Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ■■Hala v«ak Četrtek pop.) ▼ •luColu prašnika II Potaaiama Morellkk Din l*So — Cmai aa 1 mene II Oglad, rahlamaeHa In naroCnlnn n“ "P”*’*? Dan popral - UrednlMvoi Ljubljana, MlkloM- II Din «*-, an Catrt lat« Din tar., m pol lata Din 3o~j aa II Dalnvska abnrnlo^ MlkloMCaea csaata 33. L nad. Mva c Hafnnklran. plena — na .prafamnjo II laMaarlro Din T- f ■■Bno) - Offla.i po doporon II Talafon H«. Ckornaga raCuna 14.000 \ Za demokracijo v zadružništvu Dva predloga opozicije Opozicija litih lia krajevni skupščini ljubljanskih prodajalen 16. oktobra 1932 je med drugim v smislu določb § 55. zadružnih pravil predlagala dvoje predlogov za izpremembo pravil, ki sta velike važnosti za upravo zadruge same. Predloga sta bila soglasno sprejeta in morata torej priti na dnevni- red občnega zbora. Prvi predlog se tiče S 30., ki se sedaj glasi: »Načelstvo sestoji := vsakočasncga glavnega ravnatelja in petih od občnega zbora na eno leto voljenih zadružnikov in se ustanovi z volit-vijo načelnika, podnačelnika, tajnika, blagajnika in preglednika.« Opozicija je predlagala izpremembo tega člena tako, da se iz načelstva črta »vsakokratni glavni ravnatelj« ter da sestoji načelstvo iz 5 do 7 članov. Zakaj?* Ravnatelj konsuma je konsumov uslužbenec. In to prvi po svoji plači in drugih prejemkih, kakor tudi po svojem položaju. Kot tak pomeni v zadrugi silno mnogo, včasih vse. Kdor pa mnogo pomeni in mnogo upravlja, tak je tudi v stalni nevarnosti, da mnogo polomi in mnogo zapravi. To načelo je splošno in velja za zadruge tembolj, ker se v zadrugah upravlja denar in kredit zadružnikov. V Prvem delavskem konsumnern društvu« je ta zadeva še posebne važnosti. Sedanji ravnatelj g. Alojzij Kocmur je bil njegov dolgoletni predsednik in je sedaj njegov dolgoleten ravnatelj. Via facti je torej prišel do vpliva, ki utegne za demokracijo, ki mora v kon-sumjih (liadatS, postati nevaren. Poleg vsega tega pa ima g. ravnatelj v žepu posebno službeno pogodbo, po kateri mu je garantiran izreden položaj in pokojnina. Za člane konsuma gotovo ni ugodno,'da je taisti ravnatelj obenem še po pravilih dekretiran (torej niti voljen!) član načelstva. Kakor vsak konsumni nameščenec, tako mora biti tudi poslovanje ravnatelja, če ne še bolj, podvrženo kontroli članov-zadrugarjev, zato je predlog opozicije, da se ravnatelj črta iz načelstva, stvarno utemeljen. Dejstvo je, da stoje mase delavstva In ostalega delovnega ljudstva, čijih preživljanje je odvisno od njihovega zaslužka, in ki so prišle radi brezposelnosti ob zaslužek, letošnjo zimo pred zelo težkimi urami. Trdijo, da je v naši banovini okrog 100.000 takih oseb. To je ogromna številka. Da bi se vsaj deloma odpomoglo temu zlu, je sklicala banska uprava 10. novembra t. 1. anketo o tem vprašanju. Ankete so se udeležili zastopniki občin in drugih javnih korporacij, zastopniki delavstva in zastopniki raznih drugih institucij. JSZ je zastopal tovariš Lombardo, ki je izjavil v imenu JSZ: da krščansko socialistično delavstvo z veseljem pozdravlja inicijativo kraljevske banske uprave, da se stvori pomožna akcija, ki naj priskoči na pomoč brezposelnemu ddavstvu in njegovim družinam. Vsekakor pa si moramo biti na jasnem, da s samimi pomožnimi akcijami ne ibo mogoče rešiti tega vprašanja, dokler bo sedanji produkcijski in gospodarski sistem ustvarjal nove trume brezposelnih. Ni treba, da iščemo vzroke sedanje gospodarske krize, ki je zadala tisočem im milijonom toliko gorja in bede, pač pa Drugi predlog opozicije za izpremembo pravil se tiče S 53., ki se glasi sedaj: »Skupščina je sklepčna pri vsaki udeležbi, če je bila vsaj osem dni pred zborovanjem razglašena z nabitjom vabila v prodajalni dotične skupine.« Opozicija je predlagala izpremembo v tem-le smislu: »Skupščina je sklepčna pri vsaki udeležbi, če je bila vsaj 14 dni pred zborovanjem razglašena z navedbo dnevnega reda v »Delavski Pravici«, glasilu JSZ, in v »Domoljubu«, odnosno v strokovnem glasilu krščanske kmetske organizacije.« Kako utemeljuje opoziciju ta predlog? Tako-le: Praksa je pokazala, da so skupščine prodajalen (krajevni občni zbori) postali zgolj formalnost, ne pa zbori, na katerih bi zadrngarji pretresati gospodarska in socialna vprašanja. Na zbor prihaja minimalno število članov. Dokaz: Za vso Ljubljano z Zg. Šiško, Ježico in Rudnikom jih je s funkcionarji vred prišlo do 45! To zato, ker tistega »nabitja« vabila v prodajalni živ krst ne opazi, ali pa malokdo, uprava konsuma pa do danes gotovo ni izvedla potrebne organizacije in agitacije, da bi se interes za dejanja in nehanja v konsumih zanesel med mase članstva. Ako pa hočemo, da postanejo naši konsumi za,-es to, za kar so bili svoj čas namenjeni, t. j. gospodarska in socialna opora v boju dc. lavstvu, za delavstvo, iz delavstva in z delavstvom, potem je treba iz sedanjih pogrebnih zborov prodajalen napravili zgovorne zbore vseh članov, na katerih se ne bo mlatila prazna slama, marveč se bo debatiralo o proračunih in bilancah, o breme- in dobropisih, o per«ona-lijah in o vsem važnem. Zato je potrebno, da se občni zbori razglase vsaj 11 dni prej v glasilu krščanskih delavcev in kmetov, poleg tega pa naj še vsaka prodajalna s svojim osebjem podrobno po agitira. Upajmo, da bo centralni občni zbor ta predlog sprejel in vsaj tu izvedel majhno remeduro. O ostalih predlogih prihodnjič. France Žužek je treba, da vemo to, da sedanji moderni produkcijski sistem dokazuje, da še ni nikakega vidika za zboljšanje. Nasprotno. Lahko trdimo, da najhujše šele pride. In če smo si v tem na jasnem, potem se moramo zavedati, kje in kako je treba