PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini *bb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 209 (8302) TRST, torek, 5. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zaikriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ___________«Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. g4 MODERNIZACIJO IN BOLJŠE DELOVNE POGOJE NA ŽELEZNICI Danes je po vsej Italiji Ustavljen železniški promet Zaostritev stavkovnega boja uslužbencev kemijske in sorodne industrije - Sindikati se pripravljajo na razgovor z vlado RIM, 4. — Danes ob 21. uri se je prižela vsedržavna stavka **'»zničarjev, ki se bo končala jutri ob isti uri. Stavka je bila enot-n* ter se je ustavil ves promet po italijanskih železnicah. , Kot smo že večkrat poročali, so stavko proglasile vse tri sindi-|"lne organizacije, ki pravijo, da sedanja vlada noče spoštovati niti btlh obveznosti, ki so jih že sprejeli prejšnji ministri in ki ** nanašajo predvsem na večletni načrt in na ureditev staleža. .»••lega septembra se bodo taj-n,4tva treh sindikalnih organizacij Ponovno sestala, ko bodo razprav-o zaostritvi stavkovnega boja ” o razčlenjenih stavkah. ^Ministrstvo za promet je izdalo zvezi s to stavko polemično poraja0, v katerem obtožujejo sindi-da so proglasili stavko ne toliko iz sindikalnih razlogov, kot iz drugih. Stališče sindikalnih organizacij je zelo jasno, saj gre predvsem za zahtevo, da se izvede večletni načrt modernizacije italijanskega železniškega omrežja, ki je povsem zastarelo, kar ima resne posledi- ' Rimu se je položaj glede preskrbe z živili zaostril In so včeraj za teden r* zaprli mesnice, prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo, saj trgovci od-l"«no protestirajo proti prefektovemu dekretu o uvedbi maksimiranih cen ce za prevoz blaga na evropska tržišča. Sindikati pravijo, da vozi tovorni vlak z juga na sever poprečno po devet dni in kakšne so posledice za izvoz italijanskega sadja in zelenjave si lahko predstavljamo. Nič drugače ni z uvozom živine ko dnevno pogine v plombiranih vagonih na postajah na stotine telet in prašičev. Italijo povsem upravičeno kritizirajo vsa društva za varstvo živali, saj gre za nezaslišane primere, ki se drugod ne pojavljajo. Nič bolje ni, ko imamo opravka z ljudmi in to še zlasti z delavci, ki se vozijo na delovna mesta. Takih delavcev je okrog 20 odstotkov vseh italijanskih potnikov. Samo v Milanu jih je 110 tisoč, katere natrpajo v vlake, ki dosežejo povprečno brzino 30 kilometrov na uro in se ustavljajo vsake tri kilometre. Dobršen del svojega življenja prebijejo prizadeti delavci v zastarelih in smrdljivih vagonih, nabitih kot škatle sardin. Od 120 tisoč tovornih vagonov, ki krožijo v Italiji, jih je 60 tisoč že tako zastarelih, da jih je treba vreči med staro železo. Še vedno je 500 kilometrov železniških prog, na katerih obratujejo lokomotive z izmeničnim tokom, ki so drugod po Evropi izginili takoj po prvi svetovni vojni. Proračun državnih železnic je zaradi tega katastrofalen in dosega 700 milijard pasive letno na proračun, ki znaša v celoti 1300 milijard lir. Pri vsem tem dobršen del vseh železničarjev dobiva plače, ki dosegajo od 87 do 110 tisoč lir mesečno. Sindikati pravijo, da ne gre za nekaj slučajnega, temveč za načrtno politiko. zaradi katere dosegajo italijanske železnice najnižji indeks izkoriščanja na svetu, ki znaša v Italiji 18 odstotkov, v Nemčiji 38 in v ZDA 43. V Italiji je trgovcem zelo jasno, če pošlje blago po železnici, gre za resni riziko in za zamudo. Zaradi tega kroži na tisoče težkih tovornjakov po že tako prepolnih cestah. Ni mogoče ugotoviti, koliko smrtnih prometnih nesreč je zaradi tega, niti kakšna je gospodarska škoda za celotno italijansko gospodarstvo. V Livornu se bodo 9. septembra zbrali člani delavskih tovarniških svetov kemijskih in farmacevtskih to- varn, industrije stekla, keramike, gumija, plastike, petroleja, usnja in e-lektronike. Na skupnem zasedanju bodo razpravljali o enotni akciji okrog 500.000 delavcev, ki jih zastopajo in ki so prizadeti zaradi prekinitve pogajanj o delovni pogodbi uslužbencev kemijske stroke. Potrdili so tudi stavko uslužbencev kemijskih podjetij, ki bo v četrtek in v petek. V Rimu se bo 6. septembra sestalo tajništvo enotne federacije CGIL-CISL-UIL, ko bodo poglobili vprašanja, o katerih bodo razpravljali z vlado 7. septembra. PREDSEDNIK ETIOPSKE VLADE V JUGOSLAVIJI Pogovori o dvostranskih odnosih in politiki neuvrščenih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Danes opoldne je na vabilo zveznega izvršnega sveta prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik vlade Etiopije Aklilu Habte Vold, katerega spremljajo minister za trgovino, industrijo in turizem, minister za načrtovanje in drugi vi šoki funkcionarji raznih ministrstev. Predsednika etiopske vlade in člane njegovega spremstva so na beograjskem letališču pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Vratuša in drugi zastopniki zvezne vlade in zveznega tajništva za zunanje zadeve. V svoji izjavi na letališču je Vold dejal, da pričakuje, da bodo njegovi razgovori z Bijedičem in drugimi jugoslovaaskimi funkcionarji okrepili jugoslovansko - etiopsko po littčno in gospodarsko sodelovanje in dali nadaljnji prispevek miru na svetu. Razgovori etiopskega premiera z jugoslovanskimi političnimi osebnostmi, se bodo nanašali predvsem na nadaljnji razvoj in krepitev dvostranskih odnosov med obema državama. To dokazuje zlasti dejstvo, da je v spremstvu etiopskega predsednika vlade več resornih ministrov. Med obiskom predsednika etiopske vlade se bo, kot se pričakuje, sestal tudi mešani jugoslovansko-etiopski odbor za gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovane. Poleg izmenjave misli o dvostranskih odnosih bo v razgovorih posvečena velika pozornost mednarodnim vprašanjem, o katerih ima ta obe državi enake, oziroma zelo podobne poglede in nadaljnjemu delovanju neuvrščenih držav. Poleg Beograda bo etiopski predsednik vlade obiskal Zagreb in Dubrovnik. B. B. ......""""""""...mm.mi.n............... POLOŽAJ V JUŽNEM VIETNAMU Nova ofenziva južnovietnamskih partizanov na osrednjih planotah Partizani držijo trdno v rokah položaje v dolini Que Sona SAIGON, 4. — Južnovietnamske ške baze Da Nang. Po drugi stra- osvobodilne sile so začele z ofenzivo na osrednjih planotah. Že prvi dan so napadle nekaj saigonskih postojank med Pleikujem in kambo-ško mejo Na tem področju so zasedle kolaboracionistično postojanko Plei Me, ki jo je branilo 200 saigonskih «regensov*, ki so se, po vesteh iz Saigona »umaknili pred močnim pritiskom komunističnih sil, ki so sinoči sprožile napad po močnem bombardiranju*. V Saigonu so sporočili, da so poslali 2.000 mož v Kambodžo, da bi »prestregli komunistične zveze* med Kambodžo in delto Mekonga. Sai-gonski kolaboracionisti so se v zadnjih časih znašli v velikih težavah na področju okrog glavnega mesta, kjer jih osvobodilne sile stalno napadajo. Zaradi velikega neurja, ki divja nad severnim delom Južnega Vietnama, so se trenutno prekinile vse vojaške operacije zlasti okrog Hueja in severno od velike ameri- '""Mliiiiimiuim.n................immmmmmimmmm.immmiiimmmm.mn....■mimimii.mn POSVETOVANJA V ZVEZI S SEJO MINISTRSKEGA SVETA Vlada se umika glede barvne TV ki bo prešla v razpravo parlamenta Zelo verjetno tudi sklep o razpisu upravnih volitev (tudi v Trstu) v novembru - V Rimu je popolna zmeda s preskrbo z živili 4. — Andreotti se priprav-]8 na dokaj burno zasedanje vla-^i ki se bo sestala v sredo, ko ?e bo moral spopasti z barvno teorijo, cenami in drugimi pereči-?* vprašanji, ki razburjajo in raz-^y®jajo vladno koalicijo. Predseduj8 vlade je imel zato danes šte-razgovore in se je sestal 8 .Malagodijem, Rumorjem, Tanas S1lem (n Forlanijem. j po sestanku je Tanassi dejal, 8 so obravnavali vsa najvažnejša j^btična vprašanja v zvezi z dnev-rjh redom bližnje vladne seje. Gle-j barvne televizije je Tanassi iz-:8vil, da bo vlada prenehala s poriši takoj po olimpiadi. Ostane pa ■jvprto vprašanje izbire sistema, •Ne katerega so socialdemokrati ifjočeni za PAL, vendar pa me- da je treba v kratkem dokonč-izbrati ustrezni sistem, glede ?v®dbe barvne televizije pa je tre-jj8 upoštevati načela gospodarske-•* programiranja. .Očitno gre za določen umik vla C pod pritiskom njenih zavezni-:°v. tako da bodo na vladni seji >io sklenili, da gre za enostavni '■Ulični poskus, ki se bo z Mundom končal. Ključno vprašanje ^ire sistema in reforme RAI-TV 3 bodo predali v razpravo parla- Nntu. uradnega poročila o Andreottijih razgovorih tudi sledi, da se n sestal z notranjim ministrom j/juporjem »v zvezi z bližnjimi u-pSvnimi volitvami in s političnimi blitvami v dolini D’Aosta». Vlada !?. je torej končno le odločila — , .bolje rečeno, tako izhaja iz belila agencijskega poročila — da izpiše upravne volitve, ki zelo od zanimajo Trst, saj je tržaški finski svet končal že lani poleti U®jo normalno poslovno dobo. V >°čilu neke druge agencije se v jN zvezi omenja mesec november j J* zelo verjetno, da bo šlo za 19. n 20. november, čeprav se je prej K°VoriIo o 12. novembru, ki pa se- daj odpade, ker bo takrat vsedr- Odločno tudi zahtevajo, naj ne žavni kongres socialistične stranke. Takrat bodo tudi volitve v deželi Val d’Aosta, kjer morajo izvoliti senatorja in poslanca, saj sta na zadnjih volitvah izvoljena parlamentarca tragično preminila v avtomobilski nesreči. Jutri se bo sestalo tajništvo PS Dl, ko se bo v Rim vrnil tajnik stranke Orlandi. Razpravljali bodo o perečih političnih vprašanjih. V Rimu se položaj v zvezi s cenami in s prefektovim dekretom o maksimalnih cenah vedno boli zapleta, saj so danes za teden dni zaprli svoje trgovine rimski trgovci z živili. Danes so bile zaprte vse mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo in tudi 300 stojnic na okrajnih tržnicah. Odprte so bile samo prodajalne grosistov in veleblagovnice. S to odločno akcijo trgovcev se je položaj s preskrbo v Rimu zaostril, kar izhaja tudi iz poročila rimske prefekture. Skupina socialističnih poslancev je vložila resolucijo v zvezi z barvno televizijo. Socialistični poslanci najprej govore o ostrih polemikah okrog sedanjega poskusa in o namerah, da bi na enostavni upravni način uvedli barvno TV in to brez nadzorstva parlamenta. Socialistični poslanci opozarjajo na želje in potrebe dežel, da bi prišlo do deželnih televizijskih postaj in oddaj, ki bodo obravnavala deželna vprašanja in to s pomočjo tretjega beločrnega kanala ali drugih tehničnih rešitev. Ni mogoče brez parlamenta in ne da bi upoštevali gospodarskega načrta uvesti tako pomembne novosti in investirati tako obsežna javna in za-sodbna sredstva za barvno TV. Socialistični poslanci nato pravijo, da je treba dobro poznati ne samo tehnično plat vprašanja, ko je govora o izbiri sistema, temveč tudi vsa notranja in mednarodna politična ter diplomatska vprašanja. pride do postopnega uvajanja na osnovi odredb ministrstva ali sklepov RAI-TV brez jasnega stališča in sklepa obeh zbornic parlamenta. Tito v ladjedelnici «3. maj» na Reki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je danes s soprogo v spremstvu predsednika sa bora Hrvaške Jakoba Blaževiča, predsednice CK Zveze komunistov Hrvaške Milke Planinc, predsedni ka republiškega izvršnega sveta dr. Iva Perišina in drugih osebnosti obiskal ladjedelnico «3. maj* na Reki, kjer se je z ogledom ladjedelnice in tovarne »diesel* motorjev v razgovoru z zastopniki delavskega sveta seznanil s sedanjim in perspektivnim razvojem tega največjega reškega industrijskega podjetja. Za tem si je Tito ogledal novi del Reke, kjer se je zadnjih osem let naselilo 20.000 prebivalcev, novo cestišče okrog Reke ter odpotoval v Zagreb. B. B. RIM, 4. — Na vabilo zunanjega ministra Medicija bo 16. in 17. septembra obiskal Italijo minister za zunanje zadeve Egipta Mourad Galeb. ni, pa se še vedno nadaljujejo hudi boji v dolini Kue Sona. kjer Saigoncem ni uspelo prebiti partizanskih položajev. V Saigonu so uradno zanikali vesti, ki jih je včeraj razširil radio, da so kolaboracionisti ponovno zavzeli topniško bazo »Ross* pri Ane Sonu, ki so jo partizani nedavno vzeli kolaboracionistom. švedski veleposlanik Gunnar Jarring se je vrnil na svoje službeno mesto v Moskvo. Jarring bo imel v Moskvi baje pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in z drugimi sovjetskimi voditelji o položaju na Bližnjem vzhodu. Izjave ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu VIENTIANE, 4. — Severnoviet-namsko veleposlaništvo v laoški prestolnici je objavilo dokument pod naslovom »Slike iz življenja ameriških pilotov v ujetniških taboriščih Demokratične republike Vietnama*. Dokument vsebuje 36 slik o vsakdanjem življenju ameriških ujetnikov in 18 izjav pilotov, ki obsojajo grozodejstva proti vietnamskemu narodu. Med 18 omenjenimi piloti sta tudi dva od treh, ki jih bodo hanoiske oblasti kmalu spustile na svobodo, in sicer poročnik Alphonso Charles in major Edward Elias. Prvi je skupno z ostalimi sedmimi svojimi kolegi podpisal »poslanico ameriškemu narodu in kongresu*, v kateri ameriški piloti med drugim poudarjajo, da nadaljevanje bombardiranja Severnega Vietnama dokazuje »polom politike vietnamizacije*. Major Elias pa pravi v svoji izjavi, da je že mnogo let znano, da bombardiranje Severnega Vietnama ne more povzročiti konca vojne v Južnem Vietnamu in ne služi drugemu, kot da se vedno bolj polnijo ujetniška taborišča ameriških pilotov. Med drugimi izjavami, ki so objavljene v tem dokumentu, je tudi izjava kapetana Richarda Logana, ki pravi, da je leta 1968 glasoval za Nixona in da je sedaj vojni ujetnik zato, ker je glasoval zanj. Kapetan Robert Beeler pa izjavlja, da sta samo dve možnosti za konec vojne: «Prenehati s podporo saigonskemu režimu in umakniti vse ameriške čete iz Vietnama*. Jarring v Moskvi MOSKVA, 4. — Posebni predstavnik glavnega tajnika OZN za Bližnji vzhod Po vtej Italiji »e je ustavil železniški promet, ker železničarji predvsem zahtevajo, da se modernizira italijansko železniško omrežje in s tem ustvarijo zanje boljši delovni pogoji, istočasno pa odstrani resno zapreko, ki jo za italijanski gospodarski razvoj predstavlja zastoj pri prometu. Andreotti se pripravlja na sejo vlade, ko bo verjetno prišlo do precej ostrih spopadov . med raznimi ministri, ki zastopajo heterogeno druščino vladne koalicije. Glede barvne TV se je verjetno že umaknil, kako bo pa s cenami še ni povsem jasno. Vlada bo že na tej seji zelo verjetno razpisala delne upravne volitve, tako da bodo najbrž tudi novembra v Trstu. Na osrednjih planotah v Južnem Vietnamu so osvobodilne sile začele z novo ofenzivo med Pleikujem in kamboško mejo. Že prvi dan so zavzele koloboraclo-nistično postojanko Plei Me ki jo je branilo 200 saigonskih «re-gensove. Letošnja spominska svečanost ob 42. obletnici ustrelitve bazoviških junakov je izzvenela v protestu proti fašistični izzivalni dejavnosti, ki je v zadnjem času zavzela zaskrbljujoč obseg, ter v obsodbi varnostnih organov, ki s svojo pasivnostjo dajejo fašistom potuho. «Roka pravice je hroma* je ugotovil v svojem govoru Miroslav Košuta. Oster protest proti fašistični dejavnosti, ki je dosegla svoj višek z bombnim atentatom na sedež KPI v Trstu ter z grozilnimi protislovenskimi napisi v Bazovici, je na sinočnji seji Izrekel tudi izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Znaten del svoje seje je Izvršni odbor SKGZ posvetil tudi položaju Stalnega slovenskega gledališča po njegovi publicizaciji ter deželnemu urbanističnemu načrtu. Na prefekturi se je včeraj sestala pod predsedstvom prefekta Abbrescie pokrajinska komisija za cene. Namen srečanja je bil preučiti vse možnosti za neprisilne u-krepe za zajezitev naraščanja cen potrošniškim predmetom. Med nedeljsko svečanostjo v dvorani videmske pokrajine v Vidmu je generalni konzul SF RJ v Trstu Boris Trampuž podelil diplome in kolajne večji skupini bivših italijanskih vojakov, k; so se po kapitulaciji Italije I. 1943 pridružili enotam na jugo-vanskem ozemlju. Te diplome In kolajne podeljujejo na podlagi sporazuma med italijansko in jugoslovansko vlado. Ob tej svečanosti je gen. konzul B. Trampuž izrekel odlikovanim borcem zahvalo jugoslovanskih narodov in vlade za njihov doprinos v boju proti nacifašističnemu sovražniku, predsednik videmske pokrajine odv. Turello pa je med drugim dejal: «lz članov armade, ki so jo uporabili v agresivni vojni, ste se spremenili v člane armade, ki je rešila čast italijanskega naroda*. Italijanska razstava v Pekingu PEJGNGj.14. ■— Prvi namestnik ministra za zunajo trgovino Ljudske republike Kitajske Couhuaminh bo obiskal Italijo od 22. septembra do 2. oktobra, ko bodo v kongresni palači EUR odprli gospodarsko razstavo Kitajske. Razstavo so dolgo pripravljali, da bi čim bolje prikazali občinstvu in gospodarskim operaterjem dosežke kitajskega gospodarstva in možnosti sodelovanja z Italijanskimi podjetji. V Pekingu so v soboto zaprli gospodarsko razstavo Kanade, jutri pa bodo pričeli pripravljati razstavo italijanske industrije, ki jo bodo odprli 25. oktobra. Na razsta-podjetij, ki so poslala 1.500 ton ma-podjetij, kiso poslale 1.500 ton materiala, ki ga je včeraj v kitajsko pristanišče pripeljala jugoslovanska ladja. Ob tej priložnosti je prišlo na jugoslovanski ladji do prisrčnega sprejema v ozračju prijateljstva med tremi državami: Italijo, Jugoslavijo in Kitajsko. Sovjetska tekačica Ljudmila Brani na je v izločilnem teku na 1500 metrov postavila nov svetovni rekord s časom 4’06”5 Včeraj v Mimchnu ATLETIKA 16-letna zahodnonemška dijakinja Ulrike Meyfarth je pripravila doslej največje presenečenje atletskega tekmovanja na olimpijskih igrah. V skoku v višino je kpr za 10 cm popravila svoj osebni rekord in je s skokom 192 cm pustila za seboj vso svetovno elito, vse favoritinje ter je izenačila svetovni rekord. Italijanka Simeoni je popravila državni rekord za 5 cm, Jugoslovanka Hrepevnik pa je bila 20. V teku na 200 m se ni izpolnila tiha želja Italijanov: Mennea je bil šele tretji, zlato kolajno pa je osvojil Bor-zov. V troskoku ni bilo presenečenj : prvi je bil Sane jev. Kenijec Keino je priboril Afriki še eno tekaško zlato kolajno in sicer na progi 3000 m z zaprekami. Tudi srebro je šlo v Kenijo (po zaslugi Jipchoja). V kvalifikacijah teka na 1500 m ženske je Sovjetinja Bra-gina postavila nov svetovni rekord, Italijanka Pignijeva pa državnega. PLAVANJE - Vse štiri poslednje medalje plavalnega sporeda letošnjih iger bodo odšle preko Atlantika: osvojili so jih plavalci ZDA. Američan Spitz je pri tem izpolnil svoje napovedi, saj je v mešani štafeti osvojil še sedmo zlato odličje in je tako postal tekmovalec, ki je v zgodovini iger osvojil največ kolajn. Italijanka Calligariso-va v zadnjem dnevu ni nastopila zaradi utruienosti. SKOKI V VODO Dibiasl je v skokih v vodo s stolpa priboril Italiji še eno prvo mesto, Cagnotto pa je ta uspeh dopolnil z bronasto kolalno. SABLJANJE V ekipnem tekmovanju v sablji je 1. mesto prav tako osvojila Italija. