V nedeljo z nami; 17.00 šport in glasba; 19 50 Zaupni predlogi; 20.50 Spazio X
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	15.00. 16.00, 18.00, 20.00 Poročila: 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.40 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Glasba po željah;
14.20	Za kmetijske proizvajalce:
14.50	Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.26 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža;
16.55	Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 18 05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.26 Glasbeni intermezzo;
20.35	Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.C0 V nedeljo zvečer; 23 20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki- 00.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov;
1.05	Nočni program.
TRST A
7.00,	8.00, 9.C0, 10.00, 11.30, 13.00, 14 Oj, 15.30, 17.C0, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Pravljica v nadaljevanjih: «čarovn ca Čirimba-ra»; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.35	Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Ribe in morje, radijski variete; 13.15 Zborovska glasba; 13.45 Naši ansambii; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Antologija ljubezenske lirike; 16.30 Rezervirano za . . ; 17.05 Skladatelji in izvajalci.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
9.15	Veselo z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.10	Mala radijska scena; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih;
11.32	Horoskop dneva; 11.35 Cig-zag; 11.45 Z nami je .. .; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrano za vas; 14.45 Kim parade;
15.00	Športne vesti; 15.10 Iz melodije v melodijo; 16.00 Solisti klasičnih inštrumentov; 16.55 Pismo iz . ..; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Srečanje z našimi popevkarji; 18.32 Opera včeraj in danes.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.05 Od Matajurja do Jadrana; 14.37 Izbrali smo za vas; 15.00 V po daljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16 00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik;
17.30	Aktualna tema; 17.35 Mladi izvajalci; 18.00 - 0100 Prenos RL.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.03 -
7.20	Glasbeno prebujanje; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch’io; 11.00 «Graffia che ti pas-sa»; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.03 in 13.15 Vi in jaz ’79; 14.03 Glasbena oddaja z Julijem in Julie; 14.30 Veliki ljubitelji u metnosti; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Dnevna soba Else Maxwell; 17.30 Radio 1 jazz '79; 18.35 Rock pla net; 19.20 Glasbeni trenutek; 20 00 Ljubezenske izmenjave Alfreda Jarryja; 21.15 Koncert
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6.00 - 8.45 Za dobro jutro; 9.20 Vprašanja Radiu 2;
9.32	«L'eredita della Priora*, 10. nad.; 10.12 Luna v vodnjaku:
11.32	Popevke za vsakogar; 12.45 Misli in zvoki; 13.40 Glasbena iz bira: 15.00 Poletni Radio 2; 16.0!) Thrilling; 17.50 Hit Parade 2;
18.40	Oddaja s Pippom Francom:
20.00	Spazio X glasba za vse
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
13.00,	15.00, 16.00, 20.00 Poročala;
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.20 Re kreacja; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Po čitniški pozdravi; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki;
11.05	Rezervirano za . . .;	13.10
Veliki rev jski orkestri; 13.30 Kme tijski nasveti; 13 40 Pihalne godbe:
14.00	Iz naših krajev; 14.30 Pri poročam vam . .; 15.05 Pojo a materski zbori; 15.25 Glasba po željah; 16.30 Zabavna glasba; 17 08 »Vrtiljak*; 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signal1: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20 45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Iz naše diskoteke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. JULIJA 1979
TOREK, 17. julija
19.00	Poročila; 19.05 folklorna skupina »Vlado Banovec*; 19.30 Obzornik; 19.40 Gledališče slepih;
20.15	Risanka; 20.30 Dnevnik;
21.00	Deset let prvega pristanka na Luni; 21.50 A. Haley: Korenine, nadalj.; 22.40 Iz koncertnih dvoran; 23.40 Dnevnik.
KOPER
20.25	Odprta meja; 20.50 Stičišče:
21.00	Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Ironside - TV film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Narodna glasba: Folklora Vojvodine.
SREDA, 18. julija
19.00	Poročila: 19.05 Mala čebelica, otroška oddaja: 19.20 Ne prezrite; 19.35 Poletni tabor v Grož-
njanu; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poletje na Adi, zabavna oddaja; 22.35 V neznano, dok. film; 23.30 Dnevnik.
KOPER
20.50	Stičišče: 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Plamen - film;
23.00	človek in morje, dok. oddaja.
ČETRTEK, 19. julija
18.40	Poročila: 18.45 Iskanje dragocenosti pod Antarktiko; 19.35 Obzornik; 19.45 Nadobudneži, mladinska nad.; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Vijoličasti taksi: 23.05 Dnevnik: 23.20 Jazz na ekranu: Kvartet Andreja Arnola.
KOPER
20.50	Stičišče; 21.00 Risanke:
21.15	Dnevnik; 21.30 Judoka, tajni agent, film; 22.45 Razvoj družine,
3.	del; 23.15 Rock na sceni; Ste-ve Hilage.
PETEK, 20. julija
18.50	Poročila; 18.55 Doživljaji mačka Toše; 19.10 Priljubljene zgodbe; 19.35 Obzornik; 19.45 «Na-digravanje*; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.15 Junaki serijskega filma: Van der Valk; 23.15 Dnevnik: 23.30 Nočni kino: Dekle in njen fant.
KOPER
20.25	Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik'
21.30	Zlata žila - film; 22.55 Propagandna oddaja; 23.10 Cetinje.
film iz serije Mesta Jugoslavije.
SOBOTA, 21 julija
16.45	Tovarišija Petra Grče, mlad. film; 18.10 Naš kraj; 18.25 Nogo met: Sloboda Hajduk: 20.15 Ri sanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Hiši ca v najem, nanizanka; 21.55 Ša rada, film; 23.45 Dnevnik; 00.00 625.
KOPER
17.55	Atletika: Pokal Evrope za moške; 20.30 Otroški kotiček: O četove barve, povest; 20.50 Sti čišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnev nik; 21.30 Eva. tajni agent film;
22.50	Čudovita leta filma: Filmi groze; 23.20 Pregled sporeda za naslednji teden.
PHmoirštrSneralfc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. |uli|a 1979
TENIS
CONSKI POLFINALE DAVISOVEGA POKALA
Szoke in Taroczy premagala v doublu italijanski par Panatta-Bertolucci
Igra na zelo nizki tehnični ravni - Po drugem dnevu Italija - Madžarska 2:1
.	— Nepričakovan poraz itali-
janskega para v včerajšnjem drugem dnevu polfinala cone A Daviso-Vega pokala. Szoke in Taroczy sta namreč premagala Bertoluccija in Banatto ter tako zmanjšala zaostanek madžarske reprezentance. Po drugem dnevu je rezultat conskega Polfinala torej Italija - Madžarska *Jl.