prijeti, da odvrnemo to veliko narodno nesrečo, ki ogroža sto in sto-tisočem življenjsko eksistenco. Pomožne akcije bodo dosegle svoj namen le do gotove meje in se je bati, da bodo odpovedale ravno v času, ko bo stiska najhujša. Edino trajno uspešno sredstvo za odpravo bede je v tem, da se delavstvu da možnost zaslužka. Tega pa ne bo, dokler bo vladal sedanji produkcijski in gospodarski sistem. Brez dvoma je država sama najbolj zainteresirana v tem vprašanju. Zato je treba, da država v svojih podjetjih kolikor mogoče prepreči redukcije delavstva radi novih tehničnih naprav, kakor tudi, da se zaposlenemu delavstvu oziroma uslužbencem ne bodo reducirale plače, ker se s tem jemlje delavstvu eksistenčna možnost. — Posledice tega so: zastaja n je blaga, nove in zopet nove redukcije in nove trume brezposelnih. Prav tako je treba postopati v vseh privatnih podjetjih. Na primer: v rudarskih revirjih leži sedaj na tisoče ton premoga, ki čakajo konsumentov. V mestih in tudi na deželi pa zmrzujejo številne družine, ki premoga ne morejo nabaviti. Rudarje reducirajo, ker premog nima odjemalcev, in prav tako je tudi z drugimi produkcijskimi in življenjskimi potrebščinami. Kar pa tiče predloga zastopnika Delavske zbornice in zastopnika Strokovne komisije, da bi se naj uvedli obvezni prispevki zaposlenih delavcev na eni ter delodajalcev in države na drugi strani v svrho podpiranja brezposelnih, ima Jugoslovanska strokovna zveza sledeče pomisleke: Delavstvo, kakor tudi nižje uradni-štvo še nikdar po vojni ni prišlo s svojimi plačami niti zdaleka na svoj eksistenčni minimum. Prav radi tega ne bi bilo na mestu, da bi se tem nalagala kdaj nova bremena. Iz človeškega ozira bi bilo 'to 'razumljivo, nikakor pa ni razumljivo iz moralnega ozira. Obremenijo naj se s prispevki v prvi vrsti tisti, ki so spravili sadove dela, in tisti, katerih plače visoko presegajo eksistenčni minimum. Delavcu pa pustite ta zadnji grižljaj, ki ga še ima od danes do jutri. Ker je pa nesreča že tukaj in ker Irenutno ni druge pomoči, kot da se najdejo sredstva za nujno pomoč brezposelnemu delavstvu in njihovim družinam, je Jugoslovanska strokovna zveza pripravljena sodelovati v tej akciji z vsemi svojimi močmi. Naši marksisti se spodtikajo nad gornjo izjavo in po svoji demagoški navadi hočejo zabrisati resnico in objektivnost te izjave. »Delavska politika« štev. 91 z dne 12. nov. prinaša poročilo o tej anketi na banski upravi in objavlja deklaracijo strokovne komisije za Slovenijo, ki je bila na tej anketi predložena. Bistvo te deklaracije je, da se uvedejo obvezni prispevki delavcev in delodajalcev na eni ter države na drugi strani. S temi obveznimi prispevki naj bi se podpirali brezposelni in njihove družine. Že itak neznosne razmere rudarskega delavstva se z novimi odpusti sedaj še zaostrujejo. Na zimo ponovne redukcije. Najhujše pa je pri tem to, da so začeli odpuščati, kar se je že dalj časa govorilo po revirjih, starejše rudarje — družinske očete. V Hudi jami je odpuščenih 120 rudarjev. Da ostanejo neokrnjene delnice in dividende TPD, naj se umaknejo stari rudarji — družinski očetje z 10, 20 in 30 let službe. Odpusti so se pričeli kar na debelo, kljub obljubi TPD, da se bo to izvajalo postopoma. Nov dokaz, da gre TPD brez vsakih ozirov preko vse že do viška prignane bede, — hočejo ustvariti še večjo. Trpba nam je mladih moči, se je reklo. Kje so pa ti rudarji pustili svojo mladost in moč — mar ne v rudniku TPD? Kam naj gredo sedaj ob nastopajoči zimi iskat zaslužka? Kam z družinami? V trenutku, ko je brezposelnost prignana do viška, nove žrtve ... Delovno liudstvo Že v letnem poročilu za leti 1927. in 1928. smo omenili, da pri nas obdavčenje delavcev in privatnih teir javnih name-ščev neprestano raste. Medtem smo dobili nov zakon o neposrednih davkih. Ta zakon je sicer nekaterim šibkejšim davčnim obvezancem davčna bremena olajšal, zato pa se je zaradi poenostavljenja pobiranja davka krog davčnih obve- »Delavska politika« poroča, da je zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze nastopil proti tej deklaraciji ter da je v svoji razburjenosti trdil, da zastopnika Delavske zbornice in Strokovne komisije nimata legitimacije zastopati delavstvo in se izjaviti za kakršnekoli prispevke za pomoč brezposelnim. Če gospoda okoli »Delavske politike« pljuje resnici v obraz, potem naj ve, da tega ne delajo zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze. Resnica pri tem je sledeča: 1. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze je na navedeni anketi popolnoma mirno, to je brez razburjenja podal gorenjo izjavo, iz katere je jasno razvidno, zakaj je JSZ proti obremenitvi delavstva s kakimi nadaljnimi prispevki. 2. Ni res, da bi bil zastopnik JSZ izjavil, da zastopnika Delavske zbornice in Strokovne komisije nimata legitimacije zastopati delavstvo, res pa je zastopnik JSZ izjavil, da zastopniki delavstva na tej anketi, torej tudi zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze, nimajo legitimacije, da bi v imenu celokupnega delavstva pristajali na kako novo obremenitev iz razlogov, ker danes organizacije pri nas ne predstavljajo niti 20 odstotkov oi-ganiziranega delavstva. Jasno je, da je JSZ tako postopala, kakor je prav. Delavstvo ni zakrivilo tega položaja. Kriv je sedanji produkcijski sistem, ki gre samo za tem, da bi iztisnil iz produkcije čim več dobička. Pri tem izgine vsak ozir na človeka. Ker ne morejo grabiti več v taki meri, kakor bi želeli, reducirajo in včasih ustvarjajo umetno krizo. To smejo delati brez kazni. Nafta javnost jim še pomaga in vpije v svet le o krizi gospodarstva. Naravnost pomiluje »uboge« podjetnike. Sedaj, ko so žanjci pospravili tam, kjer niso sejali, naj bi pa prišli tisti, ki so bili za svojo žetev ogoljufani, in naj bi odtrgali od svojih ust zadnji grižljaj. Iz teh razlogov je morala JSZ tako nastopiti. So pa še drugi tehtni razlogi, ki govore proti nadaljnji obremenitvi delavstva. 