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiitiiiiiiiiim OB 30-LETNICI VOJNE MORNARICE SFRJ Včeraj v Kopru praznik jugoslovanskega pomorstva Enote vojne mornarice v koprskem pristanišču - Sprejem pri predsedniku občinske skupščine Miru Kocjanu KOPER, 4. - Koper je bil danes ves dan v znamenju mornarskega praznika. Tu je namreč bila osrednja slovenska proslava 30-letnice jugoslovanske vojne mornarice in pomorstva. Dopoldne je bilo najbolj živahno v koprkem pristanišču, kamor so priplule številne enote jugoslovanske koprskem pristanišču, kamor so privabili na ogled šolsko mladino in delovne kolektive ter jim razkazali notranjost plovnih enot in najmodernejše naprave, s katerimi razpolagajo. Na čast mornarjem ter predstavnikom slovenskih pomorskih podjetij je priredil sprejem predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. V svojem nagovoru je vsem udeležencem prisrčno čestital k prazniku ter naglasil velike uspehe, ki jih je dosegla slovenska obala v pomorskem gospodarstvu in v pomorstvu sploh. Luka Koper ima že okrog dva milijona ton poprečnega letnega prometa. Splošna plovba razpolaga z okrog 250 tisoč bruto registrskimi tonami modernega ladjevja, tu pa so še uspehi ribiške flote Delamarisa, raznih pomorskih agencij, pomorskih šol itd. Za pozdravne besede se mu je zahvalil kapitan bojne ladje Pero Boguno-vič. Poudaril je veselje mornarjev, kadar imajo priložnost obiskati ta prelepi del jadranske obale, ki je toliko žrtvoval v narodnoosvobodilnem boju in tudi pozneje v socialistični izgradnji. Poudaril pa je tudi zgledno sodelovanje teritorialnih enot in vsega prebivalstva pri uresničevanju koncepta vseljudske obrambne sposobnosti. V okviru prireditev je mornarica prikazala izobešanje zastav in slavnostno razsvetlitev ladij, v popoldanskih urah je bilo tudi več športnih srečanj med mornarji in tukajšnjimi športnimi društvi. Osrednja prireditev pa je bila zvečer na glavnem koprskem trgu, ko je nastopil orkester in zbor Doma jugoslovanske ljudske armade, zatem pa je predsednik izvršnega sveta Slovenije, ki je bil hkrati tudi_ pokrovitelj proslav, priredil svečan sprejem za orkester JLA, za predstavnike vojne mornarice in pomorskih podjetij ter za primorske družbene delavce. L. O. Delegacija zahodnega Berlina v Beogradu BEOGRAD, 4. — Na vabilo skupščine Beograda bo jutri prispela zvezna delegacija zahodnega Berlina pod vodstvom župana Klausa Schitza Poleg razgovorov o možnosti sodelovanja med obema me stoma, se bodo člani mladinske delegacije seznanili z razvojem in problemi Beograda, z glavnim urbanističnim načrtom Beograda ter z delom kulturnih, socialno zdrav Počastitev spomina dveh uglednih kulturnih mož LJUBLJANA, 4. — Danes popoldne so v Ljubljani pokopali vidnega slovenskega pesnika in esejista Ceneta Vipotnika. Opoldne so se v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani v zelo velikem številu zbrali člani tega društva in pa slovenskega PEN kluba, da počastijo spomin dveh svojih, nedavno umrlih članov: umetnostnega zgodovinarja prof. Franceta Steleta in pesnika Ceneta Vipotnika. Žalno sejo je odprl predsednik pisateljskega društva Ciril Kosmač, nakar je prof. Mikuš orisal življenjsko pot in delo prof. Franceta Steleta. Poudaril je izjemno človeško in strokovno osebnost pokojnega slovenskega u-metnostnega zgodovinarja, ki je položil trajne in najširše temelje tej vedi in jo razvil do najstrožjih znanstvenih in estetskih višin. O pesniku Cenetu Vipotniku je govoril Jože Snoj. Zbranim članom je obudil človeško topel lik prerano umrlega pesnika, ki je dal sodobni slovenski poeziji viden prispevek. Njegova velika estetska izobrazba in okus ter vnema za živost slovenske književnosti pa so — v njegovih dolgih letih urednikovanja Cankar jeve založbe — odprla vrata številnim ustvarjalcem sodobne slovenske in svetovne književnosti. »Odšla sta velika moža, da bi se zdaj toliko bolj živo vrnila — v nas,* je končal žalno sejo pisatej Ciril Kosmač. Pompidou pojde v Peking PARIZ, 4. — Predsednik francoske republike Pompidou je danes v pogovoru s časnikarji izjavil, da je bil povabljen na obisk na Ki-stvenih in drugih organizacij glav . tajsko in da bo v bližnji prihod-nega mesta Jugoslavije. |nosti odpotoval v Peking. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA POKRAJINSKE KOMISIJE ZA NADZORSTVO NAD CENAM! Poziv k spontanemu «zamrznjenju» cen potrošniških dobrin v Trstu Obveza Delavskih zadrug in skupine Despar - Druge pobude komisije: vzgoja potrošnikov Pod predsedstvom prefekta dr. Abbrescie se je sestala včeraj zjutraj pokrajinska komisija za nadzorstvo nad cenama. Gre za komisijo, ki stalno deluje pod okriljem prefekture in v kateri so zastopniki skoraj vseh zainteresiranih kategorij: od trgovcev in njihovih organizacij, sindikatov in združenja potrošnikov do ustanov, ki v okviru javne uprave kakorkoli o-pravljajo določeno nadzorstvo nad cenami. Seje so se, med drugimi udeležili tudi predstavniki tržaške, miljske, repentabrske in zgoniške občine ter Slovenskega gospodarskega združenja. Namen srečanja s predstavniki raznih kategorij je predvsem ta, da se preučijp možni neprisilni u-krepi za zajezitev naraščanja cen potrošniških dobrin. Tržaški krogi so se očitno usmerili k načelu sa-monadzorovanja, kar pa predstavlja tudi določeno tveganje, če oblasti in skupnost na splošno ne razpolagata z ustreznimi instrumenti. V mislih imamo občinske tržnice in Delavske zadruge, ki pa so — edine, skupaj s skupino Despar — predlagale zamrznjenje cen, za katere lahko jamčijo same s svojo proizvodno mrežo, do konca leta. Tržaške Delavske zadruge in Despar so se namreč obvezale, da ne bodo zvišale cen tistim proizvodom, ki jih same etiketirajo. To zamrznjenje cen velja tudi v primeru, da bi se izdelki podražili pr; samem viru proizvodnje. Despar in Coop sta tudi zagotovili, da bosta organizirali posebne dedne potrošnikov*, ko bodo posamezne proizvode prodajali po znižanih cenah in v velikih količinah. Drugo stališče so zavzeli trgovci. Njihove organizacije so izjavile, da ne bodo zvišale cen tistih proizvodov, ki se jim cena ne bo zvišala pri trgovini na debelo. Glede javnih lokalov in restavracij pa so se predstavniki kategorije obvezali, da ne bodo zvišali oen, a le «ob upoštevanju posebnih okoliščin*, kar vzbuja sum, da glede tega vprašanja ni med gostinci posebnega soglasja. Do tod stvarni ukrepi, o katerih so govorili na seji. Kazno je, da je vse skupaj premalo. Cene se višajo predvsem zato, ker tako hočejo industrijci (marsikje tudi prehrambeni monopoli z državnim kapitalom) in ne po krivdi malih trgovcev. Potrebni so zato globalni, vsedržavni ukrepi — reforma potrošnje in njene usmeritve — ne pa eksperimentiranje na krajevni ravni. Med te ukrepe gre vsekakor prišteti tudi sklep, da bo začela v kratkem delati tehnična komisija (v njej bodo predstavniki trgovinske zbornice, trgovcev, potrošnikov, prefekture in tiska) za »vzgojo k potrošnji*. Namen «vzgoje* je nekolika« j avtarhičen. V mislih imajo objavljanje receptov, kako izkoriščati manj cenjene dele zaklane živine, krompir, riž in druge manj cenjene prehrambene izdelke... Bralce bomo v kratkem še informirali o tej seji in navedli tudi stališča posameznih strokovnih organizacij ali skupin. Izvršni odbor SKGZ obsoja fašistično izzivanje Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki se je včeraj prvič sestal po počitnicah, je razpravljal o vrsti primerov fašističnega izzivanja v zadnjem času. U-gotovil je, da se fašisti nikakor niso sprijaznili z demokracijo ter da se še vedno vztrajno pojavljajo na političnem odru v obliki, ki je zanje najbolj značilna, to je z atentati, kalitvijo miru in razpihovanjem protislovenske mržnje, poveličevanjem fašizma in nacizma ter s podobnimi metodami. Izvršni svet je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi neustreznih nastopov oblasti, kar daje fašistom jvrtuho, sai se čutijo piri svojem zločinskem de lovanju vame. Obenem s svo.iim protestom zaradi tega je ponovil tudi zahtevo, da oblasti končno z vso potrebno učinkovitostjo nasto- pijo proti fašističnim izzivalcem v skladu z določili republiške ustave in republiških zakonov. Izvršni svet SKGZ je med drugim razpravljal tudi o položaju Stalnega slovenskega gledališča v zvezi z njegovo publicizacijo in obveznostmi javnih ustanov za njegovo finansiranje iz javnih sredstev, o predlogu deleželnega urbanističnega načrta in o potrebi njegove temeljite preučitve glede na interese slovenske narodnostne skupnosti, ter se o drugih tekočih vprašanjih. Med drugim je izrekel željo, da bi se čimveč naših ljudi, zlasti bivših partizanskih borcev, aktivistov m mladine udeležilo odkritja nove šole spomenika NOB v Cerknem, ki bo 17. t.m. VČERAJ ZVEČER V KRAŠKI HIŠI V VELIKEM REPNU Z otvoritvijo Magajnove razstave začetek četrtega Kraškega tedna Nagovor predsednika zadruge «Naš Kras» Egona Kravsa - Zgodovina Kra'’ t ledna in Kraške ohceti ter lepote repemtabrskega Krasa v Magajno.,. .otografijah - Gastronomski natečaj in koncert proseške godbe Letošnji, četrti zaporedni Kraški i deljo s peto Kriio.io ohcetjo. Reči teden se je včeraj začel formalno in tudi praktično. V gostiščih v Repnu je bilo polno gostov, po vasi je bilo nenavadno živo domačih in predvsem mestnih gostov, v razstavišču Kraške hiše je fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna odprl razstavo svojih slik. Pred otvoritvijo razstave v Kraški hiši pa je predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kravs nagovoril številno občinstvo s kratkim pozdravom, v katerem je med drugim rekel: : i Letos začenjamo naš četrti Kraški teden, ki se bo zaključil v ne- itiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinJiiiiuitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB 42. OBLETNICI NJIHOVE SMRTI V NEDELJO SPOMINSKA SVEČANOST ZA PADLIMI BAZOVIŠKIMI JUNAKI Iz govora Miroslava Košute je izzvenela zahteva po kaznovanju fašističnih izzivalcev Med nedeljsko spominsko svečanostjo ob bazovskem spomeniku da je pobuda, ki jo uresničili pred petimi leti, dokazala ne le svojo veljavnost in upravičenost, marveč predvsem potrebo in nujnost, da kraški človek in z njim tudi meščan zadihata v ozračju starih navad in tradicij, katere je naša moderna doba tako kruto odpravila. Lahko rečem, da pomeni odprtje Kraške hiše v Repnu in prirejanje manifestacij, ki posegajo že v našo zgodovino, prelomnico v življenju naših Kraševcev in tudi prelomnico v dogajanjih na Krasu. Če drugega ne, pomeni naša dejavnost ovrednotenje kraških tradicij, pomeni, da so se naši kraški ljudje začeli zavedati in ceniti svoje hiše, svoja posestva, svoja polja in gozdove, da cenijo delo svojih prednikov, da so začeli spoštovati njih zapuščino. To zavest moramo gojiti, da se bodo tradicije ohranile, da bo sedanja mladina nadaljevala naše delo z enako zavzetostjo, kot smo se tega dela lotili mi. Če bomo v tem uspeli, tedaj ni strahu, da bi Kras, kljub pritisku moderne dobe, izgubil svoj značaj in pečat, ki mu ga daje ljudstvo*. Nato je Kravs odprl tudi dokumentarno razstavo o dosedanjih Kraških ohcetih, o razvoju Kraške hiše in o Repentabru in okolici. V razstavni dvorani Kraške hiše je Mario Magajna razobesil sedem velikih panelov in deset manjših slik, posameznih motivov. Na prvem panelu, ki nosi naslov «Tako se je začelo*, vidimo Kraško hišo še v ruševinah, nato v času gradnje in obnove in končno na dan slovesne otvoritve tega objekta. Na to sledijo štirje paneli, ki prikazujejo štiri dosedanje Kraške ohcet in sicer od leta 1968 pa do lanskega leta, vtem ko je za letošnjo ohcet že rezerviran prostor, ki ga bo Mario Magajna dopolnil brž po končani letošnji Kraški ohceti. Naslednji panel nosi naslov «Prireditve v Kraškj hiši v Repnu*. Teh brireditev je bilo toliko, da jih Mapo Magajna ni mogel vseh zajeti v svoj fotografski prikaz. Kdor si ijgleda ta panel, bo opazil, koliko 'e že bilo raznih kulturnih in dru-ih manifestacij, ki jih je omogo-lila prav Kraška hiša. Sledi še zadnji panel z naslovom «Repenta-bor in okolica*. Mario Magajna je Nekaj sto ljudi se je v nedeljo popoldne zbralo ob spomeniku štirim bazoviškim junakom Marušiču, Milošu, Bidovcu in Valenčiču, da se poklonijo njihovemu spominu. Skromno spominsko svečanost, na kateri je uvodoma pevski zbor »Lipa* iz Bazovice pod vodstvom Oskarja Kjudira zapel pesem »žrtvam* je začel domačin Josip Kri-žmančič. Spregovoril je nato pesnik Miroslav Košuta, ki je dejal, da je, zlasti mladim, ki tistega jutra niso doživeli, težko v vsej polnosti razumeti, s kakšnim strašnim odmevom so tisti smrtni streli odjeknili v primorskem življu, vsem slovenskem narodu in sami Evropi. «S temi streli pa so v srcih donele tudi strupene besede fašističnega glasila, atentat na katerega je bil vzrok za obsodbo štirih mladih borcev, besede ki so se ponavljale že dobra tri leta: 'Slovence je treba iztrebiti, ker nimajo jezika, ampak lajajo kakor psi...’* V nadaljevanju svojega spominskega govora je govornik omenil tudi petega tovariša štirih žrtev uiiiiiiiffiiiaimiimiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniuiMiiiMiiii NEDELJSKI ŠTUDIJSKI DAN Vest in narodna zavest v ospredju razprav v Dragi Program je bil bistveno okrnjen, ker ni bilo predavateljev iz Slovenije - Zanimiva izvajanja o koncilskih pogledih na vprašanja svobode in vesti Nedeljski študijski dan v Dragi je Ml bistveno okrnjen, saj se vabilu nista odzvala profesor fakultete za sociologijo in politične vede ljubljanske univerze dr. Stane Južnič, ki bi moral govoriti «o vrednotah tradicionalne družbe v konfliktu z moderno* in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Josip Vidmar. ki bi moral govoriti o spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot in končno ni prišel univerzitetni profesor Bogo Grafenauer, ki naj bi nadomestil obolelega prof. Vidmarja in govoril «o slovenski narodnostni zavesti*. V dopoldanskem delu nedeljskih študijskih dnevov je škofov vikar v Chu-ru v Švici dr. Lojze Šuštar govoril o »Svobodi vesti kot izrazu človekovega dostojanstva*, kar je oenoval na zaključkih drugega vatikanskega koncila in torej s pojmovanji modeme cerkve ter novih znanstvenih dosežkov. Versko svobodo vidi za vse, tudi za nekristjane in tudi za neverne. Vprašanje svobode je tesno povezano s spoznanjem resnice in pri tem gre ponovno za širšo resnico, ko sicer vidi v cerkvi važen dejavnik, vendar istočasno obsoja njene nekdanje načine in s tem tudi cerkveni integrali-zem. V obsežnem predavanju je poglobljeno obravnaval zapleteno vprašanje odnosa z avtoriteto, o mejah pravice svobodnega odločanja itd. Predavatelj je zaključil, da je svoboda prvenstvena pravica in dolžnost, omejevanje pa je drugotno. V živahno razpravo so med drugimi posegli dr. Aleš Lokar, dr. Hribernik iz Kranja in koprski škof Janez Jenko. Popoldne je župnik Emil Cenčič o-risal položaj v Beneški Sloveniji. Oris je bil poglobljen in pretresljiv, saj gre za živo pričanje slovenskega duhovnika, ki je tesno povezan s svojim ljudstvom. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tisch-ler je govoril predvsem o sedanjem kritičnem trenutku koroških Slovencev, ko sta obe osrednji organizaciji sklenili, da pozoveta države podpisnice za razlago avtentičnega besedila mirovne pogodbe z Avstrijo. Gre za slovenske napise, ki bi jih teritorialno na osnovi dekreta o dvojezičnem šolstvu morali postaviti v okoli 800 vasi, bodo pa jih na osnovi ljudskega štetja samo v 205. Dr. Damjan Pavlin je nato podal krajši prikaz stanja na Tržaškem in Goriškem. V zaključnem predavanju je tržaški pisatelj Alojz Rebula, čeprav je vskočil s svojim nastopom v zadnjem trenutku. je z njemu lastnim, polemično iskrivim, vendar pa istočasno tudi poglobljenim posegom obravnaval vprašanja narodne zavesti, kot stvarno, točno opredeljeno zgodovinsko vrednoto. Rebula je skušal razbiti nekatere slovenske mite, kot je poveličevanje slovenstva, mit naše majhnosti in ponižnosti in se zavzel za zdravo narodno zavest, ko je treba uskladiti v pravi harmoniji pripadnost svojemu narodu s človeško univerzalnostjo. Na 13. tečaju o prevozih EGS Oste in naftovodi Na včerajšnjem predzadnjem dne-vu 13. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se odvija na) gospodarski fakulteti tržaške univerze, sta predavala inženirja Luigi Tocchetti, predsednik italijanske zveze za ceste in Giorgio Beltrami, odbornik za prevozništvo dežele Lombardije. Inž. Tocchetti je v svojem obsežnem poročilu podal sliko velikih cestnih omrežij v EGS, inž. Beltrami pa je seznanil nad sto slušateljev tečaje s prevozi za naftovode ter o velikem razvoju, ki je bil dosežen na tem področju. PROTESTNA STAVKA OD DANES DO 15. SEPTEMBRA Delavci bodo zadrževali ladje v našem pristanišču Možen enoten nastop tržaških m beneških delavcev proti poskusu oženja delokroga državnih pomorskih družb Pl N Vekoslava špangerja, ki smo se i ga letos prvič spomnili kot po- ‘ kojnika. Miroslav Košuta se je v zaključku dotaknil vprašanja ponovnega porajanja fašizma pri nas. «Nad nas bi radi nekateri izvrženci spet priklicali prekletstvo. Gre za ne-utolažene objokovalce časov nasilja in maličenja človeka, za zaslepljene neodgovomeže in duševne izprijence! Kolikokrat je bil oskrunjen samo ta spomenik! Koliko drugih spominskih kamnov je bilo oskrunjenih, koliko slovenskih napisov uničenih, koliko žaljivih besed in znakov po zidovih! Prav v zadnjem času smo znova priče vse intenzivnejšega porasta tega izzivanja, tega ščuvanja narodnostne mržnje, rušenja s krvjo plačanega sožitja tu živečih narodnosti. Spet premazani napisi, kljukasti križi, grožnje. In čudno — oko postave ne vidi, uho postave ne sliši. Morda le vidi in sliši, nikakor pa ne ukrepa. Storilcem, ki svoje zločinsko početje vselej podpišejo s polnim naslovom, se zaenkrat ni treba bati: roka pravice je hroma! Očitno. Zakaj bi človek pomislil, da pravica nima rok? ■»Vprašujemo se: Kako dolgo še?» »Ali pa moramo razumeti vse te zločinske podvige, katerih duh se je skotil v najmračnejših letih evropske zgodovine, kot sad dolgoletne potuhe in odsev splošnega odnosa do naše manjšine? Vsi ne moremo živeti pod praporom svoje domovine, vsi pa lahko živimo kot ljudje in kot ljudje hočemo in imamo pravico živeti. Zgodi se, da mora človek kdaj to pravico braniti tudi z orožjem v rokah. To so razumeli in izpovedali ter s jsvojo krvjo podpisali tudi štirje bazoviški junaki*. S tem je bila svečanost, na kateri smo med drugimi opazili poslanca Albina Škerka, delegacijo ANPI, ki jo je vodil Bruno Steffe ter jug. konzula Tepavca, končana. 1 bor Lipa je še zapel «Pesem 14. t ivizije*, nakar so predstavniki od-l ora za proslavo bazoviških žrtev, S KGZ in vaščani iz Bazovice poli žili k spomeniku vence. K spori emiku pa. so vse popoldne romali š evilni rojaki, ki so se tako hoti ii oddolžiti spominu padlih junakov. V trenutku, ko je tržaško prebivalstvo itak razburjeno zaradi brezbrižnosti, ki jo kažejo osrednje državne oblasti, ko gre za vprašanja našega gospodarstva (kričeč je primer gradnje doka v arzenalu «Sv. Marka*, ki ga podjetje »Far-sura* ne mara graditi), so se ponovno oglasili tudi sindikati delavcev pomorske stroke, ki v našem mestu zaposluje — posredno ali neposredno — več tisoč ljudi. Od 5. do 15. septembra bodo z večurnimi stavkami onemogočili ladjam državnih brodarskih družb skupine «Fin-mare», da bi zapustile naše pristanišče. Ta, nekolikanj čudna stavka, izraža protest tržaških pomorščakov in pristaniščnikov, zaradi zadržanja vlade, ki ni odobrila načrta križarjenj za leto 1973, kakršnega je predložilo vodstvo tržaškega Lloyda». Pri tem seveda ne gre za kako birokratsko zavlačevanje, temveč za mnogo resnejše vprašanje. Znano je namreč, da načrt medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) iz lanskega poletja, predvideva za državno mornarico ukinjanje starih dejavnosti, ki niso več rentabilne in uresničevanje in »sočasno* uresničevanje novih pobud, se pravi specializiranje štirih državnih družb, ki so zdlružene v «Finmare»: tržaški Lloyd, genovski »Italia* in »Tirrenia* ter beneška »Adriatica*. Slednja bi morala — ob sočasni krepitvi ostalih treh na področju blagovnega, oziroma linijskega potniškega prometa — prevzeti križarjenja po Sredozemlju in druge turistične pobude. Odločni nastopi javnosti in delavskih sindikatov so lansko poletje dobesedno prisilili vlado in CIPE, da so priznali načelo »sočasnosti* med negativnimi in pozitivnimi ukrepi. Samo tako bi se Tržačani otresli občutka, da se v Rimu kuje ponovna zarota proti pomorskim družbam z državnim kapitalom v korist zasebnih in tujih brodarjev. Žal pa je bila tolažba le kratkotrajna. Kot mrzla prha so čez nekaj mesecev prišle izjave ministr-sega podtajnika Cernoveja v Tržiču, nato pa intervju predsednika IRI Petrillija. Oba sta v bistvu postavila na glavo prvotne obljube rimske vlade in »poletni* načrt CIPE za mornarico. Prvotni sum se je tedaj spremenil v bridko spoznanje, da — podobno kot v prejšnjih primerih — misli vlada uresničiti le negativne postavke načrta CIPE in delno likvidirati pomembne postavke našega mornariškega go- spodarstva. Tako naj bi «Lloyd» bil okrnjen za vsa križarjenja, medtem ko še ni pripravljen načrt za prehod h kontejnerskemu blagovne mu prometu (v tem pogledu sam sedmi pomol še ni v celoti opremljen). Udarec bi prizadel Trst v celoti: Lloyd in pristaniško de- javnost, da o grozeči brezposelnosti med pomorščaki sploh ne govorimo. V zadnjem letu je bilo samo v Trstu ob službo 600 pomorščakov. Pozanimali smo se pri sindikalistih, kako bo potekala ta prva protestna manifestacija. Povedali so nam, da bi 7. septembra morala odpluti iz Trsta ladja »Vivaldi*, last tržaškega Lloyda, 10. t.m. pa »Brennero*. last beneške družbe «Adriatica». Ob pomolu še natovar-jajo Lloydovo »Livenzo* in torej še ni znano, kdaj naj bi odplula. Za vse te ladje je predvidena večurna stavka. Zapisali smo, da je to le prva manifestacija. Sindikalisti so namreč mnenja, da bo nastop učinkovit le, če se bodo za stvar tržaškega pomorstva zavzeli najširši krogi javnosti. Zato se bodo 14. septembra sestali sindikalisti treh zainteresiranih strok (pomorščakov, kovinarjev in pristaniščnikov) za področja Trsta in Benetk. Skušali se bodo sporazumeti za skupen nastop. Kraški ted«n danes Gastronomski natečaj: društvena gostilna v Gabrovcu. Ob 20.30 na trgu v Repnu prikaz starih del: mlatenje žita s cepci in preja s kolovrati. DANES PREDSTAVITEV S «hovercraftom» iz Trsta v Lignano Danes ob 17. uri se bodo predstavniki tržaških oblasti med vožnjo do Lignana lahko seznanili z značilnostmi in kvalitetama novega pomorskega plovila »hovereraft*. ki bo v kratkem vozilo na progi med Trstom in Lignanom. Plovilo vozi na «zračni blazini* in lahko hitro in varno prepelje večje število potnikov. Svečano odkritje SPOMENIKA PADLIM v NOB v Prebenegu bo v nedeljo, 10. septembra 1972 ob 16. uri. Pri kulturnem sporedu sodelujejo poleg recitatorjev pevski zbor Valentin Vodnik in godba Iz Brega. Vabljeni! Odbor za postavitev spomenika PREBENEG tu nanizal vrsto lepih motivov iz repentabrske občine, poleg tega pa je razobesil še deset uokvirjenih fotografij, pravih fotografskih biserov, ki prav tako prikazujejo lepote našega Krasa. Med številnim občinstvom smo opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstiu Borisa Trampuža, deželnega svetovalca dr. Draga Štoko, tržaškega občinskega odbornika dr. Rafka Dolharja, podpredsednika SKGZ dr. Angela Ku-kanjo, repentabrski podžupan Milič pa je pozdravil občinstvo in zaželel organizaciji Kraškega tedna veliko uspehov. In če bi hoteli soditi Kraški teden po prvem dnevu, bi mogli govoriti z optimizmom. Vsaj, kar se gostinstva tiče, kajti pri Škabarju, kjer so se v okviru gastronomskega natečaja, kot prvi predstavili s kraškim jedilnikom, so nam povedali, da so z uspehom zadovoljni. Prav tako so nam rekli, da so z rezultati zadovoljni pri Križmanu, kjer so še posebej poudarili, da je rezultat zelo dober, če pomislimo, da so ponedeljki za gostince na Krasu mrtvi dnevi. V okviru programa četrtega Kraškega tedna je sinoči nastopila na glavnem trgu v Repnu proseška godba na pihala, ki je izvajala celoten koncert. Vse demokratične organizacije iz Križa želijo čimprejšnje okrevanje tovarišu Dušanu Košuti. KLJUB ATENTATU Letos po naftovodu 32,000.000 ton nafte Operativni ravnatelj izhodišča Čezalpskega naftovoda v Žavljah H. Marcucci je včeraj izjavil, da bo naftovod kljub požigu ustvaril do konca leta predviden promet 32.000.000 ton surove nafte. Kakor se naši bralci prav gotovo dobro spominjajo, je atentat ob zori dne 4. avgusta uničil štiri velike hranilnike za nafto pri Boljuncu. Ostanke zgorelih rezervoarjev so delavci že odstranili, strokovnjaki pa so tudi že pregledali večino preostalih 21 rezervoarjev in dovodne cevi, di bi ugotovili morebitne poškodbe. Medtem se nadaljuje gradnja nadaljnjih 3 hranilnikov, od katerih bosta dva imela zmogljivosti 100.000 ton, eden pa 80.000 ton. Je zloglasnemu JohnnyJu to pot res odklenkalo? Zloglasnemu «Johnnyju» alias 43-letnemu Giovanniju Gianoniju iz Ul. F. Severo 147 so policisti spet stopili na prste... Zasačili so ga namreč z nožem in pa po 21. uri, ko bi po policijskih varnostnih predpisih moral že biti doma. Ali mu je to pot vsaj za nekaj časa odklenkalo? Vse kaže, da ga bo načelnik letečega oddelka kvesture dr. Petrosino prijavil sodišču zaradi posesti orožja in pa kršitve policijskih predpisov. Dogodek se je pripetil v nedeljo, malo po 23. uri, ko je neznanec obvestil policiste, da je Johnny v krčmi «Murago» in da skuša izzvati prepir. Agenti so seveda takoj stekli v lokal, toda Johnnyja ni bilo več. Pač pa so nekaj minut kasneje prejeli sporočilo, da je v bifeju «King Beer* v Ul. Reti 10. Seveda so se takoj odpeljali tja in ga res zagledali pred točilnim pultom. Ko so ga vprašali, naj jim izroči nož, jim je Johrmy zafrkljivo odgovoril, da ga nima, nato pa pil dalje. Policistom, ki niso znali kako ukrepati, je priskočil na pomoč lastnik lokala, 52-letni Otello Voltalina iz Ul. Belpoggio 3 in nakazal možem postave johnnyjev suknjič, obešen za klin. V žepu suknjiča je bil res nož z 8 cm dolgim rezilom. No, Johnny je bil tako predrzen, da je celo zanikal lastništvo suknjiča kot se-vleda tudi noža... Dokazov o njegovi krivdi pa je bilo dovolj in tako je moral romati v varnostno celico kvpsture Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,j) stopinje, najnižja 18,7, ob 19. uri 22,8 stopinje, zračni pritisk 1015,5, stanoviten, veter 4 km na uro, severni, vlaga 64-odstotna, nebo 7/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,3 stopinje Danes, TOREK, 5. septembra LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 13.05 — Luna iraide ob 3.50 in zatone ob 18.22 Jutri, SREDA, 6. septembra LJUBA ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. in 4. septembra 1972 se je v Trlstu rodilo 10 otrok, umrlo je 14 o^efo. Umrli so: 4-Tomas Milian, Susan George 15 Telly Savalas. Barvni film. Eden 16.30 «Frogs». Barvni film. Millart, Sam Elliot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «The Eddie Chapnnan story» »Agli ordini del FUhrer e a servizio di sua maesta*, Ronoj Schneider in Yul Brynner. Barvni film. , Excelsior 16.15-22.10 «11 tuo vino « una stanza chiusa e solo io ho » chiave*, Edwige Fenech in Aru*® Strindberg. Prepovedano mladini P0® 18. letom. Rita 16.30 «11 leggendario X 15». Bar'" ni film. Charles Bronson. Aurora 16.30 «Agente 007 Thunde* bali... operazione tuono*. Barvni film. Sean Connery. Impero 16.30 «Senza famiglia, tenenti, cercano affetto*. Vitton* Gassman in Paolo Villaggio. Barv® film. Cristallo 16.30 «1 quattro delTAve M®' ria*. Barvni westem film. Capitol 16.30 «1 due figli di Trinitš* Barvni film. Franchi in Ingrassi®' Filodrammatico 16.30 »Jungla erott' ca*. Barvni film. Diar Poran. P**" povedano mladini pod 18. letom- Moderno 16.00 «L’urlo del silen«* Alan Arkim in Sondra Locke. Barv- ni Vittorio Veneto 16.45 «Sadismo». Mio Jagger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 «Per pochi dollari a® cora*. Giuliano Gemma. Barvni v'®-stem film. Ideale 16.30 «11 magnifico Tony Ca®-rera*. Erika Blank, Thomas Hunte in Femando Sancho. Barvni film- Astra 16.30 »Soldato blu*. Barvni fd®1- Kino Opčine 19.00 »Zeppelin*. ®**® Sommer. Razstave Tržaška umetnostna galerija ‘G®* tesius*, ki se ukvarja tudi s tiskanje grafičnih listov, se je iz Ulice G'u 1 10 preselila v Ulico Marconi ' začela novo sezono z razstavo cril ' rrih in drugih slik. Galerija je ndl,r , vsak delavnik od 10.30 do 13. ter od 17. do 20. ure. ob praznikih pa od do 13. ure. , V Tržaški knjigami razstavlja naJ novejše tridimenzionalne slike Deme trij Cej. V «Kraški hiši* razstavlja f°tore porter Mario Magajna dokumentartl fotografske posnetke o kraških oho tih in raznih prireditvah. Izleti SPDT organizira 17. septembra i** v Cerkno, kjer bo slovesna otvori*®, šole * spomenika NOB. Po možno® bo vzpon na Blegoš. Vpisovanje pri gdč. Norči v V' Geppa ~9r— Konzorcij pridelovalcev vin tri*®* občine — Križ priredi 10. septem®* izlet v Dobrovo (goriška Brda). PjJ simo člane, ki se mislijo udete®*1' da se javijo pri Egidiju Košuti- Agro Sosič, Opčine, Narodna u^f* št. 158 daruje 10.000 Ur za »Kra**® ohcet*. SOŽALJE PD »FRANCE PREŠEREN* * Boljunca Izreka globoko sožalje * nom pevskega zbora Mariji, , dorju in Branku ob bridki drage matere oziroma sestre " rije Žerjal vd. Maver. jg Sporočamo žalostno vest, da nas > zapustil naš dragi oče Anton Kozina Pogreb dragega pokojnika bo dafl®s^ 5. septembra ob 16.15 iz mrtvaš® glavne bolnišnice v cerkev v Do®1' žalujoče družine KOZINA, LOGATEC* in KRIŽMANČIČ Prebeneg. 5. septembra 1972 Umrla je naša draga žena, mama, nona. stara nona in sestra MARIJA PERT0T por. ČOK Uro pogreba bomo sporočili jutri. Žalujoči: mož Gašpar, sin Mirko, hčere Berta« Marija in Angela z družinami t er drugo sorodstvo Trst. Lonjer, 5. septembra 19 72 V nedeljo, 3. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA MAURI (MAVER) Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Boljuncu. Žalujoči: otroci z družinami, brat, sestra, Branka, vnuki in drugo sorodstvo Boljunec, Ljubljana, Maribor, 5. septembra 1972 PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE NA TRŽAŠKEM 7.800.000 domačinov in tujcev čez mejne prehode v avgustu ■v Število mejnih prehodov v avgustu se je povečalo v primerjavi z julijem, je pa občutno nižje od lanskega rekorda GORIŠKI DNEVNIK Osebni promet na italijansko - ju- ti 234.441 oziroma 157.954 v juliju), »»slovanski meji je v avgustu po-1 Veliko je bilo tudi Francozov .................................(203.689), Angležev (110.278) in Švicarjev (94.134), nekoliko manj pa Američanov (62.461) in Grkov (18 tisoč 474). Kar zadeva maloobmejni promet so v avgustu organi mejne policije našteli skupno 3.015.483 prehodov (julija 2.802.319 lani avgusta pa 2.975.333) od tega 2.192.101 italijanskih državljanov in 823.382 jugoslovanskih državljanov (lani so v i-stem mesecu zabeležili 2.159.949 o-ziroma 815.384 prehodov). Posamezne mejne prehode je v avgustu prešlo naslednje število potnikov: škofije 766.816, Fernetiči 524.731, Lazaret 479.002, Plavje 290.569, Pesek 290.341, Lipica 198.212, Repentabor 153.177 in Opčine (železniška postaja) 4.534. Čeprav se turistična sezona, tudi zaradi muhavosti vremena, že nagiba h koncu, se še vedno lahko pripeti, da na kakem prvorazrednem obmejnem prehodu naletimo na dolgo vrsto avtomobilov. Domačini v teh primerih radi zavi-jjejo proti blokom druge kategorije. 'Da bi jim olajšali izbiro, objavljamo poletni umik drugorazrednih mejnih prehodov, ki bo veljal do konca septembra. Pri Prečniku, Re-pentabru, Lipici, Socerbu, Mačkov- •kivno narastel tako glede števila Potnikov z mednarodnim potnim listom, kakor tudi glede prometa s obmejno prepustnico. Rekordnega Pfometa iz lanskega avgusta pa še klaleč nismo dosegli. Mejna policija, ki je zbrala podatke o prometu na mejnem odseku “Saške pokrajine, je ugotovila, da v preteklem mesecu prekoračilo ®?eio s potnim listom 4.814.769 lju-od tega 2.099.946 italijanskih dr-tavljanov in 2.714.823 tujcev. Za Primerjavo naj navedemo, da je La-P* v istem mesecu prekoračilo mejo skupno 6.113.323 ljudi od teh “052.563 italijanskih državljanov in ,iri60.760 tujcev. . Prva ugotovitev je torej, da se j® v avgustu v primerjavi z ju-Pj©m povečalo število mejnih prenov s potnim listom, (skoraj mi-jJ°n in sto tisoč prehodov več), Jočutno pa se je znižalo v primerjavi z lanskim avgustom (milijon * 300 tisoč prehodov manj). Med tujimi turisti so bili tudi v avgustu Jugoslovani najštevilnejši, !