teto XX.	ffl^l	■ If	tlS.
Naročnina za	H	IrHT	S	H	I	MM	lih	HBk I	IH ^ I Urednlžtvo 111 upravnJžtTO
celoletno 180 din, za ■/* leta	H	H	M	M ■	■»» II feJi	■	Je v Ljubljani v Gregorči-
90 za v. leta 45 din,	Q	|	W	VI	^1	■■■ IV	■	čevi ulici 23. - Rokoptaov
mesečno 15 din; za ino-	ne vračamo. - Račun pri
zemstvo: 210 din. - Pia- »	.	_	.	*	-	-	, , .	.	.=	.	pošt. hranilnici v Ljubljani
ea m toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industruo, obrt in denarništvo sui^-Tei^js^
Izhaia	Ljubljana.	ponedeljek 11. oktobra 1937____________________Cena	1*50
Načelno
vprašanle
Že večkrat smo opozorili, kako dobiva v naši državi birokracija vedno večji vpliv. Skoraj bomo na tem, da bomo zalezli v čase pred sto in več leti, ko je o vsem odločala le birokracija, vsi drugi pa so se morali sprijazniti z njenimi odredbami. Ta čezmerni vpliv birokracije je sicer pri nas zelo naravna posledica našega notranjega političnega položaja, ko so naše politične stranke deloma zapravile, deloma pa izgubile svoj vpliv in s tem tudi svojo politično moč. Cim bolj je padala politična moč strank, tem bolj je naravno rasla moč birokracije. Čeprav je torej dvig moči birokracije zelo naraven, pa iz tega nikakor ne sledi, da bi to stanje bilo tudi dobro ali da bi se moral tudi danes narod z njim kar sprijazniti. Razmere so pač danes precej drugačne kakor pred sto leti.
Ko pa to ugotavljamo, seveda nikakor nočemo zmanjševati pomena in važnosti, ki jo ima dobro organizirana uprava v vsaki državi, zlasti v moderni, katere naloge postajajo vedno večje in večje. Toda uprava ne sme segati po funkcijah, do katerih nima nobene pravice, ne sme posegati čez svoj delokrog. Naloga uprave je le ta, da upravlja po normah in zakonih, ki jih postavljajo tisti, ki imajo zakonodajno oblast in njih odredbam se mora uprava brezpogojno pokoriti. Ne pa da sama določa stvari, za katere ni upravičena.
Pri nas pa se to dogaja in majhen takšen primer doživljamo tudi sedaj v Ljubljani glede ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Čeprav je jasno, da je to vprašanje predvsem stvar železnice, vendar pa ni le zadeva železnice, temveč se tiče prav živo tudi mesta Ljubljane in tudi banovine, ker je velik del prebivalstva tudi izven Ljubljane interesiran na tem, da se vprašanje prehoda čez železniško progo pravilno reši. Zato tudi ne gre, da bi železniška uprava kar sama odredila, kako se naj ljubljansko kolodvorsko vprašanje reši, ker ni to le njena zadeva. To priznava železniška uprava tudi sama, ko ljubljanski občini prepušča kritje stroškov za podvoze, ki jih hoče povzročiti železniška uprava. Kakor hitro pa se od kogar koli pričakuje, da nekaj prispeva, potem se mu mora tudi priznati pravica, da soodloča, kako se bo vse vprašanje rešilo. V našem konkretnem primeru je to tem bolj nujno, ker gre na vse zadnije za železnico, ki teče po mestnem svetu. Kolodvorsko vprašanje v Ljubljani se sme zato reševati le s sodelovanjem ljubljanske občine in dokler ni doseženo z njo soglasje, tudi nima železniška uprava nobene pravice, da rešuje to vprašauje po svoje. Železniška uprava si tu lasti pravice, ki jih na noben način nima.
Ljubljanska občina zato z vso Pravico poudarja, da ne more dopustiti, da bi se kakor koli vprašanje preureditve ljubljanskega kolodvora z raznimi preuredbami prejudiciralo. Vendar tu ne gre za nobeno malenkostno vprašanje, temveč za prometno vprašanje Prvovrstne važnosti, od čegar pravilne rešitve je odvisen ves nadaljnji razvoj Ljubljane. Poleg tega gre tu za zadevo, ki bo veljala celo po računih ljubljanske železniške direkcije nad 50 milijonov dinarjev. Preden se v tako
dragem in važnem vprašanju nekaj sklene, je pač treba dobro preudariti, da se dobi rešitev, ki bo za celo vrsto let dobra, ne pa da se dokončna rešitev vsega vprašanja le odloži za nekaj let. Ljubljansko prebivalstvo pač ni voljno prispevati niti pare za rešitev, ki bi čez 10 let zahtevala novo rešitev. Nočemo kolodvorskega vprašanja reševati sedaj na način, da
Poročali smo že, da je Zbornica za TOI že vsa zadnja leta vodila energično akcijo, da se krošnjar-stvo zatre, predvsem pa da se onemogoči krošnjarjenje z manufak-turnim blagom. V tem boju so dosegle Zbornica, a tudi Zveza trgovskih združenj in tudi naša trgovska združenja marsikateri lokalni uspeh in dosegle tudi več okrožnic banske uprave in drugih oblasti, da morejo državni organi onemogočiti vsako nelegalno krošnjarjenje. Toda pravega uspeha niso
V zadevi krošnjarjenja z manu-fakturnim blagom v nedopustnem obsegu in obliki je zbornica v smislu sklepov ponovno poročala ministrstvu s prošnjo, da te nedo-statke in samolastnosti odpravi. Na ponovne pismene, pa tudi osebne intervencije Zbornice TOI v Ljubljani pri ministrstvu trgovine in industrije, kakor tudi neposredno pri ministru dr. M. Vrbaniču, je minister pod II. br. 37.132/u z dne 2. oktobra 1937 izdal glede omejitve izdajanja dovolil za kroš-njarstvo naslednji razpis: »Ministrstvo je bilo opozorjeno, da se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala, posebno z manu-fakturnim blagom, vrši na način, ki presega intencije zakona o obr-tih, po katerih se mora tako trgovanje smatrati kot socialna preskrba siromašnih in za druge posle nesposobnih oseb. Da bi se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala spravilo v sklad z inten-cijami zakona o obrtih in z namenom, da se odpravi vsak povod za pritožbe proti poslovanju ambulantne trgovine, zlasti z manufak-turnim blagom, predpisujem na osnovi § 418. (4.) zakona o obrtih radi ravnanja sledeče:
1.	Izdajanje dovolil za izvrševa-
Na vseh shodih in zborovanjih so trgovci tudi dosledno zahtevali, da se odst. 4. § 19. obrtnega zakona izpremeni in da se zahteva tudi za imetnike rokodelskih obratov dokaz o strokovni usposobljenosti za vodstvo trgovin. Jasno je, da se more ustreči tej absolutno upravičeni zahtevi trgovstva le s spremembo obrtnega zakona. Ker pa ta ni trenutno mogoča, čeprav je zelo nujna, je bilo važno za trgovce, da se prepreči vsaj vsako napačno tolmačenje § 19., odst. 4., obrtnega zakona.
Po prizadevanju Zbornice za
ga bomo čez 10 let v novi obliki zopet imeli. Ljubljana hoče, da se kolodvorsko vprašanje reši za vedno in zato mora odklanjati vsako rešitev, ki nima pečata de-finitivnosti.
Prav posebej pa moramo poudarjati tudi načelno stališče, da nima železniška uprava pravice, da reši to vprašanje brez sodelovanja občine. Niso več časi, da bi
dale niti te okrožnice uradov, ker je manjkal razpis trgovinskega ministrstva, da je krošnjarjenje z inanufakturnim blagom sploh prepovedano. Zbornica v Ljubljani je zato znova apelirala na trgovinsko ministrstvo, da izda jasno prepoved krošnjarjenja z manufaktur-nim blagom. Tudi banska uprava je ta poziv zbornice podprla. In sedaj je bila tudi dosežena zmaga.
0 tem jasno govori okrožnica Zbornice za TOI, štev. 63., ki se glasi:
nje trgovine brez stalnega poslovnega lokala se mora omejiti samo na ozira vredne primere. Kadi tega morajo pristojne oblasti v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali obstojijo okolnosti, ki bi po intencijah zakona opravičile izdajo dovolila.
2. Nova dovolila za izvrševanje trgovine brez stalnega poslovnega lokala z inanufakturnim blagom se ne bodo več izdajala in že izdana dovolila za izvrševanje takega trgovanja smejo pristojne oblasti podaljšati, pri čemer morajo v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali obstoji upravičen razlog za tako podaljšanje.
3. To navodilo je dostaviti vsem banskim upravam radi ravnanja odnosno radi izdaje potrebnih na-redb prvostopnim upravnim obla-stvom.