0 tem pa še prihodnjič. In utemeljitev? Da je prevelik odstotek starih kvalificiranih rudarjev, ki sio v I. kategoriji. Poleg tega nam je -treba novih, mladih moči. TPD da je defi-citna. Teh par sto starih rudarjev naj da mesto mlajšim, ki bodo več naredili in bodo seveda tudi nekaj cenejši. To naj reši TPD deficita. Ali je kaj takega sploh še kje mogoče? Igra z belimi sužnji. TPD pozablja, da so t'o ljudje, ki so pustili v njenih rovih — velik kos svojega življenja; in se jim s tem činom jemlje edina nada, ko so jo imeli, starostno zvarovanje. Udarec za udarcem. Gotovo je to zopet gesta TPD, ki s tem hoče braniti oziroma pokazati državi, da so od njenih dobav odvisni tudi delavci-rudarji. Tako plača vsako še tako umazano konkurenco vedno le rudar. Dovolj gorja! Vse pomožne akcije so v tem slučaju brez pomena. najbolj obdavčeno zancev tako razširil, da se je predpisalo leta 1929, mnogo več davka na vse vrste uslužbencev kakor leta 1926. Davek na vse vrste uslužbencev je rastel takole: 1. 1912. (v dinarski valuti) 10.4 milij., 1. 1926. 26.3 milij., 1. 1929. 47.3 milij. Din. Sicer se pritožujejo čez previsoke davke vsi stanovi. A ne taiko opravičeno kot delavci in nameščenci. Celotni predpis Problem brezposelnosti Stotisoč ljudi potrebuje v naši banovini javne podpore Novi udarci rudarskemu delavstvu Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Rudarji Intervencija Delavske zbornice in strokovnih organizacij pri Trboveljski premogokopni družbi. V četrtek, dne 10. novembra t. 1. je bila pri generalnemu ravnatelju TPD izvršena intervencija od strani zastopnikov delavstva glede odpustov starih rudarjev, na katera mesta nameravajo sprejeti mlajše delovne moči. Zastopniki delavstva so ugotavljali, da je način, s katerim se hoče v trenutku največje krize, vreči starejše delavce enostavno na cesto, krivičen in nesocialen. Posamezna vodstva rudnikov imajo nalog odpustiti rudarje, družinske očete, ki imajo po 20, 25 do 30 službenih let. Za priznanje pokojnine je treba GG odstotkov delanezinožnosti. Večina teh delavcev nima toliko let. Po sedanjem pravilniku bodo po 6 mesecih izgubili vse svoje pravice. In to je najveCji udu«*, ki more doleteti našega rudarja. Zastopnik TPD je poudarjal, da je družba primorana seči po tem, ker ima prevelik odstotek rudarjev v 1. kategoriji. Dosedaj so se namreč vršile redukcije po socialnih vidikih. Sedaj se mora seči po radikalnih sredstvih. Kajti, ako bo šlo tako daleč, kmalu ne bo v rudnikih več mladih delavcev. Ovira pri tem je pravilnik, ki ima določbo, da se nikogar, ki je v višji kategoriji, ne more pomakniti v nižjo kategorijo. Družbe pa rabimo več delavcev v nižjih kategorijah. Zato mora izvesti že iz finančnih ozirov te spremembe. Drugo, kar je s tem v zvezi je, da dobivajo vsi, ki so v I. kategoriji, deputatni premog. Sicer to še ni najbolj pereče, težje je prvo, ker ima TPD 83 odstotkov kopačev, ki so v 1. kategoriji; po pravilnem razmerju pa bi jih moralo biti samo 50 odstotkov. Gotovo je, da se tega ne namerava izvesti vse na enkrat, marveč postopoma. Zastopnik TPD je trdil, da bi bilo prav, da bi oče rudar stopil v pokoj in šel v rudnik sin, ki je sedaj brezposeln. Zastopnik delavstva je izrazil bojazen, da bo v tem slučaju TPD sprejemala le navadne delavce, nikakor pa ne sinov rudarjev, ki so že izučeni kopači. Kajti s tem bi ostala stvar pri starem. TPD pa, kakor je videti, stremi za tem, da hoče ravno radi ‘finančnega efekta znižati število kvalificiranega delavstva. Glede tega ni dala TPD nobene točne izjave. Predlagalo se je, naj se s tem nekaj mesecev počaka, ker bo pač le mesece največja stiska. Poleg tega pa pri tem vprašanju gotovo ne gre za kake ogromne vsote. Zastopniki delavstva so želeli še vedeti, kakšen bi Bil finančni efekt. Tudi glede tega ni bilo nobenih točnih odgovorov. Zastopnik TPD je samo ugotovil, da je TPD že vse mesece letošnjega leta deficitna. Najtežje poglavje, ki je bilo že čestokrat obravnavano, je glede dobave naročil od strani države. Pri zadnjih naročilih je podjetje zopet moralo popustiti 5 odstotkov pri toni. Sedaj ima dobave zasigurane do konca proračunskega leta marca 1933. V bodoče se ne bo veliko praznovalo. Delalo se bo po nekaj dni v mesecu. Kar so v Zagorju izgubili radi separacije, se jim bo od tega polovico plačalo. Pozneje se bo dopustilo, da izgubljene dni nadoknadijo, oziroma se bo delalo nekaj dni vei. Zastopniki delavstva so pribili, da je delavstvo popolnoma na tleh in da ne more ničesar več popuščati. Ako bo šlo lako dalje, bodo pač nastali nemiri. Nismo pooblaščeni, da kaj dajemo ali popuščamo, marveč smo prišli, da preprečimo najhujše. Gotovo je manjše zlo, kakor bi bilo na cesti par sto rudarjev, da bi se jih zaposlilo pri drugih delih in deputatni premog na vse enako nekoliko znižal. Toda delavstvo na to v nobenem slučaju ne more pristati. Z ugotovitvijo, da je to največja krivica, ki se more zgoditi rudarju, da zgubi delo, zavarovanje in vse, ko je že tik pred upokojitvijo, se je razgovor zaključil. Od strani TPD se je izrazila želja, naj se rudarje o tem informira. Trbovlje. Res ne vemo zakaj? TPD je v strojnih obratih vpeljala pričetek dela ob sedmi, mesto ob šesti uri kot dosedaj. Družba motivira svoj ukrep radi štedenja pri potrošnji električnega toka. To pa ne odgovarja resnici, ker ni povišana cena toku, ki je potreben za vzdrževanje obratov. Tudi iz praktičnega pogleda ni za družbo to likaka pridobitev. Delavec prične (svoje delo cb sedmih in ako je temna delavnica, mora goreti tudi ob sedmih v njej luč. Vsak delavec pa dela z neko nejevoljo, ker dobi kosilo šele ob pol 4 popoldne, oddaljeni šele ob 4. Ko pride iz službe, je skoraj že noč in izgle- neposrednih državnih in samoupravnih davkov je znašal na ozemlju dravske banovine l. 1912 (valoriziran v sedanjo valuto po razmerju 1 K : 15 Din) 220 milij. dinarjev, 1. 