Včerajšnje srečanje prav gotovo Pl zadovoljilo nobenega. Videli smo namreč tenis, ki je bil na zelo niz-“ tehnični ravni. Napake so se '7®“le kot po tekočem traku na ooeh straneh, vendar sta bila Ma-le nekoliko prisebnejša. Panatta in Bertolucci pa sta v celoti razočarala. Bila sta skoncentrirana ■n neuigrana. To sta dokazala že od Prvega seta dalje. Nista znala izkoristiti svojih servisov, netočna sta pila tudi med igro samo. Po prvem 'zgubljenem setu je sicer kazalo, ua se bosta italijanska igralca opo-dfogla, saj sta osvojila drugi set. j[epdar je bil prav tretji set njun največji polom, saj nista iztrgala nasprotnikoma niti gama. V četrtem setu sta «azzurra» sicer spet skušala nadoknaditi, a Madžara ni-sta popustila in po 14 gamih dose-g'a prvo točko za Madžarsko. Konč-, 'z'd včerajšnjega srečanj, je bil stedeč:
Panatta-Bertolucci - Taroczy-
Szoke 1:3 (3:6, 6:3, 0:6, 6:8) , y napredovanju se bo torej odločalo šele v današnjih srečanjih: °arazzutti bo igral s Szokeiem, Pa-na a pa s Taroczyjem. Kljub današnjemu porazu pa Italija še na-Pre.l ostaja favorit, saj bi odločilno ^ncko morala doseči brez večjih te-
že vse odločeno pa je v drugem Polfinalnem srečanju cone A. Po poublu ie Velika Britanija namreč ze v vodstvu s 3:0 proti Španiji, in Llovd sta premagala Oran-in Higuerasa s 3:1 (2:6, 6:2, d14. 6:4).
Prav tako je že odločen izid tudi Y, Polfinalnem srečanju cone B med ranciio in češkoslovaško. V Pa-^z'i ČSSR namreč že vodi s 3:0. fndeš in Šmid sta s 3:1 (7:5, 6:4, 6:2) premagala Noaha in Mo-ettona. V drugem srečanju med Ro-jnunijo in švedsko pa vodi Švedska * 2:1. Borg in Bengston sta prežgala s 3:0 (7:5, 6:4, 6:3) Nasta-teja in Marca. Odločili bosta torej današnji srečanji posameznikov in Predvsem dvoboj med Nastasejem ln Borgom.
--------- ijlrV čr.or
V OKVIRU VAŠKE ŠA6RE »K
rrtUI /T
Kros za ženske in moške v soboto v Lonjerju
y soboto, 21. t.m., organizirata v okviru vaške šagre PD Lonjer - Ka-“Para ter ŠD Adria, kros za žen-*ke in moške kategorije. Proga bo Potekala P« vaških ulicah in travni-**n ter bo dolga 600 metrov, kate-te bodo morali atleti raznih kate-I°rij več — ali manjkrat preteči, tekmovanje bo razdeljeno na šest kategorij in sicer tri moške ter tri ‘enske. Najmlajše deklice (letniki Qo 1955) bodo startale na 600 metrov, Mladinke (1963 64) na ’.800 ter 9'anice (od 1962 dalje) na 3.000 me-teov. v moški konkurenci pa bodo Qežki (letniki do 1965) pretekli 1.200
•"Mlin
m dolgo progo, mladinci (1963 - 64) 2.400, člani (od 1962 dalje) pa na 4.800 metrov. Najboljši v vsaki kategoriji bodo ob koncu tekmovanja nagrajeni. Zbor tekmovalcev je predviden za 17.30, start pa bo ob 18. uri. Vpisovanje se bo pričelo uro pred začetkom tekmovanj.
R. F.
Janko Gruden predsednik smučarskega kluba Devin
Na seji, ki je bila v pete, so določili mesta odbornikov pri smučarskem klubu Devin.
Odbor je tale: predsednik Janko Gruden, podpredsednik Bruno Škrk, tajnika Franko Širca in Leonida Gruden, blagajnik Lucijan Sosič, gospodar Mirko Antonini, referenta za smučanje Žarko Fučka in A-leksander Pertot, referati za planinstvo Alojz Semolič, Mirko Škabar in Danilo Lupine, nadzorni odbor Silvija Knžmančič, Anton lori in Aleksander Pertot.
Na prvenstvu SRS
Pertot sredi lestvice
Na Pohorju so odigrali zadnje.
11.	kolo letošnjega mladinskega ša hovskega prvenstva Slovenije.
POMEMBNEJŠI REZULTATI Božič - Kosmač	1:0
Podlesnik - Jerič	remi
Osolin - Beliš	0:1
Črepan - Pertot	1:0
Zmago in naslov prvaka (verjetno tudi naslov mojstrskega kandidata), je osvojil Božič (Ljubljana), ki je iz 11 partij zbral 8,5 točke. Sledijo Podlesnik in Kosmač, 8 Član openskega Poleta, Egon Pertot, ki je s 5 točkami in pol (ravno 50-odstotkov možnih točk) na sredini lestvice. Proti koncu turnirja je, (predvsem zaradi prehlada) precej popustil, saj je iz zadnjih treh partij izstržil le pol točke. V družbi najboljših slovenskih mladincev se je po prikazani igri vsekakor dobro prikazal, čeprav je skoraj brez večjih turnirskih izkušenj.
NOGOMET
ZA RAZNA PRVENSTVA
ATLETIKA’
V KATEGORIJI DEČKOV
Visoke vpisnine
Določili so žotudi datume začetka raznih amaterskih lig
Italijanska nogometna federacija je amaterska nogometna društva obvestila o rokih za vpis v razna prvenstva in kavcijah, ki so potrebne za nastop na tali prvenstvih. Ob prebiranju tega komunikeja bralca, predvsem pa blagajnike posameznih nogometnih klubov, zbode neprimerno visoka vpisnina, katero bodo morala nogometna društva vplačati za sam vpis v prvenstvo. Za promocijsko prvenstvo bodo morale blagajne vsakega društva cJ-šteti kar 1.100.000 lir za vpis v prvo kategorij) pa 850.000 lir. Naše nogometne športne delavce bolj zanima, koliko znaša vpisnina za prvenstvo druge in tretje kategorije in za prvenstvo kadetov, kjer tudi naše ekipe bolj ali manj uspešno nastopajo. Tudi za ta prvenstva bo treba odšteti mastne denarce. Za nastop v drugi kategoriji je treba odplačati federaciji 700.000 lir, za tretjo kategorijo pa okroglega pol milijona. Le v prvenstvu kadetov je število nekoliko zmernejše in znaša 300.000 lir.
Vsekakor so te vsote, ki jih je določila italijanska nogometna federacija tudi eden od vzrokov, ki zavirajo razvoj nogometa. Povsem u-mevno je, da so vsi napori športnih klubov, tako gmotni kot orga-
nizacijski, osredotočeni ob prvi ekipi, mladinskim ekipam pa je, na žalost, posvečeno vse premalo pozornosti in nege.
V svojem nadaljnjem komunikeju sporoča federacija datume, ko zapadejo roki za vpis v posamezna prvenstva. Za drugo kategorijo bodo morale dospeti vpisnine na deželni odbor nogometne zveze do 11. avgusta, medtem ko za tretjo kategorijo in za prvenstvo kadetov zapade rok 18. avgusta.
Razna prvenstva pa se bodo začela tako: promocijska liga, prva in druga kategorija ter prvenstvo kadetov se bodo začela istočasno in sicer 16. septembra, tretja kategorija pa 30. septembra.
Federacija je uvedla za naslednjo sezono tudi neko novost v kadetskem prvenstvu: na željo nekaterih športnih društev je povišala za eno leto starost nastopajočih, tako da bodo lahko igrali v naslednji sezoni v tem prvenstvu i-gralci do 20. leta, to je do letnika 1959. Najmanjša starost pa ostane nespremenjena (lahko igrajo le i-gralci, ki so dopolnili 16. leto starosti). Poleg tega pa ostane nespremenjeno tudi to, da lahko igrajo za vsako ekipo le po štirje igralci do 25. leta starosti.