*J so jih mejni organi našteli kar 415.153 (le nekaj tisoč več kot v rUju). Število prehodov nemških n avstrijskih turistov se je kar podojilo (470.269 oziroma 302.147 pro- ljah, Plavjah. Korošcih (Kaštelje-riju) in Čamporah so mejni prehodi odprti od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer, bloka pri Gropadi in Cerejih pa od 6.00 do 19.30. V sobotah, nedeljah in prazničnih dneh je mejni prehod pri Lipici odprt do 22. ure. Pripominjamo, da veljajo navedeni podatki za sončno in ne za «lega!no» poletno uro. NA POBUDO VAŠKE MLADINE IZREDNO LEP USPEH «ŠAGRE» NA KRMENKI Nastopili so zbora ^Valentin Vodnik» iz Doline in «Fran Venturini» od Dom ja ter godba na pihala iz Brega Zbor »Fran Venturini* poje na »sagri* Pri «Piccolo mondo» je treščil v obcestni drog Včeraj popoldne, okrog 16. ure, se je 20-letn-i Bruno Negrisin iz Ul. ded Monco 4 peljal s svojo lam-breto po Miramarskem drevoredu proti mestnemu središču, ko je pri znanem lokalu »Piccolo mondo» izgubil nadzorstvo nad dvokolesnim vozilom in treščil v obcestni drog mestne razsvetljave. Zaradi pretresa možganov, rane po obrazu in krvavitve iz desnega ušesa se bo na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice moral zdraviti približno 20 dni. Vpis dijakov v Slovenski dijaški dom Starši, ki nameravajo poslati svoje otroke v šolskem letu 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi doma. Uprava bo v dijaški dom sprejemala gojence, dokler bodo razpoložljiva mesta. Starši lahko dobijo vsa pojasnila in navodila pri upravi doma v Svetogorski ulici št. 84, tel. 83-495, ob delavnikih, od 10. do 12. ure. Do jutri prijaviti zaloge vina! Kmetje - vinogradniki, trgovci, zadružne kleti in industrija, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in razpečevanjem vina, morajo do jutri, 6. septembra prijaviti na trošarinskem uradu zaloge vina, ki so jih imeli opolnoči 31. avgusta 1972. Prizadeti morajo izpolniti posebne obrazce, ki jih dobijo na trošarinskem uradu. Vinogradniki se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na sedež Kmečke zveze. Ul. Malta 2. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! V nedeljo popoldne je bilo na Krinki pri Domju živahno in lepo tot že dolgo ne. Zasluga za to gre 'Jottiači mladini, ki je priredila, ozi-P7rha obnovila stari vaški običaj — *sagro» in z njo vnesla življenje v la kraj in obenem dokazala, da ^ zaveda pomena starih tradicij ^ važnosti, da jih obnavljamo, ker s° del našega narodnega življenja. , že sama otvoritev «.šagre» je bi-a nadvse prijetna, ko je mlada dolinka Doriana Kofol, oblečena v Orodno nošo, stopila na oder ter v kratkem pozdravnem nagovoru ^ drugim dejala: «Z letošnjo ša-flto smo hoteli obnoviti tradicijo, ?! je bila pred mnogimi leti opu ^ena. Naša manifestacija je do-*a*. da mladi red ni pasiven in ne-®9čutljiv za socialno življenje, kot 80 nam nekateri očitali. Prav zato s,ho ^ potrudili, da bi vse skupaj ’*Padlo čim bolje.* Nato je nastopil moški pevski sbor «v. Vodnik* iz Doline, ki je vodstvom Ignacija Ote zapel: planinsko*, «Oj Triglav moj dom*, .od rožnato planino*, »Dobro mi !?*• «Hvalile se Kaštelanke*, «Ne-*?esta ljubezen* in «Zdravico», do-^či zbor «F. Venturini* pa je 1°^ vodstvom Rudolfa Franclja ze-® lepo zapel «0 večerni uri*, «Plo-!?■ «Bolen mi leži*, «Bilečanko», Va dan*, «Teče mi vodica* in 'Žabe*. Tako pred nastopom obeh zbo-^ kot pred izvajanjem posamezen točk in po končanem sporedu, f godba na pihala z Brega pod ,°dstvom Dušana Strajna igrala njčke, polke, koračnice in druge ^ladbe. fo kulturnem sporedu se je raz-*a prijetna domača zabava ob ‘vpkih orkestra «Kras». Kot že rečeno, je bilo ves dan a Krmenki zelo živahno, čeprav je j^rine v dopoldanskih urah še kar aagajaIo. Prireditev je privabila l*6 ljudi, kot so pričakovali še ako veliki optimisti. To dejstvo je anko mladim prirediteljem v pri-f^nje in v spodbudo, da se bodo ^halu lotili še kakšne prireditve. m. m. Včeraj opoldne se je 22-Ietna Au-‘ja Carboni iz Ul. Grassich 1/1 Tajala s svojim motornim kolesom fpOker* po Ul. Flavia proti Žav-'am. Na sredi poti jo je nenadoma pričel prehitevati fiat 850, ki 'a je vozil 19 letni Danilo Krmac '2 Ul. Toneatti 4. Fant je prehite-aJ tako neprevidno, da je z zad-lirn delom avtomobila oplazil mo-l^kuteristko, ki se je zvrnila na l*a- Zaradi pretresa možganov in po desni nogi se bo Carboni-J?va morala na nevrokirurškem odojku bolnišnice zdraviti približno Če; set dni. na katerem bo govor o onesnaženju Jadrana. Na to srečanje bosta lahko dežela Furlanija - Julijska krajina in TECNECO prinesli skupen prispevek, za katerega so že na delu njuni izvedenci. .................................... NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA Včeraj podpisan sporazum med deželo in TECNECO Kmalu študijsko srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi izvedenci za rešitev vprašanja onesnaženja Jadrana Na sedežu deželnega odbora je včeraj dopoldne predsednik dežel nega odbora Alfred« Berzanti podpisal pogodbo z družbo TECNECO, ki sodi v skupino ENI in s katerim je družba prevzela posvetovalno vlogo o vprašanjih onesnaženja ter njegove preprečitve v Furlaniji -Julijski krajini. Za družbo TEČNE CO je sporazum podpisal predsednik ing. Guadalupi. Prisotni so bili tuda podpredsednik ENI prof. Fran-cesco Foirte, znani italijanski eco-nomdst, ter deželni odbornik Stop-per, Masutto in De Carli. V svojem uvodnem posegu je predsednik Berzanti podčrtal pomen ekološkega vprašanja v Furlaniji - Julijski krajini, nakar je prevzel besedo prof. Forte in dejal, da je vprašanje onesnaženja okolja v Italiji zelo resno, da pa ni nerešljivo. Seveda, treba bo odšteti lepe denarce za ureditev tega problema. Računajo, da bodo učinkoviti posegi na tem področju stali državo in torej davkoplačevalce 8.000 milijard v 15 letih, se pravi v obdobju med letom 1970 in 1985. Spričo italijanskega državnega proračuna je, po mnenju prof. Forteja ta vsota popolnoma sprejemljiva. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da je mogoče z zdravim urbanističnim načrtovanjem in z discipliniranjem proizvodne dejavnosti zavarovati naravno bogastvo Italije, ne da bi pri tem zavrli njeno gospodarsko rast. Prof. Foirte je tudi podčrtal vlogo, ki jo ima ENI pri proučevanju ekoloških vprašanj ter dodal, da je rešitev vprašanja onesnaženja okolja v glavnem vprašanje kemije. K besedi se je oglasil nato predsednik TECNECO ing. Guadalupi in rekel, da se bo dežela Furlanija -Julijska krajina s podpisom pogodbe okoristila z vso izkušnjo, ki jo je v dolgih letih pridobil na ekološkem področju ENI in posredno TEC NECO, ki nadaljuje z njegovim delom. Rekel je tudi. da je prepričan, da bo TECNECO lahko dal bistven prispevek k rešitvi vprašanja onesnaženja Jadrana. S tem v zvezi je dejal, da je to problem, ki zadeva več italijanskih dežel, in tudi sosednjo Jugoslavijo. V prihodnjih mesecih bo na vrsti srečanje, ki ga bo priredila mešana italijansko - jugoslovanska komisija in V VIDMU, OB PRISOTNOSTI OBLASTI IN JUGOSLOVANSKIH PREDSTAVNIKOV Svečana izročitev kolajn italijanskim vojakom ki so se pridružili partizanom v Jugoslaviji Svečanost v dvorani videmske pokrajine - Govorili so predsednik pokrajine od v. Turello, poslanec Lizzero, generalni konzul SFRJ Boris Trampuž - Kolajne in diplome svojcem padlih in preživelim vojakom »Iz članov armade, ki so jo upo- j rabili v agresivni vojni, ste se [ spremenili v člane armade, ki je odrešila čast italijanskega naroda* je dejal v nedeljo zjutraj predsednik videmske pokrajine odv. Vini-cio Turello več kot sto bivšim članom italijanske vojske, ki so se po 8. septembru 1943 pridružili enotam jugoslovanske partizanske vojske. Na podlagi sporazuma med italijansko in jugoslovansko vlado je jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito namenil tistim članom italijanske kraljeve armade, ki so se po njenem razsulu v septembru 1943, pridružili jugoslovanskim partizanskim enotam in skupno z njimi pričeli boj proti nacifašizmu na ozemlju Jugoslavije, spominske diplome in kolajne. V Jugoslaviji so se številne italijanske vojaške enote pridružile partizanom, v sko-ro dveletnem skupnem boju je imela prenovljena italijanska vojska na jugoslovanskem ozemlju 20.000 padlih. Italijanski vojaki divizij »Italia* in »Garibaldi - Montenegro* so ped za pedjo skupno s partizansko vojsko osvobajali Jugoslavijo in s tem pripomogli h končni zmagi nad nacifašizmom. Na nedeljski svečanosti, ki je bila v dvorani videmske pokrajine (v tamkajšnji palačj Belgrado) so podelili diplome in kolajne 104 italijanskim borcem. To je le del borcev, kajti, kot je omenil predsednik odv. Turello, 650 so že priznali status borca v tujini, veliko pa jih je ki jim tega statusa vojaške oblasti doslej niso priznale. V dvorani so bili poleg borcev ali njih sorodnikov prisotni tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, konzul Drago Žvab, podpredsednik obrambne komisije poslanske zbornice posl. Mario Lizzero - Andrea, zastopniki vojske, zastopniki civilnih oblasti, odv. Li-vi, predsednik videmskega CLN. Svečanost je otvorii predsednik pokrajine odv. Turello. Poleg že omenjenih besed je dejal, da so se italijanski vojaki po 8. septembru junaško borili proti fašistom in nacistom v Jugoslaviji, na grških otokih, v Franciji. Ta nova italijanska vojska je imela 40.000 padlih in njih pomen je enak tistemu 70.000 padlih, ki so jih imele italijanske partizanske edinice, ki so se borile na domačem ozemlju. Današnjim odlikovancem, je zaključil svoj govor odv. Turello, gre zahvala vse Furlanije, ki je bila in je z vso odločnostjo na strani protifašizma. Za njim je, v svojstvu podpredsednika obrambne komisije poslanske zbornice, govoril bivši partizanski komandant Mario Lizzero -Andrea. Bivšim vojakom je dejal, da so se ramo ob rami oorili z jugoslovanskimi partizani za osvoboditev Evrope izpod nacističnega jarma. V teh skupnih borbah se je porodilo bratstvo, ki je b’)o enako onemu, ki se je v naših krajih porodilo med slovenskimi in furlanskimi partizani. Te edinice so izbrisale madež napadalca, ki ga je fašizem naprtil italijanskemu narodu. Treba bo napisati zgodovino italijanskih edinic, ki so se borile v tujini proti fašizmu. Spregovoril je tudi generalni konzul SFRJ Boris Trampuž. »Nismo vas pozabili in se Vam zahvaljujemo* je dejal bivšim italijanskim vojakom. Izrazil je zahvalo vseh jugoslovanskih narodov in jugoslovanske vlade za njihovo požrtvovalnost, za njihove žrtve, saj so partizanom uspešno pomagali pri osvoboditvi svoje dežele. Sledilo je podeljevanje kolajn in diplom. Gre za prva 104 priznanja ki so jih, kot smo že omenili, dali bivšim italijanskim vojakom. Med njimi so bili tudi svojci enajstih v borbi padlih vojakov. Kolajne so tako izročili svojcem padlih. Njih imena so: Ferdinando Buttolo, Ma- Zaradi zloma desne stegnenice ter ran po obeh nogah se bo 36-letni Sergio Ridolfo iz Ul. Bozzarimi 6 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno tri mesece. Ridolfo je včeraj okrog 16. ure popravljal streho nekega hangarja v podjetu «Vetrobel», ko se je del strehe nenadoma podrl. Ridodfo je padel 8 m globoko. tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIMtlllllllllllllMIIIIIIIIIIliiUliiiiiiiiiiiiiinnijininiiiilllllliiiiiiiiiiuilllIlllllllllllllllllllllliailllllllllllllllllllllMIIM Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž izroča spominsko diplomo preživelemu borcu - partizanu rino Cettulo, Emilio Fabian, Pio Lucca, Giuseppe Marini, Olivio Pascoli, Antonio Pausin, Admino Venturini, Zefferino Danelut, Davide Cusrn in Angelo D’Andrea. Ostale kolajne je konzul Trampuž izro- čil preživelim borcem, med katerimi jih je bilo precej iz Beneške Slovenije. niiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiHiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PTIČJA RAZSTA V A SV. JERNEJA V GORICI V občinskem parku se je zbralo veliko ljubiteljev malih krilatcev Prisotni so bili tudi razstavljavci iz Nove Gorice - Za meščane je bil ptičji koncert dokaj nenavadna stvar Veliko število vnetih ljubiteljev ptičev se je v nedeljo zbralo v občinskem parku, kjer je bila že tradicionalna ptičja razstava sv. Jer neja. Pravijo celo, da sega tradicija te razstave še dlje v stoletja, kpt pa ptičja razstava v Sacileju, ki je ena najbolj znanih v naši deželi. Prvi razstavljavci so prišli v občinski park že v soboto popoldne, kjer so začeli razporejati kletke na vidna mesta, tako da bi jih žirija ne spregledala. V parku se je takrat slišalo petje vseh raznovrstnih krilatcev. Kdor jih je poslušal je mogoče za trenutek pomislil, da se nahaja nekje v gozdu, v prosti naravi, kajti podobni ptičji koncerti so v mestih zares nenavadni. Vse okrog in okrog so bile razobešene kletke, v katerih so bili ptiči vseh vrst. Barve in petje ptičev so se prelivale v lepo harmonijo, ki je navdušila vse obiskovalce. Med prisotnimi je bil tudi gori-ški župan De Simone, kvestor De Focatiis in deželni odbornik Tripa-ni. Razstavo je odprl predsednik garaške Pro loco dr. Carlo Pellis, celotno manifestacijo je namreč organizirala ustanova Pro loco. Poleg razstave ptičev je bila obiskovalcem na vpogled tudi oprema za lov ptičev, za katero so organizatorji podelili tudi posebno nagrado. Ostale nagrade je prejela najlepša skupina ptičev, ki so bili razdeljeni v razne kategorije. Med udeleženci tekmovanja so bili prisotni tudi nekateri ljubitelji ptičev iz Nove Gorice, največ jih je pa bilo iz videmske pokrajine. Nekateri so prišli iz zelo oddaljenih krajev; tako smo videli na primer razstavljavce, ki so prišli iz Vicenze io Trevisa. Veliko jih je bilo seveda tudi iz naših krajev. V raznih kategorijah so prejeli nagrade sledeči razstavljavci: Ernesta Fantini iz Čedada, Guido Ca- VESTI Z ONSTRAN MEJE Nova Gorica postaja pomembno šolsko središče za Primorsko V kratkem samoprispevek za gradnjo novih šol, sicer grozi dijakom tretja izmena - V Novi Gorici oddelek pedagoške akademije za razredni pouk Ker bodo imeli učenci in dijaki proste sobote, so v Sloveniji začeli letos s poukom že 1. septembra. V Novi Gorici, kjer imajo pomembno število srednjih in drugih šol za vso Primorsko, je te dnd še posebno živahno, saj računajo, da je mesto sprejelo blizu 5000 učencev in dijakov. Tudi v Ajdovščini in Tolminu so začeli šolsko leto z vrsto novosti. Če izvzamemo šolo spomenik NOB v Cerknem, potem moramo priznati, da z novim šolskim letom ni dobil noben kraj nove šolske zgradbe. Modernizacija šolskih objektov se je trenutno nekoliko zakasnila, ker so v vseh štirih severnoprimorskih občinah postavili prejšnja leta številne nove šole. Poudarjajo pa, da bo potrebno čimprej graditi nove šole v Novi Gorici, kjer grozi učencem že tretja izmena. V ja, ki naj bi zagotovil polovico potrebnih sredstev. Dalje je zelo kritično stanje v Tolminu, kjer je šola popolnoma dotrajana, ter na Colu. V načrtu imajo še nove šolske objekte v Dornberku in nekaterih manjših krajih. Če smo v uvodu omenili novosti, ki jih prinaša šolsko leto, potem velja to predvsem za organizacijo šol. Nova Gorica, ki se je razvila v pomembno izobraževalno središče, bo letos dobila prvo višjo šolo. Gre za postavitev oddelka ljubljanske pedagoške akademije za tako imenovani razredni pouk oziroma splošno usmeritev bodočih pedagoških kadrov. Šola bo imela sedež v Šempetru pri Gorici ter bo sprejemala kandidate z območja vse Primorske. Za sedaj »odo odprli en oddelek z okoli 25 slušatelji. Poseben oddelek za pedogoško smer tem mestu se pripravljajo na za-. bo dobila tudi novogoriška gimna četek prostovoljnega zbiranja denar-1 zija z 20 učenci. Na šolah druge stopnje velja u-gotoviti zlasti veliko zanimanje za študij ekonomije ter strojne tehnike. Gre za področji, v katerih je veliko popraševanje kvalificiranih delavcev. Manj interesa vlada za področje elektrogospodarstva in lesa. Sicer pa je vseh 11 šolskih centrov druge stopnje dobro zasedenih! Težave so nastale v dijaškem domu, kjer so morali odkloniti znatno število prosilcev. V pregledu razmer ob začetku šolskega leta naj se zadržimo še pri Ajdovščini. V središču Vipavske doline namreč začenja delovati podružnica mariborskega šolskega centra za gradbene strokovnjake. V center so vpisali okoli 120 mladih kandidatov, ki se bodo izu čili za zidarje, železokrivce te» tesarje. Poučevali pa jih bodo strokovnjaki gradbene operative, ki je na Primorskem precej močna. Dijaki so iz vseh primorskih občin. stagnotto iz Vidma, Ermes Balloch iz Butria, Ezio Donda iz Mariana, Franco Mania iz Ronk, Giorgio Palma iz Gorice, Mario Lanfrit iz Spili mber ga, Luigi Scatto iz Gorice, Attilio Gargan iz Sarileja, Paolo Baroni iz Tržiča; za najboljšo ptičjo opremo pa Giacomo Detla Vedo-va iz Ragpgne. V četrtek v Doberdobu seja občinskega sveta Po daljšem počitniškem premoru se bo v četrtek, 7. septembra spet sestal doberdobski občinski svet. Na dnevnem redu bo odobritev skle- pov ožjega odbora, ki se tičejo doma onemoglih in občinskega pravilnika za uporabo športnih objektov. V odobritev bodo predstavili tudi pravilnik medobčinskega konzorcija za upravo avtobusnih prevozov. Važna točka dnevnega reda bo problem dodelitve šolskih podpor za stroške prevozov in za nakup šolskih knjig, kar velja samo za dijake, srednjih šoL............ Med drugim bodo občinski možje razpravljali o nekaterih javnih delih, o najemu posojila pri goriški hranilnici za ureditev občinskih cest, o ureditvi pločnikov v Doberdobu ter o postavitvi dveh avtobusnih čakalnic v Jamljah in pri Bonetih. ............................ V NEDELJO NA GORIŠKIH CESTAH ŠEST OSEB RANJENIH PRI DVEH NESREČAH V Jamljah ranjeni štiri Tržačani in en vojak V nedeljo sta se na naših cestah pripetili dve prometni nesreči, pri katerih je bilo ranjenih 6 oseb. Dokaj nenavadna nesreča se je pripetila 62-letnemu upokojencu Gi-gliu Medeotu, doma iz Farre, Ul. Gorizia 65. Medeot je stal pred vrati svojega dvorišča, ki je pri glavni cesti v Gradišče. Vanj se je z vso silo zaletel z avtomobilom 50-letni Umberto Buiatti, ki je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Najprej je podrl Medeota, nato zadel ob zid in se končno ustavil sredi ceste. Z reš ilcem so Medeota prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge, prebitje prsnega koša in druge poškodbe. Šofer U. Buiatti se pri nesreča ni poškodoval. Zaradi trčenja med fiatom 500, ki ga je šofiral 21-letni Vincenzo Roberto, ki službuje vojaški rok v Farri in tržaškim fiatom 128, ki ga je vozil 35-letni Šivano Blaso-vich iz Križa, je moralo v bolnišnico pet oseb. Do nesreče je prišlo v Jamljah v nedejo popoldne. Vse ponesrečence so prepeljali v tržiško bolnišnico. Roberta so zdravniki pridržali na zdravljenju za 30 dni zaradi zloma leve noge ta precejšnjih poškodb po glavi. Blasovicha so pridržali za 20 dni zaradi verjetnega zloma reber in globoke rane na čelu. Poleg Blasovicha so se v tržaškem avtu vozili še njegova 35-letna žena Lucia, ki bo morala ostati v bolnišnici 20 dni zaradi zloma desne roke in še dva Tržačana, 53-letni Giuliano Gamboz ta 42-letna Adalgisa Vidova. Gamboz bo ostal v bolnišnici 20 dni zaradi verjetnega zloma desnega ramena, Vidova pa 25 dni zaradi notranjih poškodb ta zloma levega ramena. Nesreča Sovodenjca pri Devetakih 60-letni Caudi Jožef, doma iz Sovodenj - Ul. Favetti 9, bo moral zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer pri Devetakih, ostati v bolnišnici 60 dni. Caudi je pri Devetakih prečkal cesto v trenutku, ko je iz Trsta prihajal avto, za volanom katerega je sedel 37-letni Francesco Pel-lizoni doma iz Gorice, Ul. Mattioli. Šofer je Caudija opazil prepozno in ga z avtom podrl. Ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu poleg zloma desne noge ugotovili še precej drugih poškodb. * * * V nedeljo zvečer se je na cesti pri Poljanah ponesrečil Aldo Bin, bivajoč v Ronkah — Ul. Monte Sei busi 51. Bin je vozil po cesti s svojo vespo. Da bi se izognil divjemu vozaču, ki je takrat prečkal cesto, je zavil na desno, izgubil ravnotežje in padel na tla. Šele včeraj zjutraj se je javil v tržiški bolnišnici, kjer so ga pridržali zaradi telesnih poškodb za 20 dni. BENEŠKI DNEVNIK Kulturno srečanje med sosednimi narodi na «Kamenici» Na «Kaimenici», sugestivni planoti, od koder je krasen razgled nad vso vzhodno Beneško Slovenijo, kraj med Staro Goro in Dolenjim Trbi-ljem, ob asfaltirani cesti, organizirajo 10. setpembra 1972 kulturno društvo »Ivan Trinko* iz Čedada in duhovniki iz Nadiških dolin - skupine «Dom» — II. kulturno srečanje med sosednimi narodi s sledečim programom: Ob 15. uri maša v štirih jezikih, nato pa nastopajo: pevski zbor »Rečan* iz Ljes, folklorna skupina »Tine Rožanc* iz Ljubljane, Briški oktet, pevski zbor »Mirko Filej* iz Gorice, pevski zbor »Radiše* iz Koroške (Avstrija), pevski zbor »Posočje* iz Tolmina, mandolinska skupina ta ženski pevski zbor italijanske skupnosti iz Istre (Jugoslavija). Za brezplačni ples bo igral ansambel »Briški slavček* iz štever-jana. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo. Preskrbljen je prostor za parkiranje avtomobilov ta avtobusov. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Sc6n&* SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BEUCA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDIČEVA Režija: JANEZ VRHUNC V petek, 8. t. m. ob 21. uri v žppnij. dvorani v ŠTEVERJANU. V soboto, 9. t m. ob 21. uri v prosvetni dvorani v GORICI. V nedeljo, 10. t. m. ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu V ponedeljek, 11. t. m. ob 21. uri v zupn. dvorani v ŠTANDREŽU. Prosvetno in športno društvo dSOVODNJEs priredi v nedeljo, 10. septembra 1972 o OCENJEVALNI J. AVTORALLV Vpisovanje na sedežu društva, v gostilni «Grad Rubije* in na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Udeleženci tekmovanja morajo imeti veljavno prepustnico. šola GLASBENE MATICE — Gorica Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972, vsak dan od 10. do 12. ure, na sedežu ▼ UL Malta 2, tel. 24-95. Pouk se bo redno pričel v ponedeljek. 18. septembra 1972. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Uomo bianco ve con il tuo Dio», R. Harris. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »La grande cor-sa». J. Lemmon in T. Curtis. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 »AHudnante notte per un delitto*. R. Mitchum in B. Vaccaro. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Quella carogna dellispettare Sterling*. R Silva in B. Lončar. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTORIA 17.30-22.00 »Django*. F. Nero in L. Lusjak. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 18.00-22.00 »Lettere da Stalingrado*. P. Tabborto in M. Len-cagne. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sette cada-veri per Scotland Yard». Barvni film. P. Nardi. PRINCIPE 18.00-22.00 «La vendetta di Tarzan*. Barvni film. J. Mahooej. Nova Gorivu SOČA (N. Gorica) »Teksas je čet reko*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Modri vojak*. ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE »Prostor za ljubimce*, ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS »Most pri Remagenu*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL »Maks in tatovi*, francoski barvni film — ob 20. DESKLE »Sinsinati Kid», ameriško -mehiški film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. POTUJOČI KINO V Braniku »Bojevniki*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni & Bassi. Raštel 26, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Coeulich, tel. 72-480. Razna obvestila Trgovinska zbornica Italija — Nemčija je izdala informativno študijo o prodajnih možnostih v Nemški zvezni republiki, študija stane 30.000 Ur, zainteresirani jo lahko naročijo na sedežu omenjene zbornice v Milanu, UL Napo Torriani 29. Urad ENAL v Gorici obvešča, da se uvedli enotni delovni umik. Urad na Korzu Verdi bo odprt od 8. do 14. ure ob delavnikih. Izleti SPD Gorica priredd v soboto, M. in v nedeljo 17. septembra izlet s lastnimi prevoznimi sredstvi, z vzpo* nora na Triglav. Udeleženci izleta naj se pravočasno prijavijo »a-radi rezervacije prenočišča na Do-lišču. Vsa pojasnila na sedežu društva v Ul. Malta 2. tel. 3485. Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija -17. Skonstruirane obtožbe so se kar sproti rušile Gramsci je stanoval v neki majhni hiši s petero političnih jetnikov, od katerih sta bila dva bivša socialistična poslanca reformistične odnosno maksimalistične struje. To pa, kar je bilo svojevrstna posebnost, je bilo to. je bil eden izmed jetnikov Amadeo Bordiga, bivši sekretar KPI in vodja komunistične struje, ki je imela dolgo časa večino v partiji. Našla sta se tako skupaj dva ostra nasprotnika. pa čeprav sta pripadala isti stranki, dva politika, ki sta se dolgo let borila, da bi članstvu komunistične partije Italije dokazala pravilnost svojih idej. Dejstvo pa je. da v tej borbi nista uporabljala nepoštenih sredstev. Gramsciju bi bilo kaj takega povsem tuje in nesprejemljivo. Značilen in v tem smislu ilustrativen je »primer*, ki se je Gramsciju pripetil v Moskvi, ko je bil predstavnik KPI v kominterni. Tja so prihajala poročila o stališčih Bordige in idejah, s katerimi niti predstavniki ostalih partij, zbranih v komunistični internacionali, niso soglašali. Zato je bilo potrebno se v sami Italiji politično boriti. da se te ideje pobijajo, da se sam Bordiga prepriča, da .jih mora spremeniti, ali pa se umakniti, če se večina članov izreče proti njegovim stališčem in proti njegovi politični liniji. Madžarski predstavnik Rakoši. Id je bil tedaj prav tako v Moskvi kot funkcionar ko-minterne. je predlagal Gramsciju, da naj se vsa zadeva zaključi na kratko in učinkovito tako — da se Bordiga odstrani na ukaz komin-teme. on. Gramsci, pa da naj prevzame njegovo mesto generalnega sekretarja KPI. Ta pa je. povsem razumljivo to odklonil in postal vodja KPI šele tedaj, ko so bili Bordiga in njegovi principi ter njegova stališča v odprti politični borbi premagani in ko je najvišji partijski forum, tretji kongres v Lyonu, v Franciji, tudi uradno potrdil novo stanje. Šesterica jetnikov je kljub razlikam v mišljenjih in kljub dovče-rajšn.jim političnim bitkam vendarle našla nekakšno soglasje. Pomembno je bilo tudi to. da so imeli tudi veliko knjig, za kar se je bil potrudil Gramsci. Neki njegov turinski prijatelj, tedaj profesor za politično ekonomijo v Cagliariju. mu je bil odorl neomejen tekoči račun v neki milanski knjigami. od koder je mogel Gramsci naročati tiste knjige, ki so ga zanimale. Na račun tega so politični jetniki organizirali tudi nekakš-. no »kulturno šolo». V tej ie Gramsci predaval zgodovino in zemljepis. učil pa se je nemščine. Bordiga je vodil znanstveni odsek. Zvečer so igrali na karte, ki jih pa Gramsci do tedaj še nikoli ni bil vzel v roke. Toda soigralca so ga prepričevali, da ima vse možnosti, da se nauči »hriškole*, »na znanstveni osnovi* — se bo tega Gramsci spominjal pozneje. štiriinštirideset dni. ki jih je preživel v konfinariji na Ustici. niso bili posebno strašni in težki. Prave muke so se začele 20 januarja 1927. leta. ko se je začelo premeščanje z otoka v Milan, v slovito ječo San Vittore. To premeščanje je trajalo polnih 19 dni. iz zapora v zapor, v živinskih vagonih z lisicami na rokah, z verigami na nogah, v najhujšem mrazu. Zasiiševanja so se začela že po dveh dneh. Kot tudi druge komuniste. so tudi Gramscija obtoževali »zločinov proti državi* in mu očitali. da ie »subverzivni element*. Očitali so mu. da je »zelo nevarna osebnost za iavni red in družbeno ureditev*. Vse to pa je bilo mnogo težje podkrepiti z dokazi in pričami, z dejstvi in argumenti. Mnoge obtožbe je bilo zelo lahko ovreči, ker so bile preveč naivno skonstruirane. V nekem karabinjerskem poročilu na primer .ie bilo rečeno, da ie rimsko tožilstvo obtožilo Gramscija za to. ker je bil v novembru 1922. leta v posesti orožja in streliva. V tem času pa .ie bil Gramsci v Moskvi in je že šest mesecev ležal v zdravilišču »Srebrni gozd*. V njegovo celico so podtikali tudi policijske provokatorje kot nekakšne »komunistične aktiviste*, vendar so tudi takšni poskusi, da bi prišli do dokazov za obtožnico, ostali brez u-speha. Vse to pa nd preprečilo Mussoliniju načrtov, da aretirane komuniste spravi pred posebno sodišče za obrambo države. Sicer pa ni niti preiskava mogla trajat: v nedogled. Proces se je začel 28. maja 1928. leta v Rimu. Na zatožni klopi le bilo 22 vidnih voditeljev komunistične partije Italije: generalni sekretar Antonio Gramsci, člani izvršnega komiteja Umberto Terra-cini, Mauro Scocimarro in Giovan-nd Roveda. bivši poslanci Ludgi Al fani, Igino Borin. Enrico Ferrari, Ezio Riboldi in drugi. Sodišču je predsedoval general fašistične milice Alessandro Sapo-riti. sodni dvor pa je sestavljalo še pet članov, pet polkovnikov fašistične milice. Tožilec je bil odvetnik Michele Isgro. Prvega so zaslišali Gramscija. »Obtoženi ste — je rekel predsednik sveta — konspirativne dejavnosti, podpihovanja k državljanski vojni, apologije zločina in ščuvania na razredno mržnjo. Kaj imate reči v svojo obrambo?* »Ostajam pri tistem, kar sem izjavil pri zasliševanju na policiji — je odgovoril Gramsci. — Aretiran sem bil, čeprav sem bil član par- lamenta. Sem komunist in moja politična dejavnost je znana, ker sem jo vršil javno in kot poslanec in tudi s pisanjem v listu »Unitš*. Nisem sc ukvarjal s protizakonito dejavnostjo, kajti, tudi če bi to hotel početi, bi tega ne bil mogel. Že leta je bilo v moji bližini po šest policajev z odkrito nalogo, da me spremljajo, kadar sem zunaj in me nadzirajo na domu. In tako nisem bil nikoli sam. Pod Izgovorom, da me ščitijo, sem bil stalno pod nadzorstvom in to nadzorstvo postaja danes moja najboljša obramba. V tem smislu zahtevam, naj bosta kot priči zaslišana turinski prefekt in načelnik policije. Ce pa predstavlja pripadanje komunistični partiji določeno odgovornost, to odgovornost sprejemam.* »Med spisi, ki so jih našli pri vas — je nadaljeval predsednik sodišča — je govor o vojni in o prevzemu oblasti s strani proletariata. Kaj ti spisi pomenijo?* »Gospod predsednik — je odgovoril Gramsci — mislim, da se vse diktature vojaškega značaja končajo tako, da jih zrušijo z vojno. V takšnem primeru se mi zdi očitno, da je proletariat dolžan, zamenjati vladajoči razred in prevzeti v svoje roke vodstvo dežele, da bi rešil usodo naroda*. (Nadaljevanje sledi) Od jutri z Emilom Frelihom na pot po zanimivi Tajski Naš sodelavec Emil Frelih, ki je prepotoval že pol sveta, je pred nedavnim obiskal tudi azijsko deželo Muang Tai, kar bi po naše pomenilo Deželo svobodnih. Svoje vtise iz te dežele na Daljnem vzhodu je strnil za naš dnevnik v potopis, ki ga bomo začeli z jutrišnjim dnem objavljati. Na stiki »sakralni del* kraljevske palače v Bangkoku i mm J r mm TOREK, 5 SEPTEMBRA 1972 -------- -TRST"* - ------------ 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.15 Orkester; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.15 Veliki detektivi; 19.20 Igra za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Paisiello: »Zaljubljena Nina*; 22.30 Radio Olimpia. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Juke box; 16.00 I. Svevo: »Una vita*. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.00 Orttester »Ro-magna folk»; 10.35 Slov motivi; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Polke in Valčki; 14.40 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni program; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; 19.00 Solisti in ansambli; 20.00 Melodije; 20.30 Prenos RL; 21.40 Musiča sprint; 22.00 Zbori; 22.30 Jazz; 23.00 Ši-vicova glasba; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Glasbeno -govorni spored; 14.00 Pisana glasba; 15.30 Olimpijske igre; 20.20 L. Capuana: «11 Paraninfo*; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30 13.30, 19.30 Poročila: 7.40 Olimpijske igre; 8.00 Poje R. Carlos; 8.40 Orkestri; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Poletni program z Bongiomom; 12.40 ALto gradimento; 13.50 Zakaj in kako; 14.00 Plošče; 15.00 Pisana glasba; 19.00 Francoščina na lahek način; 20.10 Povratni vozni listek z M. Marchesijem; 20.50 Pisana glasba s plošč; 22.00 O-limpijske igre. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna itai. glasba; 11.45 Baročni koncert: Torelli in Bonpor-ti; 12.10 Rimski Korzakov »Majske noči*; 13.00 Lalo, Paderev-ski in Janaček; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert: ■17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.00 Lahka glasba; 18.30 Barto-lozzi in Bussotti; 18.45 Pieranto-ni: Nevarnosti modernega človeka v okolju; 19.15 Koncert; 20.05 Skladbe za cimbalo; 21.30 Palisiel-lo: »Fedra*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Rahmaninov, koncert štev. 2; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Grieg, Delius in Dvorak; 12.20 Skladbe C. Niel sona; 12.30 Benco - Smareglia: »Oceana* — tretje dejanje; 13.40 Portret avtorja; Giovanni Batti sta Martini. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila: 9.10 Operna matineja; 10.05 Radijska šola: Za začetek; 10.35 Slov. narodne; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Iz zbirke Liszta: »Leta potovanja*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači godci; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Melodije; 15.40 »Na poti s kitaro*; 16.40 Verdi; duet Violette in Germonta; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Le grand; 18.10 Simf. koncert za rog in godalni orkester v D-duru št. 2; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek na svidenje!; 19.45 Poje Marjetka Falk; 20.00 LaJhko noč, o-trocil; 20.15 Ansambel Feniks; 21.00 Melodije; 21.30 Miller; «Lov na čarovnice*; 23.15 Popevke; 00.05 B. Radovič: Pesmi; 00.15 Glasba za klavir. ITAL. TELEVIZIJA 15.00 Olimpijske igre; 20.00 Ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 M. Pialat: «La časa nel bpsco*; 22.00 O beneškem filmskem festivalu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik, 21.20 Olimpijske igre. JUG. TELEVIZIJA 18.20 M. Jezernik: Medvedov Godmjavček; 18.40 Obzornik; 19.00 Olimpijske igre; 20.05 Zbor »France Prešeren* iz Kranja; 20.20 Senj, oddaja iz cikla Karavana; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Diagonale; 22.35 Olimpijske igre; 00.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Olimpijske igre; 21.00 Med vedek Rupert; 21.15 Poročila; 21.30 Olimpijske igre. LOV — AVTO Tudi letos bodo (15. oktpbra) or-| ganizirali lovsko - avtomobilsko | tekmovanje na progi Trst — Zagreb. I Udeležilo se ga bo 48 posadk. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET ITALIJANSKI POKAL 1. skupina Juventus — Verona 0:0 Varese — Novara 2:1 počivala: Foggia Lestvica: Juventus 5, Varese in Verona 3, Foggia 1, Novara 0. 2. skupina L. R. Vicenza — Catania 1:1 Reggiana — Torino 2:1 počivate; Brescia Lestvica: Vicenza in Reggiana 4, Brescia 2, Catania in Torino 1. 3. skupina Perugia — Asooli 0:0 Temana — Airezzo 0:0 počival Cagliari Lestvica: Cagliari 4, Arezzo 3, Temana in Asooli 2, Perugia 1. 4. skupina Genoa — Sampdoria 0:0 Inter — Lecco 5:1 počival: Catanzaro Lestvica; Inter 5, Genoa 3, Catanzaro in Sampdoria 2, Lecco 0. 