1928. 227.8 milij. Din, 1. 1929. pa 259.7 milij. Din. Od 1. 1912. do 1928. se je povišala celokupna davčna obremenitev za 7.8 miilij., davek od mezd in plač pa za 15.9 milij. Din. (Pri tem je notorično znano, da so se denarni zaslužki po vojni silno znižali.) Od 1. 1928. do 1. 1929. so se povišali celokupni dav,ki za 21 milijonov, davki od mezd in plač pa po uradnih podatkih za 21.9 milij. Din. Mi smo skušali analizirati, kako se je gibala v teh letih davčna obremenitev posameznih glavnih pridobitnih panog. Ta naloga ni lahka. Davčni sistemi so se ta leta stalno menjavali. Treba je deliti pri tem razne vrste davkov, upoštevati državne in samoupravne doklade. Pri tem so manjše napake mogoče. V velikih obrisih pa smo ugotovili gibanje davčne obremenitve posameznih poklicnih skupin brez dvoma pravilno. Rezultat naših tozadevnih študij je ta-le: Kmečka posest je bila obremenjena 1. 1926. in 1928. približno tako kakor 1. 1912. Nov zakon o neposrednih davkih je leta 1929. to obrementev zmanjšal. Ko pa so se uvedle višje doklade za banovine, je bil prejšnji nivo zopet dosežen, če ne za malenkost presežen. Trgovina, obrt in industrija je dala 1. 1912., 1928. in 1929. približno isti davčni donos. Glede na to, da se je število trgovcev, obrtnikov in industrijcev v tem času zelo povečalo in je zlasti realni ro-nos industrije silno narastel, se je relativna davčna obremenitev te grupe znatno znižala. Hišni posestniki so obremenjeni še vedno znatno manj kot pred vojno. To so ugotovitve, ki veljajo za stanove kot celoto. 1 Drugače pa je mogoče, da so se bremena v okviru posameznih stanovskih skupin za gotove davkoplačevalce povečala, za gotove pa zmanjšala. To povzroča, da so v posameznih slučajih, tudi pritožbe kmečkih posestnikov, obrtnikov, trgovcev in morda celo industrijcev upravičene. Vse to ni nenaravno. Davkov ne plačuje nihče rad. Tudi tisti, ki so zato najmanj upravičeni, tožijo o visokih davkih in navadno še najglasneje. Tu bi bila lahko le točna statistika zanesljiv vodnik. Vsi pa vemo, kako je z našo statistik« in koliko se v naši zakonodaji nanjo oziramo. Ko smo dobili nov zakon o neposrednih davkih, smo dobili v zakonu zagotovilo, da se k usluž-benskemu davku v glavnem ne bodo dodajale samoupravne doklade. To določilo je prišlo v zakon gotovo zato, ker se je zakonodajavec zavedal, da so obdavčeni delavci in nameščenci glede na svoje dohodke že z državnimi davikj v zadosti veliki izmeri. Medtem smo dobili nov davčni predpis o vršenju odnosno odkupnini kuluka. Kuluk je v stvari samo- upravna doklada na neposredne davke in bi se vsled tega ne smel predpisovati osebam, ki plačujejo uslužbenski davek in so oproščene samoupravnih doklad. Vendar to gospod finančni minister povsem drugače tolmači. Kuluk morajo plačevati tudi najslabše plačani delavci in nameščenci ter je postal samoupravna doklada. In sicer samoupravna doklada svoje vrste, ki gotovo nima primere na svetu. Pri najubožnejših davkoplačevalcih znaša ta doklada 115% davčne osnove, potem pa progresivno pada. Pri davčni osnovi 10.000 Din le 8.4%, pri davčni osnovi 1 milijon dinarjev le 6.8%! Taka davčna politika pač ne računa pravilno z dejstvom, da so veliki zaslužki v veliki meri sad tujega dela, da imajo že sami značaj od javnosti za javne svrhe zbranih sredstev. Na te zaslužke uporabljati isto merilo, kakor na mezde in plače delavcev in nameščencev, je skrajno kri- vično. Še krivičnejše pa so doklade s padajočo davčno stopnjo, kakor je kuluk. Predpis neposrednih davkov in avtonomnih doklad v dravski banovini za 1. 1929. Osnovni davek 30,780.335.92 12,646.549.45 24.573.169.23 1,082.083.59 8,656.808.72 1,674.701.74 1,883.099.69 47.319.145.23 44,283.766.16 64.004.16 1. Zemljarina 2. Zgradarina 3. Pridobnina 4. Potujoče obrti 5. Družbeni davek 6. Rentnina 7. Rentnina po čl. 71. zak. 8. Uslužbenski davek 9. Poslovni davek 10. Vojniča 11. Prirast in naklada po odbitku dopisa 1,729.833.51 174,693.497.40 lz Poročila Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1929. in 1930. da prav tako kot takrat, ko se je delalo še 10 ur na dan. Doma morajo kuhati dvojno hrano, opoldne za družino in popoldne za očeta. Delavec s tem potroši v hrani še več nego dosedaj. Zaslužek profesionalnih delavcev pa je celo najnižji, ker ne delajo v akordu, temveč so njih plače vedno ihini-malnega značaja. Ali je res? Že nekaj časa krožijo govorice,- da bodo vsi brezposelni samci iz naše občine odvedeni v pristojne občine. K temu pripominjamo to-le: Za tiste samce, kateri imajo svojce v pristojni občini in če jih lahko preživljajo, bi ne bilo tako postopanje usodno. So pa pri nas brezposelni, ki v svoji občini niti župana ne poznajo in nikogar, ker so le po starših tu in tam pristojni. Ti pa bodo v svoji domovinski občini še večji reveži, nego so tukaj. Taka metoda je gotovo zgrešena in je v nasprotju z osnovnimi pravicami človeka. Vsak naj vrši svojo službo. Pred kratkim se je zgodil v ambulanti bratovske skladnice slučaj, ki ga obsojamo. Neki rudar je pripeljal ponesrečenca, da se mu nudi pomoč. Ponesrečenec