Bor naše najuspešnejše društvo po prvi polovici letošnje sezone
Na Tržaškem je na tretjem mestu, pred Adrio, ki je peta - Prvi nastopi Mladine
S pokrajinskim prvenstvom v štafetah za dečke in deklice A in B kategorije se je uradno zaključil prvi del tekmovanj veljavnih za «Tro-fejo pomlad 79». Skupno je predvidenih 12 tekmovanj, ob koncu katerih, glede na rezultate dečkov in deklic A (letniki 1965/66) ter B (letniki 1967/68), sestavijo lestvice po panogah, tako pokrajinskega, kot deželnega ter nato še državnega značaja. Po teh rezultatih nato sestavijo še lestvice po društvih v moški in ženski konkurenci.
Na žalost so letos poslali pravila ter tabele za sestavo lestvic z veliko zamudo (dospele so pred tednom dni, medtem ko so se tekmovanja pričela že aprila), zato je bila pokrajinska federacija nezmožna (kot vsako leto) sestaviti pregled ob prvi polovici sezone. Zato smo s pomočjo trenerjev nekaterih društev in s pomočjo vseh uradnih rezultatov dosedanjih tekmovanj sami sestavili neuradno lestvico po panogah, tako v moški kot v ženski konkurenci.
Danes objavljamo samo pregled moške konkurence, medtem ko bo-
aiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiliiliiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiim
AVTOMOBILIZEM
IZREDNO NAPETA VELIKA NAGRADA ANGLIJE
Zmaga Regazzonija, Arnoux drugi
Po odstopu Jonesa in Jnbouilla sta se izkazala druga vozača vriiliamsa in renaulta ■ Scheckter še vedno prvi v skupni lestvici
SILVERSTON — Po dolgih letih truda končno uspeh za Franka Wil-
Presenečenj pa še ni bilo dovolj. Villeneuve se je namreč ustavil, da
liamsa, ki je s finančno pomočjo | bi zamenjal gume. Toda takoj za-
Arabcev le uspel pripraviti kompe titivno vozilo. Dirke sicer ni zmagal Jones, ki se je izkazal med poskusnimi vožnjami. Avstralec se je moral namreč predati zaradi odpovedi motorja, ki ga je dirkač do takrat morda le preveč izkoristil. Namesto Jonesa pa je bil uspešen Regazzoni, ki se je tako spet povrnil k zmagi.
VN Anglije, ki je bila 9. preizkušnja letošnjega svetovnega prvenstva formule 1, je bila zelo zanimiva. Takoj v začetku je namreč povedel prav Regazzoni, sledila pa sta mu Jones in Jabouille, ki sta Švicarja kaj kmalu prehitela. Na četrto mesto se je začasno uvrstil Lauda, ki pa je pozicijo moral takoj prepustiti Arnouxu. Oba ferra-rija i»ta 'po' razoč»ranju v kvalifikacijah -prijetno presenetila z začasnim petim oz. šestim mestom.
Jones je z lahkoto povedel in svoje vodstvo povečeval. Jabouille mu je sicer nekaj časa sledil, nato pa se je moral ustaviti zaradi težav z motorjem.
Nekaj čez polovico dirke pa se je nenadoma ustavil tudi Jones, ki se mu je iz vozila močno kadilo. Regazzoni je tako prevzel vodstvo, Arnoux pa mu je sledil. Ferrarija sta tudi dobro vozila in bila s Scheckterjem na četrtem in z Villeneuvejem na petem mestu. Laffite pa jima je nevarno sledil in ju tudi prehitel. Toda kaj kmalu nato se je moral tudi on ustaviti zaradi težav, kot so to storili toliki pred njim in med katerimi sta bila tudi Andretti in Lauda.
tem ko je nadaljeval, se je moral dokončno predati zaradi težav s bencinsko sesalko. Z vedno večjimi težavami zaradi pnevmatik se je medtem ubadal tudi Scheckter, katerega sta prehitela najprej Jarier, nato pa še Watson. S tem je bila prva šesterica že določena saj je Ickx vozil na šestem mestu, ki mu ga ni nihče ogrožal.
Angleška dirka je torej potrdila izreden trenutek williamsov ter renaultov, čeprav tudi ferrari ni razočaral. Ne smemo namreč poza-
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ATLETIKI
Tri boftvke jutri v Rimu
Na državnem atletskem prvenstvu, ki se bo začelo jutri v Rimu, bodo nastopile tudi tri atletinje športnega združenja Bor. V teku na 400 metrov čez ovire bo tekla Sonja Antoni. kroglo bosta metali Irena Tavčar in Loredana Kralj, Irena Tavčar pa bo kasneje metala tudi disk. Vse tri bi prvotno morale nastopiti v torek, vendar so prvenstvo podaljšali za en dan in bodo vse metalne panoge ter nekaj pred-tekov opravili tudi v ponedeljek in sicer na Stadionu dei Marmi.
...
Letošnje sredozemske igre bodo v različnih mestih
^SPLIT — 15. avgusta bo nastopi1® v okviru 8. sredozemskih iger, Splitu in drugih osmih daimatin-“Kl‘1 občinah 3143 atletov iz pet-/®Jstih držav.To bo doslej največja Portna manifestacija v Jugoslaviji, ^movalci se bodo spoprijeli v najmočnejših disciplinah in sicer bolj0,na sporedu: atletika, kolesarstvo, ??*• dviganje uteži, gimnastika, jojtej na travi, jadranje, judo, ka-ha’• k°nis!u šport, košarka, sab-ruk6, n°8°met. odbojka, plavanje, s 8by, rokomet, skoki v vodo, tenis, t tedanje, vaterpolo in veslanje. ®te Pa bodo potekale v Splitp. Zad jT1 Šibeniku, Trogiru, Sinju, Cmišu, barski, Supetaru in na Hvaru, te razširitvijo bo Split deloma j^bremenjen, še bolj pomembno pa y’ da bo za igre več zanimanja.
• vseh krajih, kjer bodo tekmovanji Pa že delujejo odbori, s katerimi »hn°rganizat°rji v Splitu podpisali wazum o sodelovanju, i Zadar je najbolj oddaljen od Spli-^ 'b sicer 159 km. Po tradiciji je košarke, vendar bo tu po-jj al del nogometnega turnirja. Zara-Hftega so obnovili klubski dom in at-jteteo igrišče. Popravila bodo Dar' P^bliino devet milijnov di-bo/v 'n organizatorji trdijo, da 4° vsa dela pravočasno končana.
Pole Hi'1 (86 km 0(1 sPlita) b0
V A	'me* največje breme.
. sibeniškem zalivu bo celotno te-rnf‘cfVanie v kajaku in veslanju. V L,stn> športni dvorani bo potekal odjjikarski turnir, medtem ko bodo iarii ' na stadionu Radeta Kon-Ja del nogometnih tekem, kjer djp^Koslovanska reprezetanca o-srala vse kvalifikacijske tekme. Trogir (26 km od Splita), ki je kot mesto rokometa, bo tudi in* ,Zator tekmovanj v rokometu tedi H°jki, zaradi česar gradijo novo dvorano.
V	Sinju (35 km od Splita), ki je znan po konjeništvu. bodo izvedli tekmovanja prav v tem športu. Za to srečanje gradijo nov hipodrom, za katerega bodo znašala sredstva kar 230 milijonov dinarjev.