5. skupina Cesena — Monza 7:0 Bologna — Bari 1:0 počivala: Fiorentina Lestvica: Cesena 5, Bologna 4, Monza 2, Fiorentina 1, Bari 0. Mantova — Reggina 2:1 6. skupina Mantova — Reggina 2:1 Roma — Como 3:1 počivala: Atal anta Lestvica: Roma 5, Atalanta 3, Mantova 2, Como in Reggina 1. 7. skupina Napoli — Taranto 1:0 Palermo — Lazio 0:0 počival: Brindisi Lestvica: Napoli 6, Taranto in Palermo 2, Brindisi in Lazio T. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA 0:4 0:0 1:0 1:0 2:1 3:0 2:0 1:1 3:1 2:0 1:4 3:1 3:1 1:0 1:1 0:1 2:2 4:0 Dinamo — Beograd Vardar — Sutjeska Sloboda — Olimpija Radnički — Bor Velež — Željezničar Sarajevo — Partizan Vojvodina — Čelik Hajduk — Borac C. zvezda — Spartak LESTVICA: Velež 6, Beograd, Crvena zvezda, Borac, Čelik, Sutjeska in Radnički 5, Vojvodina, Sarajevo, Željezničar, Sloboda in Partizan 4, Bor, Olimpija, Hajduk, Vardar in Spartak 3, Dinamo 1. PRIHODNJE KOLO: Željezničar — Dinamo, Spartak — Velež, Borac — C. zvezda, Čelik — Hajduk, Bor — Vojvodina, Olimpija — Radnički, -Sutjeska — Sloboda, Partizan — Vardar, Beograd — Sarajevo. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb — Karlovac Rudar (T) — Maribor Mura — Trešnjevka Kozara — Split Rudar (Lj) — Rijeka Orijent — Šibenik Mercator — Segesta Istra — Jedinstvo Varteks — Sloboda LESTVICA: Varteks 7, Rijeka, Šibenik, Segesta in Zagreb 6, Karlovac, Mura in Orijent 4, Maribor, Istra, Jedinstvo, Kozara, Mercator in Split 3, Rudar (T) 2, Rudar (Lj), Trešnjevka in Sloboda 1. PRIHODNJE KOLO: Sloboda — Zagreb, Jedinstvo — Varteks, Segesta — Istra, Šibenik — Mercator, Rijeka — Orijent, Split — Rudar (Lj), Trešnjevka — Kozara, Maribor — Mura, Karlovac — Rudar (T). SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Ilirija — Aluminij 2:0 Izola — Triglav 2:1 Kovinar — Ljubljana 0:2 Železničar — Koper 4:1 Drava — Kladivar 4:1 Slavita — Nafta 1:1 Pari prihodnjega kola: Alumdnii • Kladivar, Koper - Drava. Nafta -Železničar, Ljubljana - Slavija, Triglav - Kovinar. Ilirija - Izola. VZHODNA CONSKA LIGA Tolmin — Adrija Jadran — Primorje Slovan — Litija LTH — Usnjar Sava — Piran Vozila — Zagorje Pari prihodnjega kola: Adrija Zagorje. Piran - Vozila, Usnjar -Sava, Litija - LTH. Primorje - Slovan. Tolmin - Jadran. NOGOMET Tržaški nogometni klub Costalun-ga bo danes ob 17.30 nastopil na igrišču pri Sv. Sergiju proti jugoslovanski enajsterici Crikvenica. V FINALU TURNIRJA ZA TROFEJO BAZOVIŠKIH ZBTEV» Breg in Bor prikazala igro kot jo vidimo le redkokdaj Trofejo je osvojila prva postava Bora, 2. jo bil Breg, 3. pa Sloga, ki je odpravila Bor B V soboto se je zaključil zelo zanimiv turnir v ženski odbojki, ki ga že vrsto let orireja ŠD ZARJA iz Bazovice. Finalni del tekmovanja se je začel na igrišču v Bazovici, nadaljeval pa se ie na stadionu «1. maj* v Trstu. Pihal je namreč precei močan veter, ki ie zelo oviral igro. V malem finalu so se spoprijele ekipe Bora B in Sloge. Mlade barovke se niso mogle uspešno postaviti po robu močnejšim nasprotnicam. Pokazale so precej borbenosti le v začetku drugega seta, ko so z vetrom v korist dosegle vodstvo 6:1. Slogašice so z boljšo igro kmalu odpravile nasprotnice. Rezultat: SLOGA — BOR «B» 2:0 (15:3. 15:8). Postavi: SLOGA: Sosič R.. Guštin S., Milkovič V.. Žagar N.. Bu-sletta G. in A., Kralj L.. Padovan M., Grgič S.. Brass X.. Križman-čič D. BOR B: Jevnikar M., Ravbar, Bizjak N., Božič V.. Prašeli I„ Kostnapfel K. 1 X X X 2 1 X X 1 2 1 X 1 Odločitev, da se finalna tekma pre- j ložnostnih besed in podelil nagra- ___ i. 1_J 1 _J „ „1 mm»n,lri*-\orvi Bologna —- Bari Genoa — Sampdoria Juventus — Verona L. R. Vicenza — Catania Lecco — Inter Napoli —■ Taranto Palermo — Lazio Perugia — Ascoli Reggjana — Torino Reggina — Mantova Roma — Como Temana — Arezzo Varese — Novara KVOTE 13 — 8.658.100 lir 12 — 348.200 lir 1. — 1. Timohe 2. Gasparri 2. — 1. Daugava 2. Topima 3. — 1. Rico 2. Sentito 4. — 1. Baqual 2. Murat 5. — 1. Osnago 2. Giullare 6. - 1. Tiller 2. Erzurum KVOTE 12 točk — 9.220.024 lir 11 točk — 112.439 lir 10 točk — 12.500 Ur 2 X X 2 1 X 2 X 1 X X X OBVESTILO ZSŠD! obvešča svoje članice, da bo redna skupščina jutri, 6. t. m., v prostorih PD Jezero v Doberdobu. nese v telovadnico stadiona «1. maj* se je izkazala za pravilno. V db brih pogojih so dekleta Brega in Bora prikazala tako igro. kot jo redkokdaj vidimo na naših igriščih. Vseh pet setov je bilo izredno izenačenih in borbenih. Obnovila se je tradicija zdravega športnega antagonizma med tema dvema postavama. Igra je dobesedno prevzela gledalce in nudi najboljše obete, da lxfcdo letošnje prvenstvene tekme na izredni višini. Vseh pet setov so igralke sorazmerno zelo malo grešile in točke so bile v glavnem sad močnih napadov. Obe ekipi sta igrali na moč in videli smo malo plasiranih žog. Na koncu je prevladal Bor v glavnem zato. ker ima več enakovrednih tolkačic in v tem trenutku boljšo telesno pripravljenost. Posebna zanimivost so rezultati prvih štirih setov, ki so se vsi končali s 15:10 prva dva v korist Bora naslednja dva pa v korist Brega: Rezultat: BOR A — BREG 3:2 (15:10. 15:10. 10:15, 10:15. 15:7). Postavi: BOR A; Zavadlav N., Hrovatin C.. Pečar L.. Pernarčič S., Bezeljak J. Barej S., Artač M., Bolčina T., Kufersin A. švagelj A., Gabrovec J. BREG: Sedmak D.. Foraus T., Pavletič O.. Hmeljak P.. Barut V., Kofol M.. Križmančič S.. Santi M., Trenta M., Lovrečič L. Sodniki: Schiro, Galvi, Doriguzzd. Po finalni tekmi, ki se ie končala zelo pozno, ie predsednik Zarje dr. Kralj spregovoril nekaj pri- de vsem sodelujočim ekipam. — oj- PLAVANJE V Miinchnu so se dogovorili, da bodo ustanovili novo plavalno tekmovanje, in sicer za »Latinski pokal*, na katerem bodo lahko nastopale le države, v katerih govore romanske jezike. ODBOJKA V NEDELJO V ZGONIKU Are Lin«a osvojila 8. kraški pokal Tržaška Are - Linea je osvojila v nedeljo v Zgoniku «8. kraški P°' kal*. V finalu je premagala Fu-žinarja s 3:2. V borbi za 3. m651 je Salonit odpravil Krais s 3:0. O turnirju bomo podrobneje P0-ročali jutri. NAMIZNI TENIS Peterlini k Sokolu Italijanski državni namiznotei® ški reprezentant Peterlini je pnstO' pil k nabrežinskemu Sokolu. je znano bo to nabrežinsko društvo letos nastopalo v 1. italijanski ki namiznoteniški ligi. ZARADI ODSTOPA NEKATERIH ODBORNIKOV Vodstvo Triestine zašlo v novo krizo Niso se izpolnili obeti, da bo društvo črpalo nove sile le iz domačega naraščaja Dobri rezultati v prvih tekmah za pokal Italije, postopno izboljšanje povezav med novimi igralci in lanskim ogrodjem moštva, nobenih pre glavic z D’Alessijem, ki je očitno sprejel svojo »usodo*: torej, nobenih preglavic za Triestino? Vse kaže, da ie to samo blago upanje. Prišla je namreč vest, da se ie nekaj voditeljev odpovedalo svcgim mestom, ker so prišli navzkriž z ostalimi pri vodenju moštva, tako da je Trie- iiiiimiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiimiiuiimtiiMiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiimimimiMiiiiii V OKVIRU PRAZNIKA KOMUNISTIČNEGA TISKA V NEDELJO ZENSKA ODBOJKA V TREBČAH Nastopili bodo Bor, Breg, Kontov«! in Sloga Ob priliki praznika komunističnega tiska, ki bo v Trebčah 9., 10. in 11. septembra, bo domača sekcija KPI »Zorko Kralj* priredila ženski odbojkarski turnir za «3. pokal Dela*. Srečanja bodo v Trebčah, v nedeljo 10. t.m., in sicer kvalifikacije zjutraj (začele se bodo ob 9.30), finalne tekme pa popoldne ob 15.30. Po zaključku teh srečanj bo na vrsti nagrajevanje. Na turnirju bodo nastopile ščšter-ke Bo/a, Brega, Kontovela in Sloge. Pred tem bo v soboto 9. septembra, ekshibicijski nastop — vedno na igrišču Ljudskega doma v Trebčah — med moškima odbojkarskima šesterkama Krasa in Sloge. Ta tekma bo ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo v nedeljo tudi pobratenje med PD Svoboda (Pridvor — Slovenija) in PD Primorec (Trebče). Pobratenje bo v nedeljo ter bodo v okviru slovesnosti nastopili godba na pihala in pevski zbor Svobode iz Pridvora, pevski zbor Primorec in godba Parma iz Trebč. stino zajela nova kriza ki bi lahjj? povzročila hude težave, na vsa način pa negativno vplivala na Prl prave ekipe, ki bo konec mesec startala v tretji ligi. Kamen spotike ie znova F>’Ale^j ali boije rečeno, ta igralec ie ° nehote povod za nove polemike- . zmagi v D ligi so namreč vodite obljubljali, da bodo moštvo ok pili. kljub temu obdržali P™1.11 skromnosti, po kateri naj bi drus ■ slonelo na lastnih močeh in .!!? vzgoji mladih igralcev iz man.l» deželnih kiubov. Nakup D’Aless J (seveda s hudimi stroski) pa ie ^ kazal, da je bilo to prazno govor 1 nje in se društvo vrača na sla pot, na kateri je životarilo toU let. Morda se bo stvar razblinila v nič in to je pravzaprav upanie vS , !zreo ;adni> vseh navijačev, ki že računajo na izie no pozitivno sezono. Tudi nastop Triestine. v soboto z Ud1 sejem, je kljub delnemu spodrsii^ ju pokazal, da moštvo razpolaga obetajočo igro in z dobrimi i&a ' ki bi morali že v kratkem času * eotavljati najmani mimo prvens1 Nekaj dvomov ie še giede napa ' Ta ne zna izkoristiti vseh sti, ki mu jih nudijo D'Alessi. ° sadelli in Scichilone. obramb® je ■ od-www. do tekme boljša m bi smela povzročati težav. VESLANJE V nedeljo je bilo v BarkovlJ' mednarodno veslaško tekmova Člani reškega Jadrana so oPra li izreden vi' podvig: zmagali s0 vseh kategorijah, v katerih so s delovali. .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................,mtiiiiim,imiiiiiiiimiiiiiiiiiiiai|,l" v Milanu in r°0gioreale v Neaplju so jetniki lotevali, na) jim. v celice med "Opijskimi igrami namestijo tele-j^ijsfce sprejemnike. Uprave zapo-98 so želji zapornikov ugodile in ,9 jim namestile v celice skupno C televizijskih aparatov. Jetniki slede igram vsak dan od S °0 do 23.30. Z ZMAGO ZDA V ŠTAFETI 4x100 M MEŠANO M. Spitz je izpolnil obljubo: osvojil je 7 zlatih kolajn Padli so še štirje svetovni rekordi - Calligarisova ni startala - Demonta so suspendirali zaradi dopinga MONCHEN, 4. — Vse štiri zmage današnjega plavalnega sporeda so odnesli plavalci ZDA. V vseh štirih so padli svetovni rekordi, Amerikanec Spitz pa je osvojili še sedmo zlato kolajno ter je tako postal najuspešnejši «zbiralec» zlatih odličij v zgodovini olimpijskih iger. Danes na 200 m metuljček ni startala Italijanka Calligarisova. Bila je utrujena po nastopil zadnjih dni. 200 m metuljček — ženske (finale) 1. Moe (ZDA) 2’15”57 (SR in OR), 2. Colelia (ZDA) 2T6”34, 3. Daniel (ZDA) 2’16”74, 4. Kpther (NDR) 2' 17”11 (ER), 5. Asano (Jap.), 6. Linder (NDR), 7. Neall (Avstral.), 8. Aoko (Jap.). Na 200 m hrbtno sta obe ameriški plavalki zasedli prvo in drugo mesto. Jugoslovanka Gašparac je bila s časom 2’33”57 v svoji skupini šele šesta in je tako tudi ona brez uspeha zaključila letošnji nastop jugoslovanskih plavalcev v MUnchnu. 200 m hrbtno — ženske (finale) 1. Belote (ZDA) 2T9”19 (SR in OR), 2. Atvvood (ZDA) 2’20”38, 3. Amrie (Kan.) 2,23”22, 4. Kober (Z RN) 2’23”35 (ER), 5. Herfost (NDR), 6. Brigitha (Niz.), 7. Palmer (Avstral.), 8. Cliff (Kan.). Na 1500 m prosto ni startal Amerikanec Demont, zmagovalec na progi 400 m prosto. Nastop mu je namreč prepovedala zdravniška komisija CIO, ker je ugotovila, da je med nastopom na 400 m prosto jemal poživila. 1500 m prosto — moški (finale) 1. Burton (ZDA) 15’52’58 (SR in OR), 2. Windeatt (Avstral.) 15'58" 48, 3. Northway (ZDA) 16‘09”25, 4. Gingsjoe (Šve.), 5. White (Avstral.), 6. Treffers (N.Zel.), 7. Cooper (Avstral.), 8. Garcia (Meh.). V mešani štafeti si je Amerikanec Spitz zagotovil, kot smo že prej poročali, še sedmo kolajno. Plaval 'UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiimiin • 4 rt? I ' IPŠARKA PO NEDELJSKIH TEKMAH Ekipa Italije v finalu Jugoslavija izpadla ^*bi igri «plavih» je botrovala tudi neresnost in neprizadevnost igralcev Poleg Italije so v finalni skupini še SZ, ZDA in Kuba ZDA, SZ, Kuba in Italija so finalisti košarkarskega turnirja. Jugoslavija, svetovni prvak, 2. v Mehiki, je bila izločena iz borbe za kolajne, kar je u9‘da, v jugoslovanskem taboru^ v ftchnu povzročilo veliko ogorče- tlL UU PUV'' -------------- *• Nastale so polemike v samem £°štvu, iščejo krivce, napadajo »L^ja itd. Skratka, ponavlja se ‘čajno nesrečno vzdušje, ki se ^no poraja in razvija po nepriča-°^anem neuspehu. j, 1okusimo realno oceniti neuspeh CSoslovanov. Da moštvo ni bilo jl^kljito pripravljeno, ni nikaka Lenost. Sam Žeravica je to sto-Povedal. Vseeno pa so od sve-LVt\ib 1 —---i—"i’ "»“J vsaj prvakov pričakovali J*«. Žeravičina četa je bila dovolj Sršena, da bi že s tern uspevala. 3 je, da je bila odsotnost Skan-*elo važna: res je tudi, da^ so d-1 nekateri ključni igralci poško->ni. kj® moremo pa mimo tega, da šo^iovani niso igrali dovolj zbra-(jin požrtvovalno proti Prciori-Bil je to viden znak ne-in slabe športne morale, tj neresnost je oiia usodna, kaj-U%tb vsemu, so jugoslovanski Jj^karji dokazali, da lahko dobro p1? (glej tekmo s SZ). , peg favoritov ZDA in SZ sta dLj^ej uvrstili v finalni del lur-'■ Kuba in Italija. Kubanci so ®®jfcni tekmi premagali Brazilijo samo točko razlike. Njirova it “Utev je jasen dokaz resnega izračunanega dela. Jkuja je zasluženo v finalu. 0-tCjpa je svoje nastope po načrtu, i^^gala je vse nasprotnike, ki premagljivi, doživela je proti tradicionalnima zma- Ekipno zasledovanje — finale 1. ZRN, 2. NDR, 3. Velika Britanija, 4. Poljska. V tandemu pa sta se za prvo mesto spoprijeli Vzh. Nemčija in Sovjetska zveza. Nemca Otto in Gen-sche, svetovna prvaka v tandemu, sta morala kloniti premoči Sovjetov, čeprav sta zmagala v prvi vožnji s tem, da sta zaprla svoja nasprotnika prav na rob dirkališča. V tretji, odločilni vožnji pa je odločal fotofiniš. Tretja pa je bila Poljska, ki je v dveh sprintih odpravila Francoza Trentina in Mo-relona. Tandem — finale 1. SZ (Semenec in Telovadnikov), 2. Vzh. Nemčija (Otto in Gensehe), 3 Poljska (Bek in Kocot). KONČNA LESTVICA KOLAJN V PLAVANJU 1. ZDA 18 13 12 2. Avstralija 5 3 2 3. NDR 2 6 2 4. Japonska 2 — 1 5. Švedska 2 — — 6. Sovjetska zveza — 2 3 7. Kanada — 2 2 8. Italija — 1 2 8. Madžarska — 1 2 10. Velika Britanija — 1 — 11. ZRN 3 je v tretji predaji, v metuljčkovem slogu. 4x100 m mešano — moški (finale) 1. ZDA (Ivey, Hencken, Spiitz, Heideoreich) 3’48”16 (SR in OR), 2. NDR 3’52'’12 (ER), 3. Kanada 3’52”26, 4. SZ 3'53”26, 5. Brazilija, 6. Japonska, 7. Vel. Britanija, 8. j Madžarska. Zlato: Dibiasi bron: Cagnotto Italijan Klaus Dibiasi je osvojil zla- to kolajno v skokih s stolpa. Dibiasi je zbral 504,12 točke. Drugi je bil Ame- (POGOVOR PREKO 793-808) «7,akaj ste prav mene izbrali za pogovor, saj se ne ukvarjam s športom», nam je dejal Drago Pahor, dolgoletni upravnik Dijaškega doma v Trstu in znani prosvetni delaveg. Pojasnili smo mu, da od njega ne bomo zahtevali tehničnih podatkov in tudi ne napovedi, ampak samo nekaj splošnega. Zato smo ga najprej vprašali, če ga igre zanimajo.* Zanimajo me, a nimam časa, da bi se jim posvetil.* «Katerim panogam sledite?* «Plavanju, nekoliko tudi atletiki.* «Vam je kdo ostal v spominu?* «Seveda, tisti plavalec, Američan .. .* «Spitz?» «Da, Spitz.* «Kaj pomeni, po vašem mnenju, šport?* Mislim, da je vzgojno sredstvo.* «Pa pomen 01?» •»So velika manifestacija predvsem zato, ker nastopajo le a-materji.* *Ali bi vi v olimpijki spored vključili kulturno tekmovanje?* «Ne, mislim da ne. Pravilno ie da ostanejo igre klasične, starogrške. Pravilno pa je, da imajo športniki na razpolago tudi kulturni spored, da gredo po tekmi v gledališče ali no koncert.* > &av Ip—. vm “ ------------- ----- licema, proti SZ in Jugoslaviji. Polani niso igrali vrhunsko, bili Hi 3° dosledni, požrtvovalni, in to jgBlol ■Hiu^nji spored polfinalnih sre-M; SZ — Kuba in ZDA Italija, ^ta sta seveda SZ In ZDA b. 1. V dirkališčnih di JfjraifeV-V| sciplinah so danes podelili kolesarjem K dva olimpijska na »■jO fm slava: v ekipni za-19 sledovalni vožnji in v tandemu. V zabij. sledovalni vožnji je tovJ^jboljša Zah. Nemčija. Zma-^ so Pokazali dobro vožnjo, HrJ^hago pa se morajo zahvaliti odličnim metyavam. REZULTATI NEDELJSKEGA SPOREDA ATLETIKA FINALE — 800 m ženske 1. Janze Falck (ZRN) 1’58”6 (OR). 2 Sabaite (SZ) 1’58”7, 3. Hoffmei-ster (V. Nem.) 1’59”2,... 5. Nikolič (Jug). 2 minuti. FINALE — ženski peteroboj 1. Peters (VB) 4801 točk (SR), 2. Rosendahl (ZRN) 4791, 3. Pollak (V. Nem.) 4678,... 11. Fočič 4332 (Jugoslavija). FINALE — 10.000 m 1. Viren (Fin.) 27'38"4 (SR) 2. Puttemans (Bel.) 27’39"6, 3. Yifter (Etiop.) 2741”,... 7. Korica (Jug.) 28’15”2. FINALE - kopje moški 1. Wolfermann (ZRN) 90,48, 2. Lusis (SZ) 90,46, 3. Schmidt (ZDA) 84,42 m. FINALE — hoja na 50 km 1. Kannenberg (ZRN) 3.56T1", 2. Soldateokio (SZ) 3.58’24”, 3. Young (ZDA) 4.00’46”,... V. Višini (It.), 23. Carpentieri (It.), Parnich izldju-čen. PLAVANJE FINALE — 200 m mešano 1. Larsson (Šve.) 2'07”17 (SR), MeKee (ZDA) 2’08”37, 3. Števen (ZDA) 2'08”45. FINALE — 100 m prosto 1. Spitz (ZDA) 51”22 (SR), 2. Hein dereich (ZDA) 51”65, 3. Bure (SZ) 51’77” (ER). FINALE — 800 m prosto ženske 1. Rothammer (ZDA) 8'53''68 (S R), 2. Gould (Avstral.) 8’56”39, 3. Calligaris (It.) 8’57”46. FINALE — 4x100 m meš. ženske 1. ZDA 4’20”75 (SR), 2. Vzh. Nemčija 4’24”91, 3. Zah. Nemčija 4’26”46. KONJSKI ŠPORT FINALE — zapreke posamezniki 1. Mancinelli (It.), 2. Moore (V B), 3. Saphiro (ZDA). JUDO FINALE — velter kategorija 1. Nomura (Jap.), 2. Zajkowski (Pol.), 3. Hotkar (NDR) in Novi-kov (SZ). SABLJANJE FINALE - floret posam. ženske 1. Ragno (It.), 2. Bobis (Madž.), 3. Gorohova (SZ). DVIGANJE UTEŽI FINALE — srednjetežka kateg. 