pa je bil od dela umazan in so mu rekli, da naj se gre popreje domov umit, potem naj pride, da mu bodo obvezali rane. Vprašujemo predsedstvo skladnice, če ni v ambulanti vode in če se sme tako postopati s polnopravnimi člani skladnice in še celo s ponesrečenci? Tudi dobro. Nekaj brezposelnih, ki so dobivali hrano v kuhinji, je dobilo delo. To pa radi tega, ker šteje kuhinja preveliko število. Mi se strinjamo s takim delom, da si delavec prisluži sam za življenje, ne da ga rede v kuhinji. Le tako naprej, pa bo kuhinja kmalu prazna in družbi ne bo treba za njo prispevati. Pri tem bo na dobičku družba in delavci, ki se bodo preživljali ' Lesni delavci Rimske Toplice. »Veliki« prijatelj delavstva, obratovodja liatt, gre čudna »delavska« pota. V podjetju je organizacija in sicer močna delavska strokovna organizacija, ftaidi priznamo, da morejo nastati v podjetju kakšni nesporazumi. Najkrajša pot bi' bila, da bi odstranili take nesporazume, razgovor z organizacijo. Naš obratovodja ne gre po tej ‘poti, ampak se poslužuje preddelavca, kateremu je delavstvo dosedaj zaupalo, da bi napravil med delavstvom razdor, da bi razbil: organizacijo, tla bi ugonobil vpliv obratnih zaupnikov in da bi mu 'delavstvo izreklo zaupnico. Sedem v celem obratu sta jih na ta način dobila s tovarišem Ulago. Tudi odgovor, če ga kdo razume. Obratovodja K alt ga mogoče ne bo hotel razumeti. M:i pa pravimo tole: Bili smo tukaj, ko še nismo vedeli, da je iRatt na svetu, ipa 'bo*mo še. medtem ko bo on moral otresti Gračniški prah s svojih čevljev in izkazovati svojo ljubezen do delavstva drugod. Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) »Niti slutim ne, kaj mislite, gospod kancler. Hotel sem samo sodelovati pri nabiralni akciji! Mislil sem —!« »Tak je ta ogabni človek! S tisto odvratno šaljivostjo! Da vam naloži nalogo, da zasmehujete, da žalite mene!« »Toda, gospod kancler — povejte mi, kaj je prav za prav!« »Ne veste, kaj je agrarna reforma?« »Vse življenje nisem še nikdar slišal o njej.« »Torej vam ni povedal?« »Dejal je samo, da hoče imeti stolico zn to. Kaj pa je vendar to, sir?« »Rdečkarska zmota, — radikalizem!« »Oh, gospod kancler!« Zdaj je bil Jed na vrsti, da bi pačil obraz. Videl je, kaj je naredil — prišel je k ravnatelju univerze s predlogom, naj širi radikalne nauke!« »Razlastitev posesti!« je žuborelo iz kanclerja. »Zaplemba posestev in zemlje po davkih! Eden izmed tistih sramotnih naukov, s katerimi hočejo zapeljnvati ljudstvo, s tem da vplivajo na najnižje nagone lakomnosti in zavisti.« »Ampak, gospod kancler!« Vse se mi je vrtelo po glavi, ni mogel držati misli skupaj. »Kako je le to mogoče? Mr. Warrener je vendar bogat človek!« »Pa je pokvarjen do dna svoje narave, zasinehljivec, norčuje se iz vsega, kar je sveto, ljubkuje z neverstvom in svobodomiselstvom.« »Pa hoče potem izgubljati svoj denar?« »Ni mu ga bilo treba služiti in se dela, kakor da ga ne ne bi niti malo cenil. Obrača se proti svojemu razredu — ptič, ki onesnažuje lastno gnezdo!« »Potem pa nam gre in služi denar z družbo za prodajo zemljišč!« To mu je v zabavo; recite rajši, da je zločin, ker mu družba kaj takega pusti! S svojim denarjem podpira propagando, ki hoče zapleniti vrednost posestev in oropati vdove in sirote zadnjih prihrankov! On pa smatra vse to le za posrečeno šalo! Izrabil je vašo nevednost in vas s takim predlogom poslal k meni, ko vendar dobro ve, da ga bom ogorčen zavrnil — saj dobro pozna silni boj, ki sem ga boril zato, da bi bila univerza vsake nevere, da bi ščitil mlade duše, ki so zaupane moji skrbi.« V. V vrtincu viharnih občutij se je moral Jed zbrati in naglo premišljevati. Imeli so ga za norca, pa to ni bilo tako hudo, kakor se je zdelo. Stvar je prinesla to dobro, da ga je kancler spoznal — stala sta zdaj drug pred drugim in si stiskala roke. Jed je prosil oproščenja in kancler mu je prošnjo uslišal in menil, da ni Jed kriv, ampak tisti hudobnež, ki je njegovo srčno nedolžnost zlorabil. Da, Jed je imel sedaj celo priliko jasno dokazati, da ni navaden študent, marveč pameten in preudaren mož. Na nuglo se mu je posvetilo, kako bi nad vse zvitega Claudija G. Warrenerja prelisičil in mu poplačal to šalo s prav takim denarjem. »Gospod kancler,« je izpregovoril, »petdeset tisoč dolarjev — to je strašno dosti denarja.« »Seveda, mladi prijatelj.« In glas starega gospodu je zvenel otožno.« »Zares ni lepo, da sc mu moramo odreči!« »Seveda — toda ne gre drugače.« »Mr. Warrener pravi, da bi se morala vršiti predavanja o agrarni reformi, in pa povedal, kaj naj predavalec o agrarni reformi govori. Tega tudi ne more nadzorovati, kaj?« »Poskusil bo, bodite kar prepričani.« »A se mu ne bo posrečilo? Če je stvar nevarna in radikalna, pač ne more nikogar prisiliti, da bi jo hvalil! Predavalec ima prav zatrdno pravico, svariti ljudi pred agrarno reformo!« Veselje je stopilo v oči dr. theol. Ernsta Aloysia Say-bucku. »Rusher — vi ste glavica.« »Trudim se, da bi rešil petdeset tisoč dolarjev, ki bi jih vi mnogo bolje porabili kot pa ta brezbožnež. Povejte mi, kako je v takih primerih — predavalcu boste imenovali vi, kajne?« »Univerza.« On ne more napisati v pogodbo, koga hoče.« »To se ni še nikdar zgodilo.« »No torej, potem lahko imenujete koga, ki bo denar porabil v to, da bo poudarjal zloglasnost agrarne reforme.« Nasmešek se je razlil po oblastem obrazu starega gospoda. Misel je bila slastna, čeprav mu je zdravi razum govoril, da je vse to samo sen. »Lahko kopje obrnemo,« je nadaljeval Jed, »in storimo nekaj za zatiranje teh nevarnih idej.« »Bojim se, da položaja dobro ne razumete, mladi prijatelj. To bo ostalo silno uprt je — in to prav hočejo radikali.