V	Omišu (25 km od Splita), bo tekmovanje v eni od kvalifikacijskih nogometnih skupin. Zgradili pa so že novo nogometno igrišče in bi se igre lahko začele že danes.
V	Makarski (63 km od Splita), bo del nogometnega turnirja in pa rug-byja. Zaradi tega bo popolnoma
obnovljen športni center, z gradnjo novih tribun.
V Supetaru (16 km od Splita), bo tekmovanje v lokostrelstvu. V tej disciplini pa je pričakovan nastop domačina Postružnika, za katerega napovedujejo zelo dobro uvrstitev.
Hvar (42 km od Splita) bo priredil tekmovanje v namiznem tenisu in sabljanju.
Na sliki: novi splitski stadion med gradnjo; na njem bosta tudi otvoritvena in zaključna slovesnost MIS.
biti, da Scheckter ohranja svojo prednost v skupni uvrstitvi, kar je morda še pomembnejše kot ena posamezna zmaga. Razočarali pa so ligieri, ki se po uvodnih tekmah sploh ne znajdejo več.
VRSTNI RED VN ANGLIJE
1.	Regazzoni (vvilliams), ki je 320,892 km dolgo progo prevozil v 1 uri 26’11’T7 s poprečno hitrostjo 223,370 km na uro
2.	Amoux (renault)	po 24"28
3.	Jarier (tyrrel)	po 1 krogu
4.	Watson (melaren) po 1 krogu
5.	Scheckter (ferrari) po 1 krogu
6.	Ickx (ligier)	po 1 krogu
ZAČASNA LESTVICA SVETOVNEGA PRVENSTVA
1.	Scheckter 32 točk, 2. Villeneuve 26, 3. Laffitte 24, 4. Depailler in Reutemann 20.
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
NOGOMET
V ŠEMPETRU
Priprave za svetovni rekord
Vse kaže, da bo cilj, sto ur igranja malega nogometa, uspel
Včeraj počitek
LES MENUIRES — Kolesarska dirka po Franciji je že prešla v svojo zadnjo in odločilno tretjino. Včeraj so kolesarji počivali, do konca pa manjka le osem etap, ki bodo kot vse doslej, izredno napo rne in davse zanimive. Kolesarje čakajo namreč še nekateri alpski vzponi, ki utegnejo pripraviti mar sikatero presenečenje.
Kljub temu je že sedaj jasno, da je glavni favorit za končno zma go Hinault. Tudi v petkovi alpski etapi je bil mlad; Francoz nezadržen, saj je vsilil glavnini neve rjeten ritem in povzročil tako marsikateri zaostanek nekaterih «biv ših» favoritov. Tudi Zoetemelk, ki je sicer do 14. etape nosil rumene majico, je po mnenju poznavalcev brez možnosti, saj je doslej le pasivno spremljal potek dirke brez večjih podvigov Strokovnjaki me nijo. da od nje»a kakšnega posebnega napada ne moremo priča kovati.
Kje naj bi bil torej Hinault pre magljiv?
Pravzaprav nikjer. Francoz lah ko izgubi rumeno majico le po lastni krivdi, ie bi ga v naslednjih višinskih etapah zajela huda kriza, kar ne moremo povsem izključiti. Seveda pa so na «Touru» vedno možni padci in tudi veliki zaostanki, kot o tem zgovorno priča skupna lestvica sama, kjer ima tretje-uvrščeni kolesar več kot 14-minul-no zamudo.
Danes bo r*a sporedu 17 etapa. Les Menuires - Alpe d’Huez (165 km).
•' v’- ■	•v:•••■••••••••••■	••••• • ■ w.-.v.v.»w• ■ -.v,-• -v.-.'.-
2':
7	^
^ v - ■■ „v-=gpar==s^^
Kot smo o tem že poročali, se v Šempetru pri Novi Gorici pripravljajo za naskok na svetovni rekord v malem nogometu. Dosedanji svojevrstni rekord so pred leti postavili v Franciji, ko so tamkajšnji mladinci tekali za žogo celih 87 ur. Šem petrci bodo skušali ne samo zasenčiti ta rezultat, ampak si zastavljajo za cilj nogometno srečanje, ki bi trajalo celih sto ur. Vsekakor res pogumna pobuda. Nekaj več kot 4 dni zasledovanja okroglega usnja ni vsakdanja stvar, še posebno če pomislimo, da je poleg vsega le treba igrati.
To pa ni ustrašilo Šempetrcev, ki so za «sparring - partnerje* zaprosili mlade športnike iz zamejstva. Vsaka stran bo namreč sestavljena iz 8 ekip, ki se bodo vrstile na igrišču. Predvidevajo, da bo vsaka šesterka igrala kakih, 30 rainut, nakar bo počivala nekaj ur ter spet stopila na igrišče. Pri. druženju slovenskih športnih dnisfev, ki si je prevzelo nalogo, da bo zbralo in sestavljalo zamejske ekipe, so uradi vsrk dan ha razpolago tistim, ki bi s tem v zvezi hoteli imeti vse informacije. Obveščamo pa, da se vpisovanje p"sameznikov ali celih ekip zaključi 20, julija.
Poleg tega, kot je že samo po sebi umevno, da na tem srečanju ne bo rezultat najbolj pomemben, naj povemo, da so prireditelji poskrbeli tudi za počitek in razvedrilo nastopajočih ekip in občinstva. Ob šempetrskem igrišču bodo namreč postavili šotore, v katerih se bodo igralci lahko odpočili oziroma spali. Za ostale pa bosta orkestra poskrbela za veselo razpoloženje. V menzi bližnje tovarne bodo delili tople obroke hrane. Najboljše možnosti
torej, da bodo tudi Šempetrci (in z njim naše ekipe) postali novi svetovni prvaki.
(pri
NOGOMET
V anticipiranem srečanju prvega kola prve jugoslovenske zvezne nogometne lige sta dosegla včeraj Na-predak in Čelik neodločen izid 1:1.
POD VRHOM ŠTJAKA
V nedeljo piknik openskega Poleta
V	nedeljo, 22. t.m., bo športno društvo Polet organiziralo že svoj tradicionalni piknik. Namen piknika, je podobno kot ostala leta, da zbliža člane in ^aJ^jj^. openskega športnega..društva,' y.',harav.cem okolju, daleč od prometnih4 cest in vsakdanjega hrupa.:. . '
V	prejšnjih letih je bil piknik na Erzelju, letos pa bo pod vrhom Štjaka, točneje v bližini koče lovske družine Vrhe. Piknik bo ob vsakem vremenu, saj imajo organizatorji na razpolago kočo, ki jo je za to priliko odstopjla krajevna lovska družina.
Pot od Sežane do koče je dolga 26 km. Za tistega, ki ni bil še na Štjaku, mu svetujemo, da od Sežane zapelje do Štorij, po Štorjah zapelje proti Vrabčam, od Vrabč pa skozi vasi Sela in Stomaži do koče lovske družine Vrhe, ki je pod vrhom Štjaka.
Piknik se bo pričel ob 10. uri. Kot smo že omenili, so vabljeni člani in prijatelji društva. Za kruh in vino je poskrbljeno.
EKR
do ženske lestvice objavljene v eni prihodnjih številk dnevnika.