Minister trgovine in industrije Vrbanič s. r.«
S tem razpisom trgovinskega ministrstva je krošnjarstvo z ma-nufakturnim blagom v bodoče onemogočeno. Vsa združenja pa pozivamo, da budno pazijo, da se bo razpis trgovinskega ministra tudi povsod natančno izvajal. Vsaka kršitev razpisa se mora takoj prijaviti.
TOL v Ljubljani je bilo sedaj tudi to doseženo, kakor sledi iz njene okrožnice št. 63.
V njej poroča Zbornica naslednje:
»Ministrstvo je bilo opozorjeno, da dopuščajo podrejene oblasti pri uporabi odst. 4. § 19. izvrševanje trgovinskega obrta vsaki osebi, ki je dokazala, da je tri leta izvrševala kako rokodelsko obrt oz. da sprejmejo tako osebo kot poslovodjo za trgovinski obrt ne glede na okolnost, ali taka oseba stvarno izvršuje rokodelski obrt v času, ko se prijavi trgovinski obrt. Tak po-
se prebivalstvu kar diktiralo, kako se mora katera stvar rešiti, temveč moderna uprava sama gleda na to, da so vsi njeni sklepi v soglasju z željami prebivalstva. Zato tudi upamo, da bo železniška uprava svoje stališče revidirala in ga prilagodila interesom in želji prebivalstva, zlasti še, ko bo s tem tudi železniškemu prometu najbolje ustregla.
stopek ni v skladu niti z duhom niti z besedilom zakona, ker priznava zakon usposobljenost obrtnika za izvrševanje trgovinskega obrta samo, kadar sam dejansko izvršuje rokodelski obrt. Radi tega predpisujem na osnovi § 460. zak. o obrtih v svrho pravilne uporabe zakona naslednje:
1.	Usposobljenost za izvrševanje trgovinskega obrta v smislu odst. 4. § 19. zak. o obrtih se sme priznati samo osebam, ki so kako rokodelsko obrt izvrševale tri leta in jo dejansko izvršujejo tudi v momen-
Trgovinska pogajanja s Francijo so končana in pogodba je tudi že parafirana. Tudi plačilni sporazum je že dosežen. Urediti pa je treba še neka tehnična vprašanja in ko se to zgodi, bo stopila pogodba tudi v veljavo.
Predvsem je treba rešiti vprašanje naših kontingentov za pšenico in koruzo. Francozi žele, da bi tudi letos od nas kupili pšenico in koruzo, in sicer po 5000 vagonov pšenice in koruze.
Drugo važno vprašanje je izvoz našega lesa v Francijo in Alžir. Lansko leto nam je priznala Francija 430.0001 lesa za francoske trge in 45.000 ton za Alžir. Mi pa nismo mogli izkoristiti niti polovico teh kontingentov, ker so previsoke takse, ki jih je naložila na les Francija, onemogočale naš lesni izvoz. Zato zahteva naša delegacija, da se te takse znižajo.
Glede izvoza perutnine in jajc je bil dosežen sporazum. Francozi so nam za te predmete povišali kontingente. Sploh se je pri pogajanjih pokazala tendenca, da se olajša izvoz onih naših predmetov, za katere je stalna potreba na francoskem trgu, da bi se s tem naši trgovinski odnošaji stabilizirali.
Francija je prva država, ki je z nami opustila kliring in prešla na bolj elastičen način plačevanja. Znano je, da spada uvoz iz nekli-rinških držav pri nas pod kontrolo uvoznega komiteta pri Narodni banki. Ker preneha biti Francija za nas klirinška država, bi moral tudi njen izvoz v Jugoslavijo priti pod kontrolo. Ker pa imamo s Francijo pogodbo, pridejo pod kontrolo samo oni predmeti, ki so posebej našteti v pogodbi. V novi pogodbi bo v tem pogledu določeno, da bo veljala za uvoz iz Francije kontrola samo v primera, da bi francoski uvoz presegel 80% našega izvoza v Francijo. Obračunavalo
tu, ko predložijo pristojni oblasti prijavo za izvrševanje trgovinskega obrta. Vsaki osebi, ki ne dokaže dejanskega izvrševanja obrta v momentu prijave, se mora taka prijava odbiti.
2. Prav tako se ne more v smislu odst. 4. § 19. zakona o obrtih priznati tudi usposobljenost poslovodje za izvrševanje trgovinskega obrta v primeru, ko se za poslovodjo prijavi oseba, ki je tri leta izvrševala rokodelski obrt, a stvarno rokodelskega obrta ne izvršuje. V kolikor pa tako obrt izvršuje, se mora v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali ni prijava takega poslovodje v nasprotju s točko 1. odst. 1. § 399.* zaik. o obrtih. V kolikor ugotovi oblast, da je dano kako izigravanje zakona, mora prijavo poslovodje odbiti.
3. To pojasnilo je dostaviti vsem banskim upravam in zbornicam radi ravnanja.
Minister trgovine in industrije Vrbanič s. r.«
* Odst. 1. § 399. obrt. zak. pravi: Kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica izučevatl obrt za prikrivanje neupravičenega izvrševanja obrta, kakor tudi oseba, ki tako zlorabo vrši, ali kdor postavi ali sprejme poslovodstvo in te dolžnosti dejansko ne vrši, se kaznuje z denarno kaznijo 200—10.000 din.
se bo po statistiki obeh držav. To pomeni, da se priznava naši državi pravica, da je v trgovinskih odno-šajih s Francijo aktivna za 20%. Ta aktivnost je potrebna zaradi naših dolgov v Franciji, ker je jasno, da ne moremo v redu zadostiti svojim obveznostim, če smo trgovinsko s Francijo pasivni. Svoje obveznosti moremo plačevati le z izvozom.
Statistika
slovenskega
zadružništva
»Zadružni zbornik«, ki ga je izdala Zveza slovenskih zadrug za stoletnico Mihaela Vošmjaika, podaja tudi statistiko slovenskega zadružništva. Po tej statistiki je bilo razen v Sloveniji leta 1932., 1128 zadrug, dn sicer:
	O M ~ 3	S	>ženje il. din
		1	Š s
	« 3		£ >
kreditne	505	160.300	o. 84»
niabavljalne	143	60.250	25»
mlekarske	69	6.670	2'6
vin., sadjarske	14	1.420	0’5
obrtniške	42	1.450	40
živinorejske	85	4.730	0‘5
km. strojne	57	2.230	11
elektrarne	45	4.070	4'0
stavbene	63	5.330	8'7
tiskovne	11	1.770	2'4
zavarovalne	8	4.260	0‘7
razne	86	5.040	2'-4
Skupno je bilo 1128 zadrug, ki so imele 257.520 članov ter 136'7 milijona din lastnega premoženja. Kreditne zadruge so imele poleg tega 1482 milijonov din vlog, nabavi jalne 0'4, obrtniške pa 0‘2 milijona din vlog.
Čitajte »Trgovski list«!
Velik uspeh liublianske
Zbornice
Krošniarienie z	manul	a
dovolieno
Razpis trg. ministra o krošniarstvu
Usposobljenost kov za trg. stroke
Trgovinska pogodba
s Francijo
Zaiamiena nam je aktivna trg. bilanca
Zelo zasluženo lekcijo
je dobilo »Vreme« od same »Ta "Tee. V posebnem inseratu v »Vre rnenu« se namreč »Ta-Ta< zavaruje proti temu, da bi veljala ona kot avtor znamenitega članka »Vremena« (ki smo ga mi že primerno osvetlili), ker so v zagovoru »Ta-Te« nekatere trditve, ki jih niti »Ta-Ta« ne more odobravati. Nato odklanja »Ta-Ta< oni lfenomenalnii argument »Vremena«, da opravljajo veleblagovnice z dajanjem blaga na obroke važno socialno funkcijo. »Ta-Ta« pravi, da ije bila ta obročna trgovina eden glavnih razlogov težke gospodarske krize v Ameriki, ker je prodajanje na obroke povzročilo preveliko zadolžitev naroda.
V resnici pikantna situacija. »Vreme« brani z vsem elanom mladega učenčka veleblagovnice, veleblagovnica »Ta-Ta« pa njegove argumente odklanja, ker čuti, da jo ti »argumenti« samo smešijo.
In takšno blamažo doživlja list, ki ga smatra jugoslovanska javnost za vladni list? Ali bodo vladni listi res še nadalje trpeli, da jih tako kompromitira drago »Vreme«?
Beograjski hišni posestniki se zahvaljujejo vladi za znižanje obresti DHB
Takoj po objavi vesti o znižanju -obrestne mere Drž. hip. banke za hipotečna posojila do 1. 1931. so .sklicali beograjski hišni posestniki sejo svojega društva. Na seji se je ugotovilo, da je zaradi padca najemnin že skoraj 99 odstotkov zadolženih beograjskih hišnih posestnikov neredno plačevalo obresti za svoje dolgove. To da je razumljivo, ker so najemnine padle za 80 odstotkov. Hiša v Beogradu nosi 4 do 6 odstotkov obresti, za dolgove pa je bilo treba p'ačeviti ,-po 7 odstotkov in tudi več. Zahva ljujejo se vladi dr. Stojadinoviča, -da jim je sedaj olajšala breme obresti.