« Stavbinsko delavstvo Ljubljana. Uradne ure »Skupine slikarjev, pleskarjev in črkoslikarjev« so vsak ponedeljek od 5—8 zvečer. Vsi člani naj se 'poslužujejo te ure v vseli zadevah, ki se tičejo organizacije. V četrtek 17. novembra ob pol 7 zvečer bo v naših prostorih drug« predavanje o Delavski zbornici. Predaval bo tov. Marinček. Vsi tovariši, od zo v it e se in udeležite se predavanja polnoštevilno! Vsakomur bo koristilo, a nikomur škodovalo. — iPozivamo tovariše, da nam v slučaju preselitve takoj javijo svoje nove naslove, da jim moremo v redu in točno pošiljati naše glasilo »Delavsko Pravico«. — Prihodnja odbo-rovmi seja se bo vršila v torek 22. novembra ob 5 popoldne v naši pisarni. Tovariši odborniki naj se seje gotovo udeleže, ker bo jako važna. — Vsak član se mora takoj javili organizaciji, kakor hitro 'bo poslan od moijstra na brezplačen dopust. Prosimo točnega in hitrega javljenja, ker to bo le v prid prizadetih. \r • • V • • micarji Dne (i. novembra se je vršil v Pekrah lep sestanek viničarjev. V Vrhovdolu izvršena viničarska komisija dne 3. oktobra zoper viničarja tov. Antona Curiča nima veljavnosti, ker viničar ni imel svojega zastopnika, da bi bila komisija sklepčna. Sklepi so neveljavni. Sedaj se je po organizaciji vložil protipredlog komisije. Gre za nepravilno odpoved in dolgu-joči zaslužek viničarju. V Hrastju tišči neki posestnik tov. Ker Vinka iz viničarije ter hoče sam na njegovo mesto, dočim je dal svoje posestvo v najem drugim. Gospodar Zohrer, graščinski oskrbnik v Svečini, tira tov. Kera zato iz službe, ker sta mu umrla oče in žena. Tajništvo zveze je pismeno posredovalo, da viničarje z majhnimi otroki pusti v miru, posestnik pa naj bo na svojem »gruntu«. Zoper sklep viničarske komisije v Pivoli, katera je obsodila upraviteljstvo Vetrinjskega dvora, da ni pravilno in pravočasno odpovedala službo viničarju tov. Antonu Gorišku, je upraviteljstvo vložilo tožbo po odvetniku dr. Josipu Leskovarju. Razprava je bila 11. novembra pri okrajuem sodišču v Mariboru. Ko bomo zvedeli o razsodbi sodiiča, bomo poročali. Orožniki so prišli nad viničarja Nemiri . Francu v Dragučovi. Poslal jih je gospodar, češ, da je vzel koruznico, čeprav je zrasla na viničarjevi deputatni zemlji. Tov. Neuvirt Franc je vložil tožbo in ovadbo zoper gospodarja. Samo s strumno strokovno organizacijo vseh viničarjev bo mogoče doseči, da bo zavladala zakonitost in red tudi za viničarje. Županstvo v Zg. Voličini ni maralo izdali ubožnega spričevala viničarju Antonu Fantiču, da bi sam iztožil bivšega svojega gospodarja za dolgujoči znesek 5000 Din. Obrnil se je zategadelj na okrajno načelstvo in potem je pri občini dobil, kar je zahteval. Viničarki tov. Štraus v Vukovju pri Ja-reuiui je gospodar Ferk brez vzroka predčasno odpovedal službo. Vzel ji je kravo in razno. Pt> strokovni organizaciji je bila predlagana viničarska komisija. Zmagati mora pravica nad krivico 1 Dornavski viničarji v Kajžarju, Zasavcih, Brebrovniku in Hermancih so vložili po strokovni organizaciji skupno pismeno zahtevo na g. Gvido Pongraca, graščaka v Dornovi pri Ptuju, da jim nemudoma izplača denarni zaslužek, katerega že nad fiest mesecev niso dobili. Ako se jim ne bo ugodilo, so odločeni' nastopiti pravno pot za vsoje pravice in zaslužek. Umrla je kot občinska ubožica tov. Jureb Magdalena v Slamnjaku pri Ljutomeru. Ker se nikdo ni zanimal, da bi še dalje za njo plačeval članarino, se ni mogla odobriti po-smrtninska podpora. H. novembra je bila seja načelstva »Strokovne zveze viničarjev«. Sklenili so se važni ukrepi za razmah našega strokovnega po-kreta. Na trgatvi pri g. Baumanu v Hermancih *o se tuji delavci sprli z domačim viničarjem, ker je ta svetoval, da naj se ne daje preveč pijače trgačem, da se ne upijanijo. To so mu predvsem neki mladoletniki hudo zamerili. Prokleta požrtija! Samo žreti in piti, to je raj! Zoper premajhno plačo pa se nihče ne dvigne, kar bi bilo potrebno in vse več koristno. Za pijačo pa če bi je bilo par kapljic manj, pa nastane kar cela revolucija. iVflč socialni in kulturni ikandal! Več zaslužka, več blagostanja, več bo pijanosti, več bo uboštva. Pijana je prišla zvečer mati domov. Kričala je in hčerki naročala: »Napravi večerjo, kakor moreš, jaz je ne morem, pijana sem, pijana sem.« To je vzgoja otrok. Starši pijanci, ki se preklinjajo in celo pretepajo med seboj, si nikdar ne morejo pridobiti spoštovanja in ljubezni svojih otrok, marveč se v otrokih, dokler so še mladostni in sami, niso že zagazili na pogubno pot svojega očeta ali matere, vzbuja stud in prezirljivost do lastnih roditeljev. To vodi brezpogojno k uničevanju vsake družinske sreče. Več pijanskih družin, večja nesreča za tisti stan, h kateremu spadajo. Pri državnozborskih volitvah v Nemčiji, dne G. novembra 1932, je dobila lista ' Kmečka viničarska zveza 105.188 glasov in s tem dva svoja poslanca, pri volitvah dne 31. julija 1932 pa je dobila ta stranka še komaj 90.851 in nobenega poslanca. Naši nemški tovariši tam ob Renu beležijo torej v zelo kratki dobi dokaj lep uspeh, za kar jim čestitamo! Kovinarji (ruštanj. V nedeljo Ne volit!