DEČKI A (1965/66)
Hoja 4 km:
1.	Battiston (S. Giacomo) 24’18”2 80 m ovire:
1.	Aljoša Gašperlin (Bor) 13”4 Po osvojitvi prvih mest v prejšnjih dveh sezonah (1977 — Sohil-lani ter 1978 — Zupančič) Boru ni ušlo prvo mesto v prvi polovici letošnje sezone. Za to je poskrbel Gašperlin, ki s časom, boljšim od njegovih kolegov, v naši pokrajini nima konkurence.
80 m:
1.	Pizzamus (S. Giacomo)	10”0
3.	Igor Meden (Bor)	10”3
8.	Aljoša Gašperlin (Bor)	10”6
21.	Edi Škerlavaj (Bor)	11”3
29.	Peter Furlan (Levstik)	11”5
V	disciplini, ki je letos dosti bolj kvalitetna kot lani, je Meden na tretjem mestu, s časom, ki bi lani veljal prvo mesto.
300 m:
1.	Pardini (CSI)	43”5
13.	Peter Furlan (Levstik)	48”7
2000 m:
1.	Giovannini (Prevenire)	6’40”1
11.	David Gregori (Adria)	7’11”1
16.	Mario Ban (Levstik)	7’22”4
21.	Andrej Pangos (Bor)	7'37”2
Po precej izenačenem začetku sezone se je kasneje član Adrie Gregori pokazal kot naš najboljši sred-njeprogaš, s precej boljšim časom od Levstikovega člana Bana. Za oba odličen čas ter velike možnosti za izboljšanje.
Višina:
1.	Pobega (Prevenire)	1.58 m
2.	Igor Meden (Bor)	1’55 m
4.	Igor Milič (Levstik)	1,50 m
Fausto Bonanno (Adria)	1,50 m
Edi škerlavaj (Bor)	1,50 m
15.	Aljoša Gašperlin (Bor)	1,40 m
V	tej disciplini je nastopilo precej slovenskih atletov, med katerimi se je izkaza' kot najboljši Meden z znamko 1,55 m. Na vsak način sta tudi Škerlavaj in Bonanno pokazala ob več priložnostih, da sta tudi sama zrela za to višino.
Daljina:
1.	Antonini (Prevenire)	5,17 m
2.	Aljoša Gašperlin (Bor)	5,09 m
5.	Edi škerlavaj (Bor)	4,79 m
10.	Fausto Bonanno (Adria)	4,60 m
18.	Peter Furlan (Levstik)	4,18 m
31.	Riccardo Callin (Bor)	3,84 m
33.	Vasilij Pečar (Adria)	3,83 .m
Medtem ko se pri zaprekah nadaljuje premoč Borovih atletov že tretje leto zaporedoma, se to ni zgodilo pri daljini, kjer je prestop Davi-da^PoljfaifiJ\| vifijo kategorijo pomenila., iz®oMo_ JS^vega mesfta. Na vsak način rezultati, ki so jih do-
nanno, dopuščajo upe na dingo polovico sezone.
1.	Vasilij Pečar (Adria) 10,84 m
2.	Fausto Bonanno (Adria) 10,61 m
3.	Igor Kakovič (Adria) 10,45 m
5.	David Gregori (Adria) 9,92 m Ta disciplina je letos prvi/ na sporedu, zato je Š2 nemogoče oceniti vrednost rezultatov in uvrstitev naših atletov, ki pa so v prvem delu sezone ves čas prevladovali.
Krogla 4 kg:
1.	Scrigner (Prevenire)	11,68	m
3.	Aljoša Gašperlin (Bor)	10,64	m
6.	Igor Meden (Bor)	10,29	m
20.	Andrej Čok (Adria)	7,28	m
23.	Vasilij Peča:- (Adria)	7,06	m
Disk (1,5 kg);
L Buri (SAAT)	22 60 m
Kroglica:
1. Aljoša Gašperlin (Bor) 45,78 m
4.	A. Gruden (Levstik) 40,64 m
7.	Peter Furlan (Levstik) 40,14 m 10. Igor Milič (Levstik) 37,52 m
12.	Vasi'ij Pečar (Adria) 33,54 m
13.	Marko Daneu (Levstik) 33,26 m
14.	Andrej Čok (Adria) 32,36 m
15.	David Gregori (Adria) 31,63 m 34. A. Cercego (Adria) 24,76 m
Tudi v tej disciplini je naš najboljši predstavnik borovec Gašperlin, ki je sicer izvede) le eno tekmovanje v kroglici, je pa z dobrim rezultatom uspel do sedaj uspešno braniti prvo mesto.
Štafeta 4x100 m
4.	Bor (Škerlavaj - Meden Bre-celli - Gašperlin) 54”0 Štafeta 3x1200 m
4. Adria (Gregeri - Kakovič - Bonanno) 12’53"9
DEČKI B (1967/68)
Hoja 4 km:
1. Bazo (Prevenire)	24’31”3
3.	Alfred Zudek (Adria) 26'00”3 80 m:
1. Zarattini (S. Giacomo) U”6 80 m ovire:
1. Bessarione (Prevenire) 15”2
lllllllllllllllll||l||||IMIItll|||||||l||MIIIIIIMMIIIMIIIHnilllllll|||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||«||||||||||||||||||,|||||||||||||||||m|||im|,||||||||||||a
PLANINSTVO
OD 25. AVGUSTA DO 2. SEPTEMBRA
Letošnji «dolgi pohod» SPDT bo vodil od Peči do Matajurja
Udeleženci bodo prehodili drugi del zamejske planinske vertikale Prvi del so prehodili že lani, ob 200-letnici prvopristopništva na Triglav



Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja že več let ob prihodu poletne planinske sezone večdnevno turo v malo obiskana ali bolj oddaljena gorstva. Razlogov za to je več: bodisi ker je pač prav, da priredi neko planinsko društvo enkrat na leto daljšo eskurzijo v gore, pa tudi zato, da bi spoznali druga gorstva, poleg običajnih in vedno te; redno obiskanih Julijiskih, Karnijskih ter Kamniških Alp, pa tudi Karavank in drugih bližnjih gorstev. Prva taka eskurzija je bila leta 1974 na pogorje Durmitorja v Črni gon, katere se je poleg zamejskih planincev udeležilo tudi nekaj ljubiteljev gora iz Kopra, Sežane in Divače. Tudi število prisotnih je bilo več kot zadovoljujoče (skupno okoli 20 planincev). Naslednjega leta so se večje ali manjše skupine planincev SPDT podajale v Dolomite in sicer najprej v Dolomite di Brenta, nato pa v okolici BeHu-na, predlanskim pa na Dolomite v okolici pogorja Lavarcda.
Višek takih večdnevnih tur je SPDT doseglo lani, ko je ob priliki 200-letnice prvega vzpona r.a vrh Triglava priredilo enotedenski štafetni pohod od doline Glinščice pre ko tržaškega, doberdobskega in go-riškega Krasa ter Beneške Sloenije in Tolminske do Bohinjskega jezera, kjer je bila dne 28. avgusta 1978 osrednja slovesnost tega velikega jubileja.
Letošnji pohod bo trajal od 25. avgusta do 2. septembra, torej skupno I devet dni, potekal pa bo po planin-! sle vertikali SPDT. Pot se bo torej
začela na italijansko-jugoslovansko avstrijski tromeji na Peči, zaključila pa se bo na Matajurju, tam torej, kjer je lanskoletni pohod krenil čez mejo na Tolminsko. Tisti torej, ki so opravili lanski pohod ter bodo še letošnjega, bodo zaključili planinsko vertikalo SPDT.