V Sloveniji znižanje obrestne mere DHB skoraj ne pride v poštev, ker je bilo do 1. 1931. v Sloveniji zelo malo hipotečnih posojil DHB.
Ustanovitev ncmško-jugoslovanskega lesnega odbora
Da se zboljša izvoz jugoslovanskega stavbenega lesa v Nemčijo, .je bilo v Dubrovniku sklenjeno, da se ustanovi posebni nemško-.jugoslovanski lesni odbor, ki bo •odločal o vseh vprašanjih, ki se tičejo našega lesnega izvoza v Nemčijo. Člani tega odbora bodo zastopniki našega in nemškega gozdnega ministrstva, a tudi člani naših lesnih trgovin in industrij. Nadalje je bilo sklenjeno, da zna-Sa naš lesni izvozni kontingent 11 odstotkov vseh vplačil v Berlinu. Splošno se pričakuje, da se bo naš lesni izvoz v Nemčijo povečal. Po »Jugoslovanskem Kurirju« smo dobili od Nemčije naslednje letne kontingente:
	ton
okrogel hrastov les	4.000
okrogel trd les	5.000
žagan hrastov les	30.000
mehak žagan les	60.000
trd žagan les	9.000
hrastove doge	2.000
upognjen les	1.500
Posebni preferenciali niso dogo-	
vorjeni, ker itak plačujejo Nemci les dobro.
Zaposlitev delavstva v septembru
Pri OUZD je bilo v septembru zavarovanih skupno 102.034, to je za 10.721 zavarovancev več ko pred enim letom. V konjunktur-nem letu 1929 je bilo zaposlenih 102.000, v letu 1930. pa le še 101.663 zavarovancev. Toliko ko letos torej v septembru še ni bilo :nikdar zavarovancev.
Razveseljivo je, da se je število imoških zavarovancev bolj pomno-
žilo ko ženskih. Število moških je naraslo za 8101 na 66.598, ženskih pa za 2620 na 35.436 zavarovank.
Število bolnikov se je znižalo.
Povprečna zavarovana mezda se je dvignila pri moških za 1‘18 na 26’91 din, pri ženskah pa za 1‘18 na 19‘27 din, skupno za 1‘28 na 24*26 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 376.384 na 2 milijona 475.012 din.
Za dvig motornega prometa v Jugoslaviji
Zaradi znižanja uvozne carine na avtomobile in njihove rezervne dele od 30 na 15% njih vrednosti (iz pogodbenih držav Avstrije, Italije in Francije od 20 na 15%) ter popolne odprave luksuznega davka na avtomobile se bo avtomobilski promet v Jugoslaviji zelo dvignil. Državni dohodki se bodo sicer zaradi znižanih pristojbin zmanjšali, toda vlada hoče iz obrambnih razlogov na vsak način pospeševati motorizacijo države.
Ker se je istočasno uvedla obvezna dolžnost mešanja bencina s
špiritom, se bo proizvodnja špirita v naši državi dvignila za 500 do 600 vagonov. Vlada bo zahtevala, da tvomice špirita zaradi večje porabe špirita njegovo ceno znižajo.
Drž. trošarino na mešanico bencina in alkohola je vlada znižala od 3'50 na 2'50 din za kg. Od trošarine dobi fond za javna dela eno petino. Banovinska trošarina za mešanico pa je znižana od 1 din na 35 par, dočim občinska trošarina ne bo smela znašati več ko 15 par za kg. Skupna trošarina sme torej znašati največ 3 din, dočim je dosedaj znašala samo državna 3'50, skupno s samoupravnimi trošarinami pa ponekod tudi 5 din. Mešanica bencina z alkoholom se bo torej pocenila za 2 din pri kg, po znižanju cene špirita pa celo za 2'15 din.
Sladkorna proizvodnja Evrope
Po prvi cenitvi Lichta bo letos proizvodnja sladkorja v Evropi nekoliko večja ko lani. Letošnja žetev sladkorne repe je večja od lanske, .vendar pa ima letošnja repa manj sladkorja. Površina zemlje, ki je posejana z repo se
je v Evropa povečala za 137.000 ha ali za 8‘5%. Brez Rusije bodo letos evropske dežele proizvele 7,1 milijona ton sladkorja, za 300 tisoč ton več ko lani. Rusija sama pa bo letos pridelala 2 milijona ton sladkorja.
V tisoč tonah bi znašala po sedanjih cenitvah proizvodnja sladkorja v posameznih državah: v Angliji 450, v Belgiji 245, v Češkoslovaški 750, v Danski 240, v Franciji 940, v Nizozemski 220, v Italiji 350, v Madžarski 120, v Nemčiji 2150, Avstriji 150, Švedski 310 in v vseh drugih državah 636, torej skupno v vseh evropskih državah 7,111.000 ton. Pri tem pa Rusija ni šteta. Ruska proizvodnja pa se ceni na 2,1 milijona ton, da znaša celotna sladkorna proizvodnja Evrope (z Rusijo) 9,211.000 ton.
Žetev repe se je v posameznih evropskih državah že začela. Zaloge sladkorja so bile v evropskih državah koncem avgusta za
300.000	ton manjše ko lani.
Politične vesti
Grof Ciano je izročil angleškemu veleposlaniku in francoskemu odpravniku poslov odgovor italijanske vlade na francosko-angleško noto.
Francoska vlada je objavila vsebino svoje note in odgovor italijanske vlade. V francosko-angleški1 ' noti se najprej poudarja zadovoljstvo obeh vlad nad ugodnim potekom zasedanja pomorskih strokov- j njakov v Parizu. Nadalje se izreka zadovoljstvo nad govorom grofa i Ciana, da ne bo poslala Italija novih prostovoljcev v Španijo in da ne misli kršiti nedotakljivosti Španije in njenih otokov. Nota nato poudarja, da hočeta Francija in Anglija doseči konec bojev v špa- 1 niji, kar pa je dosegljivo le z odpoklicem vseh bojevnikov, ki niso Španci. Sporazum pa je v tem vprašanju mogoč le po sporazumu med Francijo, Anglijo in Italijo, šele po odhodu tujih vojakov je mogoča rešitev španskega vprašanja.
Italijanska nota pa najprej sprejema z zadovoljstvom na znanje, da Francija in Anglija ne bosta kršili španske nedotakljivosti. Nato pravi nota, da je italijanska vlada pripravljena proučiti vse vprašanje. Nota nato obširno navaja histo-riat italijanskih izjav ter seveda dokazuje, kako da so druge vlade postopale neiskreno. Italijanska vlada dvomi v uspešnost razgovora v troje in nazadnje podčrtuje, da odklanja vsaka pogajanja, če pri I njih ne sodeluje tudi Nemčija.
Zaradi negativnega odgovora Italije je zunanje-politična situacija nevarno poostrena. Rusija grozi, da bo nastopila na lastno pest, če Anglija odneha. Posebne skrbi povzroča vest vlade v Valenci ji, da pripravlja neka tuja sila novo ofenzivo proti Madridu. Iz Rima groze, da bo Italija takoj poslala nove čete v Španijo, če bi Francija odprla mejo proti Španiji.
Potrjujejo se vesti, da se je v Cadixu izkrcalo zopet 15.000 italijanskih vojakov, širijo se dalje vesti, da je Mussolini na novo vpoklical 125.000 mož letnikov 1909 in 1910. Italija je nadalje poslala nove čete v Libijo in na egiptovsko mejo. Tudi v Etiopijo je morala poslati Italija nove čete zaradi nemirov, ki so izbruhnili. Vse kaže, da hoče Italija pogajanja s Francijo in Anglijo tako dolgo zavleči, dokler ne doseže gen. Franco odločilnega uspeha. Zato nove pošiljke italijanskih čet in italijanskih letal v Španijo.
Ministrski predsednik Chamberlain je na javnem shodu izjavil, da ne bo Anglija priznala ne gen. Franca in ne aneksije Etiopije, dokler vsi italijanski vojaki ne odidejo Iz Španije.
V Rimu so zlasti razočarani nad govorom ministrskega predsednika Chamberlaina, ker se je z vso odločnostjo izjavil za politiko ministra Edena.
V Parizu in v Londonu označujejo listi italijanski odgovor kot poskus, da se zavleče rešitev, dokler ne začne Franco nove ofenzive.
Ameriško drž. tajništvo za zunanje zadeve izjavlja, da se stališče Združenih držav Sev. Amerike glede konflikta na Daljnem vzhodu popolnoma krije s stališčem Zveze narodov.