« Kdor nje upravičenosti ni doumel preje, jo gotovo mora vsaj sedaj. Dobili so '(glasovi v tisočih; v oklepajih številke od prejšnjih volitev): narodni socialisti 11.705 (13.745), poslancev 195 (230); soc. demokrati 7.231 (7.959), posl. 121 (133); komunisti 5.970 (5.282), posl. 100 (89); centrum 4.228 (4.589), 70 (75); nemški nacionalci 3.061 (2.186), 51 (37); bavarska ljud. (katol.) stranka 1.081 (1.192), 18 (22); nemška ljud. stranka 659 (436), 11 (7); ostalih 13 mandatov je razbitih med 5 manjših strank. Najbolj pade v oči: Hitler je izgubil! Izgubil je ved 'kot so mu napovedovali najboljši optimisti; 2 milijona volivcev in 35 poslancev. To se pravi, da je konec Hitlerjevih senzacij o •samooblasti in sicer za vedno. Stranka gre nebrzdano v razkroj. Hitlerjevega fašizma v Nemčiji ne bo! Največ od izgubljenih 2 milijonov je šlo nazaj v Hugenbergov reakcionarni tabor. Znatno je izgubil tudi centrum. Prav močne so bile izgube v porenskih in vestfalskih industrijskih središčih. Te izgube gredo na račun katoliških delavskih krogov. Gotovo to ni v zvezi s splošno volilno utrujenostjo. Bržkone so tam mnogi katoliški delavci volili komuniste. — Socialni demokrati so prav tako tudi pri teh volitvah izgubili številne glasove (stalno nazadovanje). Vseskozi so dobili le komunisti in prišli do 100 poslancev. Toda spričo bede, ki se rapidno širi in narašča, spričo 7 milijonov ljudi, ki so brez dela, tudi to ni nikak odločen revolucionaren uspeh. V času, ki je z bedo tako nabasan, bi morala predstavljati nemška revolucionarna stranka, ki ima zadostna propagandna sredstva in aparat, pravcati upor množic. Če bi imela ta stranka tudi tisto duševno ozadje, ki je potrebno, da ljudi res notranje navduši in jih priklene na silno idejo! >Ideja razrednega boja«, kakor jo zastopajo nem. komunisti, da namreč samo gospodarske razmere ustvarjajo razredno fronto, se je zopet izkazala kot absurdna. Naraščajoče izkoriščanje, beda in obubožanje samo ne ustvarjajo nujno razrednih borcev, socialistov. — Poleg materielnega morajo biti še drugi oziri odločilni. In to je ideja! Radi bede in obupa jih voli sicer 5 milijonov — komuniste, toda ,mar naj to pomeni revolucijo? Tako ne pridemo do revolucije, ampak v najbolj črno reakcijo. Kriza ni ustvarila revolucionarnega, ampak kontra-revolucionaren položaj. Da je do tega prišlo, imata poleg katoliških strank krivdo tudi obe marksistični. Če je na svetu kak zločin proti ljudski množici, tedaj je to divji boj med marksisti, med soc. demokrati in komunisti. Dokler se bosta ti dve stranki tako pobijali, nima proletarijat pričakovati od njih prav nič. Kaj bo prišlo, ali bolje, kaj more priti? Hitler javlja, da ne pozna nobenega kompromisa več. Koalicija s cen-trumom mu ne diši. Prav tako tudi cen-trumu ni več zanjo, a brez Hitlerja ni nobene večine! Hitler napoveduje nadaljevanje boja proti Papenu. »Prezidijal-na vlada« pa ne bo kar izginila. Nikakor si ne smemo domišljati, da bi bil mogoč kak radikalen preokret. Nasprotno! Le eno je možno: ali ostane Papen, ali pa stopi na njegovo mesto Schlei-cher. Za Schleicherjem pa stoji državna hramba! In računati moramo s tem, da bo režim še bolj »trden«, kajti kapitalisti ne dajo oblasti kar tako iz rok. Je še možnost, da bo potisnjena Hitlerjeva stranka čisto k marksističnim strankam. Tedaj bi bila dana večina. Vendar je spričo okostenelega dogmatizma komunistov tudi ta možnost b rezi zgled na. In prav radi te okostenelosti komunistov se bo reakcija mirno čimbolj utrjevala. Po volitvah ojačeni Hugenbergova in nemška ljudska stranka bosta stvorile skupaj s centrumovo katoliško fronto, protestantovskimi kršč. socialci in državno stranko tisto osnovo, na kateri bo zgradil general Schleicher, čeprav bo moral morda Papen iti, svojo še mnogo ostrejšo politiko: generalsko diktaturo! Šušmarstvo in naraščaš Pod tem naslovom je priobčil g. I. Vozlič v »Obrtniku« štev. 16 članek pod zgornjim naslovom. Članek, ki je načel zelo kočljivo vprašanje obrtniškega naraščaja, priobčujemo v celoti. V prihodnji številki bomo pa še kaj več napisali o tem. Članek se glasi: Že desetletja bijemo boj s šušmarji, vendar do sedaj še nismo v tej borbi dosegli nobenih zmag. Sami smo preslabi in drugi nam povsod tam pomagajo, kjer to ni potrebno, v kočljivih vprašanjih pa moramo sami »capljati« in gledati, kako se nam šušmarji smejijo v obraz. Mislim, da nam bodo morale predvsem oblasti priskočiti na pomoč nekoliko energičneje in dosledneje. Čim se prijavi slučaj, bi bilo treba nemudoma uvesti zasledovanje in preiskavo. Upam, da bo to uspešno. Vendar tudi le strogi ukori in zaplemba orodja ne bodo pomagali, treba bo pač še drugih ostrejših kazni, da se obvarujejo obrtništvu s težkim delom in trudom pridobljene pravice. Rad bi videl pri različnih izgovorih dotičnika, ki šušmari iz športnih nagibov ter se izgovarja, če ga zasačijo, da je hotel napraviti prijatelju ali sosedu le osebno uslugo, čeprav gre iskat soseda, prijatelja ali sorodnika več kilometrov daleč naokrog. Zato, gospodje, ki nas zastopate na merodajnih mestih, pobrigajte se vendar že enkrat za to vprašanje. Tudi presežek našega naraščaja ne smemo prezreti in če hočemo biti pra- vični in objektivni, moramo priznati, da leži tudi v tem krivda porasta šušmar-stva. Treba bo misliti na bodočnost, poskrbeti za svojo zaščito, kar nekoncesi-joniranim obrtom ne bo težko dosegljivo. Ne zahtevajmo od naraščaja, ko se izuči in oprosti, da gre potem v kamnolom ali drugam, ter ne odpuščajmo ga po nepotrebnem. Kajti h njega raste kader šušmarjev, ki jih sami vzgajamo mnogokrat vsled svojih nesocijalnih razlogov, in ali ne pade ta nesreča potem posredno nazaj na nas. Kaj naj počne mlad pomočnik, ki ga mojster ne rabi več, drugi ravnotako ne? Kaj — Sušma-ri! Na drugi strani pa smo prav tako dolžni omejiti število obrtnega naraščaja na najnujnejše, ne pa, kakor se v mnogih slučajih dela, da marsikak mojster drži samo toliko časa vajenca, dokler mu dela zastonj, potem pa vzame zopet drugega. To ni prav in s tem sebi in obrtnemu stanu škoduješ, ki bo imel vedno več brezposelnih in bo moral