1. Nikolov (Bol.). 2. Choppov (Bol.), 3. Bettenburg (Švi.). finale napredujeta SZ in Italija. Skupina A: ZDA — Japonska 99:33; Kuba — Brazilija 64:63; Avstralija — Egipt 89:66; ZRN — Senegal 72:62. V polfinale se uvrstita ZDA in Kuba. NOGOMET A skupina: Madžarska — NDR 2:0; Mehika — ZRN 1:1. B skupina: Danska — Poljska 1:1; SZ — Maroko 3:0. HOKEJ A skupina: ZRN — Španija 2:1; Pakistan — Malezija 3:0; Francija — Argentina 1:0; Belgija — U-ganda 2:0. B skupina: VB — Nizozemska 3:1; Avstralija - Poljska 1:0; Indija — Mehika 8:0; Kenija — N. Zelandija 2:2. ODBOJKA Ženske Turnir za uvrstitev od 1. do 4. mesta: Japonska — J. Koreja 3:0; SZ — J. Koreja 3:1. ROKOMET KOŠARKA Jugoslavija je premagala Madžar-Skupina B; Italija - Filipini sko z 18:16 in se je uvrstila v fi-101:81; Jugoslavija — SZ 67:74; i nalni turnir, kjer se bo srečala z Poljska — Portoriko 83:85. V pol-1 Romunijo in ZRN. trov se je moral zadovoljiti šele s tretjim mestom, za Američanom Blackom. Na 3000 metrov z zaprekami je zmagal Keino, ki je s časom 8’23”6 dosegel nov olimpijski rekord. V troskoku je brez posebnih težav zmagal Sanejev pred Drehmelom. Jugoslovan Štiglic se je v metu kladiva uvrstil v finalno skupino z 69.60 m. Najboljši met je v kvalifikacijah dosegel Bondarčuk, ki je vrgel kladivo 72,88 m daleč. Italijan Vecehiato se je uvrstil v finale, saj je z 68,12 m presegel minimalno mejo. V metu krogle pa se je v finale uvrstilo trinajst atletinj, ki so presegle znamko 16,20 m. V izločilnih tekih na 100 metrov z ovirami je vzhodna Nemka Erhardto-va dosegla olimpijski rekord s časom 12”7, medtem ko so bila izredno borbena polfinalna tekmovanja na 400 metrov ženske. Najprej je Helga Seid-ler izenačila olimpijski rekord, takoj nato pa je v drugi bateriji Monika Zehrt dosegla najboljši rezultat dneva in nov rekord. Na 1500 metrov je dosegla svetovni rekord Ludmila Bragina s 4'06”5, Pi-gnijeva je zmagala v drugi bateriji, kjer je bila izločena Vera Nikolič, ki je prispela zadnja na cilj. V teku na 200 metrov so opravili polfinalne teke in takoj v začetku je bila izločena Kubanka Chivas. V teku na 400 metrov se ni predstavil Fiasconaro, v finale pa so se uvrstili Matthews, Honz, Smith, Asa-ti, Sang, Schloeske, Collett, Kukkoaho. Na 110 metrov z ovirami sta bila izločena oba italijanska tekača Liani in Acerbi, oba v polfinalu. Skok v višino — ženske 1. Meyfarth (Z. Nem.) 1,92 m, 2. Blagojeva (Bol.) 1,88 m, 3. Gusenba- Troskok — finale 1. Sanejev (SZ) 17,35 m, 2. Drehmel (V. Nem.) 17,31 m, 3. Prudencio (Braz.) 17,05 m. 3.000 m zapreke — finale 1. Keino (Ken.) 8'23"6, 2. Jipcho (Ken.) 8’24’'6, 3. Kantanen (Fin.) 8’24”8. 200 m moški — finale 1. Borzov (SZ) 1999, 2. Black (ZDA) 20” 19, 3. Mennea (It.) 20''30. Italija je os ^jila zlato kolajno v e-kipnem sabljanju. V finalu je premagala Sovjetsko zvezo z 9:5, medtem ko je 3. mesto o-svojila Madžarska, ki je v odločilnem dvoboju premagala Romunijo z 8:7. Italijani so tako popravili zelo slab vtis, ki so ga zapustili med posamezniki. V mečevanju pa je presenetila izključitev Italijana Saccara, ki je bil tretji v Mehiki, ter Šveda Von Essena. V finale pa se je uvrstil lanskoletni svetovni prvak Sovjet Gregorij Kriss. FINALE - sablja ekipno 1. Italija, 2. SZ, 3. Madžarska. V peti regati olimpijskega jadralnega tekmovanja sta se v razredu »Leteči Holandec* u-vrstila Jugoslovana Nikolič in Grego na 16. mesto. V skupni lestvici sta nazadovala na četrto mesto, kljub temu pa imata še vedno velike možnosti za uvrstitev med prve tri. Začasna lestvica po petih regatah: Finec: 1. SZ, 2. Grčija, 3. NDR. uer (Avst.) 1.88 m. ...................................................imun.....■■■■■■■•..... PARIZ 1924 ZGODOVINA Osme olimpijske igre so bile spet v Parizu. Na njih je sodelovalo 2998 tekmovalcev > 44 držav. Tudi tu je bila premoč Američanov o-čitna, presenetili pa so Pinci, ki so osvojili devet zlatih odličij. Telovadec Leon Štrukelj je z zmagama n mnogoboju in na drogu o-svojil prvi zlati kolajni za Jugoslavijo. Italija je bila uspešna v telovadbi in v sabljanju. Protagonista drugih pariških iger sta bila nedvomno finski dolgoprogaš Paavo Nurmi in ameriški plavalec Johnu VJeissmiiller. Prvi je osvojil v tekih na dolgih progah pet zlatih kolajn, Weissmiiller, ki je bil trikrat prvi v plavanju, je bil -prvi, ki je preplaval 100 m v manj kot minuti. Pozneje je zaslovel kot filmski igralec v vlogi Tarzana. Zvezda: 1. švedska, 2. Avstralija, 3. NDR, 8. Italija. Zmaji: 1. Avstralija, 2. ZDA, 3. Zah. Nemčija. Tempest: 1. VB, 2. SZ, 3. ZDA. Soling: 1. ZDA, 2. Švedska, 3. Kanada. Leteči Holandec: 1. VB, 2. Francija, 3. Avstralija, 4. Jugoslavija. Japonec Kavvaguči je zmagal v judu v v lahki kategoriji. V finalu je prema gal Mongola Bui-dao po samih 39 sekundah boja. Novi prvak je zaklju-ČD pred časom tudi polfinalno srečanje proti Kirnu (S. Koreja). Italijan Tommasi pa je bil izključen že v prvih srečanjih. Lahka kategorija — finale 1. Kavvaguči (Jap.), 2. Buidaa (Mong.), 3. Mounier (Fr.) in Kirn (Severna Koreja). Posebni dopis iz Munchna od Staneta Ureka, novinarja Radia Ljubljana V vodah severnonemškega pristanišča Kiela so jadralci opravili danes peto regato. V razredu »leteči Holandec* sta bila Grego in Nikolič le 16. Po petih regatah pa sta še vedno zelo dobro uvrščena na četrtem mestu. V razredu «ftaec» je bil Fahris Minski danes 12. po petih regatah (če je odšteta najslabša) pa je 25. Vaterpolisti so igrali zgodaj popoldne z Zvezno republiko Nemčijo. Tekmo so sicer dobili, toda majhna razlika v golih (bilo je 5:4) jim ni prinesla boljše uvrstitve. Osvojili so šele peto mesto. Ta uvrstitev je na olimpijskih Igrah v zadnjih dvajsetih letih (od 1952 v Helsinkih) najslabša doslej. V Rimu so bili iugoslova.nski vaterpolisti četrti, do takrat so vedno osvojili katero od kolain. Plavalka Zdenka Gašparac je dopoldne plavala na 200 m hrbtno, vendar se ni uvrstila v finale. Snežana Hrepevnik je nastopila v skoku v višino in zasedla s 176 cm 20. mesto. Vera NikoMč Je nastopila v kvalifikacijskem teku na 1500 m. Res težavnega teka ni zdržala in je prišla na cilj zadnja v svoji skupini. Srečko Štiglic Je v metu kladiva postavil z znamko 69.70 m nov državni rekord in se je uvrstil v finale. Sicer pa je v središču pozarneštl jueoslovansko olimpijsko odnrave v MUnchnu pričakovanje razpleta dogodkov v zvezi z dopingom na srečanju med Portorikom in Jugoslavijo. Predstavniki jugos’ovanske!»a olimpijskega .komiteja so donodno 'obiskali biro mednarodnega olimjv'J-skega komiteja in so lu protes^raH proti temu, da FIBA n spoštule pravil glede dopinga. Mednarodni ol mpijski komite .je naroči ui-o-slovanskemu komiteju, naj svojo pritožbo odda pismeno, kar s« iu-goslovanski predstavnik! ‘udi s'-tI-11, in nocoj, mrd' m '•-> •• r- >,n. mednarodni ollmp”'Ui r k av nava to zadevo. E.iZ;.o noči ho jasno, kako bo odločil ( ,u. m k Jadrnice razreda «zmaj> (dragon) so dolge 8,90 m, široke 1,90 m, težke 1700 kg, jadro ima 26.60 kv. m. spi-naker 23,60 kv. m. posadka pa šteie tri osebe ..........................mn....... ........................ PRIMERJAVE telovadbi letos ni prišlo dolgi je torej Jugoslavija izgubila večjih presenečenj, niti do velikih l kolajno, namesto 9. mesta Cerarja .. ravnotežju velesiJ, I pa .je Brodnik osvojil šele 25. pri razdelitvi | Ko smo med ženskami omenili sprememb v kljub temu pa se kolajn takoj opazi odsotnost ene izmed držav, ki je v Mehiki odnesla največ zlatih odličij: ČSSR. Čehi očitno niso našli telovadke, ki bi nadomestila iaredno česlav-skn. tako da je njihova ekipa doživela pravi polom: pred štirimi leti 4 zlate kolajne in dve srebrni, tokrat pa nobene. Do brona ni ČSSR prišla niti v ekipnem tekmovanju ,kar zveni še najbolj očitno kot kazen državi, ki je preveč slonela na podvigih ene same telovadke. Borba za prva mesta je tako potekala med Japonsko, SZ in NDR Ta je, seveda, izkoristila naklonjenost sodnikov, ki niso nikoli gluhi na bodrenje občinstva. V moški konkurenci so torej Japonci potrdili svojo premoč, čeprav je bil njihov izkupiček manjši kot v Mehiki, vsaj glede zlatih kolajn (5 namesto 6). Trije možje na prvih treh mestih dvanajsteroboja, tri kolajne na bradlji in tri na krogih. Morda bi dosegli še več, če bi na koei vsi trije finalisti ne napravili izrednih napak v doskoku. Nemec Koest je bil morda največje presenečenje teh iger, sicer pa je prevzel mesto Jugoslovana Cerarja. Ta je bil pred štirimi leti edini, ki se je lahko prerinil med Ja-pooee in Sovjete. Tudi r tej pano- smo krizo Čehinj, smo morda povedali vse. Najhujši nasprotniki Sovjetnj so bili sodniki, nato pa domače tekmovalke, ki so tako aJi drugače osvojile dve zlati ko>ajm z Janzovo Pri tem je stoer prišlo do škandala, ki so ga Nemci rešili zelo špTt no: nemškega sodnika, ki je oško doval pri dvovišinski b-adiji Kor butovo v korist Janzove, so eno stavno diskvalificirali Sioei pa so Rusinje odnesle štiri zlate kolajno, 3 srebrne in 3 bronaste (v Mehiki 2-2-1). Izginila je Vnronina (kot tudi njen mož), nad ostalimi pa ie tokrat iztopala mala. 15 trtna Ker butova, ki bi morala zagotovit) sovjetski ekipi večletno prevlado v mednarodnem merilu Lepo presenečenje so v ženski konkurent nrj_ pravile Madžairke, ki so nepriča kovano osvojile bronasto kolajno V boksu se je Jugoslovan Vujin v super lahki kategoriji uvrstil v četrtfinale. V osmini fi-nala je premagal po točkah Mongola Sondoma. V isti kategoriji je pripravil veiifco presenečenje Kubanec Andres, ki je premagal z k.o. Sovjeta Kamne ja. (K Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 ZU/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogl«sl' 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel POUDARJENA ENOTNOST SOCIALISTOV IN KOMUNISTOV V ČILU V primeru fašističnega «golpeja» zasedba tovarn in kmetijskih farm Odločna akcija delovnih ljudi z množičnimi manifestacijami - Demokristjanska stranka skuša ohraniti videz demokratičnosti kljub sodelovanju z desnico SANTIAGO DE CHILE, 4. - Politične razmere v Čilu se vedno bolj zaostrujejo. Po zadnjih protivladnih demonstracijah je prodrlo tudi v dve najpomembnejši stranki koalicije «Ljudske enotnosti*, to je v socialistično in komunistično stranko, prepričanje, da morata prenehati brezplodno kreganje glede počasnejših, ali hitrejših oblik procesa preosnove v čilskem gospodarstvu in čilski družbi. Zdi se, da sta sedaj socialistična stranka predsednika Allendeja in komunistična partija Čila ugotovili, da je treba predvsem braniti osnovne rezultate demokratične osvojitve oblasti s strani koalicije »Ljud-ske enotnosti*. V ta namen sta obe stranki izdali skupno poročilo v ka- IZGINITEV Če izgine iivanka in je ne najdemo, se ne čudimo. Prav tako ne, če izgine kovanec ali bankovec, ki lahko že varno počiva v tujem žepu. Vsekakor pa je čudno, če izgine tovornjak s prikolico. To se je pripetilo včeraj v bližini Genove. Tovornjak tehta 240 stotov in je poln svinčenk. Če ga kdo najde, naj ga «pri-nese» na urad za najdene predmete. DOVOLJENJE Ko kdo dobi kako dovoljenje, je to običajno zelo lep in simpatičen dogodek. Tudi egiptovske žene so nedvomno zelo zadovoljne, ker jim je od včeraj dalje dovoljen vstop v mošeje. Možno je, da bodo odslej Egipčani našli na mizi Koran namesto večerje. KONJIČEK Policija je v Trapaniju aretirala 40-letnega Ottavia Ba-racco, ki ima kaj čuden konjiček. Je tak nasprotnik telefona, da je hodil od hiše do hiše in s škarjami rezal kable. SODNIK š? ena aretacija, tokrat v Cagliariju. Namestnik državnega pravdnika dr. Aurelio Mariotti se je izdajal za sodnika in se je približal nekemu mesarju ter mu obljubil, da se bo zanimal za njegovega prijatelja, ki se bo moral v kratkem zagovarjati pred sodiščem. Usluga bo stala «!e» dva mi lijona lir. Mesar je sprva nasedel, ko pa se je zavedel prevare,. je prijavil tsodnika» policiji, ki je poskrbela za aretacijo. MRAVLJIŠČA Pred nekaj dnevi smo pisali o čudnih tatovih, ki v bližini Vicenze kradejo mravljišča. Po dolgih preiskavah je policija ugotovila, da rabijo mravlje lovci pri lovu na prepelice. Nič posebnega, torej, bo kdo mislil. No, nekaj le. Ko je prišlo do tatvin, je bil lov na prepelice prepovedan. je premagal demokristjanskega I mokristjani uspeli mobilizirati neka-prodstavnika Radomira Tomiča. I tere ljudske plasti pod pretvezo Trd oreh za Allendejevo koalicijo predstavljajo torej Freyevi in Tomicevi demokristjani, ki so zelo verjetno tesno povezani, s krajevnimi konservativnimi silami in tudi z ameriškim kapitalizmom, ki je morda eden poglavitnih organizatorjev boja proti Allendeju in »Ljudski enotnosti*. Čilska reakcija pa ne pošilja v protinapad svojih zmernejših članov, temveč se poslužuje do sedaj skoraj le izključno pripadnikov dveh najbolj desničarskin in reakcionarnih sil, ki delujejo v »Parti-do nacional* in neki drugi nacionalistični stranki. Čilski demokristjani skušajo ohraniti. nekakšen demokratičen videz, čeprav je bivši predsednik demokri-stjanske stranke Frey izjavil, da zahteva za svojo stranko prav take svoboščine, kot si jih lastijo vladne stranke. Očitno pa je da skuša Frey priti prihodnjo pomlad na oblast z normalnimi volitvami. Prav zato se demokristjanska stranka v tem političnem trenutku noče preveč kompromitirati, čeprav vzdržuje zelo tesne stike z najbolj reakcionarnimi čilskimi političnimi krogi- Odgovor na vprašanja, ki se danes postavlja, ni lah/c, ker so de- boja proti povišanju cen prehrambenega blaga in podobno. Odgovor bo mogoče najti le v strnjeni akciji dveh najvažnejših strank, to je socialistov in komunistov. Aretiran še en osumljenec pokola v Lanuseiu CAGLIARI, 4. — Karabinjerji preiskovalnega oddelka iz Nuora so prejšnjo noč priprli skladiščnika Pietra Mulasa iz Arzane, starega 32 let, za katerega menijo, da je bil zapleten v umor pri Lanuseiu, do katerega je prišlo 15. avgusta letos in kjer je bilo ubitih pet ljudi: dr. Vincenzo Loddo, njegova žena, njegov brat, eden od nečakov ter bandit Serafino Chessa. Preiskovalni organi naj bi pri prli Mulasa, ker je baje eden od odgovornih roparjev, ki so pred dvema letoma ugrabil 65-letnega M. Mereua, Pietro Mulas, ki je bil svoj čas pastir, je bil sedaj skladiščnik v neki tovarni, kakih deset kilometrov od kraja Lanusei. Moški je en dan po pokolu v Lanuseiu izginil brez sledu Zaradi pokola v Lanuseiu sta sedaj v priporu še dva pastirja. PO ARETACIJAH V GRČIJI Predstavnik konzulata obiskal Caviglievo Val protestov v Atenah in drugih mestih Policija aretirala še dva rodoljuba - Oster Papadopulov govor ob odprtju velesejma v Solunu • «Avanti» napadel Andreottijevo vlado, ker podpira grški fašistični režim Glasnik grške vlade je dejal, da bo kmalu proces proti CavigKevi, Georgijevi m Panagulisu ATENE, 4. — Atenska policija je včeraj aretirala še dve osebi, ki sta baje povezani v poskus osvoboditve grškega rodoljuba Aleksandra Panagulisa. Gre za očeta in sestro grške študentke Evi Dinu, ki študira v Rimu in kateri so v prejšnjih dneh grozili z ugrabitvijo. Baje ji je telefoniral sam načelnik tajne policije Teofilo Ianakos in zahteval, naj se vrne v domovino. Preiskovalci pa izprašujejo tudi političnega jetnika Costo Androtsopula, ki je bil leta 1970 obsojen na zaporno kazen, ker je takrat sodeloval pri poskusu osvoboditve Aleksandra Panagulisa. Od njega želijo izvedeti imena vseh sodelavcev, katera naj bi ob aretaciji zamolčal, ker menijo, da so v sedanji poskus osvoboditve Panagulisa zapletene iste o-sebe. Dva tedna po aretaciji je danes atenska policija končno dovolila predstavniku italijanskega konzulata, da je obiskal italijansko državljanko Lomo Briffa Caviglia na sedežu policije v Atenah. Caviglie-va je bila videti dobro. Pogovarjala sta se predvsem o zdravju, hrani in oblačilih, katere je aretiranka odklonila. Dejala je, da i njo ravnajo dobro in da ne potrebuje ničesar. Sprejela je le večjo količino niiiiiniiiiiimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM OB OLIMPIJSKIH IGRAN V MUNCHNU Srečanje med Heathom in Lynchem: Nadzorstvo nad mejo in gverilci Ob pomanjkanju uradne izjave raznolika tolmačenja stališč Protestanti organizacije UDA odpovedujejo sodelovanje MCNCHEN, 4. — Ministrski pred- ga konzulata Velike Britanije v terem je med drugim rečeno: «V zadnjih mesecih so se pojavile v obeh strankah precejšnje razlike, od katerih so nekatere zelo pomembne glede raznih plati revolucionarnega procesa. Zato so se razvile razne polemike, ki so se izmaličile v sektaštvo, kar je povzročalo poslabšanje odnosov med obema strankama. Sovražniki so skušali, čeprav zaman, izkoriščati to stanje. S čutom odgovornosti, ki je lastna najinama strankama, smo sklenili spričo resnosti položaja, da pustimo vnemar razlike, ki zavirajo skupni boj in da naslovimo poziv na vse naše aktivne člane, naj okrepijo enotno delo in naj izvajajo enotno taktiko na vseh ravneh občega ljudskega boja. Pozivamo vse naše voditelje in člane organizacij, da pospešijo izmenjavo misli in izkušeni v svrho okrepitve socialistične in komunistične enotnosti*. Stranke, ki so včlanjene v »Ljudski enotnosti*, pozivajo vse delavce, naj se udeležijo velikega zborovanja na današnji dan v Santiagu. V tej zvezi so politični in sindikalni voditelji dali naslednje smernice: »V primeru fašističnega državnega udara, oziroma »golpe-ja», kot je običajni izraz za prevrate v Latinski Ameriki, naj delavci takoj proglasijo splošno