Italijanski veleposlanik v Tokiu je obiskal japonskega pomočnika zun. ministra in mu sporočil, da je italijanski narod popolnoma na strani japonskega v boju proti Kitajski, ker ve, da japonski narod samo brani svoje legitimne interese.
Angleška delavska stranka (laburistična) 'je z 2,167.000 proti
228.000	glasovom zavrgla resolucijo, ki je zahtevala, da poslanci laburistične stranke glasujejo proti oborožitvenemu programu vlade. Tudi uvedbi redne vojaške službe se stranka ne bo upirala.
Konferenca angleške konservativne stranke je z vso odločnostjo odbila nemško zahtevo po vrnitvi kolonij.
Zastopnik vatikanskega drž. tajništva v Burgosu je izročil vladi generala Franca noto, s katero Vatikan priznava vlado gen. Franca.
Radikalni socialisti v Franciji bodo baje zapustili ljudsko fronto-Tako so se v Lilleu priključili skupinam centruma in se ločili od zveze s socialisti in komunisti.
Kot odgovor na Rooseveltov govor so Japonci bombardirali šan-gaj. Okoli sto letal je metal® bombe v najbolj obljudene kraje, da je bilo na tisoče človeških žrtev. Svet z gnusom obsoja ta barbarizem Japoncev.
Maršal čangkajšek je izjavil, d* je napravil Rooseveltov govor h9 vse Kitajce velikanski vtis. Roos^l velt se je s tem govorom postavi* na čelo borcev za človeške pravic® vseh malih in velikih narodov.
Ljudska	preh
svetovno gospod. vprašanje
Zanimivi	podatki	Druitva
Nedavno je izšlo poročilo Mešanega odbora pri Društvu narodov v Ženevi, ki je od leta 1935. dalje proučeval pod predsedstvom lorda Astorja vprašanje prehrane — posebno z ekonomskega in zdravstvenega stališča. Po letu 1906., ko je sir F. G. Hopkins odkril vitamine, so spoznali strokovnjaki, da mora biti človekova hrana zadostna ne le po svoji količini, marveč tudi po kakovosti. V zadnjih desetletjih se je prehrana narodov s tega vidika res že preceij zboljšala, vendar pa je povprečna ljudska prehrana še zelo slaba in potrebna temeljitega zboljševanja.
Večino objavljenih podatkov so zbrali v Veliki Britaniji, Zedinjenih državah Severne Amerike in v skandinavskih državah. Rezultati so presenetljivi, ker izkazujejo, da je tudi v teh državah ljudstvo slabo prehranjeno ali docela podhranjeno. Če je v teh razmeroma dobro urejenih državah z visokim življenjskim standardom slabo s prehrano, si ni težko predstaviti, kako je drugod, posebno v bolj siromašnih deželah. In zanimivo je, da se tiste države, kjer je prehrana najslabša, tudi najmanj zanimajo za to važno vprašanje. Prav tako je zanimivo, da je v vseh državah najslabše hranjeno baš kmečko prebivalstvo — torej proizvajalec hrane.
V zvezi s temi rezultati si moramo ogledati nekatere ugotovitve navedenega mednarodnega poro-čiia.
Zbrane tabele dokazujejo na prvi pogled, da je prehrana vprašanje cen. To posebno dokazuje poraba mleka v Angliji. Vobče je Anglija dežela z razmeroma dobrimi dohodki in nizkimi cenami, poraba hrane dobre kakovosti je razmeroma visoka. Toda cena mleka v Angliji je najvišja v vsej Evropi in temu primerno je poraba veliko manjša kakor drugod, n. pr. samo % tega, kar se porabi v Finski, ki je dosti bolj revna dežela. Ko preide poročilo na rešitev tega vprašanja, se prav pokažejo vse težkoče. Vendar daje nekaj določnih naukov. Prvi je ta, da bi moralo biti sveto načelo vsake vladne politike, da ne naredi ničesar, kar bi pognalo ceno hraniv više, kakor bi sicer bila. To se zdi samo po sebi umevno, in vendar se proti temu pogosto greši.
V vsem svetu je odbor zasledil samo eno vladno akcijo, katere izrečni namen je bil poceniti hrano. Mnogo se da narediti že s tem, da se dvigne produkcija in znižajo produkcijski stroški ter poceni distribucija. Drugi način bi bil delitev družinskih podpor, ker
ravno družinam z mnogimi otroki primanjkuje hrane. Mogli pa bi tudi — po priporočilu odbora — oddajati gotova hraniva visoke kakovosti določenim delom prebivalstva za znatno znižane cene. Razliko bi plačala javna oblast. To se n. pr. itak že godi v zdravstvu, v preskrbi z zdravili in po vojni tudi pri stanovanjih. Prav tako in še bolj bi bilo treba priskrbeti ceneno hrano onim delom prebivalstva, ki je sicer sploh ne morejo kupiti, in prav posebno pa otrokom. Vprašanje prehrane se razlikuje od drugih socialnih vprašanj samo po svoji ogromnosti. A to bi moralo biti bolj spodbuda kakor ovira, da se čim prej ukrene vse potrebno za njegovo rešitev.
Priznati je treba, da agrarne države tudi navadno zelo malo skrbe in zato ničesar ne store za redno in pravilno prehrano prebivalstva. Kar se v zadnjem času poskuša storiti za pasivne pokrajine, je bilo že v začetku nezdravo. Škodljivo pa postaja zato, ker se je z demagoškimi nameni zaklenilo vse vprašanje v napačno smer. Neprimerno več pa lahko doseže smiselna gospodarska politika države, če upošteva celotni problem prehrane in si iz njega določi nalogej ki bodo bržkone za vsako deželo drugačne. Ta resnica se očituje tudi v podatkih o višini cen glavnih hraniv in v primerjavi nekaterih držav.
V omenjenem poročilu Društva narodov stoji Jugoslavija glede cene nekaterih važnih hraniv v drobni prodaji izmed 20 držav splošno na 15. mestu. Še 5 je cenejših. To so Argentina, Estonija,
Trgovinski register
Vpisali sta se naslednji firmi: Hacker in drug, družba z o. z., Maribor. Obratni predmet: izdelava, prodaja in nakup galanterijskega blaga vsake vrste. Osnovna glavnica v višini 100.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodja: dr. Krištof Cazafura, industrialec v Mariboru. Tvrdko zastopa poslovodja.
Pajk in Božič, livarna kovin, Št. Vid pri Ljubljani. Obratni predmet: izvrševanje livarskega obrta. Javna trgovska družba. Družbenika: Nande Pajk, livarski mojster, Ljubljana, in Anton Božič ml., trgovski zastopnik v Novi vasi, obč. Lesce. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki:
Madžarska, Letonska, Poljska. Glede žita je na predzadnjem — cenejše je žito le v Madžarski. Za govedino druge vrste smo na 17. mestu. Glede svinjine druge vrste na 14. mestu, masti na 16., mleka na 12. Pri nas je torej cena mleka razmeroma visoka, tako visoka kakor na Švedskem. Glede masla smo pa celo že na 11. mestu in glede jajc na 13. Da so cene poljedelskih pridelkov za konsumenta tako visoke, ko vemo, da je v istem času kmet prodajal pod ceno, je pač nepotrebno. Tudi tu bi se dalo s pametno prehranjevalno politiko marsikaj koristiti.
Čeprav so to rezultati zelo splošnih primerjav, je vendar čudovito, da nam ponavljajo resnico, ki jo lahko vsak dan opažamo, in sicer:
1.	da so pri nas kmečki pridelki in vse surovine sila poceni, da je pa ključ temu prehrana siromašnih slojev včasi obupna, gotovo pa trajno nezadostna itd., 2. da pri nas porabimo še zelo malo koristne, kvalitetne hrane, zlasti še zelo malo predelane hrane, in 3. da je kljub temu in kljub brezposelnosti pri nas predelana hrana še neprimerno predraga. To dokazuje, da je splošno tudi mestni prebivalec kot konsument prave hrane še na zelo nizki stopnji. Seveda pa se utegne to znatno spremeniti v bližnjem času, posebno v zvezi z naraščanjem nekaterih mest. Tu bi se odprle torej našemu razumnejšemu kmetovalcu lahko še velike delovne možnosti, seveda pa se celota prehranjevalnega vprašanja ne da rešiti drugače kot v zvezi s pametno splošno gospodarsko politiko.
»Jelšingrad« za gradjevinska preduzeča, industrija drva i ruda,
Jelšingrad, okraj Šmarje pri Jelšah. Vpiše se kolektivna prokura: Kosu Herbertu, direktorju v Banjaluki, Mladenu Jokiču, inženirju v Trenkovem in Viktorju Caisu ml., zasebniku v Šmarju pri Jelšah. Družbo zastopata po dva prokurista kolektivno.
Donava-Sava-Jadransko morje, železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se dosedanja temeljna glavnica z odplačilom 5000 delnic zniža na 21,600.000 zlatih frankov. Izbriše se član upravnega sveta dr. Alberto Mo-scheni, vpiše pa član načelstva Ca-racale Erasmo v Rimu.