Program letošnjega pohoda pa je sledeč: v soboto, 25. avgusta, se bodo planinci podali z vlakom v Trbiž, od tu bodo v Belo Peč prispeli z avtobusom, peš se bodo nato podali na Peč (1509 m). Od tu jih bo pot peljala od Belopeških jezer, spet v Trbiž ter še na Višarje, kjer bodo prespali prvo noč.
Drugi dan: Višarje, Lovci (2071 m), Prašnikovo sedlo de koče Pella rini pod Viševim masivom. Tretji dan (27. avgusta): l;ča Pellarini, Žabniška škrbina (sella Carnizza), Trbiška škrbina (forcella Riofred do), vzpon na Viš (2666 m) ter spust do koče Corsi, kjer bo prenočišče. Četrti dan (58. avgust): koča Corsi, Passo degli scalini, planina Pecol, zavetišče Lrazza, vzpon na Montaž (2753 m) ter povratek na Nevejski preval, kjer bo prenočišče. Peti dan (29, avgusta): Nevejski preval, vzpon na Male police, kjer je koča Gilberti ter nato čez Kaninsko škrbino (Sella Canin) po kaninskem ledeniku rlo sedla Gru-k,'a, vzpon na vrh Žrda (Sart, 2324 m) ter spust v dolino Rezije do vasi Solbice, kjer be prenočišče. Šesti dan: Solbica, dolina Rezije mimo Ravance, Njivice na sedlo Znjavor, vzpon na Zajavor na Muž-cih (1815 m) ter spust do prelaza
Tanameji, kjer bodo p'aninci prespali. Naslednjega dne, že sedmi dan hoje, bo program tak: spust v Tersko dolino, vzpon na sedlo Na Varšič (1540 m), spust v Viš-koršo ter preko Debelisov, Tipane in Snubida do čenebnle (zaslužen počitek). Osmi in zadnji dan noje pa je sledeč: Čanebola, vzpon na Ivanac (1167 m) ter nato mimo vasi Mažerole ter Landarske jame in Podbonesca v vas Matajur ter še na vrh istoimenskega hriba, ki je visok 1614 metrov. Povratek do vasi Mašere, ter še nato z Iinijsk;m avtobusom do Čedada ter prihod z vlakom v Trst.
Čeprav je le osem dn' hoje, bo pohod trajal devet dn': en dan je namreč posvečen počitku, ki ga na pol poti udeleženci pohoda prav gotovo potrebujejo. Pohod ie primeren prav za vse, saj je hujših vzponov le malo (npr. Montaž in V'š, še tu pa.se da skrajšati pot s takojšnjim prestopom na Nevejski preval, brez vzpona na Viš). V Beneški Sloveniji pa je pot lahka in še kar ravninska. Priporočljivo je, da se planinci udeležijo torej celotnega pohoda, lahko pa se tudo le posameznih odsekov, saj so sestopi v dolino lahki, pa tudi zveze so pogoste.
To je okviren program, vpisovanje pa je na sedežu LSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 7673M) do Konca tega meseca. Vse informacije pri odbornikih SPDT. 'nteresenti naj se čimprej zglasijo, da bi nato skupno z organizatorji določili vse tehnične in ostale pod obnosti.
D.J.
DRUŠTVENA LESTVICA
Čeprav je letos Bor precej o-šibljen predvsem zaradi prestopa boljši atletov v starejšo kategorijo je do sedaj še vedno najbolje uvrščeno sloven sko društvo. Na lanskem tovrstnem tekmovanju je tržaško društvo med približno 900 ekipami zasedlo zelo dobro 174 mesto; ta rezultat pa bo v letošnjem (za Bor prestopnem) letu težko ponovljiv. Tega pa ne moremo reči za lonjersko Adrio, ki je v primeru z lansko sezono letos zelo napredo vala, predvsem ker ima v svojih vrstah zelo mlade atlete, ki stalno napredujejo. Bolj pozitivna od lanskega leta je tudi prisotnost proseškega Levstika, ki pa se nanaša bolj na posameznike, kot na ekipo. Nazadnje ne moremo še mimo prijetnega spoznanja, da prvič vidimo ime kriške Mladine, katere atletska sekcija je bila u-stanovljena šele letos in je zato razumljiva sedaj še nizka uvrstitev.
1. CSI	točk 8806
2. Prevenire	6337
3. Bor	.5908
4. S, Giacomo	5617
5: Adria	2038
6. SAAT	965
7. Levstik	932
8. Marathon	444
9. Chiarbola	0
CUS	0
SGT	0
Mladina	0
2.	Marko Saksida (Adria) 15”3 Kljub temu, da Saksida trenutno zaseda drugo mesto na lestvici je letos dokazal, da je brez dvoma najboljši zaprekaš v pokrajini, saj je od skupnih 7 tekmovanj kar šestkrat z lahkoto zmagal, le na zadnji tekmi se je moral zaradi nerodnega starta zadovoljiti z drugim mestom.
2000 m:
1. Colarich (CSI)	7’18”1
Višina:
1.	Zuppin (Prevenire) 1,35 m
2.	Fabio Brigadini (Adria) 1,30 m
6.	Walter Verduno (Adria) 1,20 m 9. Devan Cesar (Bor) 1,15 m
11. Rudi Primesi (Bor) 1,10 m Boris Tavčar (Bor) 1,10 m V tej disciplini vidimo adrijev-ca Brigadinija na drugem mestu, z enako višino kot v lanski sezoni, toda številni skoki, ki jih je dosegel na tej višini dopuščajo upanje, da je že zrel za višje višine. Daljina:
1. Bessarione (Prevenire) 4,23 m
4.	Devan Cesar (Bor) 3,81 m
Krogla 4 kg:
1. Trebian (Prevenire) 7,51 m Kroglica:
1.	Trebian (Prevenire) 32,40 m
2.	Walter Verduno (Adria) 28,54 m
3.	Rudi Primosi (Bor) 27,76 m
5.	M. Reggente (Levstik) 27,10 m
7.	Marko Saksida (Adria) 25,56 m 9. Fabio Brigadini (Adria) 23,79 m
11.	Luka Vuga (Bor) 22,92 m
12.	A. Brischia (Levstik) 21,72 m 14. Franko Zettin (Bor) 21,06 m
Kljub temu, da se je tej disciplini Verduno posvetil le na zadnjih tekmovanjih je takoj pokazal naklonjenost do te vrste meta in ga sedaj zasledimo na drugem mestu lestvice, kar pa se v nadaljevanju sezone da še popraviti.
Štafeta 4x100 m 1. Prevenire
Štafeta 3x1.200 m
1.	Prevenire	13'40”2
2.	Adria (Saksida - Zudek
- Brigadini) 14’04”8
Zmaga Jugoslavije
Na mednarodnih veslaški!) regatah v Lucernu je Jugoslavija zabeležila velik uspeh v dvojcu «brez», kjer je osvojila prvo mesto, pred NDR, ZRN in drugimi.
Tekmovanja se udeležuje 500 veslačev iz 17 držav.