stavko, zasedejo tovarne, kmetijske farme in servisne dejavnosti. Priporočajo nadalje, naj se osnujejo samoobrambne enote po raznih četrtih ter naj se organizirajo pro tifašistični odbori. Odkod grozi Allendeju nevarnost? Predvsem je treba omeniti, da je bil Allende imenovan za čilskega predsednika, ker je v tej državi že ustavljeno načelo, da postane predsednik države oseba, ki je dobila relativno večino glasov. Na zadnjih volitvah pa je bil prav to primer Salvadora Allendeja, čeprav je demokristjanska stranka relativno najmočnejša v državi. Allende sednik Velike Britanije Edvvard Heath se je danes sestal s svojim irskim kolegom Jackom Lyn-chem s katerim je razpravljal o skupnih vprašanjih obeh držav v zvezi s skupnim evropskim tržiščem in predvsem o perečem vprašanju Severne Irske. Vse politične opazovalce je nekoliko presenetila formula srečanja: da bi se pogovarjala, je Heath izbral ovinkasto pot srečanju v Miinchnu, kjer sta se oba udeležila olimpijskih tekem. Kaj se je zgodilo na sestanku, in o čem sta državnika razpravljala, se še ne ve. Zelo verjetno so bili pogovori na zelo visoki ravni in v zvezi s katerimi ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Vendar pa se v nekaterih krogih, ki so blizu angleškega prvega ministra, govori, da je Heath precej ostro pozval svojega kolega Lyncha, naj irska vlada skuša preprečiti delovanje aktivistov irske o-svobodilne armade (IRA), ki delujejo na oporiščih v Irski republiki. Srečanje med Heathom in Lyn- chem je bilo na sedežu generalne- meje z Ulstrom. Miinchnu. Zdi se, da je angleški ministrski predsednik izrazil svoje nezadovoljstvo glede dosedanje dejavnosti irskih oblasti (EIRE), da bi onemogočile premike pripadnikov irske republikanske vojske, ki delujejo v Ulstru in ki prihajajo iz Irske republike. Samo v mesecu avgustu, in sicer v 28 dneh, je baje pripomnil Heath, je prišlo do prav toliko oboroženih napadov v Ulstru. V zadnjih dveh mesecih so angleške vojaške oblasti zaplenile v severnih pokrajinah irskega otoka velike količine municije in eksploziva. Zato je, baje, angleški ministrski predsednik zahteval od svojega sobesednika Lyncha celovito kontrolo nad delovanjem gverilskih enot ter zagotovil podobno nad-orstvo v Južni Irski, tudi v Ulstru in v vsej Veliki Britaniji. Po nekaterih angleških virih je minister Heath predložil Lynchu nekatere specifične ukrepe, med katerimi naj bi bili tudi naslednji: aretacija poglavarjev irske osvobodilne vo.jske, ki se zadržujejo v Irski repubiiki ter strožje patroliranje Lynch pa s svoje strani ni potrdil teh angleških domnev, pač pa je celo zanikal, da bi mu Heath predložil specifične ukrepeš Lynch je poudaril, da je irska vlada napravila vse kar je bilo v njenih močeh, seveda zmera.i v okviru zakona, da bi preprečila določena delovanja ekstremističnih skupin. Lynch je še izrazil svoje upanje, da se bo ponovno srečal z angleškim premierom letos v Parizu, ko bo prišlo do vrhunskega srečanja desetih držav Skupnega evropskega tržišča. Kaj se pravzaprav dogaja danes v Ulstru, je precejšnja uganka. Zgodilo se je, na eni strani, da je ekstremistična ulstrska polvo-jaška organizacija UDA sklenila, «da bo prenehala sodelovati z angleškimi oblastmi ter začela nastopati samostojno*. Na drugi strani pa je prišlo do določenih premikov v sami organizaciji «provisionals», ki bi kazali na to, da gibanje skuša izločiti preveč »ekstremistične ljudi, kot je na primer Seamus Twomey, ki je bil do sedaj poveljnik »belfaške brigade*. cigaret. Predstavnik konzulata Pietro de Martino je Caviglievo obvestil, da je podjetje, pri katerem je zaposlena, prejelo njeno sporočilo iz zapora, v katerem pravi, da se počuti dobro in da se bo kmalu vrnila. Čudno pa je, da Caviglieva ni povprašala po sinovih in je ni zanimalo, kaj se o njej govori v Italiji ter kaj se je zgodilo s Statisom Panagulisom in Sofio Ge-orgiu, ki sta bila aretirana z njo. V Atene se je vrnil odvetnik Ivo Reina, katerega so tja poslali svojci Caviglieve. Predstavnik italijanskega konzulata je zato tudi povprašal vodstvo policije, če se bo Caviglieva lahko pogovorila z Rei-nom. Odgovor je bil negativen, utemeljen pa je bil z dejstvom, da preiskava ni še zaključena. Razgovoru med de Martinom in Caviglievo je prisostvovalo več policijskih častnikov in oba sta bila obveščena, da eden izmed njih obvlada italijanščino. Pred odhodom je de Martino izročil policijskemu poveljniku svoj naslov in telefonsko številko, da ga lahko v primeru potrebe takoj najdejo. V večernih urah je glasnik grške vlade Stomatopulos dejal, da se bo morala Caviglieva zagovarjati pred sodiščem skupno z drugima dvema obtožencema. Proces bo kmalu .obtoženci pa si bodo lahko sami izbirali zagovornike. Razprava bo javna. Glasnik ni pojasnil, če bo razprava pred vojaškim ali civilnim sodiščem. To je odvisno od obtožnice, ki je še niso sestavili, ker so zasliševanja še v teku. Glasnik je tudi dejal, da je Panagulis ekstremist in terorist. Stamatopulos je tudi poudaril, da želi, da se dobri odnosi z Hali jo ohranijo. Zanikal je, da grški agenti delujejo v Ualiji in odklonil vsako odgovornost grške vlade. Včeraj je eksplodirala bomba pred sedežem grške delavske zbornice v Atenah. Do eksplozije je prišlo, ko so predstavniki oblasti proslavljali 20-letnico zmage desničarjev v državljanski vojni 1947-1949. Bomba je povzročila le manjšo škodo. Človeških žrtev ni bilo. Ministrski predsednik Papadopu-los je včeraj ob priliki otvoritve mednarodnega velesejma v Solunu izjavil, da pripravlja vlada petnajstletni gospodarski načrt, ki med drugim predvideva «okrepitve vojske in nakup novega orožja, s katerim bodo lahko preprečili vsako delovanje levičarskih organizacij v bodočih 25 letih*. Atenski dnevniki, ki komentirajo ta govor, dodajajo, da je iz njega moč razbrati trdno voljo vlade, da ostane na površju za daljši čas in da ne dovoli večstrankarskega sistema ter svobodnega parlamenta. Včeraj dopoldne je policija aretirala tudi duhovnika Georgija Piru-nakisa. katerega je že pred časom obtožila »preveč liberalnih pridig*. Od takrat Pirunakis v znak protesta ni več pridigoval, včeraj pa je napovedal nove pridige enake vsebine. Po nekaj urah zasliševanja so ga izpustili. Štiri tisoč menihov iz 200 grških samostanov je zagrozilo, da bo zažgalo samostane, če bodo polkovniki vztrajali pri prepovedi obredov, ki so postali že tradicionalni in pd katerih sodeluje velik del grškega prebivalstva, ki se še vedno ravna po starogrškem koledarju. Nadškof Auxentius, ki je voditelj teh samostanov, pravi, da je grška uradna protestantska cerkev, ki ima tesne stike s fašistično vlado, zagrozila menihom in 2 milijonom vernikom z izobčenjem, če ne prenehajo s starimi obredi. Nadaljuje se polemika med grško vlado in italijansko socialistično stranko. Glasilo PSI «Avanti» je v svoji nedeljski številki objavilo na prvi strani kar tri članke o fašističnem režimu v Grčiji. O enem smo že poročali, saj se nanaša na intervju tajnika PSI Mancinija za tednik »Tempo illustrato*. Drugi članek poroča o zadnjih dogodkih v zvezi z aretacijo italijanske državljanke Caviglieve, najzanimivejši pa je nedvomno uvodnik, v katerem časnikar Luciano Vasconi pravi, da je Papadopulos okrnil suverenost Italije. »Če je Papadopulos dobesedno o-klofutal Andreottijevo vlado, piše «Avanti», je to storil zato, ker ve, da si nekaj takega lahko dovoli. To je storil ker ve, da za to ne bo imel posledic, kot delujejo brez posledic njegovi morilci v Italiji. Zaradi tega se Papadopulosu ni treba zagovarjati zaradi vmešavanja v notranja italijanska vprašanja, saj je edina «uradna» napaka, ki jo je storil, napad na neko italijansko stranko*. Avanti nato govori o pomoči, ki jo nudi grška vlada italijanksim fašistom in nadaljuje: »Razumljivo je, da Papadopulos dela na tak način. Prej so mu mešali štrene socialistični ministri, sedaj pa teh ni več in on je prepričan, da ima v italijanski vladi le prijatelje. Vprašanje pa je, če se naša vlada zaveda da je Papadopulos s tem okrnil suverenost Italije in osramotil vlado ter seveda vso državo*. «Vlada, nadaljuje »Avanti*, ki zahteva, da jo drugi spoštujejo, ne sme spremeniti države v satelit druge države, še manj pa v satelit Papadopulosa. Rimska vlada hlini, da ne ve nič o pisanju lista «Estia», ki poudarja, da italijanski državljani pričakujejo polkovnike*, poudarja glasilo PSI. .............................................. .......................................................■;................ ;........................1 '; '-v. • Catherine Deneuve in Marcello Mastroianni v filmu Marca Ferrarija A* Cagna», ki so ga predvajali na «Dnevih italijanskega filma* ............................................................mini.miiiniilliilililii"" PO ZAKLJUČKU BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA Obračun «Razstave filmske umetnosti» in «Dnevov italijanskega filma» Raven filmov je bila poprečna - Posebne nagrade so prejeli Charlie Chaplin, Billy Wilder in Analolij Golovnja (Od našega dopisnika) BENETKE. 4. - V nedeljo sta se zaključili v Benetkah uradna «33. mednarodna razstava filmske umetnosti» in protimanifestacija nDnevi italijanskega filma». Zaključek prot,manifestacije je bil zelo živahen. Dokončno je odpadel Godardov film; režiser pa se je na javni diskusiji deloma oddaljil od organizatorjev, kar potrjuje, da je večkrat Godardu^ bolj mar za ekshibicionizem kot resno politično stališče. Zadnji dan je nudil še mnogo dru- V nedeljo sc je pričel filmski festival v Gradežu. Tudi o tem festivalu bo naš dnevnik poročal. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo poročilo o prvih dveh dneh festivala objavili v naši jutrišnji številki. Uredništvo gih presenečenj. Režiser Gian Vit-torio Baldi, ki je umaknil svoj film «La notte dei /tori* z uradnega festivala, ga je dal na razpolago «Dnevov», ki so ga predvajali. To predvajanje je imelo predvsem polemičen značaj, ker je cenzura v prejšnjih dneh zahtevala, da avtor odreže nekaj prizorov, česar ni sprejel. Presenečenje je bilo tudi v tem, da sta Bernardo Bertolucci in Michelangelo Antonioni predstavila o-dlomke svojih nedokončanih filmov: Bertolucci aUultimo tango a Pari-gi», katerega dokončno realizacijo je zavrl producent, ker ni hotel, da nastopi na tej protimanifestaciji, Antonioni pa svoj televizijski dokumentarec o Kitajski rChung Kuo*. Kot je bilo predvideno, je nastopil tudi Ettore Scola s filmom o južnjaških izseljencih v Turinu «Tre-vico — Torino». Zadnji seminar pa je bil posvečen ekonomskemu stanju italijanske kinematografije v odnosu z evropskim pdožajem in perspektivam za nov zakon o filmu. V celoti so vDnevi italijanskega filma» opozorili na bistvene probleme kinematografije. Vendar se je pokazalo tudi nekaj napak: včasih se je zanimanje bolj usmerilo k hrupnemu propagandističnemu aspektu kot k resni politični pobudi. Organizatorji so izjavili, da bodo prihodnje leto ponovili protimanife-stacijo, če se struktura uradnega festivala ne spremeni. Tudi uradni festival se je zaključil. Zadnji večer je bilo na vrsti predvajanje Chaplinovega filma «Ci-ty Lights» (1931). Chaplin sam je prisostvoval predvajanju. kateremu je sledila slovesna zaključna manifestacija. Ker nagrad za najboljše filme na srečo niso ponovno uvedli, so podelili simbolične nagrade vsem filmom iz vseh petih oddelkov, v katere je bil razdeljen festival, poleg nekaj neuradnih nagrad, ki so jin podelile različne organizacije. Poseben poklon so prejeli Charlie Chaplin, ameriški režiser Billy Wil-der m Anatolij Golovnja, direktor fotografije sovjetskega režiserja Pu-dovkina; vsi trije so se udeležili večera. V glavnem izboru «Benetke 33» so medtem predvajali še štiri filme. Pravo presenečenje je izraelski film Dana Wolmana «Floch», groteskno delo, ki zadružuje humo-rizem s tragičnostjo. V njem se odseva, kot je zavestno priznal režiser. judovska mrzlična želje po nadaljevanju genealoškega debla. Zgodba starega moškega, ki išče novo ženo, ker mu stara ne more dati več otrok, je prikazana v ekspresionističnem fotografskem tonu, iiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiii CAPETOWN, 4. - Formoška ribiška ladja Taojuno se je prelomila na dva dela približno 600 milj od južnoafriške obale. 22 članov posadke pogrešajo. • « « MUNCHEN, 4. — Deset češkoslovaških državljanov, ki so si prišli ogledat olimpijske igre. je prosilo za politično zavetišče v Zahodni Nemčiji. • « • MONTREAL, 4. — Iz muzeja u-metnosti v Montrealu so neznanci ukradli slike in nakit v skupni vrednosti treh milijard lir. « « « UPPSALA, 4. — Seizmološki inštitut v Uppsali na Švedskem je danes zaznal podzemno eksplozijo v Sovjetski zvezi. Edward Heath in Jack Lyncli odgovarjata na vprašanja časnikarjev po zaključku sestanka ■m■■HliniHlinili.milili-—..............lil.1111.II.............................. nlllH*l,,,,,,,l,,,l,“l,.........................iimiiiiiiiiii.............,................. MED BIKOBORBO V BAYONNU 1 Mmm* Sp ^ m w spfes Bik ranil znanega bikoborta Luisa Miguela Dominguina Okreval bo v nekaj dneh - Do nesreče je prišlo, ker bik ni bil dovolj utrujen BAYONNE, 4. — V odločilnem trenutku bikoborbe, ko bikoborec zasadi meč v bikov vrat, je žival ranila znainega španskega bikoborca Luisa Miguela Dominguina. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, večtisočglavo občinstvo pa je trepetajoče čakalo novico o njegovem zdravju. Kmalu pa si je oddahnilo, saj so v nabito polni »plazi de to-ros* sporočili, da bo Dominguin o krevaj v nekaj dneh. V bolnišnico so mu kasneje prinesli bikovo uho, s katerim ga je nagradilo vodstvo «corride». Dominguin je star 46 let. Star španski rek pravi, da mora biti bik star pet let, bikoborec pa 25. Za Dominguina pa je bil počitek prava muka. Zato se je pred nekaj meseci vrnil v «plazo» in se predstavil najzahtevnejšemu občinstvu v Španiji, v Madridu. Tam in povsod drugje so ga sprejeli z navdušenjem. V včerajšnji «comdi» pa ga je drugi bik napadel. Ko ga je občinstvo videlo, da je padel po tleh, se je takoj spomnilo leta 1947, ko je bik prebodel slavnega Manoleta, takratnega najboljšega bikoborca. Kmalu pa so uvideli, da ne gre za tako tragedijo; kljub temu pa je občinstvo v bayonski areni dogodek hudo prizadel. Izvedenci pravijo, da je Dominguin sam kriv nesreče, ker ni dovolil, da bi picadores dovolj utrudil bika in se je tako v odločilnem trenutku znašel pred podivjano živaljo, ki se mu je divje zoperstavila, in katere ni mogel zlepa premagati. Bikoborec se je poslužil najnevar. nejšega udarca. Bika je hotel ubiti čelno in ne od strani. Žival pa ga je z rogovi dvignila, vrgla v zrak in ponovno ujela na rogove. Tedaj pa so že priskočili njegovi pomočniki in ga rešili. Bikoborec je imel srečo, da ga žival ni pohodila, kajti sicer ne bi bilo zanj več potnpči. Iz bolnišnice so kasneje sporočili vest, da je zadobil le lažje rane po stegnu in nekaj udarcev ter da bo okreval v nekaj dneh. Dominguin se je vrnil v areno spomladi 1971, to je deset let potem, ko je sklenil, da se ne bo več aktivno udejstvoval. Po povratku so izvedenci dejali, da se pozna, da se je postaral, kljub temu pa je še vedno veliki Dominguin. Na sliki: Luis Miguel Dominguin na rbgovih pobesnelega bika tar ec Landaua, Serranove in Ruiza »Kaj storiti?» o Allende1 ^ ki prizadene gledalca in ga nem zabava. __ Poprečna sta ameriška filma Cof rada Rooksa «Siddhartha» in Frar[ ka Perryja «Play it as it lags*,, " katerem igrata Tuesday Weld in A? thony Perkins. Ameriško predsWv! ništvo je prikazalo precejšnje IffrJj lo del; odpadel pa je predvid Coppolov film «11 Padrino», ker. Vr proizvodnja Paramount ni predstaviti. Slab je češkoslov?s. film Ela Havelte rSonce, dež ^ lilije na polju*. Odsek mBenetke 'j mladi» je predstavil avstrijski /f7 *Odklon», odsek rBenetke — k? ka» pa indijski tTišina! Sod:s razpravlja». Kar se tiče Indije, je v inform% livnem odseku za kritiko nastop izvrstni film najboljšega tamkaL njega režiserja Satyajita Raya ^ mabaddha». Češkoslovaška Pa ,1. izven sporeda predstavila film ."x romila Jireša. ki je zmagal naj)* carskem festivalu v Locarnu. j Japonska je neuradno nastopil0 dvema zanimivima filmoma: 1 lom uveljavljenega TeinosukejO 0 nugase ter z dobrim dokumentarc: Masahira Shinode o zimskih 0,1 pijskih igrah v Sapporu. — Zanimiv je tudi čilski dokumj^ iderf vladi. V informativnem odseku L bil predstavljen še ameriški \ Lionela Rogosina r-črna fanta™ . Zaključila se je tudi Chapim0 ^ retrospektiva. Zadnji deli sta L «Limeligth» (1952), v katerem L zanimiv tudi nastop drugega v^ kepa komika Busterja Keatona, s zadnji Chaplinov film «A Coun1 ,■ from Hong Kong» (1966). V ce ,(. so predstavili skoraj vseh osoj1 0 set Chaplinovih filmov, le triJe „ se izgubili, eden je ohranjen le.slf apokrifni verziji, štirih pa F. predvajali po volji avtorja, to če pripraviti njihovo zvočno um. jo: gre za celovečerni *A of Pariš» (1923), ki je skupaj Countess from Hong Kong» y e v katerem nastopa režiser Je kratki vlogi ter za tri krajša la iz obdobja 1919 - 1922. ž«. bili včasih izvodi starejših Plluj stavljenih filmov nepopolni in ohranjeni. o- Na koncu še kratka °cer,aJfe-stivala. Politično smo ga že j, delili. Radi bi še rekli, da s grmeli v teoriji na razpolago no filmov. Dejansko pa fe pretirana količina preprečila Pr‘ ^ informacijo. V noči, v kateri s0—/j krave črne, se pač vsakdo za to, kar kolikor toliko že P°^a