Pavel Giirtler, Ljubljana. Vpiše se prokurist Hans Giirtler, Wien I, Stoss in Himmel 1.
Denarstvo
Vrnite pupilni denar našim hranilnicam!
Na seji upravnega odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 6. in 7. oktobra 1937 se je ugotovilo po proučitvi stanja in potreb naših samoupravnih hra nilnic v zvezi s pričakovano in obljubljeno sklenitvijo uredbe o hranilnicah soglasno naslednje:
Pupilarna varnost in pravica na pupilni denar sta bistvena karakteristika hranilnic v svetu in jim omogočata izvrševanje pravih hra-nilniških poslov in nalog. Obžalujoč, da našim samoupravnim hranilnicam še ni vrnjena odvzeta pravica za sprejcmunje pupilncga denarja, ki so jo uživale dolgo vrsto let in ki jo stalno uživajo vse hranilnice v drugih državah, smatra upravni odbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, da jim mora biti vrnjena ta pravica najprej v uredbi o hranilnicah s takojšnjo sklenitvijo to uredbe. Konferenca nadalje izjavlja, da se naše samoupravne hranilnice nikoli ne morejo odreči tej svoji osnovni pravici. Ko bodo imele pravico sprejemati ta denar, bodo mogle tudi naše hranilnice izdatneje zadovoljevati kreditne potrebe države, kakor je to tudi v drugih državah, kjer uživajo hranilnice poleg te svoje pravice tudi druge privilegije in so mogle tako s pomočjo zbranih kapitalov zadovoljevati kreditne potrebe države v največjem obsegu in jih še zadovoljujejo. Isto službo bi mogle vršiti uspešno tudi naše samoupravne (mestne, banovinske in občinske) hranilnice, če bi se jim nudile pri nas iste pravice.
K temu je treba pripomniti še, da so zastopniki slovenskih hranilnic, včlanjenih direktno v Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, na isti seji natančno razložili, zakaj je nova uredba za slovenske hranilnice v najvažnejši točki (razen v oni o pupilnem denarju) o nalaganju denarja nesprejemljiva, zaradi česar so zahtevali, da se sprejme uredba samo tedaj, če bodo zaščiteni interesi slovenskih hranilnic in slovenskega gospodarstva. Zato se bodo še pred izdajo nove uredbe poiskale možnosti, kako ugoditi zahtevam slovenskih hranilnic.
Stanje Narodne banke pred enim letom in danes
Če primerjamo stanje Narodne banke dne 30. septembra 1936 in 30. septembra 1937, potem vidimo, da so nastale v stanju Narodne banke naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je povečala za 151'3 od 1552 na 1704.
Devize izven podloge so se povečale za 138*8 od 573*5 na 712-3.
Razna aktiva so se znatno povečala, in sicer za 671, t. j. od 1113 na 1784. Kaj vse tvori to postavko, je zavito v temo. Nekateri menijo, da se tu navaja tudi zlato, dalje posojila na klirinške terjatve ter odkupljeni klirinški čeki. Vsekakor bi bilo želeti, da bi Narodna banka razjasnila, kaj vse tvori to postavko.
Obtok bankovcev se je povečal za 592'3 na 5.842*5.
Veliko povečanje izkazujejo tudi žiro- in razni računi, za katere ne plačuje Narodna banka nobenih obresti. Ta mrtvi kapital je nara-stel od 1499*7 na 2.356'6, torej za 856’9 milijona din, od česar znaša samo dvig pri tekočih računih 738-8. V tem pač ni znak, da bi se pri nas vodila premišljena in dobra finančna politika.
V državne papirje je naložila Narodna banka 123 milijonov.
Posojila so v stalnem padcu ter so se skupno zmanjšala od 1670‘6 na 1589*4. Vidi se, da so pogoji NB za posojila tako neugodni, da ae jih naše gospodarstvo ne more Posluževati.
Skupno kritje se je znižalo od 29*56 na 26*70 odstotka, samo zlato pa od 28*11 na 26*22 odstotka^ Obrestna mera je ostala neiz-premenjena, čeprav se je dostikrat naglasila želja, da bi se znižala.
Slabo zanimanje na beograjski borzi
Tendenca je bila sicer pretekli teden na beograjski borzi ves čas stabilna in so nekateri papirji tu di zrasli, toda zanimanje za kupčije ni bilo. Neki prodajalec jo celo dejal, da je to prava sabotaža. Kupcem tečaji ne konvenirajo. Pričakovali so, da bodo tečaji nazadovali, čeprav ni bilo to pričakovanje podprto z nobenimi resni mi razlogi.
7odstotno investicijsko posojili)
(manjši kosi)	sploh ni	notiralo,
večji pa so se	prodajali le 4. in	
7. t. m.		
Tečaji so se gibali tako-le:		
	1. X.	8. X.
vojna škoda	410*75	411*75
7 % investicijsko 91-50		93*59
4% agrari	52*75	53 —
6% dalmatinci	76	75*75
7% Blair	85*50	85*25
7% Seligman	99*-	100-59
8% Blair	94-50	94*25
Skupno je bilo prometa za 3*7, prejšnji teden za 4*1 milijona din.
Klirinška marka je imela še nadalje čvrsto tendenco. Skupni pro^ met v devizah je dosegel 30, prejšnji teden le 25*6 milijona din.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo
Hranilnici in posojilnici pri D. M.
na Jezeru v Prevaljah za dobo
6 let za dolgove, ki so nastali pred
1. avgustom 1934. Obrestna mera
za stare vloge se določa na 2%.
*
Glavni zadružni savez je že začel s pripravljalnimi deli za ustanovitev centralne zadružne banke, kakor jo določa novi zadružni zakon. Centralna zadružna banka pomeni novo centralizacijo denarništva in bojimo se, da bodo morali tudi še slovenski zagovorniki zadružnega zakona nekoč obžalovati, ker so glasovali za ta zakon.
Pred kratkim razpisano kitajsko notranje posojilo v višini pol milijarde dolarjev je bilo že podpisano za več ko polovico. Nobenega dvoma ni, da bo posojilo v krat kem v celoti podpisano.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „TRGOVSKESA LIST A"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 7,381.439*88.
V primeri s predzadnjim tednom je nazadoval devizni promet minulega borznega tedna za daljnjih 1.17 milij. dinarjev, kar je pripisati predvsem zmanjšanju zaključkov v angleških funtih za nad polovico, t. j. za 1,62 milij. dinarjev. Poleg Londona izkazuje padec prometa tudi deviza Berlin in Cu-rih. Nasprotno pa se je povečal devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu za skoro 0,7 milij. dinarjev. Poleg tega pa je bil per-fektuiran po daljšem presledku tudi večji zaključek v grških bonih.
Promet v poedinih devizah tekom zadnjih dveh tednov pa je bil ta-le:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
Din. deviza
Dunaj
London
Montreal
New York
Pariz
Praga
Solun
Stockholm
320	13
1962
460
969
953
3219
1
565
12
4
1752 priv. klir. 178 180
1225 avstr. pr. ki. 1394 avstr. pr. ki. 1600 priv. klir.
593 1 4
—	381	boni
- 60
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Londonu ter dala skupno za din 160.000*— deviz na razpolago. Prav tako je na torkovem in sredinem borznem sestanku prejšnjega tedna intervenirala pri nakupih nemške marke, katere je obračunavala po tečaju din 13,70 dne 5. t. m., a po din 13,75 v dneh 6. in 7. t. m.
V privatnem kliringu so bili v prejšnjem tednu doseženi tile tečaji:
angleški funt
4. oktobra din 238’—
5. oktobra din 238'—
6. oktobra din 237*20—238*80
7. oktobra din 238*—
8. oktobra din 238'—
avstrijski šiling
4. oktobra din 8*61-8*71
5. oktobra din 8*57—8*67
6. oktobra din 8'48—8*58
7. oktobra din 8*50—8*60
8. oktobra din 8-52—8*62
nemška marka
4. oktobra din 13*60
5. oktobra din 13*60—13*80
6. oktobra din 13*65—13*85
7. oktobra din 13*65—13*85
8. oktobra din 13-71—13*91
Devizni tečaji so zadnji teden znatno popustili, in sicer pri Amsterdamu za — 3,50 poena, Berlinu za — 1,51 poena, Bruslju za — 0,25 poena, pri Londonu za — 0,19 poena, New Yorku za —5,01 poena in Pragi za 0*05 poena. Edini Pariz se je okrepil za -f 0,35 točke, med tem ko je Trst beležil 8. t. m. na bazi notic od 4. oktobra 1937. Curih je ostal dosledno nespremenjen.