FANOS — Včeraj se je na otoku Fanosu v Krfskem otočju zaključil izredni podvig Paola Pinta, ki je kot prvi človek preplaval Otrantsko ožino. Za to je Pinto potreboval skoraj 41 ur nepretrganega plavanja Omeniti je še treba, da mu je ta podvig služi] rot priprava za prepla vanje Rokavskega preliva, ki ga je Italijan že dvakrat brezuspešno naskakoval.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e)
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija cDAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
61000 Ljubljana,
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
Darovi in prispevki
Sklad France Bevk — Opčine daruje 800.000 lir za novo šolo po-tresencem v Črni gori.
Petdesetletmiu iz dolinske ohčine so ob priliki skupnega izleta daro vali za vsako izmed spodaj navedenih ustanov po 15.000 lir: PD J. Rapotec iz Prebenega, PD V. Vodnik iz Doline, PD F. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta. PD Slavec iz Ricmanj, PD F. Venturini od Domia, zboru Slovenski šopek iz Mačkolj, godbi Breg iz Doline, godbi «Rabbiosa» iz Boljunca, godbi 12. Ricmanj, mladini iz Boljunca (za šagro in za vzdrževanje občinskega spomenika).
V	spomin na Alojza Veršo in ob 6. obletnici smrti sina Zdrav kota darujeta Danica in Franc 5000 lir za godbeno društvo Prosek - Konto-vel in 5000 lir za ŠD Primorje.
Ob 6. obletnici smrti nečaka Zdravkota Verše darujeta Danica in Emil Regent 50(10 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na svojega ljubljenega moža in dobrega očeta Antona čoka darujeta žena Lojzka in sin Pa vel 25.000 lir za PD Lonjer - Kati-nara, 25.000 lir za TPPZ in 25.000 lir za cerkev sv. Trojice na Ka-tinari.
V	spomin na strica Danilota in teto Lojzko Kralj daruje Albert Milič 10.000 lir za godbeno društvo Parma in 10.900 lir za pevski zboi Primorec.
Namesto cvetja na grob lete Polde darujeta Lenčka z družino 10 tisoč lir ter Sandro z družino 5000 lir za pevski zbor «Fantje izpod Grmade*.
ZA GODBEN0 DRUŠTVO
IZ NABREŽINE:
Namesto cvetja na grob Guida Zidariča daruje Herman Svetlič 5000 lir.
Pavlina iz Križa daruje 5000 lir.
Sekcija PSI Nabrežina daruje 50 tisoč lir za nakup novih uniform.
V	spomin na nepozabno sestro in teto Poldo Kralj darujeta sestra Ivanka in družina Doljak 10.000 lir.
V	spomin na Karlota Truschinge-rja daruje družina Alfred Skerlavaj (Opčine) 40.009 .lir.. V isti namen daruje Štefan ja Sardoč (Prosek) 10.000 lir. V isti namen daruje Pep-ka Purič (Trnovca) 5000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Alojza Bernarda daruje zena Bernarda 10.000 lir. V isti namen darujeta Nadja in Irene 10.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Petra Peta-rosa darujeta zena in hči 10.000 lir.
V	spomin na Antona Vremca daruje Andrej Renar 10.000 lir.
Ob 13. obletnici smrti Rudija Wil-helma daruje žena Marija 10.000 lir. V isti namen daruje sin Vlado z ženo 10.000 lir..
ZA KULTURNI DOM
PROSEK - KONTOVEL
V	spomin na Petra Štoko darujeta Marjetica in Ljubo Grilanc 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Petra Štoke darujeta Justina in Milko Cibic 10.000 lir. V isti namen darujeta Ernesta in Lado 10.000 Ur. V isti namen darujeta Irmgard in Marija Lukša 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA. S KOLONKOVOA
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Mira Stepančiča darujejo: Valnea Sancin 8000 Ur, lole Ravalico 5000 lir. Laura in Sergio Sancin 10.001: Ur, Pina in Pepi c,ukač 5000 lir, dru zine Umari in Fister 10.000 lir, Miklavec 5000 Ur in Bozža 5000 Ur.
Namesto cvetja na grob Mira Stepančiču daruieta Neva in Marjan Dolgan 10.000 Ur.
OPTIKA
VIK J
Ul. Buonarrot, 6 TRST
Ob 12. obletnici smrti očeta Ivana Rustje in ob 6. obletnici smrti Zdravka Verše darujeta Lidija in Egidio Castellani 10.ČO0 Ur za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Petra Štoko daruje družina Castellani 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Giusep-pa Unussicha daruje Lidija Fer-luga z družino 15.000 lir za ŠZ Bor.
Ob prvi obletnici smrti Josipa Bukavca daruje sestra Ivanka 10 tisoč lir za pevski zbor VasiUj Mirk.
V	spomin na nepozabno sestro in teto Poldo Kralj darujeta sestra in družina Doljak 20.000 lir za dekliški pevski zbor I. Gruden.
V	spomin na Petra Štoko daruje družina Gerlanc - Menucci 5000 Ur za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na mamo in sestre daruje Zala 20.000 lir za godbeno društvo Prosek
V	spomin na Stanota Furlana daruje brat Karle, 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Petra Štoke daruje Karla Majovski 5000 lir za Mladinski krožek Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Chert vd. Burra darujeta Dragica Gombač in Nina Hervatič 10.000 lir za PD Slavec.
Ob 25. obletnici smrti očeta daruje hči Nina Hervatič 5000 Ur za PD Slavec.
V	spomin na Poldo Kralj daru jeta družina Gruden iz Devina 30 tisoč lir in Marija Kupčeva in o-treci 50.000 lir za zbor «Fantje izpod Grmade* in za dekUški zbor iz Devina.
V	počastitev spomina Kristinine in Sandrove none daruje družina Gantar 20.000 Ur za Slovensko dobrodelno drušivo.
Ob 3. obletnici smrti Alojza Bernarda daruje žena Bernarda 5000 lir za SPD Tabor in 5000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Justine Grgič daruje družina Križmančič 5000 lir za šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob sestrične Leopolde Lupine vd. Kralj daruje Rudi Zidarič 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marjete Gruden daruje Rudi Zidarič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin ria sorodnika Rudolfa Križmančiča darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 40. obletnici poroke darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za PD Lipa.
V	počastitev spomina dr. Stanka Oblaka darujeta Vojko in Maruša Ferluga 20.000 lir za Društvo slo venskih upokojencev.
Podporni član Albin Škrk (Ses-ljan) daruje 10.000 lir za TPPZ.
Armido Ukmar daruje 10.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Antona Čoka in Karla Čoka darujeta Valerija in Srečko Kosmač 15.000 Ur za PD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujeta Slavica in Antonija 10 (K)0 Ur za PD Lonjer - Katinara. V isti namen darujeta Lovrenc in MaHja Žerjul 10.000 Ur za PD Lonjer - Katinara.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOR
V	KRIŽU
Ob 4. obletnici smrti predragega Pia Medena daruje žena Julka 10 tisoč lir. V isti namen darujeta Kristina in Majda (Križ 249) 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	počastitev spomina Antona Čoka daruje družina Miro Kjuder (Katinara) 15,000 Ur.
V	počastitev spomina Antona čoka darujeta družini Gombač - Kuret 10.000 Mr,
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
• FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
FESTIVAL LJUBLJANA
27. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
Danes, 15. juUja, ob 20.30 — LES GRANDS BALLETS CA-NADEENS, Montreal. Baletni večer — Bach: Concerto ba-rocco, Schubert - Schafer: Dvojni kvartet, Stravinski: Svatba, Vigneault:	Tam Ti Delam.