prestajati vedno večjo konkurenco. Dokler zato ne bomo omejili število našega obrtnega naraščaja, ne moremo računati na boljšo bodočnost, ker bomo sami sebi vedno delali krizo. Naraščaja naj bo malo, toda ta naj bo dober ter zadostno strokovno iji splošno izvežban in izobražen, da bo vsak mojster ponosen nanj in da bo tudi vsak vajenec ponosen na svojega mojstra, ki mu je nudil tako dobro šolo. Pomislite in prepričajte se, da v veliki meri tiči v tem naša rešitev. Za vse enaka pravica Delavski obratni zaupniki so izvoljeni za to, da poravnajo spore, ki nastajajo med delojemalcem in delodajalcem. Zdi se Mii pa, da so to svojo nalogo pre-okrenili in se spuščajo v zadeve, ki se jih faktično ne tičejo in poleg tega ne postopajo nepristransko, kot bi morali. Poslovnik o delovanju delavskih obratnih zaupnikov, člen 6., je marsikomu neznan ali pa ga noče razumeti. Naloga zaupnika je, da postopa napram vsakemu delavcu enako, neglede na to, ali je pristaš njegove skupine ali ne. Pametno je, da se zaupnik obvesti o odpustih in sprejemih delavcev od »liani podjetja. Samo to ni prav, da glavni zaupnik o tem ne obvešča vseh zaupnikov, da bi vsak povedal svoje mnenje. Zgodil se je slučaj, da so bile napovedane redukcije. Saj to ni nič novega v današnjih časih. Glavni zaupnik je bil obveščen, napravila se je sporazumno redukcijska lista z zastopniki organizacij. Čez par dni pa gre glavni zaupnik v obratno pisarno in črta iz te liste pristaše svoje skupine. Ko se to zve, gredo tudi zastopniki naše organizacije in črtajo svoje štiri člane. Sedaj pa je ogenj v strehi, zakaj si to dovolijo. Seveda’ Glavni zaupnik v vršenju svoje funkcije naj bi lahko to naredil za svoje pristaše, drugi pa naj bi šli na cesto. Vprašam vas, ali ni to strankarsko? Njegova naloga je, da dela za vse enako! Še en slučaj: Podjetje namerava sprejeti nekaj delavcev. O tem je obveščen glavni zaupnik. Z vednostjo glavnega zaupnika se sprejmejo in celo taki, ki še nikoli niso delali v podjetju. On nič >ie ugovarja in se ne proti vi temu. Čez par dni so bili pa sprejeti še štirje na intervencijo naše organizacije. To pa ne gre, si misli glavni zaupnik. Takoj gre k ravnateljstvu in reče: »Ti štirje so vendar dobro situirani doma. Tukaj pa so štirje, ki so družinski očetje. Ti so vendar bolj potrebni.« Imel je uspeh. Precej drugi dan izjavi podjetje, da mora naše tri odpustiti, eden pa ostane. Na intervencijo organizacije so za enkrat delavske knjižice še ostale pri podjetju, da se ta stvar razčisti. Sedaj pa poglejmo, kako so tj trije dobro situirani. Eden je hranilec matere-vdove in je zato oproščen vojaške službe. Drugi je sin delavca, ki že dalje časa dela pri podjetju in je sedaj bolehen in ne more opravljati težkega dela. Tretji je sin malega posestnika, ki ima pet otrok in nobenega stalnega zaslužka. Javnost naj presodi, ali so dobro situirani. Kako se bo stvar še razvila, bom poročal prihodnjič. Rečem samo: Glavni zaupnik naj v svoji funkciji dela za vse enako! To je njegova naloga! Peter Rozman Torej! Po reviji »Indeks« razpravlja nedeljski »Slovenec« napravljen račun, kolik mesečni zaslužek bi moral imeti samski delavec, koliko štiričlanska družina. Samski bi moral zaslužiti 773 Din, štiričlanska družina (oče, mati, dva otroka) pa 1951 Din mesečno. Toliko rabita delavec oziroma družina le za najnujnejše stvari (hrana, obleka, stanovanje, luč, kurjava); za ostale potrebe (davki, šolnine, knjige, zabave in drugo) je določeno od te vsote samo 10 odstotkov. Ta plača se smatra kot sploh najmanjša plača, katera bi naj zadostovala le za skromno preživljanje. Viničarji, zdaj pa izračunajmo, koliko n. pr. mi zaslužimo. Tudi štiričlanska družina letno toliko v denarju ne zasluži, kot je tu izračunano za enega samskega delaven na en mesec. Stanovanja nam res ni Ireba pla-če vati v denarju in da je del našega zaslužka v naturalijah. Vendar pa v primeri z gorenjimi številkami mora vsak priznati, da je plača, ki jo danes viničarji imamo (po 5, 6, 8, 10 Din dnevno pri svoji hrani) mnogo premajhna in krivična. In to tembolj, ker ta zaslužek ni vsak dan, marveč le ob času dela. Ali ni potem pravična borba vseh organiziranih, da se morajo plače zvišati oziroma da se ne bi smele znižati, kakor so se n. pr. letos. Ni to potem hujskanja, pač pa naša pravica. Vinogradniki ljutomersko-ormoških goric so v svoji resoluciji na zadnjem zborovanju naglasili, da se pravici po dostojnem življenju ne morejo odpovedati. Mi viničarji pa smo se morali? Zato da bo riziko nj;ho-vega profita manjši. Ali mi nimamo pravice do dostojnega življenja, ker nismo posestniki, ampak samo delavci? Nasprotno, še več pravice imamo zato, ker ravno mi vinograde obdelujemo, mi trpimo in se mučimo, da drugi potem imajo. Zatorej vsi v borbo ta izboljšanje našega položaja, za naše pravice in pošlenejšo plato. Vsi v strokovno organizacijo! Kdor pa se strokovni organizaciji odmika, ta se s tem odpoveduje svoji pravici do dostojnega življenja. aiiiiiiinnimiiiiiiiititiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiita I KNJIGOVEZNICA j 1 JUGOSLOVANSKE TISKARNE, pre) K.T.D | I LJUBLJANA | | KOPITARJEVA UL. 6/II To In ono Trbovlje. Učitelja so hoteli ustreliti. Trije učenci tukajšnje meščanske šole so sklenili ustreliti svojega razrednega učitelja, k(r niso prejemali od njega prvovrstnih redov, pač pa take, kakršne so zaslužili. Res je to drznost mladih ljudi. Ta pojav ljudje na razne načine precenjujejo. Nekateri so mnenja in imajo prav, da da še največ jamstva za pravo vzgojo verska vzgoja. Zato želimo, da bi dobila ta šola čimprej svojega vrro-učitelja. Hrastnik. Novega organista smo