Devize Amsterdam	1937 4. X.		Povpr. din 2399*66	Pon. din 2414*25
	8.	X.	2396-16	2410*76
Berlin	4.	X.	1740*53	1754*41
Bruselj	8.	X.	1739*02	1752*90
	4.	X.	730*70	735*76
	8.	X.	730*45	735-52
Curih	4.	X.	996*45	1003*52
London	8.	X.	996*45	1003-52
	4.	X.	214*55	216*61
New York	8.	X.	214*36	216*41
	4.	X.	4306*-	4342*32
Pariz	8.	X.	4301-01	4337*32
	4.	X.	142*27	143*71
Praga	8.	X.	142*62	144*06
	4.	X.	151*78	152*88
Trst	8.	X.	151*73	152*83
	4.	X.	227*75	230*83
	8.	X.	‘227*75	230-83
Efektno			tržišče	
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna.
Situacija na našem efektnem trgu je ostala poysem nespremenjena, tržišče samo pa brez vsakega zanimanja.
Notice državnih efektov so bile sledeče:
64 leg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .	135*—	140--
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . .	165*—	170*-
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .	117'—	120*-
Mlevski izdelki: din
7% inv. poe.
8°/o Blair
7% Blair
7('/o Seligman
4% agr. obv.
4c/o drž. gar. agr. obv.
■ 1937 din din 4. X. 92*— 93-— 8. X. 93*— 94*50 4. X. 94*- 95*-8. X. 92*- 94*-4. X. 85-- 86*-8. X. 84*- 88*-4. X. 99-— 101*— 8. X. 100*— 101*— 4. X. 53*50 54*50 8. X. 53*25 55*
6°/o Begi. obv. 2*5°/o vojna škoda
4.	X. 51*— 53-—
8.	X. 51*50 53*—
4.	X. 77*— 78 —
8.	X. 77*— 78*—
4.	X. 411*— 413*—
8.	X. 412*— 414-—
Nalik prejšnjim tednom so tudi tokrat beležile od privatnih vrednot edinole delnice Trboveljske premogokopne družbe, in sicer 4. t.	m.	din 250*—	za	blago, 5. in 6.
t.	m.	din	240*—	v	ponudbi brez
povpraševanja, dočim od 7. t. m. dalje ta efekt sploh ni več no-tiral.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno trdna.
Promet je bil — kot doslej -malenkosten. Cene so p0 večini ostale nespremenjene, razen pri slavonskem ovsu, ki se je podražil za din 5*— pri 100 kg.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
2ito:
Korusa:
suha, s kvalitetno garancijo, Iranko • nakladalna postaja . . Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2% primeei, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .... nova, gor. bačka, 78 kg, 2°/« primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko naikl, postaja Ječmen:
63 kg, 2‘/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .
din din
107*— 109--
182*50 185--
182*80 185*-
130*- 135*-
Hoka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . .
din
285*— 295*-
285*— 295*—
265*- 275*-
245-— 255*-
110*-
100*-
115*—
105*—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za ipoz deželnih pridelkov) Iko ladja:
Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 170*—.
Tisa II (od Žablja do ustja Tise) kval. 79/2%> din 169*—.
Begaj kval. 79/2°/o din 169*—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 166*—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 168-—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2»/« din 166*—.
Donava, Srbija kval, 77/78/2%—3»/« din 165*-.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164*-.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih Btroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166*—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167*-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2»/«—3% din 164*—.
Senta kval. 79/2»/» din 168*—.
Lesno tržišče
Tendenca še redno nestalna.
Pričetek jesenske izvozne sezone našega lesa kaže še precej ugodne perspektive. Kupčije z italijansko sosedo so se začele lepo razvijati, saj potrebuje Italija velike količine zlasti tesanega in rezanega lesa slabše vrste, t. j. predvsem III. in IV. kakovosti. Cene so povoljne, le klirinška plačila se zopet čim dalje bolj zavlačujejo.
Tudi Nemčija, ki je šele preteklo leto pričela kriti svoje velike potrebe v lesu na naših tržiščih, potrebuje precejšnje količipe izdelanega blaga. Nedavno v Dubrovni-
ku sklenjeni dopolnilni trgovinski sporazum z Nemčijo pa omogoča, da se naš izvoz lesa v to državo odslej lahko razvija pod ugodnejšimi pogoji kakor do zdaj in bo predvidoma znašal 10% celokupnega našega blagovnega izvoza v Nemčijo.
Prav tako se močno zanima za naš les Anglija, ki pridno pošilja svoje kupce na naša tržišča. Le žal, da se angleški odjemalci popolnoma upravičeno pritožujejo ter grajajo našo nesolidnost. V tem oziru bi bilo vsekakor želeti, da se takšni očitki če že ne povsem odpravijo, vsaj spravijo na minimum.
Les:		
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., inonte .	130*-	160*—
Brzojavni drogovi . .	155*—	165*—
Bordonali merkantitni	150*-	170*—
Filerji do 5'/6' . . .	150'—	170*-
Trami ostalih dimenzij	140*—	170*—
Škorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	345’—	365*—
Škorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	365*-	395*—
Škorete, podinerne, do		
15 cm		‘270*-	310*—
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	‘270*—	290-—
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	300*—	330*—
Kratice, za 100kg . .	40*—	60*—
Brusni les za celulozo	120*-	130*—
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	245*—	255*—
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I. in II. .	350*-	380-—
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	265*-	295*—
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi, I. in II.	520*—	570*—
Hrast;		
Hlodi I., II., premera		
od 35 cm naprej .	220*-	300*—
Bordonali		825-—	925*—
Deske-plohi, boules .	900*-	970*-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I. in II. . .	745 —	845*-
žeske-plohi, ostrorobi		
(podnice) ....	825*—	935*—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm		750-	800*—
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		835*—	985-—
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., II.	800 —	890*—
Plohi, parjeni, I., II.	850*—	940*-
Parketi:		
hrastovi, za m’ . . .	52*-	59*—
bukovi, za m» . . .	39*-	44*—
Železn. pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	35--	39-
bukovi, za 1 komad	22*-	25 —
Drva:		
bukova, za 100 kg .	13*-	14*—
hrastova, za 100 kg .	12 —	13*—
Oglje:		
bukovo, za 100 kg .	38-	45*—
»canellac, za 100 kg .	42*—	48*-
Povpraševanja:		
Več tisoč m» brusnega lesa za celu-		
lozo.		
Išče se večja količina desk tomban te, prizmirano blago, v dimenzijah 5/8" in 7/8" debeline, 9* z medijo, 12 dolžine, od 4" naprej medija, 6” šii
Večje količine madrijerov v pred pisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 21 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 ii 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm ii od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno reza na bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. ii II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljen plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžini 4 m, širina od 16 cm naprej; dobavi sukceeivna.
Deloma boljše razpoloženj« na svetovnih borzah
Po daljšem času so se v pretek lem tednu pojavili na svetovnil borzah zopet znaki ugodnejšegt razpoloženje. Ni pa še na vsot borzah nastopilo zboljšanje, kakoi se vidi iz naslednjih številk: Koncem 1927
4.9.	25.9.	2.10.
	1937	
72-7	71-9	71-6
52-2	51-4	53-8
48-0	47-5	48-0
1005	94-9	95-0
66-7	62-6	63-9
131-3	126-1	124-7
68-5	65-6	65-9
58-6	55-4	550
69-3	63-9	66-3
29-8	28-3	28-0
108-5	91-5	961
London Pariz Berlin Praga Dunaj Milan Curih Bruselj Amsterdam Stockholm New York
  J"	,
posledica nazadovanja Iranka. 1 celoti pa se je mednarodni borzn indeks vendarle zboljšal od 69*0 n 69*92. Pred enim mesecem pa j znašal še 73*3%.
Besedilo
zagrebškega
je objavil »Hrvatski dnevnik« v soboto popoldne s posebno izdajo. Besedilo so sklenile HSS in SDS, združeni v KDK ter radikali (glavni odbor), demokrati in zemljo-radniki. Besedilo ima 6 točk. Navajamo glavna določila sporazuma :
1. Stoječ na načelu demokracije smatramo narodno suverenost za jedro vsake drž. organizacije in, narod za izvor vsake javne oblasti.
2. Dosedanji ustavi nimata moralne obveznosti, ker sta bili sprejeti brez Hrvatov in proti Hrvatom, a tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na taki ustavi in navideznem parlamentu, nima nobene avtoritete med Srbi in Hrvati.
3. Uvesti se mora nov ustavni
red, ki bo skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4. Zadnji čas je, da se pretrga z vsemi nedemokratičnimi sistemi in režimi ter omogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem sporazumna organizacija drž. zajednice.
5. Zato naj pride na čelo državne uprave narodna vlada, ki bo sestavljena iz vseh strank, ki imajo oporo v narodu. Ta vlada bi morala skupno s krono izvesti naslednje :
izdati začasni osnovni zakon, s katerim se odpravi ustava. V osnovni zakon se vnesejo določbe: Jugoslavija je nasledstvena ustavna in parlamentarna monarhija. V Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Karadjordjevičev. Do njegove polnoletnosti izvršuje kraljevsko oblast kraljevsko namestništvo. Državljanske in politične svoboščine so zajamčene in prav tako parlamentarni sistem. Novo ustavo izglasuje ustavotvorna skupščina z večino, v kateri mora biti večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev.