Koreografi: George Balanchi-ne, Brian Mac Donald, Lar Lu-bovitch.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
M
Jutri, 16. julija, ob 17. uri — gledaUšče za najmlajše ob mednarodnem letu otroka — TRIJE Z LESTVIJO, CEKARJEM IN TABLO; ob 20.30 — ROK KLOPČIČ, violina / NADA O-MAN, klavir, Ljubljana — Lipovšek, Ravel, Brahms.
V	torek, 17, julija, ob 17. uri
-	TRIJE Z LESTVIJO, CEKARJEM IN TABLO; ob 20.30 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA — Dirigent: Ernst Bour — Handel, Žebre, Beethoven.
V	sredo, 18. julija, ob 17. uri
-	TRIJE Z LESTVIJO, CEKARJEM IN TABLO; ob 20.30 — pantomima T. DANIEL, New York.
V	četrtek, 19. julija, ob 20.30
—	SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, Ljubljana - Dirigent: Anton Nanut, violončelo: Miloš Mlejnik, oboa: Drago Golob — Sorkočevič, Boccherini, Škerjanc, MarceUo, Haydn.
V	petek, 20. julija, ob 20.30
—	Violina: TOMAŽ LORENZ / klavir: ANTON JARC, Ljubljana — Telemann, Schubert, Srebotnjak, noviteta, Dvoržak, Bartok.
V	soboto, 21. julija, ob 20.30
—	ansambel gradiščanskih Hrvatov KOLO SLAVUJ, Avstrija.
V	nedeljo, 22. julija, ob 20.30
—	folklorni ansambel ŽDUK Subotica BRATSTVO 1 JEDIN-STyp.
Vse prireditve so v festivalskih prostorih v Križankah.
Vstopnice v prodaji od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter pol ure pred začetkom predstav pri blagajni festivala.
LEE
30 etMALALAN
i m\\
Ste pravi ljubitelji kave?
ffijenbcades
PRI MO ROVIS
vam nudi:
ZLATARNA UR A R N A
tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Artikli
cjifccd
□	vozički
□	stajice
□	otroški sedeži
il nido, korzo italia 28 - trst
R
A
Z
P
R
O
D
A
J
A
15. julija 1979
žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mmi 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. , . I	Član italijanske t
Izda ja	ZTT zveze časopisnih I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiska Trst založnikov fieg1
m
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:	
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE	
Ljubljana	— kiosk DELO in VJESNIK
Bled	— kiosk DELO in Mali - Pretnar
Bohinj - jezero	— kiosk Turist, društva
Celje	— kiosk DELO (samo ob nedeljah)
Kranj	— kiosk DELO (samo ob nedeljah)
Krško	— kiosk Gorišek (samo ob nedeljah)	—
Maribor Opatija	—	kiosk DELO (samo ob nedeljah)	_ —	kiosk VJESNIK
Rijeka	— kiosk VJESNIK
Ptuj	— kiosk VEČER (samo ob nedeljah)
Rog. Slatina	— kiosk DELO, TTL,
Zagreb	Trafika Hotel Donat — kiosk VJESNIK
Divača	NA PRIMORSKEM — kiosk DELO
Dutovlje	— Market Kras
Gorjansko	— Market Kras
II. Bistrica	— Knjigarna Prim. tisk, Kiosk TTL
Komen	— Market Preskrba, Kiosk Furlan
Kostanjevica na Krasu	— Market Živila
Kozina	— Trafika Babič
Križ pri Tomaju	— Trg. Šonc
Lokev	— Market Kras
Postojna	— kiosk DELO
Senožeče	— kiosk DELO
Sežana	— kiosk Orel, Gorup M., Čuk M.,
Ajdovščina	Krajinger, Superkras — kiosk DELO, kiosk Vidmar
Bovec	k-r- Knjigarna Mladin. knjiga
Branik	— Market
Dobrovo	— kiosk DELO
Kanal na Soči	— kiosk Tobak Markič
Kobarid -	— Alpkomerc market
Miren	— kiosk Tobak
Most na Soči	— kiosk Tobak
Nova Gorica	— kiosk DELO, Velikonja, Lah,
Ozeljan	Kavčič, Melink Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter, kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market — T.P. Primorje
Renče	— kiosk Tobak
Šempas	— T.P. Primorje
Tolmin	— Knjigarna Mlad. knjiga,
Vipava	kiosk Tobak, Leban, Kranjc — kiosk DELO
Vrtojba	— T.P. Primorje
t* UK Lir	mOT t/inov
Ankaran	— kiosk DELO
Izola	— kiosk Babič, DELO, Prim. tisk
Koper	Samopostrežba (ob nedeljah) — kiosk DELO, Prim. tisk, Žusterna
Piran	— kiosk Cvetič, Filipčič (avt. posta-
Portorož	ja), Prim. tisk, Trafika Tobak in Prim. tisk Bernardin — kioski Prim. tisk
Škofije	— kiosk Barolin
Pulj	— kioski VJESNIK (poletna sezona)
Rovinj	— kioski VJESNIK (poletna sezona)
ČAS RAZPRODAJ
\
/£>
Ekskluzivni ročno izdelani laki

MICHAELA FREY* PARIŠ
Ulica Porini 10 - TRST OBLEKE IN SPODNJE PERILO ZA ŽENSKE
izjemna prodaja kril
vseh vrst

TRGOVINA POHIŠTVA
LA SERENISSIMA
TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74
Izredna prodaja po tovarniških cenah
Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture
Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma
pomembna multinacionalna grupa
vodilna na tržišču blaga široke potrošnje
V' V'
isce
zastopnika za prodajo v Jugoslaviji
sposobnega za samostojno upravljanje in pospeševanje prodaj na vsedržavni ravni z obiskovanjem prodajnih centrov in skladišč ter nadzorovanjem prodajne mreže in organizacijo propagandnih akcij
pogoji
—	starost: 25 - 35 let
—	diploma šole trgovske smeri
—	praksa na področju prodaje in propagandnih akcij blaga široke potrošnje
—	znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika
—	razpoložljivost za pogosta potovanja
nudi izredno zanimive ekonomske pogoje kvalificiranim in izkušenim kandidatom kot jamstvo za diskretnost poslati podroben «curriculum vitae» na: CASELLA 247/M SPI — 20100 MILANO
JUBILEJNO LETO ŠE TRAJA.
V jubilejnem letu je DARVVIL pripravil veliko serijo avtomatskih in elektronskih kvartz ur: ANALOGIC s kazalcema, CHRONOGRAF ALARM, ALARM PROGRAMATIC, CELLETRONIC itd Vse v znamenju DARVVILO-VEGA jubileja.
Vrhunska tehnologija, visokokakovostni material, sodobni disajn, absolutna točnost.
V obširni seriji kvarčnih ur, so tudi ure z elektronsko budilko, s štoparico, ki meri stotinke sekunde, beleži dneve, mesece, itd.
Jubilejno darilo: za vikend, avtomobil, počitnice... prenosni radio tranzistor s 3 valovnimi dolžinami, na baterije in tok, z vso dodatno opremo.
ZVESTOBA ZA ZVESTOBO
DARVVIL
ur
TRST
Trg s. Antona 4 - I. II. nad. Tel.: 61932 - 61201 - 77724 Telex: 46228 DARVVIL
Aut. Cone. Min. 13693/VI1I