Istega dne se proglasi pravičen in demokratičen volilni red in razpišejo volitve v ustavotvomo skupščino. Vlada mora dati jamstva za svobodne volitve.
6. Uvodoma navedene stranke ustvarjajo za dosego navedenega programa blok. Podpisani so: dr. Maček, Adam Pribičevič, Aca Sta,
nojevič, Ljuba Davidovič in Jovan Jovanovič,
Krogi izven združene
opozicije
pa na ta sporazum odgovarjajo z naslednjimi pomisleki:
Ker se je na sporazumu delalo toliko časa, se je pričakovalo, da se bo dosegel glavni cilj: rešitev hrvatskega vprašanja. Iz besedila se vidi, da to ni bilo doseženo.
Sporazum obsega le »proceduro«, ki predvideva: 1. novo koalicijsko vlado, 2. odpravo ustave, 3. oktroi-ranje nove začasne ustave, 4. ok-troiranje novega volilnega zakona,
5.	volitve v konstituanto, 6. delo v konstituanti brez majorizacije.
Začetek procedure pomeni 'državni udar. Oni, ki obsojajo državni udar iz 1. 1929., ga zahtevajo sedaj sami. To je ona stara reakcionarna teorija o »dobrih« in »slabih« državnih udarih. Dobri so oni,
L Šarabon
LJUBLJANA
m
Uvoz koloaijalne robe
Veletrgovina s špecerijo
VelepraZarna za kavo
Nlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
ki privedejo na oblast, slabi, kadar se izgubi oblast.
In kaj bi dal državni udar? Predvsem novo začasno ustavo. Pade v oči, da se tu med nedvomnimi načeli ne navaja niti nedotakljivost državnih mej, ne edin-stvo vojske, ne edinstvo naroda in države.
Po začasni ustavi bi se delalo za sprejem definitivne ustave. Odpravlja se torej ustava, ki obstoji, da bi se oktroirala druga in potem izglasovala tretja.
Za novo ustavo je proklamlrano zopet novo načelo, da je nedopustno preglasovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci, če je n. pr. od 20 slo-
venskih poslancev 11 proti, je nova ustava nemogoča. Sporazum ne predvideva, kaj bi bilo, če se ne doseže soglasnost.
Edinstvo naroda smo zagovar jali, pravi nadalje ugovor, ker ima po nacionalitetni teoriji en narod pravico do svoje države, če sprej memo teorijo treh narodov, potem nas to privede v konfederacijo ali v tri države.
Pozablja pa se končno glavna či-njenica, da imamo danes v državi kralj, namestništvo, ker je kralj mladoleten. Ali se v takšnih okoliščinah sploh sme menjati ustava? Ali ni nasprotno dolžnost vsakogar, da čuva ustavo, ki' nam jo je dal pokojni kralj? Ustava se mora ohraniti, v mejah ustave pa se vendar more najti rešitev, ki bi zadovoljila vse dele našega naroda in vse kraje naše države.
Izvoz iabolk
Odi skupnega kontingenta 1709 vagonov svežih jabolk, ki smo ga dobili od Nemčije za leto 1937/38., je bilo do 8. oktobra izkoriščenih le 350 vagonov, in sicer smo izvozili jabolka v razsutem stanju. Do 25. septembra je znašala nemška uvozna carina za ta jabolka 4'50 marke, po 25. septembru do 31. decembra pa znaša le 2 marki. Zato je Prizad premijo za izvoz jabolk odpravil. Ce je to dobro, dvomimo, ker se tudi takrat, ko je Prizad premijo plačeval, ni mogel razviti izvoz ijabolk.
Nemčija nam je dovolila sedaj še izredni kontingent za industrijska jabolka, za katera se plača do dne 31. dec. 2 marki carine. Prizad je mnenja, da nam že ostanek rednega kontingenta zadostuje za izvoz naših industrijskih in namiznih jabolk.
V Dubrovniku pa nam je bil priznan od rednega kontingenta izvoz 200 jabolk v zabojih brez
pokrova z najmanj 40 kg bruto teže za čas do 31. decembra. Za ta jabolka znaša carina 7 mark za 100 kilogramov neto. Za izvoz teh jabolk priznava Prizad premijo 6-50 din za vsakih 100 kg. Izvažati pa se morajo ta jabolka po njegovih piedpisih.
Premije pa bo Prizad izplačeval na podlagi potrjenih carinskih potrdil, ki se morajo Prizadu poslati najkasneje v 5 mesecih po uvoznem carinjenju. Neizkoriščene tiskovine se morajo vrniti Prizadu najkasneje v 8 dneh, da jih more Prizad odstopiti drugim.
Za jabolka so dobile uvozna dovoljenja v Nemčiji naslednje firme: Karl Bavviedemainn, M. Conti-frucht, Hans Tremml, vsi v Miin-chenu, Olff, Kopcke Co. Hamburg, Gustav Quart & Co, Hermann Schnabel, oba v Berlinu, Gebr. Bocklisch. Halle a. S., in Heinrich Engels, K81n.
Kako	real
naše	teriatve
Do konca leta bi moral biti drugi sestanek stalnega italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora, ki bi se predvsem bavil z ureditvijo klirinškega problema. Poleg tega pa bi se morala tudi Nar. banka in Zavod za mednarodna plačila v Rimu baviti s tem vprašanjem, ker so naše nove terjatve proti Italiji že prekoračile 20 milijonov lir.
Vprašanje, kako realizirati naše terjatve v Italiji, je sedaj eno najvažnejših. Zanimiv je predlog, ki ga predlaga Češkoslovaška. Ker ima Italija znatne terjatve proti Češkoslovaški, Češkoslovaška pa proti nam, naj bi se sklenila tro-stranska pogodba, da bi se nekatere naše terjatve proti Italiji plačale s češkoslovaškimi terjatvami proti nam. Vse je odvisno od tega. če Italija na takšne transakcije pristane.
Drugi predlog za realizacijo naših terjatev je v tein, da se zniža tečaj klirinške lire. Ker Italija ne bi pristala na znižanje tečaja lire, je ta predlog brezpredmeten.
Seveda pa se znova ponavlja tudi predlog, da bi naša država naročila v Italiji znatne dobave in da bi se s tem plačali naši izvozniki. Po vesteh časopisov se v tem oziru vodijo neka pogajanja.
Končno pa se predlaga, da bi se naše stare terijatve likvidirale z oprostitvijo italijanskih terjate;
Konkurzi - poravnave
Prisilna poravnava je bila sklenjena med trgovcem s kovinskimi izdelki Slavkom Markovičem v Mariboru in njegovimi upniki.
»POTNIK.
Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavije se iščejo potniki, ki redno obiskujejo arhitekte in graditelje. Upoštevajo se le oni, ki še razpečavaj« kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko in oni, ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti je reference. Ponndbe na upravo lista pod št. 10.778.
pri nas, ki so bile vezane po proglasitvi sankcij. Gre v glavnem za finančne terjatve Italije proti neki banki v Zagrebu. Te terjatve so precej velikfe in bi se z njimi mogel kriti znaten del našega aktivnega salda proti Italiji. Težava pa je v tem, ker bi se moralo isto-časno rešiti vprašanje tečaja lire. Narodna banka je namreč plačala lire po 3'45 din, tečaj klirinške lire pa je danes okoli 2'30 din.
Pri bližnjih pogajanjih z Italijo se bo govorilo o vseh teh pred-
logih.
Zunanja trgovina
Madžarska je baje na silno močan pritisk iz Rima in Berlina odložila za nedoločen čas ustanovitev skupnih prodajnih uradov za živino in živalske proizvode skupno z Jugoslavijo in Romunijo.
Nemčija nam je pri pogajanjih v Dubrovniku priznala dodatni uvozni kontingent 20.000 prešičev poleg rednega kontingenta 80.000 prešičev. Ker smo od rednega kontingenta izkoristili samo 20.000 prešičev, bi mogli izvoziti še 80.000 prešičev.
Doma in po svetu
Spominsko ploščo kralju Ale ksandru so odkrili dobrovoljci v
Domžalah. Slavnosti se je udeležilo nad 3000 ljudi. Tudi v vseh drugih krajih Slovenije so bile številne spominske svečanosti na kralja' Aleksandra- Zedinitel j a.
Predsednik vlade dr. Stojadino vič je odpotoval v Pariz.
Konkordat ne bo predložen senatu, je izjavil predsednik vlade dr. Stojadinovič, ker je treba, da se izglasuje v bolj pomirljivem položaju, kakor pa je danes.
Tomas Watson, predsednik Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je prišel v Beograd. G. Watson velja kot sodelavec in osebni prijatelj predsednika Roosevelta.
Prometni minister dr. Spaho je sprejel deputacijo združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev ter jim obljubil, da bo vedno s
polnim razumevanjem sprejemal njih želje.
Velika carinarnica se bo začela spomladi graditi v Mariboru. Skupno bodo znašali stroški za zgraditev nove carinarnice in uradniških hiš okoli 16 milijonov din. Vse to se bo izvrišlo v treh etapah.
Število natovorjenih vagonov se je v letošnjem avgustu v primeri z lanskim dvignilo za 18.000 na 163 tisoč.
Dne 6. novembra bosta slavnostno krščeni dve potniški ladji Jadranske plovidbe, ki sta bili izdelani v splitski ladjedelnici. Ladji se bosta imenovali »Sarajevo« in »šumadija«.
Ponarejeni 50 dinarski kovanci so se pojavili v okolici Karlovca.
Tvomica suhomesnatega blaga Predovič v Zagrebu bo povečala proizvodnjo seruma za 100%. S to kapaciteto bo mogla kriti potrebo vseh balkanskih držav.
Skoraj brez cene je paprika v Gornjem Milanovcu. Paprike je letos zelo veliko in je zelo dobre kakovosti. Kljub temu pa je skoraj brez cene. Velike vreče paprike, ki tehtajo po 10 do 15 kg, se prodajajo po 5 do 6 din. V Gornjem Milanovcu ljudje ne pomnijo, da bi bila paprika že kdaj tako poceni.
Na seji odbora Zveze narodov za promet in tranzit je bilo predloženo poročilo o veliki avtomobilski cesti, ki naj gre iz Londona v Carigrad. Na seji je bilo ugotovljeno, da so že veliki deli te ceste gotovi tako v Franciji, Švici, Avstriji m da se sedaj dela nadaljujejo v Jugoslaviji in Bolgarski.
Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf je imel pred visokošolci govor, v katerem jih je pozival, da se vedno bore za svobodo mišljenja, ki je za napredek vsakega naroda osnovne važnosti. Dijaki so priredili prestolonasledniku za njegove svobodoljubne besede viharne ovacije.
Novo, do skrajnosti cinično izjavo je podal japonski zun. minister Hirota kot odgovor na Rooseveltov govor. Dejal je, da bi Japonska zelo rada pristala na konferenco devetih sil, če bi se pravilno sklicala. Toda Japonska je bila proglašena za napadalca, še preden se je konferenca sestala. Japonska pa se v resnici samo brani. Japonska ne išče nobenih teritorialnih pridobitev, temveč se je omejila samo na samoobrambo pred Kitajci, ki dosledno širijo proti japonsko stališče. Posebna krivica pa se godi Japoncem zaradi bojkota japonskega blaga, ki ga širijo Kitajci. Torej vzgled nedolžnosti je japonska vlada, ker vodo kale le Kitajci, ki nočejo priznati japonske ljubezni do Kitajcev. Papir je res potrpežljiv!
Italijanska vojna mornarica ima dlanes 6 oklopnic (dve veliki se gradita), 19 križark, 15 izvidniških ladij, 44 rušilcev, 6 torpedovk in 98 podmornic. Tako navaja število vojnih ladij revija »Gerarchia«.
Angleška vojna mornarica v Sredozemskem morju pa bo imella 9 oklopnic, 2 bojni križarki, 4 križarke I. in 8 križark n. razreda. 3 matične ladje za letala ter več podmornic in lahkih ladij. Skupno 80 edinic proti 218 italijanskim. Glede velikih vojnih ladij je Anglija močnejša, malih pa ima Italijh več in to je v Sredozemskem morju posebno važno, ker je tu Italija tudi v letalih nadmočna.
Francoski poslanik pri valencij-ski vladi Herbette je moral odstopiti, ker je simpatiziral z vlado gen. Franca.
Strupene pline so uporabljali Japonci na fronti Lotjen—Ljuhang.
Skoraj vsi italijanski listi odločno zagovarjajo nemško zahtevo po kolonijah.
Delojemalska skupina v upravi Mednarodnega urada za delo, ki ravnokar zaseda v Pragi, je objavila izjavo, v kateri obsoja napad na kitajski narod ter pozdravlja uvedbo sankcij proti Japonski.
Sovjetska Rusija je nakupila v Ameriki vojnega materiala za 10 milijonov dolarjev.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU
dne 1. oktobra 1937.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 10—13 din, kravjega 8—10, vampov 5, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10—12 din, jeter 14, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 14—16 din, pljuč 8, jeter 12, glave 9, parkeljcev 8, slanine 15 do 16, slanine soljene 16, slanine na debelo 15, sala 16, suhe slanine 18 do 20, masti 16—18, šunke 18, prekajenega mesa 14—18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 10—12, jezika 18.
Drobnica: 1 kg koštrunovtne 8 do 10 din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20 din„ debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, kranjska klobasa 4—5, 1 kg braunšviških 10, salame 45—50.
Perutnina: 1 piščanec od 10 do 16 din, raca 16, gos 30, puran 50,. domači zajec 5—15.
Ribe: 1 kg krapa 14 din, postrvi 50 din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2 din, kisle smetaneT2,
1 kg surovega masla 22, čajnega 26—28, masla 20—22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega 16—20, polemen ta Iškega 25, sirčka 6, eno jajce 1—1'25.
Kruh: 1 kg belega kruha 4 50 din, polbelega 4, črnega 3-50, žemlja mala 0'50, štruca bela v teži 44 dkg
2 din, v teži 88 dkg 4, polbela v teži 50 dkg 2, v teži 100 dkg 4, črna v teži 57 dkg 2, v teži 114 dkg 4.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 3-50 din, jabolk 1'50—3, luksuznih hrušk 6 din, hrušk 3—6, grozdja 4—5, navadnega kostanja 2'50, 1 liter pečenega kostanja 4, 1 kg orehov 8, luščenih orehov 20, češpelj 6, suhih češpelj 6—8, suhih hrušk 7, 1 limona 1 din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 84 din, Santos 56, Rio 52, pražene kave 62—98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'50, v prahu 16, medu 20, kavne primesi 17, riža 5'50—12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega 16—30, bučnega 15, vinskega kisa 4, navadnega 3, petroleja 7, špirita denat. 11, lkg soli morske 2'75, soli kroka 2'50, popra 40—44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin 7—11.
Mlevski izdelki; 1 kg moke št 00 3 50—3-75, št. 0 3'50—3-75, št. 2 3 35 do 3'50, št. 4 310—3'30, št. 5 3—3 25, št. 6 2 90—3, ržene enotne moke 310—3-25, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2 25—3, pšeničnih otrobov 1-75, koruzne moke 2, ajdove moke 4—4'50, kaše 325, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7.
žito: 1 q pšenice 215 din, rži 195, ječmena 160, ovsa 165, prosa 195, koruze 135, ajde 170, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800—1200.
Kurivo: Im3 trdih drv 80 din, 100 kg trdih drv 22, 1 m3 mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20.
Krma: lq sladkega sena 45 din, polsladkega 40, kislega 35, slame 25—30, prešana stane 5 din več.
Zelenjava in gobe: 1 glava solate 1 din, 1 kg endivije 5, 1 kos endivije 0'50—1, 1 kg poznega zelja 2'50, kislega zelja 6, ohrovta 4, karfijole 8, kolerabe 4, 1 kos kolerabe 0'25 do 0-50, 1 krožnik špinače 1'25, paradižnikov 2—3, kumar 1, buč 0'50, zelene paprike 3, 1 kg kumaric za vkisovanje 6, čebule 2-50, česna 7, krompirja poznega 1, repe 0’25, kisle repe 4, 1 krožnik jurčkov 3—4.
Že v 24 urah
barva. plestra in Kemično sunil obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, orraf nike in manšete. Pere. suši. monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenbnrgova ni. 8 Telefon it 22-72.
Radio Ljubljana
Torek, dne 12. okt. 11.00: šolska ura: Kakšno hrano naj uživam in kako naj jem, da bom zdrav in krepak (g. dr. Franta Mis) — 12.00: Virtuozi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: V modernem ritmu (plošče) — 18.40: Krščanstvo in nacionalna misel (dr. Fr. We-ber) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Od plemena do naroda In države — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Plošče — 20.20: J. Jurčič: Tugomir, žaloigra (izvajajo člani rad. igr. družine) — 21.30: Orgelski koncert (plošče) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Koncert radijskega orke-
Sreda, 13. okt. 12.00: Koncertni plesi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: O glasbenem oblikoslovju I. (dr. Anton Dolinar) — 18.40: Zgodovina slovenskih mest: Radovljica (prof. Zonter) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Hrvatska v začetku XVI. stoletja — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz Nar. gled. v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar); v U. odmoru: čas, vreme, poročila, spored.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlbalek vsi v Ljubljani-